C. C. postale. — Esce ogni venerdì mattina. Posamezna številka 30 stot., stare 50 stot. »Novi list« izhaja vsak petek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 ; te« lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 1. ure. Novi list Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. Trgovski oglasi po L— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 40 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 1. V GORICI, PETEK 29. N1JIRCH 1929. LETO I S pričujočo številko Novega lista se pojavlja po večmesečnem presledku spet slovenski časnik v deželi. Naše« mu omikanemu ljudstvu je bilo hudo, da ni moglo več zasledovati domačih in tujih dogodkov. Čutilo se je prU krajšano v svoji potrebi po izobrazbi, zadeto v svojih gospodarskih koristih. O tem stanju smo poročali po ukinjen nju slovanskega tiska v Rim in obrnili nanj pažnjo osrednje vlade. Načelnik vlade je uvidel in se odločil, da dovoli Slovencem en mesečnik in en tednik in ravnotako en tednik Hrvatom. Sedaj imamo zopet svoje glasilo, ki ga je treba veselo širiti. V trenutku, ko sprejemam glavno in odgovorno uredništvo Novega lista, pozivam zato naše može in fante, naše žene in dekleta, da segajo pridno po njem in ga zanesejo v slednjo našo hišo. V imenu vseh urednikov veselo veliko noč! Dr. Engelbert Besednjak. Tedenski koledar. 29. marca, petek: vel. petek; Ciril, muč.; Bertold (strogi post; se smeš le enkrat na dan do sitega najesti). — 30., sobota: vel. sobota; Janez (zgolj post). ;— 31., nedelja: velika noč, Vstajenje, Benjamin, muč. — 1. april, ponedeljek: vel. ponedeljek, Hugo, škof. — 2., torek: Frančišek Pavlam ski; Marija Egipt, spoznav. — 3., -sre« da Rihard, škof. — 4., četrtek: Izidor, šk.; Kozim, puščavnik. V torek bo zadnji krajec. Vreme na dež, potem spremenljivo. Dan zrase za 1 uro 39 minut in je dolg od 12 ur 50 minut do 14 ur 29 minut. Novice. Velikonočne procesije. Slovesnost velikonočnega vstajenja na Travniku v Gorici prične na veliko soboto ob petih in pol zvečer. Procesija pojde iz cerkve ob šestih. Ob sedmih bo procesija pri kapuci« nih. Na veliko nedeljo bo procesija na Kostanjevici okrog sedmih zjutraj. Ob enajstih dopoldne pa je velika maša na Travniku. Novi poslanci. V nedeljo 24. marca se je vršilo po vsej državi glasovanje za člane nove« ga italijanskega parlamenta. Kandi« datna lista je bila ena sama, in sicer ona, ki jo je bil sestavil in proglasil Veliki fašistovski svet v Rimu. Par« lament bo štel 400 članov. Iz naših krajev so bili določeni za Trst Franc Giunta, Su vidi, B anelli, Domeneghini in grof Dentice di Frasso, za Istro Maracchi in Bilucaglia, za Reko Ba« cicli, za Zader Dudan, za Gorico Caccose. Izid glasovanja. Po uradnih podatkih je dalo ne« deljsko glasovanje za novi parlament nastopne številke. Vpisanih volivcev je bilo'v Italiji 9 milj ono v 650.570, gla« sovalo jih je 8 miljonov 650.740. Vde« ležba je znašala torej 90 od sto. Za listo Velikega fašistovskega sveta je glasovalo 8 miljonov 506.578, ne je re« klo 136.198 volivcev. Neveljavnih gla« sov je bilo po uradnih ugotovitvah 6824. Mussolini pride v Gorico. Načelnik vlade je obljubil, da pri« de 24. majnika v Gorico. Ta dan se odkrije namreč v mestu spomenik gor iškim prostovoljcem, ki so se bo« rili v svetovni vojni na strani Italije. Premeščeni učitelji. Z odlokom nauč. ministra od 12. marca so premeščeni sledeči učitelji in učiteljice: gdč. Julka Torkar iz FIu« dajužne v Lacij ; gdč. Olga Torkar iz Ročinja v Lacij; g. Lojze Bratuž iz Batuj v Abruce; gospa Olga Prinčič« Makuc iz Cerova v Abruce: gdč. Her« mina Ferfolja iz Budanj v Kam pani« jo; g. Vladimir Kogoj iz Čadrga v Marke; gdč. Marija Tušar iz Idrije v Molise; g. R. Feigel iz Loma v Mar« ke; g. Anton Klemenčič iz Podlake v Molise; gdč. Tončka Hvala iz Zaloga v Bazilikato; gdč. Ludmila Mesar iz Cerkna v Umbrijo; gdč. Angela Bevk iz Gorij v Toskano; gdč. Rezka Jež iz Avč v Toskano; g. Metod Peternelj iz Cerkna v Umbrijo; gdč. Francka Torkar iz Šentviške gore v Emilijo; g. L Berce iz Oseka v Pulj e; gdč. Ro« zali j a Tomažič iz Oseka v Pulj e; g. I. Skolaris iz Kožbane v Bazilikato; gdč. Josipina Fr leti č iz Reke v Lacij, gdč. M. Bobek iz Reke v Ligurijo; gdč. Albina Madie iz Reke v Lombardijo. Vsi premeščeni morajo s 1. aprilom nastopiti na novih službenih mestih. Novi ljubljanski škof. V soboto je sv. stolica imenovala za pomožnega škofa v Ljubljani s pravico nasledstva dr j a Gregorja Rožmana. Novi škof je doma na Ko« roškem in je bil za profesorja cerkve« nega prava na ljubljanski univerzi. Tudi naše kraje pozna prav doljro, zato mu tudi mi prav lepo častitamo! Italijanski nesmrtniki. 21. marca so bili imenovani zadnji člani v »Italijansko akademijo«, naj« višji kulturni zbor v državi. Doslej je imenovanih 30 akademikov. Predšed« nik akademije je prejšnji predsednik senata Tomaž Tittoni. Namen akade« mije je med drugim tudi: zanesti ita« lijansko kulturo v svet. («»v *s uSi %#' Maršal Foch je umrl. Fracoski vojskovodja maršal Foch (čitaj Foš) je umrl te dni od srčne kapi v Parizu. Rajni je bil največji vojaški talent sodobne Francije in vodil za časa svetovne vojne kot vr« hovni poveljnik vsé armade antante in tudi ono Amerike v boj proti osrednjim silam. Predvsem njemu je treba pripisati, da je antanta zmaga« la. Mož je imel izredne darove zna« čaja in duha. Njegova volja je bila železna in se ni dala omajati niti v najtežjih trenutkih, ko je vsa okolica klonila. Pravijo, da je podirala kakor vihar vse ovire in vlekla za seboj množice. Foch je bil na j večja moralna opora antantnih generalov v dneh ne« sreče. Leta 1918. je končno zlomil Nemčijo. Francozi ga prištevajo k svojim na j večjim sinovom in so ga pokopali poleg Napoleona. Sožalne brzojavke so poslali mnogi vladarji, za pogrebom so korakala odposlan« stva skoro vseh armad Evrope, češko« slovaška vojska je odredila v njegovo čast osemdnevno žalovanje. Foch je bil veren in odločen kato* ličan. Značilno je, da je ta veliki voj* skovodja iz dna duše sovražil vojno. Za Fochom. Par dni za maršalom Fochom je umrl general Pavel Sarrail, ki je po* veljevali na solunski fronti. V Solunu se je tudi poročil, čeprav je že imel 61 let. Sarrail ima največ zaslug, da je užugal Bulgari j o in Avstrijo na vzhodni fronti. Atentat v Zagrebu. Dne 22. marca sta dva neznana člo* veka napadla znanega časnikarja An* tona Schlegla pred njegovim stanova« njem v Zagrebu ter ga ubila s streli iz samokresa. Schlegel je bil predsednik tiskovne organizacije »Jugoštampe«, ki izdaja med drugim dnevnika »Ob* zor« in »Novosti«. S svojimi časniki je Schlegel podpiral vlado in bil več* krat sprejet od kralja Aleksandra. Su* mi se, da so umor izvršili radičevci. Orjuna razpuščena. Jugoslovanska vlada je razpustila v vsej državi Or j uno. V Mariboru je našla policija v blagajni Orjunašev vsega štiri dinarje in pol. NAROČNINA ZA »NOVI LIST« znaša celoletno 15 lir, do konca teko« čega leta 12 lir, do konca junija 4 lire, do konca septembra 8 lir. NASLOV »NOVEGA LISTA« je »Novi list« Gorizia, via Mameli 5) 070(450.36«163.6) 019610437 C 134/1929 Mesečnik »Družina«. Taikoj po veliki noči začne izhajati nov slovenski mesečnik »Družina«, ki ho prinašal poleg lepih povesti, ve« lik o poučljivega in koristnega za na« še ljudstvo. Odgovorni urednik je dr. Engcilbert Besednjak. Prva števil« ka bo izšla pred belo nedeljo. To je pametno! Sodni dvor v Bolonji je razsodil pri neki pravdi, da uradniške plače niso zasegi j iv e. Če ti je torej kak uradnik kaj dolžan, mu ne moreš plače zaseči. Jesenice postale mesto. Jesenice, znano' železniško križišče in industrijsko središče na Gorenj« skem, so bile s kraljevim ukazom pro« glašene za mesto. Jesenicam sta pri« klopljeni vasi Sava in Plavž. Plača miličnikov. Časnik »Fašistovska milica« poroča, da je ministrski svet sklenil povišati plačo miličnikom : centuno ali stotnik prejme 3100 lir poviška, skupaj na le« to 16.140 lir, senior ali major, ki je vlekel doslej 16.540, dobi v bodoče 20.240 lir na leto; konzul ali podpol« kovnik je imel 21.040 lir, za naprej povleče 26.890, torej 5850 lir letnega poviška. Generalni konzul ali polkov« nik je dobival do danes 25.040 lir, v bodoče bo imel 7500 več, torej 32.540 na leto. Plače fašistovskih častnikov so manjše nego onih v redni vojski. Vlada je sklenila povišati plače vsem državnim uslužbencem. Akademija za mir. Neki Šved je zapustil 100.000 Šved« skih kron za ustanovitev »mirovne akademije« v Ženevi. Namen je prou« čevanje sredstev za ohranitev miru. K tej akademiji so pristopili naj slav« nejši evropski možje. Mlada pisateljica. V neki londonski bukvami je izšel roman, ki ga je pred leti spisala 11 «let« na učenka. Iz učenke je postala go« spodična in njen zaročenec je med njenimi zvezki iztaknil ta rokopis in ga dal založniku. Razen tega romana ni dekle nič več napisalo. Ni bilo ča« sa, ker je roman doživljala. Telovadni zbor Orlov. Za 1. 