I» K O I. E T A R E C J E DELAVSKI 1.1 S T MISLEČE ČITATEIJE
. PROLETAREC
(■lateilo JuiloKlovaiiwki' ^oriiil¡N(iriu> /ve«' in l'nwvelnr Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AM) ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 1784.
EntorW M wc«U>CUM
_ ma I tor, l)(t. ft. IMT, at »hr pu.t olfire «I Ctik««*.
u*4n the Act of Cmmwrrmm ol March 1. IIN
CHICAGO. ILL.; 19 NOVEMBRA (November 1ft), 1941 Published Weekly at 2301 S Lawndale Ave •<• LEO—VOL. XXXVI.
Življenjsko stanje v tretjem rajhu čezdalje slabše
VOJNA S SOVJETSKO UNIJO NEMŠKE ZALOGE NAGLOMA ČRPA—IZNAJDLJIVOST NEMŠKIH KEMIKOV IN — KUHARJEV. — NADOMESTILA ZA PRISTNOST. — "SE VSE HUJŠE PRIDE"
HRAM B02JI PO BOMBARDIRANJU
Le malo poročil je dobiti o razmerah med prebivalstvom v Nemčiji. In kar jih prid* skrivaj ali pa nejmsredno v svet, so sila pomanjkljiva in ne popolna, ker je pač nemška cenzura neprekosljiva.
Oni teden smo poročali o morali in drugačnem razpoloženju nemškega ljudstva v Nemčiji na podlagi zaupnih vesti od tamkaj. Slika je^ pokazala, da je notranji položaj nemške dežele že precej slab, ali vseeno pa se ne obupen. Danes naj se pomudimo malo pri vprašanju, kako gre Nemcem z ozirom na hrano in obleko doma.
Tretja vojna zima bo pač pri-morala civilno prebivalstvo na Nemškem k temu. da bo doprineslo nove žrtve v hrani in obleki.
Orjaška vojna v Rusiji in o-gromna zahteva po hrani in obleki pa po drugih neštetih potrebščinah za nemške oborožene sile silita oblasti k temu, da omejujejo domačo uporabo bolj in bolj.
Nove karte za obleko
Oblasti so nedavno izdale nove karte z^ odmerke v nakupovanju obleke. Po njih so ljudje omejeni v nakupovanju oblačil najmanj za 50 odstotkov. Po teh odredbah je ljudem sploh nemrtgoče kupiti poglavitnejše predmete v obleki, kakor n. pr. zimske suknje ali težke zimske obleke brez posebnega dovoljenja, ki ga oblasti dajo le ob izjemnih okolnostih.
Prav taka je z obutvijo. Tudi čevljev se ne dobi brez posebnega dovoljenja, med tem ko je videti nad delavnicami, koder se krpajo in popravljajo raztrgani in pokrevljani Čevlji, naznanila: "Za sedaj se ne sprejemajo nobena več popravila." čevljarji se morajo posluževati le nadomestkov pri popravljanju obutve. Pravega usnja n? morejo dobiti. In če bi ga jim bilo mogoče dobiti, ga ne smejo rabiti.
"Prosti trg" izginja
Več tkanin, ki so se dale dobiti lansko leto brez posebnih kart za obleko, oziroma brez zgube v odmerkih, veljajo šefi a j po dve, tri ali več točk zgu-be v odmerkih 7.a obleko. Tako niso klobuki, svilnina, namizni prti in drage ženske obleke več na "prostem" trgu.
Kožuhovina se da še vedno Hobiti brez oblastvenega dovoljenja ali brez zgube točk v odmerkih. Toda to pa le teoretično; dejansko gre vsa za nemške vojske na Ruskem m l>o drugih severnih krajih, čudno je pa le, da je kljub temu ne vedno videti moderno oblečene ženske, ki se razkazujejo in postavljajo po bogatejših berlinskih cestah z dragim krznom.
Nove solate iz kopriv
Polffžaj z ozirom na glavna živila je ostal skoro popolnoma noizpremenjen, dasi je zgodnja zima ustvarila nove teiko-v prevažanju živeža, zlasti Pa še krompirja. Hoteli so si korali izmisliti na sto in sto no-vib formul in receptov, da stre-žpJo lačnim gostom z jedili, ki niso v seznamu odmerjene brano.
FMdeset novih solat, ki jih i«' sedaj dobiti po boljših re-Htavraeijah, vsebuje sestavine, Mod katerimi je poleg zelja tudi kopriva na jako častnem me-
stu. Te solate so .seve vse brez i olja ali majoneze.
Nadomestila za olje, med in majonezo izdeluje v primero j ma velikih količinah nemška kemična industrija.
Velika nemška kemična družba I. C. Farben je pred nedavnim razposlala povabilo za na malico, na kateri je postregla ljudem s kavo a smetano, s konjakom in likerji, s čokoladnimi kolači, izbranimi solatami m kipnjenci s sadnim sokom. Vsaka reč, ki je prišla na mizo, je bila izdelek njenega laborato- j rija. Visoki stroški za izdelovanje in pomanjkanje delavcev, to oboje onemogočuje izdelovanje teh nadomestil na debelo.
Umetno plzenako pivo
Poznavalci zatrjujejo, da je nadomestna kava enaka pravi ne samo po okusu, duhu in barvi, nego tudi po učinku.
Neka druga kemična tvrdka izdeluje sedaj "umetno" pil-zensko pivo, ki se, kakor zatrjujejo izvedenci, ne razlikuje od pravega v ničemer. Ctna sintetičnega izdelka omejuje baje »tedanjo produkcijo.
Tobak je težavno vprašanje za oblasti. Zvišanje davka ne bo imelo nobenega posebnega učinka na tisto civilno in vojaško prebivalstvo, ki je vdano nikotinu. Vpeljavanje kadilskih kart, s katerimi se omejuje kadilec na deset cigaret na dan. je že opažati ponekod in prejkone pride do tega kmalu tudi v Berlinu.
To poročilo je prišlo nepo-sredno skozi roke strogih nemških cenzurnih uradnikov m ga je vzeti na znanje v tem smislu. Prejkone so razmere, opisane v njem, veliko huj*e in slabše, kakor je to morda lahko čitati tudi med vrsticami.
Zavezniki izgubili v sedanji vojni že nad 3000 tovornih ladij
V prvi svetovni vojni so za* ve: n ki izgubili tovornih parni-kov v »kupni teži okrog 15,-000 000 ton. Vojna je trajal» nad 4 leta.
Sedanja vojna traja dobri dve leti. Nemško vrhovno poveljstva trdi. da so Angleži in zavezniki izgubili v tem času tovoinih ladij v skupni teži 14,-530.000 ton. Ako se bo potapljanje angleškega tovora nadaljevalo po tem merilu, bo v ¿tirih letih tonaža potopljenih ladij znašala akoro te enkrat tolika kakor v prejšnji vojni.
Ako bi računali, da je bila , povprečna teža teh ladij po pet tisec ton, jih j«* bilo potopljenih ie blizu tri tisoč. Ker pa je povprečna teža nižja, jih je šlo j na dno v resnici mnogo več. To-
_ vor na mnogih je znašal vred-
k I	nost od pol milijona do nad mi-
I	dolarjev. Nemška koman-
IB^^^^H^^^^^^^^^HHHHpl	je smatrala, da se ji bo s to
RHIHIHHHHHBnHl metodo posrečilo Na gornji «liki fr črke* v Londonu i. po.lodico po bomt>«r<lir.n,u j Anglijo V dobrem letu ali VSaj ...jO i« nemških letal.	V dv«H
______^«-======——= hrane ao v Angliji to zimo večje nego v lanski in tudi od mer-Snaga v Italiji ni še nikoli} določi se proporc, in kadidati, ^ ^ lvii*ni. slovela za snago. V tej'vojni je ( ki dobe določeno število glasov, Za u u§peh y voji|. % Hitler še »labše, ker ni blaga za oble- se potem "izžreba jo" med zma-ig ke, pa mora posebno revni govite. ljudstvo hoditi oblečeno v ca-, po|jgka narodna
zveza (Po-¡Angliji pomagajo spremljati
pah. Končno n* nastalo se po-	- --	mjjm
manjkanje mila, ki je bilo za revne Italijane že prej luksus. Sedaj stane kos mila v Italiji 60c. Vsakdo ga sme kupiti ne več kot en kos na določeno število dni. V Zed. državah stane kos mila za umivanje kože od o do lOc. Lahko si predstavljate, kaj pomeni 60c za kos mila v Italiji, kjer je tolikšna vsota za revno družino že lep denar* Edina pomoč je, da se bodo ljudje manj umivali, kar pa zdravju ni koristno. In kjer ni snage, je polje ugodilo za mrčes.
ČETRTA REDNA KONVENCIJA UNIJ C. I. 0. NAJVAŽNEJŠA V NJENI KRATKI ZGODOVINI
JOHN LEWIS IMA SE VEDNO GLAVNO VLOGO. — PHILIP MURRAY V TEŽAVNEM POLOŽAJU. KAMPANJA PROTI STAVKAM. — SPOR MED UMWA IN JEKLARSKIMI KORPORACIJAMI
jem gre priznanje največ Zed. državam, ki že>nekaj mesecev
komisije za preiskovanje nw-jj|Va «krog'tri tisoč hrvatskih rm»ri*kih aktivnosti, m» je odločil preiskati tudi delovanje organizacije America Kirst, ki je obdolžena prohitlerstva in ¿čuvanja v sabotažo; dalje bo Dies
lish National Alliance of Unifc- | tovorne ladje iz ameriških pri-ed States of North America), stanišč z bojno mornarico.
ki je največja poljska bratska--
podpor™ organizacija v Zed p^ Poljokov državah, z glavnim uradom v	..	'
Chicagu, je prišla v navzkriž z j UStrel|emh
Kakor je »povedala poljska brzojavna agencija v Londonu, je bilo zopet petdeset poljskih delavcev postavljenih pred puške in ustreljenih, ko je pred kratkim gestapovski poglavar Heinrich Himmler pohitel na Poljsko, da preišče sabotažo.
Tista sabotaža je bila posebno izdatna po industrijskih krajih, v katerih so Nemci zgradili veliko industrijo za letala. Strokovnjaki, ki so prišli tjakaj iz Nemčije, «o bili ubiti v po ž ari in eksplozijah.
unijo klerkov, pripadajoča v AKL. Unija je oklicala stavko in zveznemu odboru za delavske zadeve sporočila, da alijan-ca ne plačuje toliko svojim klerkom kakor bi po zakonu morala. 33 klerkov se je odzvalo stavki. 74 pa jih je ostalo na delu, baje v sporazumu z unijo, ker slednja pravi, da se bori tudi zanje.