1932. bodo pripravili v Pragi zlet telovadnih organizacij. Gradijo že posebno telovadišče za 20.000 telo« vadcev. Največje mesto Italije. Največ prebivalstva nima Rim, ka« kor mnogi mislijo, temveč Milan, ki šteje 942 tisoč duš. Nato sledi Nea« pelj z 899 tisoč prebivalci. Prijatelj Jugoslovanov. Znani nemški pisatelj in poznava« telj jugoslovanskih razmer Hermann VVendel je sprejel od beograjske uni« verze diplomo častnega doktorja. Angleški kralj, ki je bil to zimo na pljučnici tako j težko obolel, da so ga bili že spravili j z Bogom in pričakovali njegovo go« j tovo smrt, sedaj polagoma okreva. ; Pretekli teden je po tolikih mesecih j prvič naredil 50 korakov. » Zagrebško strašilo. Sredi Zagreba, v najbolj živahni Ilici straši. Da, nrav zares, pa ne po« litika, marveč pravi pravcati strahovi v hiši mesarja Majuraca. Sleherno noč med eno in dvemi se slišijo v praznem pritličju kriki in vzdihi. So« sed je od groze kar spati ne morejo. Neko noč so vdrli trije korajžni fantje v prazne sobe, pa niso nič našli. Vpije in straši pa še naprej. Latinica v Jugoslaviji. V prosvetnem ministrstvu so sesta« vili poseben odbor z nalogo, naj pro« učuje možnost enotnega pravopisa za vso državo. To je prvi korak za uved« bo latinice. 200 žrtev! Blizu glavnega japonskega mesta Toki j a je skočil ekspresni vlak s tira. Mrtvih in ranjenih je čez 200. Prebivalstvo Nemčije. Pred vojno se je pomnožil narod na sedanjem ozemiiu nemške republike vsako leto za 800.000 duš. Po današnji statistiki znaša letni prirastek nem« škega prebivalstva samo 406.000. je torej za polovico manjši ko pred voj« no. Posledice poloma se vidijo celo pri rojstvih. Amerika proti vseljevanju. Vlada Združenih držav Severne Amerike je priobčila pred kratkim nove odredbe o priseljevanju tujcev. Za naprej bo pripuščala Amerika vsako leto le 153.714 ljudi čez mejo, dočim jih je doslej 164.667. Nova omejitev stopi v veljavo 1. julija tega leta. Na lastnem grobu. Slavni starec kardinal Gasparri, zu« nanji minister rimske Cerkve, ki že 14 let odbija najmogočnejše napade na Cerkev, si je v domači vasi v Um« briji dal pripraviti grob. Ko je bil za božič doma, je sleherni dan razmiš« 1 j al in molil na lastnem grobu. — Od« kod dobiva moč za svojo težko di« plomatsko borbo! Oklobučena Perzija. Poslanci v Teheranu so sprejeli no« vo postavo, da morajo od letos na« prej vsi v klobukih hoditi. V turbanih le duhovniki in bogoslovci. Poučen film. Ruska filmska družba »Mežrabrom« pripravlja film »Knjiga«. Tu se bo vi« delo, kako knjiga nastane, se tiska in veže. Borec za mir. Noblovo mirovno nagrado bo naj« hrže dobil prejšnji romunski zunanji minister Titulescu. Na kratko. V Šangaju doli na Kitajskem so predstavljali film »Angel s ceste«, ki je pri nas prepovedan. Trije i talij an« ski mornarji so zato vdrli v kabino za stroj, popadli za film, ga na cesti se« žgali in zginili. Okoli sveta. Ameriški letalec Artur Goe bel se je odločil, da bo letel okoli sveta. Ben« cin mu bodo kar v zraku prinašali. Krušne izkaznice v Rusiji. Dne 17. marca je vpeljala sovjetska vlada v Moskvi posebne knjižice za kruh. Kdor hoče kupiti ržen kruh, mo« ra odrezati izkaznico in jo oddati, ka« kor pri nas za časa vojne. Bel kruh je prost in ga kupiš, kolikor hočeš, a po zelo visokih cenah. Žalostno je za Rusijo, ki je pred 1914. izvažala po vsem svetu žito, da trpi danes po« manjkanje. Vzrok so komunisti, ka« terim nočejo kmetje oddajati žita po nizkih državnih cenah in puste raje zemljo neobdelano. Kitajska lakota. V kitajskih pokrajinah Honan, San« zi in Kansu je izbruhnila grozna la« kota. 16 (!) milijonov ljudi nima kaj jesti. Lakote so krive državljanske vojne in pa slabe ceste in železnice. Visokošolci se bunijo de Riveri. Proti španskemu diktatorju Primu de Rivera so se vzdignili nedavno deli redne vojske in ga hoteli strmoglaviti z orožjem. Posrečilo se mu je udušiti vstajo in pozapreti uporne generale. Sedaj so pa začeli stavkati visokošol« ci in izjavili, da ne nehajo, dokler ne pade vlada. Prišlo je do demonstra« cij in krvavih spopadov s policijo. Primo de Rivera bo dijake gotovo ugnal. Izdal je že proti njim stroge odredbe. Kako je s politiko. Sporazum med državo in sv. stolico. Dne 11. februarja sta podpisala kardinal Peter Gasparri in načelnik vlade Benito Mussolini v Rimu po« godbo, s katero se je končal sedem« desetletni spor med katoliško Cer« kvijo in Italijo. Potrebno je, da razložimo čitate« ljem Novega lista pomen tega zgodo« vinskega dogodka. Da bo vse jasno, moramo seči nazaj v preteklost. Go« voriti moramo o tistih časih, ko Ita« lijani niso še bili zedinjeni v eni na« rodni državi, temveč razdeljeni in raz« kosani na več držav. Na severu je bil Pijemeat ped žezlom Viktorja Ema« nuda II iz hiše Savoje, Lombardija z Milanom in Benečija sta bili del Av« s trije in nad njima je vladal Franc Jožef I. Toskana z glavnim mestom Florenco je bila kneževina tudi pod vladarji habsburške krvi in nad Ne« apoljem in Sicilijo so kraljevali Bur« boni, torej Francozi. Veliki deli sred« nje Italije z mestoma Bolonjo in Ri« mom so tvorili rimsko ali cerkveno državo pod svetno oblastjo papežev. Papež Pij IX. ni bil samo poglavar katoliške Cerkve, ampak tudi posvet« ni vladar kakor vsi ostali kralji in knezi na pelotoku. Italijanski narod se je boril z vsemi silami proti politični razkosanosti in zahteval, naj se ljudstvo, ki je ene krvi, enega rodu m jezika, združi v eno državo. Boj dveh načel. V imenu narodnega načela sta za» počela Mazzini in Garibaldi borbo proti tujim vladarjem, organizirala proti njim vstaje in zarote; pozneje se je priključil narodnemu gibanju tudi italijanski vladar Viktor Ema» nuel v Pijemontu. Njegov minister Cavour (čitaj Kavur) je postavil dr» žavo Pijemont, njeno diplomacijo in vojsko, v službo narodnega zedinje» nja in proglasil, da se morajo Italijani z a vužiti v samostojno" državo pod žezlom hiše Savo je. Svoj program je uresničeval postopoma. Leta 1859. je v vojni proti Avstriji iztrgal Francu Jožetu Lombardijo z Milanom in jo priključil Pijemontu. Ljudstva se je polaščalo po vsem polotoku navdu» senje za narodno svobodo in množice so se dvigale z orožjem proti vladam. Leta 1860. je izgnal Garibaldi iz Si» čilije in Neapolja Burbone in priklo» pil cteželo Pijemontu. Prodirati je za» čel tudi v papeževo državo in klicati ljudstvo na noge. Garibaldi je vdiral z juga, pijemonteška vojska pa s se» vera v papeževe dežele. Razen Rima in okolice je Cavour leta 1860. odtrgal vso cerkveno državo papežu, jo zdru» žil k novemu italijanskemu kraljestvu in proglasil za vladarja Viktorja Ema» nuela II. Papež Pij IX. je protestiral in izob» čil 26. marca 1860. iz katoliške Cer» kve kralja Emanuela in njegovega mi» nistra Cavourja, češ da sta izvršila rop nad Cerkvijo. Papež se je sklice» val pri tem na načelo, da je cerkvena država od vsega sveta priznana, da je on nje vladar na podlagi obstoje» čili, veljavnih zakonov in večstoletne neoporekljive posesti. Zato je cer» kvena država nedotakljiva. Temu nasproti se je skliceval Cavour na na» čelo, da ima vsak narod na svetu pra» vico do lastne državnosti, da spadajo ljudje iste krvi skupaj, da je vsak na» rod na svoji zemlji svoj gospod. Na eni strani načelo zakonitosti ali legi» timnosti, na drugi strani načelo na» rodnosti ali narodne samoodločbe. Boj teh dveh načel se da primerjati z borbo med veleposestvom in kmeti. Kmet pravi, naj bo zemlja tistega, ki jo obdeluje, veleposestnik, da je zem» lja njegova lastnina, da je ni nikomur ukradel, temveč zakonito in pošteno pridobil. Krščanski socialni nauk uči, da imata eden in drugi svoje pravice: zemljo naj ima tisti, ki jo obdeluje, toda razlaščeni imej odškodnino, da lahko tudi on obstane in živi. Tako približno je bilo treba rešiti tudi vprašanje cerkvene države. Zasedba Rima. Na žalost se pa to vprašanje leta 1860. ni tako rešilo. Spor je postajal vedno hujši. Leta 1866. je Italija v vojni proti Avstriji dobila Benetke in izven nove italijanske države sta bila edine še Rim in okolica. Italijanski državniki so skušali pregovoriti Pij a IX., naj odstopi Rim prostovoljno Viktorju Emanuelu in ponujali Cer» kvi v zameno gotove svoboščine. Pij je ponuubo odbil in vztrajal pri svojih vladarskih pravicah. Vedno bolj po» gostoma se je zato porajala v itahjan» ski javnosti zahteva, da je treba za» vzeti Rim s silo. Vlada bi bila to na» ; mero tudi brž izvršila, da se ni pia» šila pred Francijo, ki je držala v Rimu svoje vojaštvo. Napoleon III., teda» nji cesar Francozov, je bil obljubil, da ohrani papežu Rim in bi se bil uprl zasedbi z orožjem. Vlada pa ni ho» tela vojne s francoskim cesarstvom. Šele ko je izbruhnila leta 1870. vojna med Prusijo in Francijo in je bil Na» poleon III. od Bismarcka strašno po» ražen, se je vlada odločila in dala za» sesti 2(J. septembra 1870. po generalu Caoorni Rim. Od tistih časov praz» nuje Italija 20. september za državni praznik. Ko je Viktor Emanuel II. vkorakal v Rim ter hotel prenesti tja svojo via» do, je ukazal vojaštvu, da ne sme zasesti Vatikana in njegove okolice, tako zvanega Leoninovega mesta, ker je nameraval prepustiti papežu nad tem okrajem popolno državno oblast. Ukazal je tudi, da je treba izkazovati sv. očetu vladarske časti in dal obja» viti 13. maja 1871. poseben »zakon o papeževih svoboščinah« (Legge delle Guarentigie Pontificie), kjer se je dr» žava obvezala, da izplača sv. stolici vsako leto in za vso bodočnost kot odškodnino 3 milj one 225 tisoč lir, ter uredila sploh razmerje med Cerkvijo in Italijo, loda Pij IX. ni hotel o tem nič slišati. Ponujano svoto je odločno odklonil, izjavil, da italijanske države in njenega vladarja ne priznava, pre» povedal katoličanom, da volijo po» slance nove države in se dajo v par» iament voliti, sam pa v znak protesta ni več zapustil palač v Vatikanu, da izpriča tako pred vsem svetom nasi» lje, ki se mu je zgodilo. Katoliškim vladarjem je prepovedal, da pridejo v Rim obiskat italijanskega kralja. Polstoletno nasprotstvo. Od teh časov je vladalo med Cer» kvi j o in Italijo izrazito sovraštvo. Različni italijanski državniki so po» skušali priti do sporazuma, a se jim ni posrečilo. Papež je zahteval zase popolno neodvisnost, češ da ne more biti glavar vesoljne katoliške Cerkve podložnik kake države in slušati nje» nih ukazov. On mora vršiti svoje ver» sko poslanstvo v popolni svobodi, občevati s katoliškim svetom brez nadzorstva in vpliva katerekoli vlade, zato mora biti na zemlji, kjer biva, neodvisen gospodar in vladar, imeti mora z drugimi besedami lastno dr» žavo. Da bi bil papež res neodvisen od Italije, so predlagali nekateri, naj se mu da vsaj pas zemlje do morja, odkoder lahko občuje brez nadzor» st va s katoliškim svetom. Italijanske vlade niso hotele o tem slišati in tako se je spor vlekel. Kljub sovražnosti si pa Italija ven» dar ni upala položiti rake na papeža. Zavedala se je, da stoji za sv. očetom več ko 300 miljonov katoličanov z mogočnimi organizacijami po različ» nih državah Evrope in Amerike. Ko bi se biio papežu kaj zgodilo, bi bili planili ti miljoni na noge in močno škodovali Italiji. V zvestobi in požr» tvovalnosti katoliških množic je bila moč Vatikana. Zato je bil papež kljub vsemu vendar neodvisen, pri njem so držale številne države svoje poslani» ke, on je imel svoje skoro pri vseh vladah sveta, občeval je neovirano z verniki, pisal in govoril svobodno in nobena italijanska vlada si ni upala poslati v Vatikan policije ali tirjati od papeža davkov. Če si ni upala nobena italijanska vlada ovirati svobode Cerkve na zu» naj, je pa mnogo lažje pritiskala na Cerkev v notranjosti države. V pet» desetih letih je izšlo v Italiji prav znatno število protikatoliških zako» nov in odredb. Šele v zadnjih dveh desetletjih so se razmere med državo in Vatikanom ublažile in postale včasih skoro pri» jazne. Pogajanja z Mussolinijem. To se je videlo med svetovno voj» no, ko je z dovoljenjem papeža sedel v vladi katoliški minister Meda in leta 1919. se je ustanovila Italijanska ljudska stranka, ki je poslala v parla» ment nad 100 katoliških poslancev. Bližal se je čas, ko se je lahko mislilo na sporazum. Mussolini je takoj ob nastopu vlade pokazal, da smatra raz» mer j e do katoliške C kve za eno zelo važnih točk svoje politike. Kakor piše sam v poročilu na parlament, so se začela pogajanja z Vatikanom leta 1926. in se zaključila 1929. Vatikan ni zahteval več izhoda na morje, kajti danes je mogoče občevati s svetom na arug način kakor 1870. Papež ima lahko zrakoplove, radio ali brezžični brzojav, da brez nadzorstva govori z inozemstvom. Zato v pogodbi od 11. februarja priznata italijanska vlada papežu vladarsko oblast le nad tako zvanim Vatikanskim mestom, ki ob» sega v bistvu to, kar je papež dosedaj že imel. Načelnik vlade trdi po pra» vici, da je pri pogajanjih šlo v glav» nem za to, da se obstoječe stanje po» trdi in uzakoni. Zgodile so se samo nekatere načelne spremembe, o kate» rih bomo v nastopnem spregovorili. Tri pogodbe. Dne 11. februarja so se podpisali tri dokumenti. V prvem se priznava papežu vladarska oblast nad Vatikan« skim mestom in na tem koščeku zem» lje je sv. oče popolnoma neodvisen. Tam izdaja svoje zakone, drži lastno uradništvo, ima lastno vojaštvo, la» sten denar in tako dalje. Italija se v nobenem slučaju ne sme vtikovati v zadeve te majhne državice in se ob» vezuje, da ne bo nobeden njenih zra» koplovov nikdar krožil nad Vatikan» kini mestom. Na cerkvenem ozemlju sezida država poseben kolodvor, da se lahko papež in cerkveni dostojan» stveniki vozijo kar iz Vatikana v svet in se iz inozemstva naravnost vračajo v papeško državo. Papežu so dane visoke časti in se mu priznava, da stoji nad ostalimi katoliškimi via» dar ji. Njegovi odposlanci ali nunciji pri tujih vladah so nedotakljivi in istotako ne smejo italijanska oblastva odpirati prtljage papeških brzih slov ali kurirjev ter jih kakorkoli nadle» govati. Isto velja za zastopnike tujih držav pri Vatikanu. Kardinalom pri* znava Italija časti, ki pristoje prin» cem vladarskih hiš, vlada se zavezuje, da varuje popolno in brezpogojno svobodo pri izvolitvi papeža in ravno tako jamči neoviran potek vesoljnih cerkvenih zborov. Zato izjavlja Cerkev v pogodbi od 11. februarja, da priznava italijansko narodno državo pod žezlom kraljev iz hiše Savoje ter ca je tako zvano rimsko vprašanje za vse čase končno veljavno rešeno. Na mesto dosedanje sovražnosti je stopilo med Vatikanom in Italijo prh jateljstvo. Kot enkratno odškodnino za vse zgube, ki jih je utrpel papež, izplača Italija 750 miljonov lir v denarju in 1000 miljonov ali eno miljardo lir v državnih papirjih. Ker veljajo papirji v resnici malo več ko 800 miljonov lir, znaša celokupna odškodnina približa no eno miljardo in pol papirnatega italijanskega denarja. To je mnogo manj, kakor če bi Vatikanu izplačali za nazaj, kar je Italija 1871. bila do» ločila kot letno odškodnino papežu. V 58 letih bi se bila svota od 3 miljo» nov 225 tisoč lir namnožila z obrest» mi vred v velikansko premoženje. Tako pa je prejel papež le 400 miljo» nov zlatih, to se pravi predvojnih lir. To je vsebina druge pogodbe, pod» pisane 11. februarja. Konkordat. Bolj važna je tretja pogodba, zakaj v prvih dveh se je v glavnem uzako» nilo že obstoječe dejstveno stanje. Načelne spremembe so se zvršile v tretji, v tako zvanem konkordatu, kjer so urejene razmere med državo in Cerkvijo v Italiji sami, med ita» lijanskimi škofi in župniki in vladnimi oblastvi. Mussolini pravi v svojem poročilu, da ni bilo mogoče uresničiti Ca» vourjevega načela o »svobodni Cer» kvi v svobodni državi«. Liberalni nauk iz srede preteklega stoletja je hotel namreč, naj se papež odpove posvet» ni oblasti, zato naj bo pa Cerkev po» polnoma svobodna in se država zanjo sploh ne briga. Država se prav nič ne meša v imenovanje škofov in župni» kov, ki jih cerkvena oblast imenuje po svoji izberi; po zakonu od maja 1871. ni bilo n. pr. škofom treba, da : prisežejo zvestobo kralju, ampak le 1 papežu, in se je država sploh odpo» vedala vsakemu vplivu na Cerkev, j Mussolini trdi, da je bilo to načelo j neizpeljivo. Država si je pridržala po konkordatu od 11. februarja gotove j pravice, ki jih Cavour ni zahteval. V ; 19. členu je recimo določeno, da mora : sv. stolica, preden imenuje nadškofa j ali škofa, javiti ime vladi in ta lahko I » «si rK ugovarja imenovanju, ako ima proti osebi pomisleke politične narave. Ko nastopi škof službo, mora položiti kralju prisego, kjer »obljublja in pri» sega pred Bogom in na svete evange» lije zvestobo italijanski državi.« »Pri» segam,« — obljublja nadalje novi škof — »da bom spoštoval in dal spošto» vati po svoji duhovščini kralja in vlado, ki se je »tvorila na podlagi ustavnih zakonov države.« škof se zavezuje, da se bo izogibal vsemu, kar bi moglo škoditi italijanski državi in javnemu redu, in da bo svojim duhov» nikom prepovedal vsako tako delo» vanje. Tudi pri imenovanju župnikov si je država pridržala gotov vpliv. Če hoče škof imenovati novega župnika, javi to zaupno vladi in če vladna oblastva tekom 30 dni ugovarjajo, mora škof z imenovanjem počakati. Ako se škof in vlada ne moreta glede osebe zedi» niti, se izroči zadeva v rešitev sv. stolici. Iz težkih razlogov se vlada lahko pritoži tudi proti že imenova» nim in nastavljenim župnikom in za» hteva od škofa njih odstranitev, ako misli, da je njihovo nadaljnje bivanje v župniji škodljivo. Tekom treh mese» cev mora škof v sporazumu z vlado ukreniti, kar je potrebno. V slučaju, da se škof ne more sporazumeti z via» do, se zadeva izroči v rešitev posebni komisiji, sestoječi iz dveh zastopni» kov vlade in dveh odposlancev sv. stolice. V 22. členu je rečeno, da morajo biti duhovniki, ki imajo beneficije v Italiji, italijanski državljani. Škofje in župniki morajo nadalje govoriti italijanski jezik. »Po potrebi jim je treba dodeliti pomočnike (koadjutor» je), ki poleg italijanščine razumejo in govore tudi krajevni jezik, da vrše po pravilih Cerkve dušno pastirstvo v govorici vernikov.« V 43. členu je zabranjeno vsem du» hovnikom Italije, da se vpišejo in delujejo v kakršni koli politični stranki. Pravice Cerkve. Če si je država pridržala v konkor» datu različne pravice, je z druge ' strani pustila Cerkvi marsikatero svo» boščino. Papež in škofje občujejo v verskih zadevah popolnoma svobodno z duhovniki in verniki, priobčujejo lahko neovirano pastirska pisma, od» redbe in različne objave ter jih lahko svobodno nabijajo na cerkvena vrata in cerkvene zidove ter na cerkvene urade. Pri tem je rečeno, da sme pa» pež priobčevati objave v vsakem je» ziku, škofje pa v italijanščini; dovo» ljeno je poleg tega škofom, da do» dajo prevod v drugih jezikih. Po konkordatu ne bo treba več ver» nikom, da se poročijo na županstvu, ampak bo zadostovala kakor v prej» šnjih časih poroka pred duhovnikom. Država priznava zakramentu sv. za» kona popolno veljavo pred postava» mi. Duhovnik bo pri poroki prečital odlomek iz državnega zakonika, ki se tiče poroke, in javil poroko civilnim oblastvom. Duhovniki so odslej prosti vojaš» čine in stopijo pod orožje le v slučaju splošne mobilizacije. V vojski ohra» mjo duhovsko oblačilo in se smejo uporabljati samo za dušno pastirstvo med vojaki. Sodniki in druga državna oblastva ne smejo zahtevati od duhovnov, da izpovejo o osebah in stvareh reči, ki so jih izvedeli v izvrševanju svoje svečeniške službe. Vsi samostani in verski redovi v Italiji so priznani in imajo pravico si pridobivati lastnino ter z njo razpo» lagati. Semenišča, namenjena vzgoji novih duhovnikov, tako zvana velika seme» nišča, so prosta vsakega vladnega nadzorstva in Cerkev jih vodi po lastnem razsodku, kakor se zdi njej v interesu vere primerno. Ravnotako neodvisna so tako zva» na mala semenišča ali gimnazije, ustanovljene od škofov za odgojo deč» kov. Vlada' nima nanje nobenega vpliva. Glede verouka je v konkordatu re» čeno, da se bo- vpeljal tudi v srednje šole, kakor je sedaj že v ljudskih. Knjige morajo biti odobrene od ško» fa, ravnotako učitelji verouka. Sicer pa nima Cerkev glede verouka nobe» nega nadzorstva v šoli, ker si je to pravico pridržala država. Vlada priznava Italijanski katoliški akciji in organizacijam, ki so od nje odvisne, svobodo, da se razširi po vsej državi in zbira mladino v tako zvanih katoliških krožkih. Italijanska katoliška akcija se ne sme pečati s po» litiko in mora biti odvisna naravnost od cerkvenih oblastev. S tem smo stisnjeno podali glavno vsebino konkordata, pogodbe o spo» razumu z državo ter pogodbe o de» nami odškodnini Vatikanu. Nepristranski opazovalec mora ugo» toviti, da je 11. februarja 1929. Musso» lini dosegel uspeh, o katerem bo go» vorila zgodovina. Redčijo se vrste. V nedolgi dobi 3 mesecev so se vr» ste naših duhovnikov, ki so itak red» ke, da se Bogu usmili, zopet zredčile za tri gospode. Dne 29. dec. 1. 