Kongresnik Dies, načelnik Iu|.jt je ^^ iz jetni.
V septembru 768 ubitih v cestnih nesrečah no Angleškem
Naznanjeno je bilo žadnji teden, da so meseca septembra letos zahtevale cestne nesreče na Angleškem 768 človečkih življenj, kar predstavlja zmanjšanje za 140 smrti od lani in Ka 360 v septembru, 1039. Od vseh smrtnih ponesrečb se jih je 252 primerilo med zatemnitvami. Vrh tega je bilo še 4,105 oseb težko telesno poškodovanih.
pogledal tudi v aktivnosti komiteja Fight for Freedom. Slednjega dolže, da deluje za zaplet te dežele v vojno v prid Anglije. Za preiskovanje takih akcij kongresnik Dies ni prava oseba.
vojakov, ki jih je imela v koncentracijski kempi. S tem bo imela par tisoč ljudi manj za
hraniti in o,l,ni hrvatski! CANKARJEV GLASNIK
vojaki bodo doma lahko pobi-1
jali četnike, da jih Italijanom in Nemcem ne bo toliko treba, in delali na polili za svoje osvoboditelje.
V New Yorku je bil pri zad-
Irski premier Kamon De Va-
lera je sporočil svetu, da jv
njegova vlada vsak hip pri-
...	, . .. . pravljena posredovati za skle-
njih občinskih volitvah »voljen nitey min| jn ,,„ ,(( *orila, fim
v mestni „vet tudi en komunist., iza()ot(. dl>trle mimi)rnejo.
Prv'- «J® prodrl v fohttfni dH ,0 pi.ipravljenP „„ mir0VIM
urad. A Se to se mu je posrečilo , pojraj,nja> ,,„ ni niti malo ver.
po zaslugi proporc neg a volilne-' ga sistema. Velikost newyor-škega mestnega sveta je odvisni proporca, čim več volilcev se udeleži glasovanja, večji je mestni svet. Sedanji jih ima 26. Glasovi se seštejejo skupaj,
jetno, da bo Irska dobila to vlogo tudi če se dežele res odločijo končati vojno. Prej bi prišla kaka Turčija v upoštev.
Chicago. — Zadnja številka Cankarjevega glasnika, mesečnika za le posle v je in pouk, ki je izšla za september in oktober prve dni novembra, ima sledečo vsebino: Jugoslovanski problemi (uvodnik), E. K.; Zanka (črtica), Ivan Jontez; Z vero v vstajenje (nadaljevanje drame); Zdravje iz blata (članek); O prehrani Evrope (članek); E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje novele); Severni sij; Razočaranje na Islandiji. — Cankarjev glasnik stane tri dolarje na leto, posa-
V pondeljek ta teden so se : '.brali v Detroitu, Mich., na ivoji, četrti letni konvenciji zastopniki unij CIO. Vzlic zapre-1 kam in sovražni kampanji pro-i njim se lahko ponašajo, da je '.veza industrijalnih unij napredovala in se uveljavila. V ponos ji je, da se je oprijela oblike, ki pristoja sedanjim indu-ttrialnim razmeram.
Članstvo naraslo
V CIO je sedaj okrog 40 unij-skih zvez. Najjačja med njimi, in najstarejša, je nnija premo-garjev, United Mine Workers of America. Med novejšimi in-dustrijalnimi unijami je največja in najvažnejša United Automobile Workers. Izmed prejšnjih, ki so se ločile od A. F. of L., je poleg UMWA najvažnejša Amalgamated Clothing Workers of America.
Skupno imajo unije CIO približno 5,000,000 članov. Postale so faktor in s tem vred so postale tudi odgovorna delavska ustanova, ki lahko vpliva v političnih in ekonomskih trenjih na dobro, a v slučaju zmotne poteze napravi lahko svojemu gibanju tudi veliko škode.
Majhna a težavna stvar četrta konvencije CIO se je pričela v času, ko se je spor med UMW in jeklarskimi kor
ioracijarrti, in zaeno med ohnom L. 4-ewisom in pred-idnikom Roose\eltom, poostril.
♦ Protiunijska propaganda je slučaj pojasnila tako, kot da UMW situacijo glede oborože-vanjfft te dežele in pomožne akciji zaveznikom zlorablja hit-lertefriu v korist. In ke*r je Lewis izolacionist in bil dosleden tej S|oii taktiki v vsakem slu čaj«, je res storil namenoma ali nenamenoma vtis, da je proti Rooseveltovi vnanii politiki, ki stremi poraziti fašizem, v vsakem oziru.
Philip Murray, sedanji predsednik (HO, in večina eksekuti-ve, se v tej taktiki z Lewiaom prav nič ne strinja. Murray je že v mnogih izjavah poudaril, da je CIO z Rooseveltom. Zadnji pondel jek. ob otvoritvi konvencije CIO v Detroitu, je eden izmed vodilnih delegatov časnikarjem na vprašanje, "ste proti Roosevelt u?", izjavil,: "čemu proti? Saj je on vendar krstni boter CIO!"
' Lewis glavna ovira
Dotični delegat je v pravem. Roosevelt je res storil kolikor je bilo v njegovi moči, da pomaga unijam, in pa da potegne staro AFL iz okorelosti. Ker to ni šlo, je radevolje pomagal unijskemu gibanju, ki se ga sedaj označuje s CIO.
Kot znano, se je postavil na čelo akcije CIO od početka John L. Lewis. Dasi republikanec v politiki, se je sprijaznil z Rooseveltom in deloval znjim, kakor je Roosevelt deloval za zaščito unij in s svojo taktiko otel tudi UMWA.
Lewis pa je svoje vrste čudak. Je energičen, zelo naštu-diran. ima fin nastop, in pa vo-diteljske zmožnosti. Le prlla-j goditi se ne zna. Ako ne gre po | njegovem, se mu zameriš, če ne greš z njim čez drn in strn.
Sedanji predsednik Philip Murray bi rad bil z L&wisom stoodstotno. Toda zgolj zato, da bi Lewisu pomagal spraviti Roosevelta na koiena, ali saj v kašo, Murray noče. Pa deluje tako, da na eni strani odobrava Lewisovo taktiko, in na drugi Rooseveltovo ter obljublja, da je on in ob enem vsa CIO pripravljena pomagati Rooseveltovi vnanii politiki.
Nedobrodošla stavka
V tem položaju se je Lewis odločil vztrajati na svojem sta-
(Nadaljevanje nn 5. strani.)
mezna številka pa 30c. Nasloi; Pred 12. leti ta čas se je po |Cankarjev glasnik, 6411 St.
(Nadaljevanje na 4. strani.) Clair Ave., Cleveland, O.
■ ... * % ,. : ; Ako se železničarjem ne ugodi, stopijo v stavko
Pet železniških latovščin vlakoapremnega osebja in oaiK, ki delajo na premikalilčih, se še nekaj tednov pogaja pod pokroviteljstvom zvezne vlade s železniškimi družbami sa zvišanje mezde * in za splošno zboljšanje delovnih razmer.
Te bratovščine imajo blizu 400,000 članov. V njih so loko-motivni strojevodje, kurjači, za vir ač i, konduktorji in operatorji premikališč. Te bratovščine ao neodvisne, to je, da ne pripadajo nobeni zvezi. Njihni člani »o bili do razvoja avtne industrije smatrani za Aristokracijo delavstva". Od kar pa z železnicami tekmuje avtni promet in tedaj v veliki meri še aeroplan», železnice v transportnem sistemu niso več edina važna žila. Vrh tega so skoro vse železnice vsled previsoke
kapitalizacije in prevelikih zadolžitev bankrotirane.
Stanje že ezničarjev je bilo nekoč glede delavnika in mezde sijajno. Zato tudi niso čutili potrebe, da se bi pridružili h kaki centrali, kot je bila do ustanovitve CIO le AFL. V novejši dobi so se bratovščine železničarjev združile v svoj posvetovalni svet (koncil), ker bi posamezno nič več ne prišle dosti v upoštev.
Ostali delavci železniških družb, katerih je blizu milijon, so organizirani v štirinajstih različnih unijah AFL. V njih so razni strokovničarji, ki popravljajo vagone, osebje na postajah, postajni telegrafisti, delavci v železniških skladiščih itd.
Tudi slednji so na sestanku zastopnikov vseh svojih 14. unij sklenili, da zahtevajo 30c
poviška mezde na uro, minimalno plačo od 70c naprej na uro, dva tedna plačanih počit- i nic in nekaj drugih olajšav v delovnih razmerah.
Predsednik Roosevelt je na podlagi izjemne postave, tika-ječe se »porov med železničarji in družbami, imenoval posebno komisijo, da se pogaja s prizadetima strankama. In ob enem, da komiaija aama razsodi, koliko so železniške družbe rmežne povišati mezdo in dati plačane počitnice. Po preiskavi m zaslišanjih je predlagala zvišanje mezde za teh 900.000 železniških delavcev povprečno po 13c na uro in le en teden plačanih počitnic. Njen argument je, da železnice pri sedanjih dohodkih ne morejo iti v večje stroike kot toliko, ako se nočejo iipostaviti nevarnosti
popolnega bankrota.
Železniški delavci ne verjamejo, da bi oni morali biti žrtev »slabega gospodarstva in zvode-nelega kapitala železniških družb. Do stavke bržkone ne pride zaradi važnosti nemotenega prometa v sedanji oboroževalni akciji, A če se jo hoče preprečiti, bo treba izpolniti rahteve železničarjev vsaj do polovice pota. Njihov vpliv v javnosti in v Washingtonu je velik. Politično so izmed vseh unij najboljše organizirani, dasi niso za samostojno politično akcijo, nego si iščejo prijateljske kandidate v starih strankah. Za samostojno politično akcijo so se unije železničarjev izrekle samo leta 1924, a so jo leto pozneje zavrgle, češ, da je stara taktika nagrajevanja prijateljev boljša.
Storimo sedaj nekoliko tudi za-Proletarca
Naši zastopniki in drugi prijatelji v naselbinah so nabrali za v prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja približno toliko oglasov kakor v prejšnjem letu. To je dobro opravljeno delo.