1. je umri g. Jožef Li= kar, duhovni pastir na Velikem»Ubelj» skem pri Hremovicah. Rojen je bil na Otlici 29. jan. 1892. Služboval je med vojno v Solkanu, potem na Srpenici, 1 v Štjaku, na Vrabčah, v Studenem in končno na Ubeljskem. Umrl je nagle smrti, zadet od kapi. Bog naj mu bo milostljiv sodnik! — Drugi dan dne 30. dec. je Vsemogočni poklical k Se» bi g. Andreja Tabaja, prof. veronau» ka v pokoju v Gorici. Pokojnik je bil rojen 16. 11. 1862 v Štandrežu pri Go» rici in je bil v duhovnika posvečen 1. 1886. Naslednje leto je kaplanoval pri Sv. Roku v Gorici, od 1. 1888—1891 je pa služboval v knezonadškofijski pisarni. Leta 1892. je postal katehet na goriški vadnici. To službo je opravljal do vojne ter je včasih tudi pomagal pri pouku Verona uka na gimnaziji in učiteljišču. Po vojni do vpokojitve je vršil službo kateheta na učiteljišču v Tolminu. Bil je visoko naobražen mož — govoril je več jezikov -— ter je bil izredno dober kas tehet, ki je znal držati disciplino. Bil je mirnega, blagega in zelo skromne* ga značaja. Rad je pomagal tudi v dušnem pastirstvu in je zlasti ljubil Sv. goro, kamor je pred vojno in tu* di po vojni do svoje bolezni skoro vsako soboto hodil pomagat spove* dovati. Naj njegova duša najde za* slu žen O' plačilo pri nebeškem Stvar* niku! — Dne 23. feb. letošnjega leta je pa zatisnil svoje oči k večnemu po* čitku g Josip Godnič st., ki je kot vpokojeni kurat bival pri svojem ne* čaku — župniku v Dornbergu. Rojen je bil v Komnu 14. III. 1851, svojo prvo sv. daritev je daroval 1. 1874., potem je bil eno leto prefekt v Deš* kem semenišču, eno leto je šel pa na* daljevat svoje študije v dunajski Av* gustine j. L. 1877 se je zopet vrnil v domovino in je kaplanova! do 1. 1887. v Solkanu. Tega leta je postal kurat v Kronbergu, odkoder ie odšel 1. 1894. za kurata v Grgar, kjer je ostal do svoje vpokojitve 1. 1917. Ko se je po težkih letih begunstva zopet vrnil na Goriško, se je nastanil pri svojem ne* čaku v Dornbergu, kjer je kljub svo* jim visokim letom požrtvovalno po* magai v dušnem pastirstvu. Pokojnik je bil odločen mož blagega značaja, ki je svoje odlične zmožnosti posvetil zlasti dušnemu pastirstvu. Povsod, kjer je služboval, se je poznal blago* dej ni vpliv njegovega dela in so ga vsi duhovi j ani ljubili kot očeta. Še sedaj na stara leta je častitljivi star* ček presedel ure in ure v spovednici, tolažeč in svareč. Nič čudnega tedaj, da mu je ljudstvo priredilo veličasten pogreb, ki je jasno podnričal, kako je njegova izguba težko zadela vse, ki so poznali blagega in delavnega go* spoda. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo 50 duhovnikov in nad 2000 vernikov. Počivaj v Bogu blaga duša! * * * Dr. Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni. i. Ko se je po travnikih kosila otava katerega leta je to bilo, nima ni* kakega pomena — sem vzel v roko pratiko ter izračunal, da dosežem toč* no po štirinajstih dneh osemintride* seto leto svojega brezpomembnega življenja. Teh osemintrideset let mi je tičalo neprijetno v kosteh: spodaj se mi je pričenjalo telo že nekako za* okrožati. zgoraj ob sencih pa je že nekaj sivelo, kakor po zimi, če leži ivje na vejevju. Sicer pa se mi je do* bro godilo. Nekaj let že nisem poznal nikakih skrbi, kakor so me svojčas davile na visoki šoli, in v pravdah sem koval, če že ne rumenjakov, vsaj sre* brnjake, tako da sta se mi polnila dan za dnevom lonec in skleda. Vzlic te* j Poslavljajo se od nas dušni pastirji, ki jih ljudstvo v naših dneh zlasti po* trebuje. Ene vrže v grob napor, dru* ge oslabelost, vsi pa zapuščajo velike vrzeli. Molimo in prosimo za božjo pomoč v teh težavah in bridkostih. Zobozdravnik j drJRobertHMj sprejema od 10. do 13. in od 16. do 19. ure' | g TRSTU, Via S. Lazzaro št. M. Ali veš? 1. Kdo je bil kralj Atila? 2. Katero je glavno mesto Avstra* lije? 3. Kje ima naša dežela najboljše postrvi? 4. Zakaj voda zmrzne samo v zgor* njih pia teh? 5. Kaj je težje: en kilogram slame ali en kilogram svinca? Kdor se ojunači in pravilno odgo* I vori na vprašanja, bomo objavili nje* govo ime. Olciio v svet. Grandi pojde v Budimpešto, j Meseca aprila se odpelje podtajnik | v zunanjem ministrstvu D ino Grandi I kot zastopnik Mussolinija v glavno | mesto Ogrske, da poglobi prijateljske : vezi, ki obstoje med Mažari in Italijo. : Pogodba med Grčijo in Jugoslavijo. Po večletni napetosti sta se obe via* di sporazumeli in podpisali pogodbo, ki odstranjuje vse sporne točke. Re* seno je končno vprašanje jugo slo van* ske proste luke v Solunu in železnice od pristanišča do jugoslovanske me* j je. Uredili so promet, carino in vse, ; kar spada zraven. Pravijo, da je to | uvod k jugoslovansko*grški prijatelj* I ski pogodbi, ki se podpiše v kratkem j času. Nemške težave. Nemška republika se nahaja v fi* nančnih stiskah. Državne blagajne so prazne in finančni minister socialist Hilferding pravi, da ostanejo stotisoči državnih uslužbencev koncem marca j brez plače, ako ne najame vlada ta* S ko j 1000 miljonov mark posojila. Dr* j žavni proračun je prišel iz ravnotežja. ; Ministrski svet je sklenil, da je treba j vpeljati nove davke in sicer za 390 i miljonov mark, ali 1755 miljonov ita* ! lijanskih lir. Nemška ljudska stranka, | kateri pripada zunanji minister Gu* mu pa me je tistega dne, ko sem ob roki pratike določil svojo starost, za* vest, da se staram, prav potlačila in ravnotako me je potlačilo prepriča* nje, da mi na svetu ne preostaja dru* go nego tisto, kar imenuje Latinec: fructus consumere.1) Stroj si — tako sem govoril sam sebi — ki bo tekel, dokler so posa* mezni deli kolikortoliko v redu. Po* tem pa tuintam kaj odneha, oči ti po* kvari kratkovidnost, lasje ti izpadejo in po členkih se ti nabere apno, da bo tekel stroj le še s stokanjem in ječa* njem. Pri koncu pa vse skupaj pade, in kakor staro šaro te odneso v stran! Če se pa ob najzadnjem koncu vpra* šaš, je li tvoje življenje imelo kaj višjega pomena ali namena, ne moreš odgovoriti drugega, nego: »Ni ga imelo!« Tako sem govoril sam sebi in prav ') použiti sadove. stav Stresemann, se je izjavila proti davkom in sklenila, da glasuje proti poviškom, katere je sprejel njen mi* nister v vladi. Po njeni misli je treba izravnati primanjkljaje s črtanjem izdatkov, to se pravi z golim štede* njem. Tako je prišel eden najsposob* nejših nemških državnikov v spor z lastno stranko in govori se, da bo Stresemann izstopil iz organizacije ali pa odložil službo ministra. Splošne volitve na Angleškem. Vršile se bodo v kratkem. Za oblast se bore tri stranke: konservativci, delavci in liberalci. Kandidatov je nič manj ko 1500. Poglavitna borba bo med sedanjo vlado konservativcev in delavsko stranko Makdonalda. Ni iz* ključeno, da zgube konservativci vlad* no krmilo in pride na vrh Makdonald. To bi imelo velike posledice v po* litiki Evrope. Makdonald želi priznati Sovjetsko Rusijo, delati nroti oboro* ževanju in podpirati povsod demo* kratsko politiko. Kosilo v Vatikanu. Kardinal Gasnarri je povabil te dni j zastopnike tujih držav v Vatikan na j svečano pojedino, kjer se jim je za* ! hvalil za čestitke, s katerimi so bili pozdravili sporazum med Cerkvijo in Italijo. Navzočih je bilo 61 oseb. j živo čutil, kako me je potrlo teh osem* i intrideset let, katere skoraj dopol* nim. Kje naj dobim sočutno dušo, da izlijem vanjo svojo otožnost? Gnalo me je iz sobe. Ko stopim na ulico, je bil prvi člo* vek, ki sem ga ugledal, trgovec Bon. »Kam pa? Kam pa?« je popraše* val. Odgovoril sem čemerno: »Sam ne vem karti!