Ko so skončali s tem, so začeli nabirati naročila za koledar. Ker bo tudi prihodnji letnik prvovrstna knjiga, z bogato, izbrano vsebino, delajo to toliko bolj z veseljem. Ameriški družinski koledar se je našemu ljudstvu prikupil toliko, da mu je potreba. Po gradivu in po obliki in tehniki se ni mogla z njim meriti nobena druga slična publikacija v našem jeziku niti prej ne, ko še ni bilo sedanje vojne.
Vselej, kadar so naši agitatorji zaposleni s takimi deli, pa se to pozna v izkazih poslanih naročnin na Proletarca. Namreč pozna se na slabše. Ako bi bilo več agitatorjev, bi si delo delili: eni bi nabirali oglase in naročila za koledar, drugi pa agi-tirali za Proletarca.
Ker je sedaj, ko smo že globoko v jeseni in na pragu zime, čas za pridobivanje naročnikov Prole-tarcu jako ugoden, se zanašamo na vse naše prijatelje, da se poslužijo priložnosti in pomagajo. Samo sto agilnih naj poskusi, in če dobi vsakdo izmed njih povprečno enega novega naročnika na mesec — vi ne veste, koliko se bo to poznalo ne samo v dohodkih lista, nego tudi v širjenju njegovega vpliva.
Torej zavzemimo se, da mu pridobimo do Božiča in Novega leta saj dva naročnika vsaki. To mu bo najlepše novoletno darilo.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
ProlcUrec, Novfi^ber It, 1941 Vojna na morju vojfio strojev, železa in eksploziv
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Delavske Tiskovna Družb«. Chicago, Ill,
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zcdinjcnih driavah ui cclo leto |3.00; sa po» l«ta fl.75;
sa ¿etri leU $1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.10; sa pol leta $2.00.
V« rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondiljks popoldne sa priobčite* v številki tekočega tedna.
P ROLETAH FC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co
Inc. Established IMG.
Editor.....-----------
Business Manager.
...................................Frunk Zaits
................................Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Si* Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
, Mte • ta
mm?--
I uW^'-v ß
j. .lik. . vojn. a. m.rJiÉ. N. 1—k' *»>*> ** i. «i MO 4.»**»—Nj'W"" Wtk' "
Gor-
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO. Iii-
Telephone: ROCKWELL 2864
Gornja jo ...» . yv—----y- -- ■V^^^lT- ' mmHrn »« U	hi opariraio stroje.
M. wilk JU JL J. vi. .. M » «£« so k	••
s njimi toliko sreče.
ill. »a moicrn. ki so sa adružile, d« sa bore i#! »nrajo. On »arjama. da n|e-Kovc šrtv« n« bodo sastonj."
te spomladi leta 1988 h*» je /ugoslpvaiiska vladna politika ohladim napram Cehoslovaški in v poletju istega leta jo je povsem zapustila. Zatajili «to jo njeni veliki zavezniki» čemu je Jr v vlfvlja ne bi! Predstavni-ki vir de ao se odzivali povabilom v Rim m Berlin ter uravnavali driavo po željah osišča.
To politiko je prerezal šele puč z odstranitvijo dveh glav-j nih ministrov.
V službi jugoslovanske vlade je tudi dr. Bori* Furlai*. Nj , iicer kot njen član temveč kot profesor z ljubljanske univer-: ze. Na mednarodni konferenci I dela, ki »e je vršila v New Yor-) ku, je bil on edini Slovenec, V vlogi namestnika. V govoru pred zastopniki delavstva, delodajalcev in vlad je na tej >kupnini izvajal med drugim:
Včasih so tlscitelji bili bolj ¿lova-
je bil pred združenjem k progresivno federacijo oglasa n za enega izmed stebrov tukajšnja socialistične stranke.
Ko je soc. stranka y Milwau keeju in ostalem Wiacaasinu sklenila, da ne luči od Progressive Party Federation, je naznanila, da mora vsakdo, ki je bil izvoljen v *ax pol i tie m t^iud pod fiimo progresivna nranke, ali akp >e član kakima njenima od bera, in je bil, oziroma je še gbenem član socialisti-ne franke, do l. decembra a^eiii eksekutivi javiti, da li j, pripravljen prekiniti vezi s pro rresivci in v bodoče delovati l< pod okriljem socialistične 01 gaiuza^ije.
Sodnik Carl Hampel na t > vprašanje še ni odgovoril. A ko ne bo. bodo socialisti proti nj*?-mu postavili svojega kandidata.
Sklep za pridruženje h pi »-gresivcem je soc. organizaciji v Milwaukeeju in drugod zelo škodoval, koristil pa je posa
svojo taka imenovano "višjo kalt a-i o", toda ¿e so spoanali, da je tak
IZ GOVOROV ZASTOPNIKOV JUGOSLOVANSKE VLADE
V Zed. državah in v Kanadi deluje sedaj že prilično članov jugoslovanske zamejile ali u-bežne vlade in njihovih pomočnikov. Njihova temeljna naloga sedaj je propaganda za obnovitev Jugoslavije. Nastopajo na shodih in nišejo. Njihove
vanskega poslanika Fotiča v Washingtonu in ta pa se ravna
*•Kadar hi&a gori../!
Mnogi poudarjajo, da je sedaj nesmiselno ukvarjati se z načrti, kaj naj bo po sedanji Vojni. Danes hiša #ori in edina briga med nami je, kako gasiti požar.
Mar se gasilci med sabo pričkajo. kadar so v diru na po gorišče? Ne! Vse njihove misli so osredotočene samo na eno točko: Rešiti čimveč mogoče pred plameni.
Cemu se danes ukvarjati o bodoči obliki Jugoslavije? Ali o obliki bodoče Evrope?
Mar ne vidimo, da hiša gori? Ali ne bo vsak pameten človek priskočil na pomoč gasilcem, ki se pote v p<Ttu svojega obraza, da pogase ognjene jezike?
Torej ne izgubljajmo časa s polemiko, kakšna naj bo bo- J č,anke ter poročila Sin Jugo-doča Slovenija, ali bodoča Jugoslavija, nego »e uprimo v Hamo i sIovanski časnikarski odsek, ki en smoter: v porazenje hitlerizma.
A kaj potem? Nu, da. kaj potem, se bomo POTEM pomenili !
Pravilno je, da kadar hiša.gori, se nikar ne prerekajmo, kako naj gasimo. S tem bi le pomagali požaru, ker bi izgubljali čas.
V našem slučaju pa je treba priznati, da je hiša pogorela prodno je bil kdo poleg, ki jo bi hotel oteti pred plameni.
Slovenije, kakor smo jo poznali pod Jugoslavijo, ni več. Niti ne tiste, kakršno smo videli pod Avstro-Ogrsko. Rešiti kar je bilo, v tem slučaju ne moremo več. Je samo še pogorišče, nič več požar.
Vprašanje ipred nami je le, kako oteti stavb išče in nato zgrabiti na njemu novo stavbo.	„,f t
Prav tu pa se mnenja razlikujejo. Oni, ki hočejo da se Slovenija in Jugoslavija obnovi kakor je bila do nemškega napada so zoper vsako razpravo o predlogih za spremembo njenega ustroja. Njihova edina zahteva poleg tega je, da se jim državo poveča! Drugače naj ostane tako kakor je bilo. Isti cenzorski sistem, enaka "demokracija" (ki omogoča funkcionirati samo vladni stranki), ista dinastija, enaki- privilegiji vladajočim, kakor so jih uživali prej.
"Sedaj ni časa, da se bi prerekali, kakšna naj bo Slovenija
"človeški" način aa tiran ja agrešil rvoj cilj, je prišlo tadi oroáje na vrsto
ingtonu pridobil širše obzorje. ^	Samo u „»lika j«
V časopisu Free World je padalci v prejšajik «asih
med nain Hitler.
priobčil daljši članek o uredit- ¡ j*«.	J-
vi Evropo po končani vojni, v;— -	Ume
katerem je značilen posebno,
kraljem po potu Nato je v prašal :
kosovskem.
sledeči stavek :
ttajvaaacjae «a bodoči red v Evropi
je, da ta vojna ae bo amaga drča*, tem vac amaga demokracije. Danes sc bratje, sedaj ka» beri demokracija ia	posameanc
j« »ovratnik dráavc sa pravico človeškega raavoja
AU smo nsogk
dragega storili, ko „	„ _ ,
r.radel brea vsak» k<M«. brfa vojne	bs demokracija mora amagati ne sa-
napovedi? Ne, bratje. Tudi nsi mladi	iro na enem mestu. tem%*c v vsakem
Kralj ni mogel po drugi poti kakor po	kotu Evrope, če se hoče, da bo ta ce-
tisti, ki i« po njej krenil Njegov veli-	Ura aavarovana v bodočem iivljenju
ki ded Kralj Peter ia po poti svojega	n«pre4ka. Ia prejšnjih skušenj vemo.
ne posa bi je ne g a in slavnega očeta Kralja Alekaaadra, po koaavski poti.
Svoj govor je zaključil s sle dekije pod vodstvom jugoslo-idečo ugotovitvijo:
aasa ai
Prepričaai sme, da ie bolj blisu kakor sa misli. Od vas bra- j tje ničesar ne aahteeamo in če se vam adi potrebno pomagati, storile to i« ---------- - -	,	narod po lastnem preudarku in
na govorniški turi po Zed. dr- l |^oino,tik ^
da je cainan iskanje varnosti s poli-tičnimi dogovori. Pravo varnost je mogoče «tojli samo s prijateljskim sodelovanjem naredov, ki imajo iste de mokratske poglede n« iivljenje. I načela druibene pravičnosti, ki so aga «druiene t skupnimi gospodarskimi i a
ški, če so koteli doaeči svoje	meznim članom, ker jim je dal
«golj a gospodarskim pritiskom in • ,.rj,jko kaildidil ati pod večjo
firmo, na primer v Kenoshi za občinske in šolske odbornike, v Milwaukeeju in drugje.
Da-li se bo mogla soc. stranka dvigniti vsaj blizu svoje prejšnje višine, se bo videlo že pri teh. navidezno malo |k>-membnih volitvah, toda vsled Hampelovega slučaji» vendarle jako važnih. #
Te konference se je udeležilo 54 zastopnikov, dva iz vsake warde, katerih je 27.
Precej težkoče dela socialistom to, da nimajo svojega glasila. Največ zaslombe jim daje Milwaukee Post. Ta časopis je naslednik bivšega socialistične-
I j i t os t i. ki je samo mogoča s današnjo novo ananostjo in s njenimi strašnimi uničevalnimi stroji.
Tega se moramo aavedeti, kadar govorimo o povoja! obnovitvi v Vs-hodri Cvr<u>i. Hitler ri poosebljenost naravnih pofledic gospodarskega obupa. ki naj bi ga bile krivice versaiN-skega mira povaročile med Nemei. Te takoimenovane krivice ia nepravičnosti versaillakega mira sa sama krinka aa nemško vladoljabje ia ča-dim se, da je bilo , — in v neki meri še vedno je. — pa «ahoda vač ananih političnih mislecev, ki so take sakteve
sprejeli. Versailiski mir še dolgo ai ^ 4nevnika Milwaukee Lead-
po navodilih zamejile vlade Londonu in njenih članov, ki so
žavah in v Kanadi.
V Hamiltonu v Kanadi je ne-
Nekaj pa koèem© in 'vas prosimo, da aas poslušate: da slošno èivit*
kulturnimi koristmi in potrebam». Velike demokracije nimajo sama pravi-ci. marveč tudi dolšnosti aavarovati po vsej Evropi demokratski način iiv-Ijeaja. Mi mali narodi to pričakaje-mo od demokracij.
- ------------------------- - .. . Nepreviden pa je Fotič v za-
davno govoril jugoslovanski	ključnem stavku svoj,ga član-
minister prosvete M»Aa Tnfu-	^^ maro4 m Kanadi m ka. kjer pravi:
novic. Mož navdušuje in dekla-	T ^^^ jraavah kot «s človek, a
mira. kakor je običaj govorni- i#limi	sa »^šo Jugoslavija. Ta
kov njegovega naroda. Govori
v Ameriki enako kot je govoril v Nišu, Beogradu in kjerkoli tam doli.
V dvorani Srbske«» narodnega doma v Hamiltonu je pričel svoj govor sledeče:
Dve desetletji je bila Ju|o.I*».h ko vas bodo bolj cenili in uvaaevali j clanica Društva narodov in širokih kot resne in pametne ljudi in tako bo sv«a. kakor Mala antanta in ftalkaa-
bil verak gospodarskega naaadovaaja v Nemčiji. Tudi druge drsava sa pra- j »•*•) trpele gospodarske padce ia vendar i še nobena demokrncija ni paekušala orepati svajp soaedo a namenom, d* bi s tem aase ustvarila belji« aivljenj-ske pogoje. Ce je bila v versaillskem miru kaksaa nepravičnost, aa aemiki račun je ni bilo. Pri dragik miravaih pogodbah prav tako, ni se godila krivica Italiji, temveč samo in odločno ramo Paljakom, Čekom in Jngasla-vanom. Mar naj pri tem estaae, ka bo prišel dan aasageT Mar nas ag odo vi a a ničesar aa bo naučila, mar bomo pa novili eersaillske napake in Nemčiji prstili orodje in industrijsko premoč, orodje, ki se kaj kitra utegne spreiue-aiti v oroaje? Ta ne prihaja v pošte v razrušitev nemške industrije pa voj-
naša Jaaoslavija, ki ¡6 taka ljubite, I .k. sporaaum. V teh adruieajih je Ju- j
ä ^ ¿u	1' ä " ti: r:
Jugoslovanski poslanik Fo tič v Washingtonu nastopa vse drugače kot pa minister Pro-
vanje narodno aavednega aivljaaja doma tr aunaj. Prav tako iele Jago-slovani sedaj adručeni in svobodni v vsako sodelovanje in skupnost ssro
"Glejte, bratje in sestre, tako nas je usoda privedla v te kraja Severae Amerike in Kanade, kraja naše domovina Jagoslavije, aas, član* Kraljevske vlade, in nas| dodelila do-ločene dolžnosti. Dolžnosti, da v tek težkih dnevih. ki jih preftivlja vse
svete Misa Trifunovič. Ako ne ^ ki bi bU#	vdanosti.
bi, bi bil slab diplomat. Tudi si Fra*ii„osti in napredku. S temi isti-d!kT!!d je V diplomatski službi V Wash- mi upi se j« naš narod odločn pridru-
veliki delavski pijavki
1,1	«««v. ----------i---------------- V . trikih dnevih, ki jih prestvija v.e	.	. mj a ripsf
in kakšno obliko vlade naj dobi obnovljena Jugoslavija. Sedal	¡B »Usti «... domovi««, go- r\Al ¡J^Tri k 7 Avl I I/I4 N A KA/.KN
je treba vsak trenutek uporabiti edino, da jo otmemo!"	-- • t.m tečk.m	UVLL 1 ELA LAJLU^Lim
-----------_ .1»	—• polo-i« »—«• ^^	Unijska voditelja Bioff in Browne marata ostati
Kdo to pravi? Tisti, ki so člani ali pa zastopniki njene vlade. Govore «pa tako edino vsled tega, ker nočejo ovir v svojih namenih. Oni točno vedo, da so za Jugoslavijo birokratizma, za točno tako, kakor je bila. Vse kar zahtevajo je nekaj teritorija več nego ga je imela prej.
Ali je potemtakem greh, ali izdajstvo, če tudi drugi po-vemo svoje mišljenje o tem?
Razoimni ljudje se ne bore za obnovitev držav takih kot so bile, nego se trudijo, da zgrade na njih "pogoriščih kaj boljšega. To je kajpada po mnenju obstoječih vlad — tudi onih, ki so "zamejne" (ubežne) — napačno. One žele edino to, da se vpadake prežene, vse drugo pa naj se potem prepusti njim.
Med Slovenci v Ameriki jih je mnogo, ki ne mislijo na zlo, kadar nam očitajo, da "podiramo", namesto da bi "gasili". CeA, sedaj ni čas zahtevati, kakšna naj Jugoslavija bo, nego kako naj jo otmemo. Isto glede Slovenije.
Dobro. S tem priznamo, da nima Slovenije, ne ostale Jugoslavije, sedaj nihče drugi v posesti nego osvojevalci.
Naša edina dolžnost je, da jim jo iztrgamo iz rok. To je vse. Ko to dosežemo, bodisi na kakršenkoli način, se ministri vrnejo s kraljem vred in naša "gasilska"' dolžnost s tem preneha.
2al, da te vrate "svetovalcem" ne moremo slediti. Besedo 44žal" tu uporabljamo le h prijaznosti. Kajti v resnici nam ni prav nk žal, ako tu lahko poudarjamo, da smo za zgraditev nove stavbe, ne pa za obnovitev take kakršna je bila. Prvo kot drugo bo treba zgraditi znova. Cemu ne torej rajše moderno
novo, nego starinsko novo?
Mi smo za poraz hitlerizma. Bili smo za njegovo uničenje, ko so se mu še mnogi sedanji ministri zamejne vlade laskali. Morda ne po svoji krivdi, temveč pod težo razmer, a vseeno,
laskali so se mu.
Mi pa delujemo za nov red, ne za »pako, ki jo Hitler ozna čuje za nov red, niti ne za "red", ki gleda edino v prošlost,
ampak -za resničen nov red.
f e«ar nioo mogli pogasiti niti požarni brambovci prošlosti, tudi mi ne bi mogli, pa če bi še tako hoteli. Vse tisto je bilo «preveč gorljivo in je moralo iti v pepel.
Sedaj se gre le *za vprašanje, kakšna naj bo nova stavba na pogorišču: ali taka, ki ognja niti prej ni mogla prenesti, ali pa naj zgradimo stavbo, ki bo varna pred ognjem in koristna ljudem.
movini. kar od nas pričakajete. Med eami so danes trije ministri, dva druga in Ban Hrvntrtke pa so po dragih krajih Kanada in Zdrnaenih driav. Naš mladi Kralj biva, kakor vam je i*aso v Londonu »n mimo Njega tadi predsednik vlade in še nekoliko mini- | strov. Minister vojne je v Kairu v Egiptu. Torej smo rastreseni po vsem svetu, po Aaiji, Ameriki, Afrtki ia Evropi. Vsi dalama a našim dobrim in plemenitim Kraljem, da ie sedaj pa-magamo domovini, kolikor je mogoče, a tudi aa tiste dni, ko boste sreča ia beija pomoč pomagali in se bo sora vstajenja pokasala na nebu."
Onim, ki grajajo vstop Jugoslavije v vojno, češ, da bi se bila lahko ohranila, če bi se ne
m
v ječi med prizivom
Tisto časopisje, ki je vselej mu izpraševanju, odkar sta pri-vedno sov ražno delavskemu , šla po porotnem pravoreku pod gibanju, si skuša po svoji stari ključ: ali ves čas izpraševanja navadi kovati kapital iz sodne1 sta odklanjala odgovarjati zadeve, v kateri sta bila glavni osebi unijska voditelja Willi« Bioff in George E. Browne. Ta-
dva sta bila obtožena izsiljeva-	o
nja denarja. Njuna sodna ob- Circella, ki je bil tudi Brownov ravnava je trajala en mesec, osebni zastopnik, se sknva, ker Vladne priče so izpovedale, da
Pravdnik bi rad zvedel za imena tistih čikaSkih lopovov, ki so si delili izsiljeni denar z njima. Caponov zlikovec Nik
zoprrstavila osliču, je med dru- mj stavkami.
sta unijska voditelja ixsilila iz filmskih ravnateljev $903,000, ker sta jim pretila s pogubni-
je obtoženec v neki drugi slični zadevi.	. .
gim tole odgovoril:
Zvezni sodnik C. Knox ju )e
Vi veste, da je pred bitko na Ko-j ^^¡J v ZVCZno jeČO. Bioffu je
Prva in najgrAa izmed vseh goljufij je varali samega sebe. —Bailey.
sovam prinesla lastavica pismo Mate re Bo i je. Tako pravi duša srbskega aareda. V pismu vprašaje carja La-zarja: v katero kraljestvo hoče, v se-meljsko ali nebeško. In pravi, če koče temeljsko, bo ostal car, a to carstvo bo trajalo malo čaaa. Ce pa hoče ne-beško krnljestvo, bo njegova vojska jutri, na Vidov dan. vsa padla in tudi car Laaar s njo. a on bo živel večno v lepšem cesarstva, v nebeškem ce-sarstva. Narodna daša pri tem pravil če se knes Laaar koče vdati saltanu Marata, njegova vojska ne bo žrtvovala svojih življenj» sam. knes Lasar
določil 10 let zapora, Brownu pa 8, a vsakemu posebej je pa še naložil $10,000 globe. Ob tisti priliki ju je sodnik še tudi zelo trdo prijel, ker sta s svojimi početji zlorabljala zaupanje unijskih delavcev.