« »No, vidiš, ali naj ti do sodnega dne ; trobentam, kako sam si! Plevel si na njivi, za katerega se nihče ne briga! S Čisto tako ko plevel tudi pogineš! Do* hodke imaš: lehko bi preživljal ženo in otroke. — Oženi se vendar! Kar vedel sem, da živi v veri, da je ' izpregovoril najmodrejšo besedo pod ! solncem in pod zvezdami! Ta mo* drost pa me ni potolažila, ker je žen* ska le slaba tolažba možu, če je star osemintrideset let. Tedaj se mi je poželelo po gospe Nemška vojna odškodnina. V Parizu se vršijo že d el j časa po» gajanja med Nemčijo in državami bivše antante ter Ameriko da bi se uredila na novo vojna odškodnina, ki jo mora plačati Nemčija zmagovalk cem. Nemci so pripravljeni plačevati še 37 let 1200 milijonov zlatih mark na leto. Francija pa vztraja na 2500 milijonih. Doslej se niso mogli p ob optati. Angleška delavska stranka narašča. V Angliji so se vršile dopolnilne volitve za tremi umrlimi konservativk n imi poslanci. Pri tem je dobila vlad» na konservativna stranka samo ene» ga poslanca, ostali dve mesti sta prišli v posest delavske in liberalne stran» ke. Odkar so konservativci na vladi, so izgubili v dopolnilnih volitvah že 15 sedežev, od katerih je prešlo 13 de» lavcem, dvoje liberalcem. Iz vsega je jasno da moč delavske stranke na» rašča in bo pri prihodnjih splošnih volitvah konservativcem huda predla. Izgnanstvo Trockega. Voditelj komunistične revolucije Leo Trocki j, desna roka umrlega L je» nina, je že par let v ostrem sporu s sedanjimi ruskimi oblastniki. Vrgli so ga iz stranke ter izgnali lansko le» to v samoten in zapuščen kraj daljne Azije. Pred par meseci ga je boljše» viška vlada prepeljala nazaj v evro p» sko Rusijo in izgnala čez mejo. Troc» kij se nahaja sedaj v Turčiji in sicer v Carigradu. Prosil je berlinsko via» do, naj mu dovoli bivanje v Nemčiji, ker je bolan in bi se rad zdravil pri nemških zdravnikih. Pozneje bi se stalno naselil na Norveškem ali Ho» kurdskem. Glede političnih razmer v Rusiji je rekel, da je boljševizem samoobram» ba ruskega ljudstva. Kapitalistična Rusija bi bila postala po zgubljeni vojni kolonija Amerike. Skorajšnje» ga poloma sovjetske vlade po nje» go vem ni pričakovati. Če bi prišlo do protirevolucije, bi imela gotovo fašistoviski značaj. Od boljševiških novotarij bi pa ostala tudi v tem slučaju agrarna reforma nedotaknjena. H koncu je rekel Trocki j, da se da» nes zbira v svetu več smodnika kakor kedaj prej in da bo posebno razmah Amerike povzročil spopad proti ka» ter emu je bila svetovna vojna prava otročja igra. Nemiri v Indiji. Anglija ima v Indiji, kjer šteje do» mače prebivalstvo nad 500 milijonov duš, že več let hude težave. Ljudstvo se upira Angležem in zahteva narod» no avtonomijo, nekateri se bore celo za popolno neodvisnost. Ta mesec so izbruhnili zopet nemiri, delavstvo stavka, v mestu Bombaju je vojaštvo moralo nastopiti z orožjem proti množicam. Vlada je dala pozapreti mnogo voditeljev. Kaj nam z dežele pišejo? Podsabotin. Za božič se je vrnil iz Argentine naš domačin Terčič. O svojih vtisih in sladkostih Amerike pripoveduje šam takole: »Čudno in prečudno se mi zdi, da še gospodarji in fantje derejo v Arne» riko. Toliko črnila so že prelili po na» šib. dobrih listih za svarila, pa še nič nc pomaga. Še ljudje mečejo po 4000 lir proč za tja dol in še potem za na» za j, če imajo in jih ne izženejo na račun domačega županstva. Veliko jih je, ki pišejo, da imajo delo. Toda kakšno in kje, tega pa ne povedo. Podnebje je poleti, zlasti za delavce neznosno. Koliko jih zboli! Če imajo denar, jih še lepo gledajo v bolnišnici; ko pa zmanjka, prepuste reveža samemu sebi. Kakih 10 od sto jih res dobro služi, ostalih 90 se na klati od kraja do kraja. Skačejo na dirjajoče vlake, ker nimajo za vozni listek. Predno pride vlak do postaje, morajo skočiti spet doli: koliko se jih je že tako pobilo! Sam sem bil doli 2 leti in vem iz lastne skušnje kako je. Kdor spravi nekaj pesov skupaj, se rad vkrca- in zamenja južno Ameriko s Francijo ali drugo deželo. Ljudje, ki nimajo kake obrti, naj ne hodijo dol« Sv. Križ pri Trstu. Mi v naši vasi smo zaspali. Vsaj tako bi se dalo soditi, ko ni nobene vesti iz naše vasi. V vas smo dobili električno razsvetljavo. Tudi naša cerkev je lepo razsvetljena. Maloka» tera cerkev ie tako lepo razsvetljena kot kriška. Moramo se pa tudi z le» ni m petjem pohvaliti. Vsa čast za to gre gospodu pevovodju Škabarju. Vse to nam čast dela, nikakor pa ne ona groblja smrdljiva in gnila, pod po» kopališčem. Zagorje. Kakor vemo ima Knežak več jav» nih uli-c. Ne vemo pa, če je vas ali je nastal trg. Lansko jesen so prouče» vali položaj naše Pivke. Misel jim roji po glavi, da hi strugo bolj prak« tično uredili. Zborovanje so imeli v Postojni in Šempetru. Prišli so ljudje iz vseh prizadetih krajev, a nič prave vollje ni bilo; zato je zadeva ostala ha tehtnici. Zaslužek s hlodi ie zdaj I maihen. Letine so zmirai slabše. I Krompirja in fižola ni bilo niti za se» me. Kmet se opri jemlje živinoreje; a elei spaka, živina ima jako nizko cepo. Zakriž pri Cerknem. Letošnin zimo se je smrtno ponesrečil 18»lčtni Jernej Hadalin po do» mače Mrtonov. Nesreča se je pripe» : tila pri vožnji hlodov v sneženi cesti. Na gladkem tiru so sani, naložene s težo kakih 8 kvintalov, zdrsnile v stran ter treščile z vso silo v neko ( drevo. Voznik se v taki naglici ni mo» 1 gel izogniti: naloženi hlodi so ga pri» tisnili ob drevo in ga zmečkali. Ne» sreča pač ne nociva, toda previdnosti je tudi čestokrat premalo. Rajnika se Večni usmili ! Heleni. Tiste dni — morda je še da» nes — je bila najkrasnejša ljubljan» ka go. pa. a bila je — moja prijate» Ijica. Kadar me je morila kaka skrb ali otožnost, sem e zatekel k tej svoji prijateljici, in vselej je njena mate» vinska beseda razvedrila mojo dušo in čelo. V mojih očeh je bila gospa Helena vzor ženske, katera se ni do» tikala prahu tega sveta. Ž njo skupaj sva čitala Prešerna, in na marsikatero krasoto Prešernovih umotvorov me je opozorila ona. Bila je^črez vse me» re idealna ženska: vsaj jaz sem bil prepričan o tem. Tudi s svojim mo» žem — bil mi je součenec — je živela v resnično srečnem zakonu. Zakon» ska sicer nista imela velikega imetja, v obilju pa sta imela, kar sta potre» bovala za življenje. Dve deklici sta bili sad vzornega zakona. Starejšo je bila gospa Helena že omožila, in ni» kjer se ni opažalo, da bi se pri tem kaj trudila ali pa še celo posnemala sv. Petra, ko mu je Gospod zaukazal, da naj še enkrat razpne svoje mreže. Mlajša je živela še v hiši. Nekoliko me je motilo, da so jo klicali Elviro. Ali že takrat je ta deklič nosil glavo, kakor jo nosijo ponosne in lepe žen» ske v španski Sevilji. Samoobsebi se ume, da je bila vzorno odgojena, in lepota na nji se je že razvijala, tako da je snubač lehko živel v nadi, da se mu s tako nevesto razcvete bujna za» konska -sreča. Za svojo osebo sem malo občeval z gospico Elviro, ker te» daj niti osemnajstega leta ni bila dosegla. Ves dan je letala od učitelja do učitelja — učila se je nebroj modernih jezikov — in tudi po klavirju je tr» kala, kadar je le količkaj utegnila. Bila je splošna sodba, da se, kakor sestra, lehko in dobro omoži. Vsaj gospa Helena, ki mi je zaupavala naj» večje tajnosti, mi ni nikdar kaj po» tožila, da bi jo v tem pogledu morile kake skrbi. Gospa Flelena me je, kakor vsik» dar, sprejela preprijazno. Brez cere» monij sem prisedel k nji ter takoj opazil, da je danes v razgovoru bolj počasna. Nekaj je pletla, a tuintam je počivala z belimi rokami ter se zagle» dala v drevesa Lattermannovega drevoreda, ki se je nanj nudil lep pogled iz vkusnega stanovanja. Pazljivo in vestno me je poslušala, ko sem ji to» žil o dolgočasnem svojem življenju in o osemintridesetih svojih letih. Ni mi odgovorila takoj, pač pa je rahlo za» klicala: »Elvira!« Hčerka je takoj, prav kakor da je čakala na klic, vstopila vsa pokorna in vdana, vzor prave in poštene od» goje. »Kaj želiš, mama?« To je vprašala seveda po francosko. Kako vkusno se je bila napravila ta zelenjava! Vse je postajalo na nji okroglo in beli predpasnik je še bolj Iz Sv. Križa na Vipavskem. Lani 8. decembra na • brezmadežno spočetje smo pri nas ustanovili mla« deniško Marijino družbo. Bil je lep dan. Zjutraj je bilo kakih 200 mož in mladeničev pri sv. obhajilu, popoldne pa je bilo 70 mladeničev sprejetih pod Marijino zastavo. Ti fantje, ki so na* voditeljevo klicanje po imenu pri* stopali ter znake sprejemali, niso le izpod kriškega zvona, ampak več njih tudi od Štomaža in iz Velikih Žabelj, da, 4 celo iz daljnega Vrtovina. Po sprejemu se je razvila z novim Ma* rijinim kipom veličastna procesija, kakršne bržkone v Križu še ni bilo. Ljudstvo je mladeničem kongregani« stom dalo res sijajnega bodrila. ML nuli so štirje meseci in ti fantje ka« žejo hvale vredno vztrajnost. Vsak mesec je lepo videti njih vrste pri obhajilni mizi. Tudi nekaj novih kan* didatov se je še dalo sprejeti. — Dos bri Bog ohranjuj in množi v mladih srcih ljubezen, da bo močna za dela, ki bodo Bogu v čast in bližnjim v ko« ri st. Ah, naš čas tako zelo potrebuje požrtvovalnih, pogumnih značajev. Fantje, v take moramo v Marijini dru« žini zrasti! Preden pojdejo letošnji vojaški no« vinci v službo, želimo napraviti do« končni sprejem. Če bo le mogoče, bo« mo dali poprej tem fantom priložnost za versko « higijenični tečaj, da se za« varujejo zoper nevarnosti, na kakršne utegnejo v svetu naleteti. Tomaj. Naša cerkev ima še Vedno pet ol« tar jev. Stranskima dvema so stopni« ce zmanjšali, da je več prostora. S slikami umetnika Kralja smo ža= dovoljni. Nekaterim sicer niso povsem všeč, vendar vsi priznavajo, da naredi cerkev na vse veličasten vtis. Od av« berske cerkve sem je umetnik zelo napredoval. Lokovec. Z velikim veseljem smo že pred časom sprejeli vest da dobimo zopet svoj slovenski časopis. Zato -ga težko pričakujemo in že v naprej toplo po« povzdigoval lepe oblike mladega te« lesa. Mama ji je ukazala, da naj gre za pol ure na izprehod, a da se ima po« tem zanesljivo in gotovo vrniti do« mov. Elvira je brez odloga odšla, in prepričan sem bil, da pride točno in gotovo zopet domov, kakor se ji je zapovedalo. »Kako to grmičevje raste, mi pa se staramo in življenje nam je v nadle« go!