Browne je bil poprej član izvršilnega sveta pri Ameriški delavski federaciji; pred kratkim je bil tudi odslovljen kot
Roko v roki a filmakimi uradniki
Sodnik Knox je izrazil upanje, da bo ta kazen služila za svarilo vsem tistim, ki bi se nameravali spraviti nad unije, in pa unijskim voditeljem, ki bi se
enakega in pravičaega deleža pri ure jaaj« svetovnih sadev.' Toda mi, ravni evropski narodi, prav taka kažemo in aaktevame svoj pravični delež. Nočemo več, da bi po tej vojai ostala aem-ška industrijska premoč ia da bi m Ali narodi aa te plačevali ručun.
Zato se s vsemi svojimi čafttvi strinjam g iajavo odposlanca indijske vlade Shonmakkam Cke«ly-a in delavskega odposlanca Kitajake Cha-a, kajti v mnogik oairih je Vakodna Evropa na zahodu v iatem položaju kat Daljni V ah od na V «k od a. Zgraditi moramo dobro dražbo ■ enakimi pravicami in dolžnostmi sa vse. Po vejai morajo bogate aahodne demokracije aa svojo lastno korist, ponuditi Bližnjemu in Daljnemu Vakodu možnosti aa rasvoj industrije in sboljšnnje življenjskih pagnjev mod svojim kmeti-škim ljudstvom. Sama pa tej poti je megoče doseči gospodarsko varaost in pravičnost i«\ osvoboditi narode nemškega gospodarskega in vojaškega go-spodetva.
Lahko bi citirali še iz drugih govorov predstavnikov Jugoslavije, na primer hrvatske ministre, Franca Snoja itd.
In pa dr. Alojzija Kuharja, ki je načelnik tiskovnega biroja zamejne vlade za propagando med Slovenci. Njegova naloga je dajati navodila v borbi za obnovitev Slovenije tudi ameriškim Slovencem. Z njim se je ta list ie večkrat pečal še v času, ko j* urejeval ljubljanske-
dali zapeljati takim lopovom., ^ S|ovenca> Omenjamo ga tu
vala svojih življenj, sam. knea Laaar.	Mednarodne ZVeZC
M ^.^JT.lVV.« irl«dalLikih uduibencev. ki »te-
aaj se bori ia brani domovinn in na-
rodno čast, vojaka bo vsa padla in padel bo tudi sam, a aate bodo ve-čno živeli. Knes Laaar in s njim vsi vojskovodje se si izbrali to drago pot, de umiraje in branijo domovinn, is-brali so si nebeško kraljestvo. In aa-res, eni večno žive in vi. ki ste tako daleč od matere domovine, ali ne ka-dite tudi vi na Vidov dea r cerkev, da molita in presita Boga in kneza Lesarja, da aas ekrakri in spametaje, da bomo hodili po njegovem potu, ko-savskem.
Zatem je obnovil spomin na prejšnjo vojno, v kateri Srbija tudi ni hotela prejeti avstro-ogrskega ultlmatuma, nego se je rajše \odločila iti s svojim
gledaliških uslužbencev je 125,000 članov. Bioff je bil njegov osebni zastopnik v Hollywoodu.
Sodišče je zavrnilo prošnjo
Sobsojene «Ivojice	^l^Vt?!
na prosto pod varščino. Brownov «pravni zastopnik Martin
Ce se ne bo to svarilo vpošteva lo, potem se Bog usmili gibanja unijskega delavstva v tej deželi, je dejal sodnik z velikim poudarkom.
Nadalje je med obravnavo povedal sodnik Knox tudi to. . « .. ^ da je prejel pisma od delavcev I SociollSt« V Mllwaukee|u
v filmski industriji, ki so rekli, da so dobro vedeli o vvteh tistih grdih početjih, a si niso upali s tem na dan, ker so bili v strahu pred nasilnostjo od unijskih voditeljev in filmskih ravnate-
di v prejšnjem Proletkrcu vsled članka, s katerim se tisti, ki jim je refi za bodočnost in ustvári» te v trajnega miru in poštene uredbe, ne morejo strinjati.
se udeleže volitev samostojno
er. V oviro jim je tudi spor med unijami, oziroma med AFL in CIO. Slabe -posledice ima tudi stanje v S. P. v splošnem. Do-čim se je tukajšnja S. P. izrekla za podpiranje Anglije in zaveznikov za zlom Hitlerja, pa vodja S. P. Norman Thoma> in njegovi pristaši v vodstvu na vso moč delujejo proti, češ, da nas taka taktika vodi v vojno. Wisconsinska pro'/res. stranka, od katere so se tukajšnji socia listi ločili, zastopa glede zaveznikov in vojne enako taktik«, kakor Norman Thomas in njegova struja. Vzlic temu mil-wauški socialisti niso zoper zoper Thomasa. ker so uverje-ni, da je on iskren pacifist, ne pa "progerman". Da, povabili so ga celo, naj se preseli v Milwaukee. da ga socialisti nomi-nirajo za kandidata v kongres v petem okraju, ki ga je zastopal v zvezni zbornici pokojni Victor L. Berger. Thomas se povabilu ni odzval, ker ve, da bi taka poteza "ne vlekla".
Kar se tiče slovenske naselbine. je sedaj zanjo največji problem dvorana. Zajčevo So. Skle Turn Hall na National vAve. eo vzeli drugi v najem. V nji so se do letos vršile vse večje slovenske prireditve. Bila je zelo prikladna tudi za koncerte in dramske predstave.
Akcija za dom pa je bila že v početku tako zavožena, da bo ijudstVo zanjo težko zainteresirati toliko, da bi zložilo sku paj zadostno vsoto za zgraditev novega doma. Kajti taka stavba stane in še večji stroški bi bili sedaj, ko se uporabi j t skoro ves materijal v oborože valne namene.
Delalo se ni v tukajšnjih o-bratih že mnogo let toliko ka kor sedaj. To bo menda trajalo le, dokler vladna naročila n«* poidejo.	Poroče^akc.
Conboy je nato izjavil, da misli vložiti priziv na krožnem prizivnem sodišču. Obsojenca sta morala nazaj v luknjo.
Niata marala govoriti
Zvezni pravdnik Matija F. Coirea. ki je komaj 32 let star. je izjavil, da sta bila Bioff in
nik, da sta obtoženca delala roko v roki s filmskimi uradniki.
Ce bo priziv, ki ga je njun pravni zastopnik vložil pri krožnem prizivnem sodišču, odklonjen, bosta dobila Bioff in Browne hrano in stanovanje najbrž na skalnatem otoku Al-catrazu, v vodah blizu Satr Francisca, Calif., kjer je tudi
Browne podvržena neprestane-1 Capone odsedel svojo kazen,
Mi1waukoa, Wis. — Na nedavni konferenci zastopnikov soc. podružnic (branehes) v tem mestu je bilo sklenjeno, da poseže okrajna soc. stranka v volitve prihodnje leto samostojno, to je, ne več skupno s progresivno stranko, ker se je socialistična stranka letos ločila od nje.
Sicer se n« gre za važne volitve, kajti izvoliti bo treba le' mirovnega sodnika in konsta-bla. Toda za soc. organizacijo so važne zato, ker je sedanji mirovni sodnik Carl Hampel, ki
koncem
"SAVE"
v nedeljo 30. novembra v
dvorani SNPJ v Chicagu ♦
Bogat glasbeni spored
a
♦
Opereta. Solisti. ♦
Vstopnice v predprodoji 40e, pri biagajni 50c.
m	»»»»e«	»m m'
I IGNAZIO SILONE:

ÍONTAMAHA
ROMAN IZ'FASISTICNE ITALIJE
f
f
t t
Z avtorjevim dovoljenjem prevedel TALPA
-.v . • . •
♦ »MM»»»»»»'
♦ ♦♦»♦» ljudi prepričati, da je vlada ka-1 fonov in vseh delavcev . .
Kar nam je povedal junak Porte Pie, ni bilo docela jasno. ,
Toda že nekaj lana nam marsikaj ni bilo docela jasno, lmpresario je ropal na desno 11 in je ropal na levo, to je bilo : jasno. Počel pa je to v imenu zakona In to je bilo manj Jasno.
Milica je prišla v Fontamaro in je ptriilila različne ženske, tudi to je bilo jasno. Toda na-
VOJNA NITI ŽENSKAM NE PRIZANAŠA
? «
(Nadaljevanje.)
Ko nam je junak ta odstavek PJ HVlltt v*« v ,",enu1 zakoJltt P .	j. J bral. smo se «pogledali in mi-1 -nav Pr»motnost» policijskega ko-
Izven Fontamare se pač ni	^ se ' ^	misarja m to ie bilo manj ja-
mhče več spongnjal kisčanske- NaU) jf (,H, ju||ak knjiii. ano
Michelu Zompi, ki je pono- . v Avezzanu so malim na-iste stavke	jemnikom zvišali najemnino,
Michelf Zompa jo je dal	l>a '""»J1 in tudi
ntiju Pilati, in tudi ta je bral b/ ° J*sno- TtK^tt VH« ul° J®
pretila/al zastopnik malin na-
Pontius Pilatus jo je dal Be-
tponiin
ga generala, kPje prostovoljno «ttel v Afriko, in nikjer nho|^, ^'^ke! \eč peli stare pesmi:
"Ne *iupaj črnim ljudem!../' Pontij
Novi gospodarji v mestu in j1
njihovi časniki so hvalili sme-, .	,
Ane nmetnij«, kakor kazenske ««"du k. tudi ni moirel dru^a-
*o o re brati
ekspedicije proti javnim loka- ' , *	. .	.
Končno pa je dal Berardo
Viola knjižico meni in še en-
HH	krat sem prebral:
-Kaj pa danes prav za prav ; ..pod n0vo v|ado de|j|- ka.
,K)jo v mestu . je neki dan z | foni samo ^ ur na dan
važnim obrazom vprašal čev-
lom, uredništvom in zasebnim
hiša m.
ljar junaka.
~y
Kafoni .so zavarovani zoper
jemnikov in to je bilo manj jasno.
Ta ko imenovani faiisrti so večkrat pretepli, ranili in celo ubili iUHlolžne ljudi, samo ker 40 motili impresarija in to je bilo jasno. Toda storilce in morilce je vsakokrat za to poplačala vlada in to je bilo manj
Postavil ie je na sredo trga nost.
nezgodo, bolezen in brezposel- Jasno.
in začel peti najnovejši mestni
slager:
"Kaztriraj me in viemi moje srce, rast lira j me!..-"
Na postaji so mu dali še pro*
Davki so se kafonom znižali. Banke dajejo kafonom posojila."