« Po teh besedah nisem mogel za« držati globokega vzdiha. Gospa He« lena me je skoraj pol ure tolažila ter mi dokazovala, da pri meni o starosti ne more biti govora. Končno pa se je zagledala v strop in je nekaj premiš« ljevala. »Koliko časa. gospod doktor, že zahajate v našo hišo?« me je vprašala naposled z nekako resnobo. »Šest let, in hvaležen sem Bogu za vsak trenotek, ki sem ga smel preži« veti v vaši družbi, gospa Helena!« zdravi j amo. — Zimo smo imeli tudi pri nais, kakor povsod, izredno hudo. Mraza je bilo po nekod do 25 stopinj pod ničlo. Zato smo pa letos ravno v najhujšem mrazu, t. j. o pustnih dneh, I plesali, da nismo zmrznili. Tudi sne« j ga je bilo obilno in še sedaj ga je po ; zametih po en meter na debelo. No, ! pa upamo, da bo vendar tudi k nam ! dospela zažel i ena pomlad. Toliko za sedaj. — Ko te dobimo v roke, dragi . »Novi list«, ti bomo že še kaj sporo« čili, do tedaj pa: Zdravi! Banjšice. Zima je pri nas natrosila bolezni. So hiše, kjer vsi poleg a j o. Tudi g. ku« rata je napadlo. Duh ovij ani upajo, da bo brž okreval. Več ko mraz nam je škodil veter, ki je pol plodne zemlje odnesel. Zato bi morda kazalo saditi žive meje v primerni razdalji. Okrog hiš pa več drevja proti vetrovom. Avber. V letošnji hudi zimi se je izkazalo, da sta najbolj topli vasi na Gorenjem ; Krasu Avber ki ga pred burjo varje« j jo št jaški hribi in pa Kreplje. Povsod drugod je toplomer niže stopil. — Morda se bo komu čudno zdelo, pa res je, da imamo pomanjkanje vode, tako da si morajo vaščani iskati pri sosedih, ki jo imajo. — Fige so zmr« znile trte so razpokale, tak mraz smo imeli letos. Lom. Najhujšo zimo smo prestali. Zmr« znilo je veliko krompirja; nekaterim popolnoma ves, s semenom vred. Tu« di par telet je poginilo. Sena splošno primanjkuje. Potem buri a: strehe je razkrila in n obda dosti opeke. Z njiv j e odnesla vso boljšo zemljo v klance in zatisne groblje. Vode ie nrimani« j kovalo za ljudi in živino. L indie so si | pomagali s tem, da so topili sneg. ; Hvala Bogu, da ie bilo dosti drvi. j Mraza je bilo okrog 22—26° C. — Svo« : j ega duhovnika še nimamo. Veliko« nočni prazniki bodo prazni in pusti ker bodo brez veličastnih cerkvenih opravil vel. tedna. — Umrl je 7. febr. posestnik Štefan Rejec delaven in ta« lentkan mož. Bil je prvi ustanovitelj mlekarne v Kan. Lomu. Naj mu bo na tem mestu postavljen skromen spo« miti v izraz naše hvaležnosti. Spodnji Kras. Ko nismo imeli listov, so nam b»« rači nosili novice. Pa take debele, da je bilo še njih sram. Zdaj bomo pa mi sosedom pove« dali, kaj je pri nas novega. Prva j« prav žalostna. 4. marca je umrl na za« strupijenj-u v glavi širom Krasa spo* štovani učitelj Fakin Vinko v staro« sti 38 let. Rajnik je služboval po razS nih krajih. 2 leti tega je bil odpuščen in je živel v Škrbini. Uboga vdova in dva otročiča! Par dni za Fakinom je šel kmet Fur« lan Ivan, star 73 let. Zapušča 7 od« raslih otrok. Možu poštenjaku večni mir! Poročil se je pa Fakin Evgen z go« spodično Jožico Saksida. Bog daj sre« če v novem stanu! V Ameriko jih je šlo sreče iskat samo šest. Na j bi jo le našli ! Sveto. Pozdravljen »Novi list«, ki priba« jaš z oljkino vejico med n as ! Zdaj bomo za novice zvedeli in za gospo« darske vesti. Pri nas je tudi bil mraz, da je še ogenj zmrznil. Razen par otročičev smo ga vsi prestali. Trt je dosti po« pokalo. Burje ie bilo dosti, bolezni pri nas nič po bližnjih vaseh na. Poročil se je Kovačič Jože z gospodično Jazbec Marijo. Bog jima daj sreče! Gradnje pri Avberu. V naši vaši smo zakopali 9Metn.e. Napisal ga je Um» berto Urbani Člankar predstavlja italijanskemu občinstvu Cankarja kot največjega tvorca slovenske besede, največjega pisatelja svojega naroda, in poroča, da se pripravlja italijanski prevod »Tujcev«, ki ga bo izdala tu» rinska »Slavia« v zbirki »Genio slavo« (slovanski genij). Nove postave. O pokojninskih prošnjah. V mnogih slučajih so osebe, ki bi imele po zakonu pravico do pokojni» ne, v dvomu, ali je še čas za predlo» žitev pokojninske prošnje. Da se bo» do- prizadeti znali ravnati, navajamo naslednje določbe: a) Načelno svetujemo, da vloži vsak, ki je v dvomu glede roka, po» kojninsko prošnjo, ker itak prošnja ničesar ali pa zelo malo stane, na na» slednji naslov: Direzione Generale Pensioni di guerra, Ufficio Terre Re» dente. Viale del Re, Roma. b) Bivši vojaki»pohabljenci ne mo» rejo več nego dvakrat predložiti proš» nje zaradi poslabšanja zdravstvene» ga stanja. Nov zdravniški pregled pa lahko zahtevajo zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja tekom petih let, ko jim je bila priznana definitivna po» kojnina ali pa pokojninska prošnja odbita. c) Starši bivših voiafcov so mogli' vlagati pokojninske prošnje do 19. julija 1928, to je tekom petih let, ko je bil razglašen pokojninski zakon 12. julija 1923 št 1491. Če so v tem času vložili prošnjo, a nbo prejeli nobe» nega odgovora, naj obnovijo prošnjo, toda dokazati morajo, da je bila proš» n ja v resnici pravočasno (v zgoraj na» vedenem roku) vložena. V dokaz naj priložijo n pr. novi prošnji izvleček iz protokola obč. urada ali pa odrezek (recepis) priporočenega pisma. d) Starši ki so dne 19 julija 1928. postali stari 59 let, 6 mesecev in en dan. lahko še vedno vložijo pokojnin» cko prošnjo, če imajo drugače pravico do pokojnine. e) Starši, ki so izgubili v volni dva sina (in takih je pri nas mnogo) sme» jo vložiti pokojninsko prošn jo do 28. avgusta 1929. f) Za mater, ki je izgubila v vojni sina ali ki je umrl na posledicah rane ali vojne bolezni doma, prične teči zgoraj navedeni petletni rok z dne» vom, ko je postala vdova. g) Bratje in sestre umrlih vojakov lahko vedno vložijo pokojninsko prošnjo, dokler so mladoletni ali pa umobolni. Pristojbine za licence povišane. S kr. odlokom 9. decembra 1928 št. 2745 (priobčen v Gazzetta Ufficiale 15. dec. 1928 št. 291) so bile uvedene naslednje pristojbine za licence žga» n j aren in gostil c n ki veljajo od 1. ja» nuarja 1929 dalje: a) za licence žganjarn (in sploh za prodajo visokoalkoholnih pijač) prvega razreda . . L 2000 drugega razreda . . L 1500 tretjega razreda . . L 750 četrtega razreda . . L 300 Za obnovitev teh licenc: L 1500; 1000, L 500 in L 300. b) Za licence gostilen: prvega razreda . . L 1000 drugega razreda . . L 500 tretjega razreda . . L 300 četrtega razreda . . L 100 Mlinarjem. Mnogi majhni mlinarji po deželi so plačali L. 110 da bi dobili mlinarsko koncesijo. Nekaterim mlinarjem je prefektura zavrnila prošnjo za mli» narsko koncesijo iz enega ali drugega razloga. Razume se, da imajo ti mli» nar ji pravico zahtevati, da se jim vplačane vladne pristojbine no 110 L. povrnejo. V ta namen pa morajo na» praviti prošnjo na kolekovanem pa» pirju 2 L. na pristojno finančno in» tendanco. V prošnji je treba v glav» nem zahtevati povrnitev pristojbine (tassa di machinazione) v znesku lir 110, ker jim je bila odbita prošnja za licenco. Prošnji je treba priložiti tudi odlok, s katerim jim je bila odbita prošnja za licenco. Naložbe pri poštni hranilnici. Finančno ministrstvo je z odlokom 30. dec. 1928 odredilo, da bo poštna hranilnica obrestovala od 1. januarja 1929 dalje hranilne vloge, ki jih na» lagajo lastniki v državi in v kolonijah, po 3%, dočim bo obrestovala naložbe, ki potekajo iz inozemstva, po 4.08%. Ti bom eno povedal ! »Veliki Jehova. Mojzes, kako ti gre? A si se spremenil, odkar te ni» sem videl!« »Oprostite, jaz nisem Mojzes.« »Ala, je to sijajno. Kaj tudi ime se je spremenilo?« * * * Agent: »Kako visoko hočete hišo zavarovati?« Kmetič: »Do dimnika.« * * * »Zakaj si tako potrt?« »Tinčetu sem zadnjič posodil 50 lir, pa je včeraj umrl.« »No, ali ti nisem vedno trobil, da Tinčetu nikar ne zaupaj.« * * * Vlak se pomakne s postaje. Fran» celi maha z roko skozi okno. Zelen od jeze pristopi neznanec in pri smoli Franceljnu gorko klofuto: »Na da boš vedel moji nevesti ma» nati.« Francelj se kar sesede na klop in se začne krohotati na vsa usta. »Kaj pa je tu smešnega?« »Ha, ha, ha,« se krohota oklofutani Francelj, »kako je notri, ha. ha, ha, padel, ha, ha, saj me je z bratom za» menjal ha, ha, ha!« * * * Dobro je videl. Neki amerikanski umetnostni kri» tik je bil znan. da ga je rad pil. Brez pijače ni mogel niti pisati. Pa se ga nekega dne navleče in gre v slikarsko razstavo, da bi dobil gradiva za čla» nek o najnovejši umetnosti. V pred» sobi je bilo veliko ogledalo. Kritik se ustavi in, misleč, da je pred resnično sliko, napiše v svoj zapisnik sledeče opombe: »Predsoba. Glava nepoboljšljivega pijanca. Podpisa ni. glava je zelo zna» čilna. Rdeči nos je zelo naraven in prav tako naravne so neumne poteze v obrazu. Slika je nrav gotovo delana no naravi, kajti zdi se mi. da sem ta obraz že nekje videl.« * Zadnja neumnost. Grof Vasilevski je bil zelo potraten in razsipen. L. 1775. se. je poročil z neko bo«ato plemkinjo Ko sta se vra» cala iz cerkve, mu je nevesta rekla, da bo troba začeti drugačno življenje. »Prisegam, da sem danes naredil zad» njo neumnost,« je rekel grof. Za umnega gospodarja. Letošnja zima in gospodarstvo. Huda je bila letošnja zima. Tako hudega in dolgotrajnega mraza ni bilo v naših krajih že od leta 1788, to se pravi celih 140 let. V tej dobi so bile hude zime 1. 1829, torej ravno pred 100 leti. Hudi zimi je takrat sle* dila huda lakota, kakor tudi 100 let prej, to je 1. 1729. Hude zime so bile tudi 1879—1880, ko so pomrzle trte, potem 1890 — 1891, 1900 — 1901 in 1906—1907. Vsled hude zime so bili letos in so še prizadeti vsi stanovi. Kmetje in de* lavci niso mogli delati in niso zaslu* žili, torej niso mogli kupovati blaga pri trgovcih, niso šli k zdravniku, zgubili so voljo za pravdanje itd. Je pač res: če nimata kmet in delavec denarja, ga nimajo tudi drugi stanovi. In naš kmet je bil vsled hude zime posebno hudo prizadet. Poljskih del ni bilo mogoče vršiti in hotè ali ne* hotč se je moral ogromni del našega ljudstva stiskati na ognjiščih in okoli štedilnikov. Prva skrb so bila drva, opravljanje živali in kje kaj najti za pod zob. Najvažnejše vprašanje je zadnje, kar je tudi umljivo po hudi suši in slabi letini. Širom dežele je zmrznilo precej tisoč kvintalov krom* pirja, ker niso bile shrambe prera* čunjene na tako zimo. Voznikom mie* ka je zmrznilo mnogo mleka, posebno Kraševcem. Razpočilo je, tudi nekaj sodov zmrznjenega vina. mraz, tudi 20 stopinj pod ničlo, pod pol m globoko sneženo plastjo pa bo komaj par stopinj pod ničlo. Sneg žitu lahko škodi le v toliko, da že veliko žito zgnije, oziroma splesni pod dol* gotrajno sneženo plastjo. Če pa zem* 1 ja s posejanim žitom zmrzne, nasta* ne škoda radi zmrzali. Kadar voda zmrzne, se razširi — zato poči z vodi napolnjena steklenica, če se voda spremeni v led. Ravnotako se razširi* jo tudi grude zemlje, če zmrznejo in mraz privzdigne korenine žita. Ko mraz odjenja in se zemlja odtali, se zemlja umakne na svoje prejšnje me* sto, korenine žita pa ostanejo na vrhu, kot da bi bile potegnjene iz zemlje. Prepuščene same sebi, take koreninice . in rastlinice ovenejo in se posuše. Zato je treba spomladi žita prevleči z valjarjem, da se koreninice zopet poglobe v zemljo. Kdor ima malo po* Ija, lahko opravi to delo tudi z roko, to pa takoj, ko se zemlja odtali, ker drugače je prepozno in bo v slučaju zamude imel na njivi vse polno golih oplazov. Letos bo žalibog takih golih oplazov vse polno po naših žitnih po* , 1 jih. Ker so vsa žita zelo slaba, jim bi i bilo treba pognojiti s čilskim solitrom, j Trta: Pri kateri stopinji mrazu : zmrznejo trte? Odgovor na to vpra* šanje ni lahek. Opazovanja so ugoto* I tržni pregled. In zunaj? Koliko škode je napravil hudi mraz, bomo lahko ugotovili te* kom aprila meseca, ko se bo narava pooolnoma prebudila iz zimskega spa* n ja. danes še ni mogoče presoditi, v splošnem pa velja sledeče: Zemlja je vsled hudega mraza glo* boko premrzla, v splošnem nad pol m j globoko Premrzla zemlja postane po odtalitvi pepelnata in tako zemljo ie prijetno obdelovati. Premrzla zemlja ie tndj bolj rodovitna. predv°em ker ie dobro prezračena. Torej zemlja ni trpela vsled mraza, pač pa nastane škoda kmetovalcu, ker ni mogel pr a* vočasno opraviti poljskih del V splošnem moramo računati, da smo letos s poljskimi deli za celi mesec nazaj od lanskega leta. Krompir je bil lansko leto vsajen že v prvi po* lo vici meseca februarja, letos pa v no* riški okolici komaj v drugi polovici marca. Enako ie z drugimi poljskimi deli 'Zmrznilo ie obilo vsejaneda grah a m zeleni a ve. Sadno dr evie vsled hudega mraza n c bo mnogo trpelo, razen dna nosa* mezna drevesa ki sp še nodaniala lam ske ieseni po hudi suši in katerih no* naniki niso dobro dozoreli do zime. Taki poganjki «n nonokali in najbolje storimo če jih takoj odrežemo. Zita: Huda suha zima škoduje ži* tom. hud mraz na ne škoduje žitu nrav nič, če se žito nahaia pod plastjo snega. Sneg vpliva na žito kot odeia na človeku. Vrhu snega je lahko zelo Opomba: Vsak mesec enkrat bomo podali v listu širši tržni pregled. Či* tatelji naj nam s n or o če v tem oziru svoje želje, katere bomo skušali iz* polniti. Zita in moke: Lansko leto je bila širom sveta v splošnem prav dobra pšenična letina, vsled česar so bile ce* ne v jeseni zelo nizke. Veliki špeku* lanti, ki so gospodarji pšeničnega tr* ga, pa niso delali dovolj dobičkov z nizkimi cenami vsled česar so jih skušali držati visoke in so v ta namen širili vesti, da potrebuje Kitajska in sploh ves Vzhod ogromne množine pšenice. Pred mesecem in pol so raz* nesli isti špekulanti vesti, da ®o ame* riške jesenske setve ogromno trpele vsled hudega mraza in da je zato predvidevati zelo skromno žetev ozimnih žit. Sedaj se je izkazalo, da so bile vse te vesti brez prave pod* lage in zato so v zadnjem času cene žitu na svetovnem trgu začele po* puščati. Na italijanskih trgih 100 kg_ pšenice rži . . koruze riža . . ječmena ovsa fižola moke enotne moke št. 1 moke št. 0 stane danes 130 do 135 lir, 120 lir, 98 do 106 lir 135 do 160 lir, 125 do 128 lir, 112 do 117 lir, 250 do 300 lir, 178 lir, 185 lir. 190 lir, vila, da so trte leta 1864. zmrznile že pri 15 stopinjah C pod ničlo, niso pa zmrznile pri 25 pod ničlo; v prvem slučaju so bik brez snegu, v drugem pa sod snegom. V splošnem začnejo trte zmrzovati pri 12 stopinjah C pod ničlo. So pa nekatere vrste bolj ob* čutljive za mraz, druge manj. V splošnem so najbolj podvržene mra* zu stare, ošibele trte, kar je pač na* ravno. Starca bolezen prej zlomi, kot mladega, krepkega moža. Mnogo prej pomrznejo tudi naše evropejske trte kot amerikanske ali cepljene na ame* rikanski podlagi. Pa tudi glede cep* ljenk so razmere zelo različne. Zelo dobro vzdrže mraz modra frankinja, merlot, traminec, laški rizling in tudi rebula, zelo občutljive pa so žlahtninc, najbolj rdeča, renski rizling, silva* nec itd. Mraz pa v splošnem škoduje naj* več, če nastopi takoj po hudi zimi toplo vreme. Ljudje in živali dobe in* fluenco, rastline pa ovene, ker ne mo* re stopiti voda nazaj v celice, iz ka* terih jo je mraz pognal. Če toplota le polagoma narašča brez velikih sko* kov, potem mraz ne škodi mnogo. Kot rečeno, trenotno še ne more* mo ugotoviti škode vsled hude zime, a škoda je gotovo zelo velika. moke št. 00 . 218 lir, moke koruzne 120 lir. Živina: Od jeseni sem se je cena živini precej popravila, kar se le tudi predvidevalo. Vendar pa ni cena po* sebno visoka, ker so i zgledi na zgod* nio krmo dosedai nrav slabi. Na zad* njem semnju sv. Hilariia v Gorici ie bilo posebno živo povpraševanje no delavnih volih kar je pri začetku po* mladnih del tudi. umljivo. Prvovrstni voli so dosegli ceno 4 lir. Teleta so od 4.75 do 5.50 lir za kg, mladi prešiči od 6 do 7 tednov po 120 do 170 lir za glavo. Krma: Radi slabih izgledov na spo* mia danski pridelek krme — detelja rnkamatka ie skoraj vsa nomrzla ie cena krmi precej visoka. Dobro sc* no plačujejo no 50 a ie doseglo na trgu v Gorici tudi že 65 lir za kvint id. Enake cene so no celi Severni Italiji, kjer stane slama 20 do 25 lir za k vin* tal Otrobi stanejo danes 86 do 90 lir. orehove troni n e 115 do 120 lir. Vino: V splošnem ie v deželi malo vina na razpolago. Brda so skoraj prazna, enako je v spodnji Vipavski dolini na Krasu na ie bil pridelek te* rana zelo ničel, copi io komaj tretjino navadne letine Cene so danes pri* bližno sledeče: Rebula ie od 2.20 do 2.50, spodnji Vipavec enako, zgornji Vipavec okoli 2 liri. istrsko belo no 1.70 do 1.80. istrsko črno 1.60 do 1.70 kraški teran od 3 50 do 4.30 za liter Predvideva se, da bo liter dobrega te® rana dosegel maja meseca tudi 5 lir. V notranjosti države je veliko po® vpraševanje po dobrih vinih, to je zdravih in bogatih na alkoholu. Taka vina dosežejo ceno do 3 lir za liter, slabe j ša vina pa, katerih je v notra® njosti okoli 25 milijonov hi. gredo tu® di pod eno liro za liter, ponekod se dobi vino celo po 40 in 50 stotink za liter, a ta- vina ne bodo prenesla niti pomladanske vročine, a kje poletno. Ogromna množina šibkih vin dela v notranjosti velikanske skrbi, ker ne bo mogoče porabiti vseh šibkih vin ne za jesih in ne za žganje. Modra galica, žveplo: Že skozi leto dni leze cena bakru polagoma, a ne® prestano navzgor in temu razmerno tudi cena modri galici. Trenutno sta® ne modra galica 272 lir za kvinta! franko tvornica. pri nas bi torej stala okoli 280 lir, a iz druge roke, to je od takih, ki so se založili za jesen z ga® lino, jo je mogoče kupiti tudi po 255 do 260. Pri nas bo cena na drobno okoli 2.80 do 3 lire za kg. Žveplo bo imelo približno isto ceno kot lansko leto, to je 1.10 do 1.20 L za kg. Umetna gnojila: V splošnem pri® bajajo za pomladanska dela v poštev le še superfosfat, kalijeva sol, čilski so® liter in apneni nitrat. Cena superfo® sfatu je na drobno 25 do 27 lir za k vin® tal, 40% kalijevi soli 70 do 75 lir, čil® skemu solitru in apnenemu nitratu pa 115 do 120 lir za kvintal. Mleko in maslo: Podrobna cena mleku v Trstu je 1. 