Konec knjižice se je glasil: ''Skratka, oblast je v kmet-
je vse natančno premislimo, smemo reči. da vse nesreče, ki «o deževale na nas, nikakor niso bile nove in za to najdemo mnogo zgledov v zgodovini. Toda način, kako so prihajale nad nas, je bil nov in grozo vzbujajoč.
Sploh: ničesar nismo več ra-
se jih ne sme prodati kot druga j 1 leta.
Oh boy, look who is here! Naš stari znanec iz Hock Sprin- j gsa, Wyo., John Jereb! Poslal
je 4 naročnine ter prvo naročilo za koledar. John je tam naš
dolgoletni in zanesljiv agitator, prej pa je bjl drugje zmerom na delu za dobro stvar.
Iz metropole clevelandske se je prav dobro odrezal z oglasi I naš Mvečni popotnik" Anton Jankovich. Poslal jih je še 11 in i zraven tudi 25 naročnin. John i Krebel pa je poslal prispevka j kluba št. 17 JSZ ter dve naročnini in polletne prispevke Prosvetni matici od Progresivnih Slovenk, krožka št. 2. Ivan Jon-I tea pa naročilo zh 150 iztisov i koledarja ter prispe\ke za klub j*. 49 JSZ.
Iz Sharona, Pa., je poslal 2 oglasa za koledar Joseph Cvel-bar in naročil 28 iztisov koledarja.
Jacob Ambrozich. ki tajni-kuje naši .Konferenčni organizaciji v zapadni Penni, je poslal 7 oglasov za koledar.
Tudi Ely, Minn., je spet zastopan v tej koloni, kajti John Teran rad poskrbi, da je vse v
redu z našimi naročniki. To pot je poslal 4 ter podvojil naročilo za koledar, kajti sodelovanje mu je obljubilo več članov društva st. 268 8NPJ in pa Jaka Kunstelj, ki se je obvezal, da i jih bo on sam prodal 25 iztisov. Good work, boys!
Iz Cooperstowna, N. Y., je obnovil naročnino nas dol/olet-ini naročnik Adolf Krisch. Naročil je tudi koledar in prispeval dol ar, v tiskovni sklad.
Joseph Ovca iz Springi ielda, III., je poslal prispevke kluba( st. 47 JSZ, kakur tudi za Prosvetno matico od kluba in društva št. 47 SNPJ in zraven naročil 30 koledarjev.
povedala o vladnih namerah, zato smo se zbrali okrog junaka. ki nam je bral iz nje.
Pni del je bil posvečen žanjce.m in je obsegal neko pesem. Prepisal sem si jo v upanju. da bom nekoč koga našel, ki mi jo bo rthriožil. Pesem se glasi:	,
Pod vroče pripekajočim soncem
stasito koraka ianjec.
*rct je polno vriskajočeica upanj»
radi bujne ietve.
V dolini, v mračnem šumenju iivc ljudje trudni in stisnjeni, na .širokih, veličastnih vrhovih polji duh neskončne svežin*.
Vkljub soparnemu snovanju poldneva >toje prijazne hišice v oživljajoči senci.
Na gornji »liki ita Angfetinj», ki ii« vpisani v domobrantlvo in se vei-bati sa tvojo nalogo. Angleži «• najbolj boje ticmikih paraiutaikov. T« uit« obramba jo potrebna proti njim. Isvešbane irntkr bodo vedrle, kaj početi, kadar bodo videle nacijake paraiutnike v padanju na semljo.
skih rokah. Končno ima polje-p«V«ndtio knjižic o" z7novo vii-l	«frezajoče vod-
do, ki bi jo naj ponesel kafo-1	Kmet*kl ^f™-0 «» e|.
i,lftm prvem mestu, kajti kmetje	,	. ..
nom. I pah smo. da nam bo »	Homnv-nn "	Tisto mal° žita« kar bl *lt
morda vsaj ta knjižica kaj več pr™ . i? dt>moVno\ , . naj od bodoče žotN> ohU1o v ______jni.t ^	Miehele Zompa je izrekel '\UJ/,a oonoce zet\. osiaio
dvom, kije bil v na« vseh: Fonlaman, je se klenega v	|||%f|||| 17 illArpi P ID A II IA
„j«:,^;-;^ic^t™^¡glasovi iz našega gibanja
sramoval, ali pa se je porodila j Previden mož upal žito že v
v blaznici
maju pokupiti, ko še nihče ni
/11 ix grmov, polnih molčanja, doni sladko prilizovanje plesa »rebrno curljajočih vodopadov.
. 4 . . » |.	mogel slutiti, kolikšna bo trž-
Morda, toda meni so jo dali	* . . .
, .. . . „	, __na cena. Toda potrebovali smo
karabmieri. .. je odgovoril	. . ,
,	denar in tako smo žito popro-
JUna ....... ,	dali; prav tako so napravili tu-
Berardo Viola je končno pri- dj kafoni v sosednih vaseh, pomnil: "čemu neki razdelju- Med žetvijo pa je bj|a UJfanka jejo karabinieri tako šušmari- i rej€na. v,ada je jzdala y prid jo^ Cemu dopušča vlada princa domačomu iiiu zakon
in njego-
Torlonue m banki take spiseJ va cena je pri dvojnem centu čemu se dela, kakor bi bila ^^^ (>d ,20 na 170 lir. vlada kafonov? ... čemu skuša Gotovo je> da je ¡mpresario že izropavati m moriti kafone v y maju vede| /a Mači 2akon
imenu kafonov. .. . ,	in tako je na mah pri v-aakem
Tedaj smo prvič opazili, da dvojnem centu zaslužil 50 lir. se je vlada izdajala za vlado ^ preden je bilo požeto. kafonov, čeprav je vprav ona Tako je «pravil dobiček našega dela v svoj žep. Ves dobiček iz oranja, setve, vlačenja. pletve, žetve in mlačve; ves dobiček trudapolnega leta je od-
Piše CHARLES POGORELEC
'Kaj naj ameriški Slovenci store, i da otmo svojo rojstno deželo?
V soboto 15. novembra se je Ktbin Kristan je veliko pri-| vršil v Chicaifu sehtanek za u-Jpomogel, lahko rečem da naj-stanovitev obrambne akcije v več, da je bilo to zborovanje j pomoč razkosan« Sloveniji. < uspeh. Ako bo nadaljevano po Sklioal ga je v imenu izvršne- tej poti, bo uspešno neglede na ZH odseka SNPJ njen predsed-1 ovire ¡11 ¿rtve. nik Vincent Cainkar in povabil Bilo ie sklenjeno, da se bo | nanj vse slovenske podporne: vr$il v fhicagu dne 12. febra-i organizacije, politične in kul-' arja prihodnje leto slovenski turne.	j narodni kongres, na katerem
Odzvale so se SNPJ, KSKJ, bodo ob priliki svojih letnih ABZ. ZSZ, DSD, SŽZ in JSZ. sej tn svoje skupne seje lahko Predsednik Cainkar je ne navzoči odborniki vseh sloven-kratko razložil namen, radi ka- *kih podpornih organizacij, rn terega je bilo to zborovanje Pa centraliziranih političnih ter sklicano in nato otvoril razpra- kulturnih zvez. V slednje spa-| vo. Uvodni referat je podal ! JSZ. Prosvetna matica in Ivan Molek.
V razpravi je Etbin Kristan, ki je zastopal JSZ, v daljšem
is je. ki i smo smatrali za svojo dolžnost, kra'u Í7< zasuinjenja Pri tem i. Z agi-! ne da bi bilo treba pozivov, a- ! gotovih 'Vsaka akcija mo-
| izročila kafona lakoti.
-Vsaka vlada je bila zmeraj proti revnim," je skušal pojas-Ostali deli knjižice so bili njtj junak porte Pie. "Toda se-
razumljivejši in so govorili o danja viada je vIada prav po- šel v njegov žep. Kafoni so ora
«reči življenja na deželi; spo-	-
minjam se sledečega mesta:
"Kam gredo mestni ljudje, ie iAčejo miru in hlada? Na deželo!
»To pjt začnem s Chkago,	napredno gibanje med nami. ker je *avno tako naneslo, da ' Da, bili so časi, ko ni bilo treba
sem začel delati beležke doma.	moledovati zdaj enega -zdaj	.. .. ,
Ni bilo sicer kaj prida z našo	drugega, da bo kam stopil ter	?ovoru razlagal sedanji polo-
agitacijo. Vzrok sem že prej	iztirjal naročnino, ali pa pri-	žaJ ln Pa možnosti, ki nam da-
enkrat omejil, pa ga ponovim	dobil novega naročnika. To	JeJ° P^ihko pomagati staremu Ae enkrat: premalo nas
smo pripravljeni delati. «	— ----------------- -	, ...	,.r.
tacijo pa je bilo takole: Francc	pelov in kaj vem kaj še iz na-j r» imeu demokracijo za cilj m
j Udovich
t koledar, naročnin, naročnine,
»apadni Penai j4e"h^ieka ni končano. " Zato | našim ljudstvom. Za vse mora nujoči v Chicagu, tvorijo izvr-pa vsi tisti, ki se tega zavedate,
Cankarjeva ustanova. Te smejo imeti le po dva delegata vsaka.	*
Dalje je provizorični odbor pooblaščen povabiti na zbor tudi zaslužne slovenske književnike, časnikarje in druge naše kulturne delavce.
V provizoričnem odboru so
ova. Druige neSteie pri nas ni delali in mnogi še delajo kot • v kateri na,j bodo zastopane vse iiet) in Frank Zaitz (Chicago). (ilo; ' ' '	"(delata onadva, kajti naše delo «men, k» se udejstvujejo med Hilo je sklenjeno, da trije, sta-
sebne sorte... Je sicer proti li, sejali, kosili, želi, mlatili, in revnim, a na posaoen način... ko je bilo vse dovršeno, je pri-Med tistimi, ki so prelivali za j šel impresario in zaslužil. Pri-novo vlado kri, je bilo mnogo šla je banka in zaslužila, revnih. Ne govorim sebi in o Ali bi se dalo temu ubrani-Mestni ljudje so suhotni, n2r ljudeh svoje sorte, čeprav ne ti? Niti to se ni dalo. Vse je bi-vozni, bledi, melanholični. Po- more nihče trditi, da bi bili bo- S lo postavno, strogo postavno, deželski ljudje so pa močni, gati. Nego govorim o uradni- Samo naš protest bi bil proti«
Iz Sygana v se je spet oglasil Lorenc Kavčič. Poslal je tri oglase za koledar ter ga naročil 25 iztisov. Lorenc svoje dolžnosti napram listu nikoli ne pozabi.