1.50 za liter, v Go® rici 1.10, po deželi pa prodajajo kme® tje mleko po 60 do 80 stotink. Mlekar® niško maslo stane 15 do 15.50 lir Iran® ko mlekarna, v Trstu ga pa prodajajo po 19 do 20 lir. Semena: Domačega semenskega krompirja je bilo v deželi prav malo na razpolago. Tolminskega so plače® vali na trgu sv. Hilarija v Gorici (16. marca) po 120 do 340 L za kvintal. V deželo je prišlo precej avstrijskega, ogrskega in holandskega krompirja. Najboljši je slednji. Seme krmske pese stane danes 7 lir za kg, prvovrstna lucerna je po 8 lir, domača detelja po 10 do 11 lir, raz® lični fižoli (kok, ribničan, itd.) natič® nitki in nizki, so po 4.20 do 5 lir. grah po 6 lir za kg. Tprašasija In odgovori. Opomba: Pod tem naslovom bomo odgovarjali na vsa vprašanja, ki nam bodo prišla iz vrst naročnikov (le na* ročnikov ne tistih, ki list kupujejo). Odgovarjali bomo na vprašanja vsa® kovrstne stroke: iz gospodarstva, zdravstva, prava itd. Kdor želi pismen osebni odgovor, mora priložiti vpraša® n ju 1 liro v znamkah. Če bo mogoče, bomo odgovorili takoj, najpozneje pa v dveh tednih po prejemu vprašanja. Vprašanje št. 1: Ali lahko cepim hruško na beli trn? Kako naj cepim in katero vrsto? Odgovor: Beli trn zelo slabo raste, hruška pa narobe. Sicer lahko cepite hruško na beli trn, a drevo ne bo nik® dar veliko in tudi bo imelo zelo krat® ko živi jensko dobo. Cepite lahko na poljubni način, ki je opisan v knjigi »Sadjarstvo» od Mohorjeve družbe. Tudi glede vrste ni treba izbirati, ker se »prime« vsaka vrsta. Če pa hočete imeti količkaj drevesa, ne cepite na beli trn, temveč na hru® škovega divjaka, za manjša drevesa tudi na kutino. Na beli trn cepite neš® pljo, ki dobro uspeva. Vprašanje št. 2: Ali smem obrezati korenine mladim orehom pri presa® jan ju? Pravijo, da se ne sme, ker da potem začnejo korenine gniti? Odgovor: Korenine lahko obreže® te, a raje manj kot več. Na vsak na® čin morate odstraniti one korenine, ki so se pri izruvanju ali odkopanju poškodovale. Čim mlajši je oreh, tem bolj prenese obrezanje korenin. Vprašanje št. 3: Tukajšnji kmeto® vaici si bi radi nabavili neposredno iz tovarne potrebna umetna gnojila in zato prosim za naslove takih pripo® ročljivih tovaren. Odgovor: Naslovi tovaren Vam bi nič ne koristili, ker skoraj vsaka več® ja tovarna gnojil ima v naših krajih zastopnika. Če bi se torej na tovarne obrnili pismeno, Vam bi tovarne dale naslov svojega zastopnika v naših krajih, od katerega bi vi dobili potem gnojila. Za manjše količine gnojil se pa naročitev naravnost iz tovarne ne izplača, ker v takem slučaju stane prevoz mnogo več. Obrnite se na do® mačo zadrugo. Vprašanje št. 4: Videl sem nekega kmeta, ki je že v jeseni cepil trte. Kakšen bo uspeh take jesenske ce® pitve. Odgovor: V zadevi jesenskega cep® ljenja trt nimamo izkušenj. Čeravno ne vemo, na kakšen način je ta kmet cepil v jeseni trte, vam povemo, da je po našem mnenju uspeh zelo dvom® Ijiv. Gotovi pa smo, da jesensko cep® ljenje trt ne more imeti nikakih pred® nosti pred spomladanskim. Vprašanje št. 5: Nameravam naša® diti nekoliko takih trt, katerih ni tre® ha cepiti, niti škropiti in niti prašiti z žveplom. Zato vas vprašam, ako se izplača saditi take trte. Odgovor: Takih trt, katerih ni po® trebno cepiti, je več 1000 vrst. Vse te vrste trt niso enako dobre. Naj® boljša je še »Sajbel štev. 1000« in tudi »Šmarnica« ni ravno slaba. Saditev teh trt, ki ne dajejo baš posebno dobrega vina, je v naših razmerah grajanja vredno, razen v Gorah, kjer jih naša® de za okras hiš. Vsekakor je potreb® no tudi te trte enkrat ali dvakrat po® škropiti z modro galico in tudi vinu iz teh trt je neobhodno potrebno do® dati na vsak hi vina 100 g citronske kisline. Ta dodatek citronske kisline ne poboljša samo vina, ampak ga napravi tudi bolj trpežnega, ker vino iz tega grozdja se kaj rado pokvari. Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18. ŠIBITE „N0ill LIST". ZAHVALA zavarovalnici L’ Union in g. Avgustu Ravniku v Gorici, ¥ia Barzellini št. 2 za najboljše cenjeno in po desetih dneh izplačano odškodnino mojega pogorelega novega poslopja. Leopold Breraec, Lokovec 78 nad Kanalom. TVRDKA DAVID CAVALIERÒ TRST CORSO GARIBALDI N.o 5 (STARA BARRIERA) ima bogato zalogo izgotovljenih oblek ter dela tudi obleke po meri. — Tam imate veliko izbero raznih oblek, površnikov, dežnih plaščev Tranch coat, hlač in otroških oblek po zelo nizkih cenah. Blago na meter iz domačih in inozemskih tovaren. w LASTNA KROJAČNICA <*94 Govorimo slovensko. Resna postrežba ! Valuta — tuji denar/ Dne 27. marca si dal ali dobil za: 1 dolar 19.06 lir 1 angl. funt 92.70 lir 100 dinarjev 33.57 lir 100 šilingov (avstr.) 269,— lir 100 čeških kron 56.60 lir 100 nemšldh mark 453.50 lir 100 švic. frankov 367.50 lir 100 franc, frankov 74.65 lir 100 belg. frankov 625.75 lir Loterijske številke. 23. marca 1929. kRil^UiJ>ÌÉjàJUUUàJULir»XO 1 KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro i /lato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa. j popravila kar najhitreje. Moderna zlatarna, ; Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Ze« ! lenjadnemu trgu). Bari 62, 89, 85, 60 49 Florenca 60, 75, 68. 69, H ! Milan 83, 22, 63, 72, 14 j Neapelj 76, 88, 68. 89, 42 Palermo 46, 6, 4, 79. 65 Rim 59, 33, 46. 15, 6 : Turin 40, 57, 30. 4. 68 ! Benetke 23, 8, 72. 6, 42 : Naročite se na mesečnik ©riissimo ** I IŠČE SLUŽBE izšolani ekonom s 35«letno prakso, posebno v vinarstvu in sploh kmetij« stvu, bilancist, z najboljšimi spričevali. Sprej« me malo oskrbništvo ali kaj sličnega. Na raz« pol a go takoj. Naslov na upravništvo. Vabilo na redni občni zbor Kmečke banke« registrovane zadruge z omejeno zave« zo v Gorici, ki se bo vršil v četrtek, 25. aprila 1929 ob 13.30 uri v Gorici, Piazza E. De Amicis 12«I. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občne« ga zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računov za leto 1928. in sklepanje o razdelitvi čistega do« bička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče zadostno število članov, se bo vršil občni zbor 1 uro pozneje z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočih članov in zneska de« Ježev, ki so zastopani. Odbor. co co Ito co se je preselil s svojim ambu-latorijem na Piazza Vittoria 5 co nasproti lekarni Cristofoletti. |Ba n M N N N k k N Sr*XtX*X*X*X*XtX.'»XOCOCOC«X»X«u ZDRAVNIK Br. Eresie Adalberto sin sprejema vedno v svojem ambulatoriju na Piazza Vittoria 14/1 - Gorica nad lekarno Cristofoletti. n ù n H Š ? fco s n m S Vsi morajo vedeti da so čevlji Forcessin najboljši in Tsa|ls©Sj prildadsiia Cene brez Marenče! TRST, Via Caprin 5 (Sv. Jakob) h > o (D (5 S S fi u 0 8 0 Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo ______________z novimi velikimi brzoparniki. Prihodnje vožnje Isb Genove: „Conte Grande44 — Conte Bianchamano44 Iz Genove v New Jork v 9. dneh. ««Conte Rosso44 — Conte Verde" ««Principessa Maria" ««Principessa Giovanna44 Iz Genove v Buenos Ayres v 1314 dneh. „Principe di Udine" — ««Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom »Marconi« — električno razsvetljavo iz« vrstno kuhinjo in naj večjim komfortom. - Tretji razred ima udobne kabine z 2., 4. in 6. posteljami dostojno opremljenimi, prostorne jedilne dvorane dvorane za ka= dilee — dvorane za dame —■ mostove za sprehajanje — kopeli i — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO F. ROSICH, Gorica, Via Contavalle št. 4, telefon št. 3-74 •Si; SŠ1 m 'Sil BitolištoJniigiPiijJa^ Via Carducci št. 2, v Mantovi hiši. Priznano, staro in najcenejše pod» jet j e tc vrste. Priporoča svojo veliko zalogo knjig zabavnih poučnih nabožnih gospodarskih. Najraznovrstnejše knjige iz ino» zemstva nabavi na zahtevo najcenejše in v najkrajšem roku. Prodaja Dr. Valjavčev italijansko; slovenski in slovenskontalijanski slo» var. — Ima v zalogi slovarje za vse glavne evropske jezike. ' Največja izbera molitvenikov, nad 30 vzorcev mašnih knjig, od najcenejših do najboljših. Ima v zalogi vedno vse šolske in pisarniške potrebščine. Cenj. trgovcem na deželi priporoča svojo bogato zalogo cigaretnega pa» pirja EXCELSIOR UNION OLESCHAU Naj večja izbera slik v Gorici nabožnih pokrajinskih in drugih v vseh velikostih, z okvirjem in brez okvirja, po najnižjih cenah. Nove, prelepe šmarnice za 1. 1929 drja M. Brumata: MALA CVETKA dobite v Kat. knjigarni v Gorici. Priznano najboljša semena za vrt, njivo in travnik, cepilne nože znamke »Kunde«, cepilni vosek in drugo vrtnarsko in čebelar; sko orodje, ter najboljše in najcenejše posnemalnike in pinjc dobite le pri moji tvrdki. JUŠT UŠAJ, lastnik tvrdke „VINOAGRARIA“ v GORICI, Zahtevajte cenik! Piazza della Vittoria štev. 4 Zahtevajte cenik! -5* » » -- - V!:"1'1 m m Josip Kerševani, Gorica Piazza Cavour štev. 9 Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov goriimenovanih predmetov. • T—2, s/il SSfiehaničnss delavnica Gorica - Piazza Cavour štev 5 Benzina »Lampo Telefon št. 415,-Brzojavi: KERSEVANI,”GORiZIA.;CICLI;E MACCHINE JoIcoI> SulipoJ - Gorica urar Ir» zlatar, izprašani optik, Via Carducci štev. 19. Priporoča svoje zaloge najfinejših preciznih ur vseh znamk in naj« L modernejših naočnikov, katere iz« S! §j|\ vršuje natančno po zdravniških predpisih. — Točna postrežba! Najzmernejše cene! The New Če poslušate novo BECCA slišite samo godbo, čudežno po moči in glasu. Pridite in poslušajte! ! ! E.BokuiatSC. GORICA, Corso Mecca 66 Telefon 34 7 Lekarna Casiellanouicft lastnik F. Bolaffio ACQUA DELL’ALABAMA najbolje sredstvo proti izpadanju Lis in za čistost glave. TRST Via dei Giuliani 42 (Sv. Jakob) KMETOVALCI ! Naivečio korist dobite iz mleka edinole potom posnemaInika DIABOLO PosnemalnikeyDiabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so vsled svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani kot NAJBOLJŠI. Večletno jamstvo tovarne. Plačljiv je tudi v manjših obrokih. Zahtevajte brezplačno cenik in katalog! HNUT J0NS0N, BOLZANO Inšpektor za Julijsko krajino Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-II. e 18 ■IBBINieillHIlieUHSHiaiHI! | Twrdka Teod. Hribar - Gorica i CORSO G. VERDI št. 32 ^ priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ® O vrst posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in H; platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. „ Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse i;