John Marolt iz West Mine- •
biti prostora v tej ustanovi : §ni ai¡ pripravljalni odsek za
stopite v akcijo tudi vi. čim več nas bo, več bomo lahko dosegli.
Iz Goivande, N. Y., se je oni dan oglasil James Dekleva. Po-! slal je dve naročnini, provizija pa naj gre tiskovnemu fondu,
.rala, Kans., k, jih ima že nad ^ omeni| v pi,mu. Pravi. da bo )*Tf
Proletarca.
skupnosti, j^è1 poudaril.
Veliko se 'je razpravljalo tudi glede stališča, ki naj ga zavzamemo z ozirom na bodočo obliko jugoslovanske države. Ali smo za ohranitev monarhi-* Za republiko?
bodoči zbor in med tem vodijo tudi agitacijo zanj. Ti trije so Leo Jurjevec, Ivan Molek ¡11 Frank Zaitz.
postaven.
2e nekaj časa je bilo vsako
jila.'
"Ima Kitrott, lagodnost in gibčnoat ■ ducati dodatkov za iarodno varčevanje caaa in dela"
"Da, in poleg tega lepo rwnanjoat in varčnoet. ladelana, da vam nttdi sa lota in lota po«treibo brea vate poaornotti" /ji
vedeli, zdravi, optimistični/* ! kih, železniških in tramvajskih Vse, kar je novi režim na- nameščencih ter o dninarjih, ki pravil za kafone, je bilo popi- so bili prvi med fašisti ... Go- rzropavanje kafonov postavno. *ano v bleščečih barvah:	vorim o miličnikih, med kate- j In če stari zakoni za to niso več
"Pod novo vlado delajo ka- rimi večina tudi niso milijonar- j zadoščali, so napravili nove. foni samo še osem ur na dan. ' ji, nego revni kafoni. Brez njih Berardo Viola, Raffaele Scar-Kafoni so zavarovani zoper bi se današnji režim ne vzdr- pone in jaz bi morali pri donu nezgodo, bolezen in brezposel- žal dolgo; toda prav nje nujno Circonstanzi dobiti še plačilo, nost.	^	| potrebuje, čim bolj zastopa ker smo zasadili novo trsje v
Davki so se kafonom znižali, vlada koristi princa Torlonije | njegovem starem vinogradu za Banke dajejo kafonom poso- in bank. tem bolj potrebuje pokopališčem, ki'ga je zadnje
1 ljudstvo, tem bolj mora skušati leto povodenj skoro do tal uni-
--a-^- čila.
Neki nedeljski predpoldan smo stopili v hišo k ljudskemu prijatelju, da bi dobili plačilo.
Don Circonstanza nam je segel v roke in vsakega posebej objel, čeprav še ni bil pijan.
"Koliko dni sem vam pa dolžan?" je vprašal.
Berardo Viola je imel petnajst dni v dobro, Raffaele Scarpone in jaz pa po dvanajst dni: za izobraženca, kakršen je don Circostanza, račun ni bil težak.
Ljudskemu prijatelju pa se je obraz zmračil in je nekaj minut molčal. Stopil je dvakrat, trikrat po sobi, pogledal skozi okno. prisluhnil pri vratih, da bi se prepričal, če nihče ne prisluškuje. Potem je stopil bliže in zašepetal -z glasom, ki se je tresel od razburjenja:
"To je strašno... Kap predstavljati si ne morete, kako nas vlada preganja. Vsak dan iz-najde proti nam nov zakon. Danes nismo niti gospodarji naVl samim seboj, niti gospodarji svojega denarja/'
To je na nas močno vplivalo. Ali je morda začela vlada tudi 1 imenitnike preganjati?
(Dalje prihodnjič.)
Ruska literatura od 1918
70 na plečih, je ie zmerom ak - j	¿olžnosi tudi'kar Tse i . VsekakoVso ameriški Sloven- j do današnjega dne
tiven agitator z* Proletarca. ! proda koledarja tiče.	cl za republikansko obliko. Pn
Poslal je dve naročnini.	|	'	I tém žfcle le, da naj o tem od-
ïz Johnstowna, Pa., je poslal j0Čijo __ kadar bo čas za to — Frank Cvetan še 7 oglasov za ; |judje Y Sloveniji in v ostali Ju-koledar in 11 naročnin ter na- ; ROslaviji. Glavno je, da bo raz-ročil 100 iztisov koledarja. Pri prava 0 tem med njimi gvobo-prodaji mu bo pomagal tudi dna in volitve svobodne, naš stari znanec John Langer- Razprava, ki je trajala več
V	zapadni Penni je še zmerom aktiven Ton« Zornik. Poslal je spet 20 in pol naročnine, med katerimi ie več novih. .
V	Kansasu ni aktiven samo
se je oglasil in i>oslal prispevke kluba št. 21 JSZ. poleg pa priložil 9 naročnin, med njimi par novih. Obenem je poslal oglas za Zadružni pogrebni zavod ter naročil 75 iztisov koledarja. Njemu se je pridružil tudi nje gov brat John Shular, Arcadia, Kans. Poslal je tri nove naročnike in $4.25 podpore listu, ki jih je nabral na seji društva št.
Chicago. — O tem predmetu bo predaval v Tomanovi knjižnici na Pulaski Rd. in 27. cesti v petek 21. novembra ob 8. zvečer profesor dr. G. V. Bobrin-ski, ki sedaj poučuje na čikaški univerzi. Predavanje bo pod pokroviteljstvom Masarykove-
John Marolt ¡ tudi Tone Shular ho|c k¡ njkoli „,. (>(lrefe sode. ur je bila stvarna, dasi so se je, Vr"»	C Rn
lovanja pri tem deUl. in morda uJeim |judje razliinih ideo. pakluha. B,,brm,k, je b>l v Ru-
še kdo drugi,	\ logij, mnenj in prepričanja. Vsi
Frank Strah je spet poslal »o pač smatrali, da je ta akcija nekaj podpore listu, ki jo je I skrajno resna, pa bi bilo dlako-nabral na seji federacije SNPJ | cepstvo neodpustno.
O namenih te akcije je bila sprejeta resolucija, ki bo posla-
27 SNPJ na Frontenacu, nekaj Iin en	™ Medar;
na Avelli, Pa. (Izkazano na drugem mestu.)
Iz Detroita je poslal Peter Benedict 24 oglasov za koledar; John Zornik 4 naročnine
Leo
siji do leta 1020, potem pa je bil profesor na univerzama Yale in Pennsylvania.
Z. Laugova.
Kadar poslušate nate na*
na v tem tednu vsemu sloven- sprotnike, ki «¡pijejo očitke skemu tisku hkrati, da jo ob- one, ki delajo, vprašajte jih.
na njej je vse!
pa izven nje. (I»kazano na drugem mestu.) V pismu pravi med drugim: Kot ti je znano, sem bil primoran prud, nekaj leti radi finančnih težkoč in bo-
Junko dve naročnini, provizijo pa pustil listu, dočim je Joseph Klarich poslal prispevke za klub ši. 114 JSZ ter naročil 100 izitisov koledarja. Kdor misli,
javijo prihodnji teden.
lezni pustiti list, kajti čitati ni-1 da jc Dctroit mrtev za našo sem smel nobene stvari; napra- *tvar, je v zmoti, kajti sodrugi | vilo me je nervoznega na smrt. i n« bodo kar i«ko ^«V1.1 ^ Zdaj je dokaj boljše v obeh o- f0^0 !et	m kar
zirih. Otroci doJajo. trije so f je bilo in jim je še v ponos, učitelji na višji šoli, mlajša hči Torej, le naprej, detroitski so-pa gre Se v kolegij. Tudi jaz drugi m sodružice! sem domalega okreval, tako da ' Iz za pati ne zopet z užitkom čitam vaš. ali Pueblo, Colo.,
tiskovni fösb proletarca
koliko »o že oni storili in kje se njihovo delo pozna? Na ta način jih najlaglje osmešite.
Tole mi ne gre v glavo?
• Ultra rrtodirn plinski štedilnik * 22. rsitličmml poneh-nontmi. PridHr in oglejte «tevllue vtoree plinskih Ate-dilnikov piitnaneg» i*delkn . . . *e dane«t (To Je oglat« Pvrbllc Service Company of Northern IllinoU.)
bolje, naš list Proletarca. Naselbina Gross je bila nekdaj v prvih vrstah, kar se tiče delavske zavesti in aktivnosti med slovenskimi delavci v Kansasu Toda tu smo ostali samo še "oldtimerji", ki se le še težko prebijemo za obstanek, zato smo vsi več ali manj v delavskih aktivnostih pasivni. Vendar. živi mrliči še nismo. Treba
Kuj no ve j Ai CP plintki Cedilniki no zdaj mzutavljeni pri
TRGOVCIH S PLINSKIMI ŠTEDILNIKI
Ali je vaše društvo ie član Prosvetne matice?
metropole — - se je zopet otflasil Bolteiarjev France. Poslal je dve naročnini. Pravi, da se bo tudi glede koledarja po-1 trurtil kar največ mogoče, želi I pa pomoči pri tem delu. Nič bi je ne branil, ak<^ mu jo bi ponudila nekoliko naša stara znanca Frank Pechnik in Lojae Korošec. By the way, Lojze je pred kratkim obnovil naročnino na list ln odgovor na pismo je l'e malo poti rezati, pa se še mu še dolgtijem. Vse pride ko zganemo.*'	bo malo več časa na razpolago
Vzrok, da citiram to pismo	Ta kolona bi gotovo ne bila
je, ker iz niega vej#» tisti stari	popolna, ako bi ne bilo Jožeta
duh in volja po delu za našo	Snoya iz Bridgeporta, Ohio, v
stvar, ki smo ga poznali V letih.	njej. Poslal je 4 naročnine in
ko smo slovenski delavci gra	tudi n «ročni ne za koledar prav
dili socialistično in vse drugo pridno nabira. Pravi, da manj | 361,31, «kupaj 1,375,7«.
XXVI. IZKAZ
Gowanda, N. Y. James Pcklrva 7Bo.
Lawrence, Pa. Dr. F. J. Arch $1; Frank Laurich 30c; po 25c: Frank Strah, Jack Anvbroiicli. George SmiT-kar, Lorenc Kaučk, Loui» Glaicr, Frank Rcsnik in Martin 0*tcrman;l Anton Rofcanc 15c, »kupaj $3.20. (Nabral na seji fcdeiacije SNPJ na Avelli, P»., Frank Strah.)
Detroit, Mick. Loo Junko 75c,
Yukon, Pa. Joacph Robkh I1.J0.
Clarendon Hill«, III. Mary Oven $1.00,
Coopers town, N. Y. Adolf Krisch $1.00.
Grott, Kant. John Kunstelj AOc; po 25c: France* Galitič, Mike Kuko-vič in John Shular; Julia Huday 20c. — Nabral po seji dr. 27 SNPJ, Fron-tenac: prispevali po 25c: Jernej 21-bert, Frank Suftnik. Ponjrrsc Jumche, John Rudman, Prte Ribniček, Rok Firm, Anton Rsrtol, Matt Canxel, Mary Miklavc in Anton Vittt; po 10c: Anton Lesjak, Frank Krajsel in Mary Kreup. skupaj $4.25. (Poslal John Shular. $
Chicago. III. Po $1: Louis Kužni k (Waukcgnn) inAnton Vidič (Chics-i .... j • • • go). Jack Mesec (No. Chicago) BOc, | J*»*?-	" dem°"
«kupaj $2 50. (Ixrofil Frank Zaitv »
Skupaj $14.45, prejAnji itkas $1,-
Kako je mogoče pacifistom
krači jo, ker naapfotujejo podpiranju Anglije in njenih sa-▼einic?
KRITIČNA MNENJA. POROČILA IN RAZPRAVE
• e
KOMENTAR J1
NEMCI OČITAJO RUSOM "TRIKE
nmm
Poglavnik Pavelič svojo vlogo v Nezavisni hrvatski državi dobro igra. Namreč izredno dobro v korist osišču. V enemu svojih proglasov na Hrvate pravi:
' "Hrvati, veliki nemški narod je
vembra t 1. po nesreči poročala, da so angleške oblasti dr. Stojadinovkea "pregnale". Isti biro je vest potem popravil v toliko, da je bil ie premeščen na željo jugoslovanske vlade. Nastanili so ga na otoku Alau-
sdruien ■ nami v borbi a motkovtkim ritkis. Menda bi na prejšnjem
boljševizmom. Nemška oborožena la i »lavo ovenčan« brani Evropo . . . Hrvatski narod v tak usodnih ¿asih ■a mora ostati miren opazovalec, kar konsaj čaka, da ie udeleži ta borba za uničenje sovražnika . . . Zaradi tega posivam vstaše in ostale hrvatske rodoljuba med dvajsetim in dva in dvajeetim letom, ki so izurjeni vojaki, naj stopijo v borbo proti drsnim boljseviskim tiranom . . . Hrvatski narodi Ni ie tri mesece tega, ko sta vojski nemškega vodje in Duce-a sla v vojno sa svobodo brvatskaga naroda. Hrvatska dolžnost je, da temu velikemu delu pomagajo P
Take vesti iz Pave lice ve "neodvisne" pridno širi v svet propagandni biro jugoslovanske zamejne vlade. Pavelič je vrgel madež na ves hrvatski narod. Srbski narod, ki trpi vsled na-cijske invazije najbolj, i izjemo izgnanih Slovencev, pa skrbi, da to vlogo "vstašev" (Hrvatov) čimbolj razglasi. Ivan Butkovič, predsednik H. H. Z., ima priložnost, da na takozva-nem amerikansko-slovanskem kongresu kaj izdatnega stori, da se smešenje Jugoslovanov na račun Paveličevih "vstašev" ne prikazuje v luči "balkani-zrna", češ, to so zaostali narodi, nedovzetni za kulturne ali kakršnekoli druge vrednote.
Ekonomija. — Tednik Glas, glasilo Slovenske dobrodelne zveze v Clevelandu, je oznanil, da v tednu z dne 17. novembra ne izide, ker bo na datum izida (20. jiovembra) Zahvalni dan. Urednik ima torej vzrok biti zahvalen, pa tudi blagajna S. D. Z., ker ji bo treba plačati eno številko manj v tiskarni. — J. P.
Stojad inovič je bil zaeno s Cincarjem Markovtfem in knezom Pavlom vodilna osebnost v znanem paktu z osiščem. To je, pri podpisu pogodbe za kapitu-liranje pred Hitlerjem. Kam jc šel Stojadinovid, kam Marko-vič, kam knez Pavle in knegi-nja Olga? Tiskovni biro jugoslovanske vlade ni tega nikoli točno pojasnil. Končno se je le izvedelo, da so Stojadinovič, knez Pavle in Ol ja ter še nekaj drugih "apizerjev" srečno utekli pred naciji, s katerimi so ne kaj dni prej sklenili zvezo. Na begu jim je pomagala nova vlada. Angleške oblasti pa so jih vzele v zaščito in skrbe zanje. To so čudne stvari. Vržeš mini-stre, vržeš regenta, nato pa jim pomagaš pobegniti od "prijateljev" pod angleško varstvo! Jugoslovanska propagandna pisarna v Washingfonu je no-
kraju vsled svoje svobode lahko svojemu namestniku Simo-viču kaj nagajal, pa je bilo res boljše, da so ga poslali na "varnejši prostor".
John Lolcar. ml., je lahko prav tako vesel Lnuschetove zmage — mogoče še bolj, kot Lausche sam. Ko je bH Johnny (Lindy) uveden za predsednika novoustanovljenega društva Strugglers, si niti njegov oče ni upal misliti, da bo ta njegov Johnny kdaj privatni tajnik elevelandskega župana. A zgodilo se je. Frank Bar-bič ga je učil, kako je traba trkati pri društvenih ceremonijah a predsedniškim kladvicem. Johnny se je naučil, se uvedel iz prvega razreda socialistične politike v praktično ameriško politiko in tudi praktično uspel.
A mer ikansko-slovan&k i kongres, čigar predsednik je Hrvat Ivan Butkovič, je bil sklican, da deluje za slogo med Slovani. Sodelujejo Hrvati in Srbi, in izdajajo proglase za enotnost med slovanskimi * narodi. Le med sabo je ne morejo ustvariti. V dokaz navajamo sledeči dve notici, prvo iz "Američkog Srbobrana", z dne 4. nov., ki pripoveduje, kako Hrvati mudijo Srbe. Pravi: ' Vi * ' .	,
w17, juna ubija« j« sveštenik Gjor-gje Bogic i» Našita. Hrvatska vlasti ?rvo s« ga vasala aa drve, satim mu |e rezjarena ratja obeske salda nos, •ai, bradu aajadno sa kožam, jaaik, »skopali asu oai i r a sparili grudi, kad s« vMjli da je još m voli u život«."
Tednik Nezavlsna Hrvatska Drftava z dne 8. novembra pa poroča, kako Srbi mučijo Hrvate, a ob enem tie hvali, da ju-naci Hrvati četnike uspešno po-1 bijajo, OpHuje bitko, o kateri poroča: 1	1
"Med ¿a a jima biti ca da ¿s bilo I • rpskib ¿etnika. keji,\keko znamo po rjoStiasa i» naieg staro« kraja, poči-a ja ju «ajgora rasbojstva I «ločine, «ežaeaim se pritom i tako «žasnik zlo-ties kaa ¿ta jo ved j«a jo Hrvat ima »¿i, kidanja aosova, «a stedeči pri to-•no nit slabe ža»a i nejaku djecu."
"Goepod, a vami — ne da govoriti!" je bilo geslo neke natakarice v Ljubljani v gostilni pri Košata, kadar jo je kak gost "ošimfal", da porcije, ki mu jih ie prinesla, niso take kakršne bi morale biti, oziroma kakršne je obljubljal jedilni list. Urednik "E." je rea tak človek, s kakršnim "se ne da govoriti". Do-kafcuj mu še tako, predočuj mu
Tiste, ki se zanimajo za gmo-i tno stran naših prireditev, bo morda zanimalo, da se je Prešeren na tej -prireditvi postavil tudi z drzno potezo zvišati cene. Cemu delati le po "cout prize", veliko prodati, v blagajno pa ne bi nič prišlo!
V pojasnilo drugim organizacijam navajam: Pivo je bilo po lOc kozarec, ki so bili večinoma v velikosti po 8 oz. Žganje po 20c, "high bali" 25c, vino 15c in vložki 16c.
"Zgražanja" proti cenam ni bilo. Sicer pa, kako naj bi take organizacije izhajale, ako bi
prodajale vse pod riziku izgube?
Zbor Prešeren je imel tudi na veselici veliko udeležbo in
bimia. o kftneertu memu, kot že pojasnjeno, vec v prihodnji številki.
Naj še omenim, da je bila vstopnina 40c, ob enem so pri vhodu prodajali rože. Kupili ho jih menda vsi.
Razpoloženje je bilo izboi-no na koncertu in zvečer* na ;;lesni zabavi, posebno pa pri omizjih in pri baru.
Poročevalec.
hüll in finsko vprašanje
S
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
l ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO i —
"S
W n
o«
IMAKOÍJTE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnlea aa Zdražeae držav« (laven Ckleaga) la Kaaado $«.00 ■a letet $3.00 aa p«l Uta t $1.§0 a« letrt letaj aa Cbloaff« la Clcore $7*0 >a celo lotoi $3.70 aa pol letat «a laozem.tvo $$.00.
dejstva kakorkoli, on venomer trdi, da je socialistična struja "lopnila z loparjem po tej dobrodelni ustanovi" (po pomožni akciji za Jugoslavijo in njenemu odboru). V isti sapi se zgraža nad klerikalci. Tudi tu je v napačnem. Le Proletarec je povedal, čemu je nastala dvojna akcija med katoliško usmerjenimi Slovenci in navedel dejstva. Tudi urednik "E." bi se lahko poučil, pa bi potem tisti tvoj prostor napolnil z opisom stvari kakršne so. namesto s pšicami, ki nikamor ne zadenejo.
Rev. Trunk v Leadvillu si ubija dolgočasje s čitanjem v domišljiji. čita reči v Proletar-cu, ki jih ni bilo v njemu, in nato odgovarja nanje. Ko tako čita česar nI čital, pa odgovarja v A m. Slovencu na tisto, kar ni bilo v nobenem listu. Ako to koristi njegovi prebavi, dober tek! Ampak duševni prebavi svojih čitateljev s tak</ "hrano" veliko škoduje. Nu, to je
V	naši javnosti je zadnje čase finsko vprašanje v ospredju, ker je finska vlada na ameriško zahtevo, naj se preneha boje-vati proti Rusiji, odgovorila negativno.
V	tem je prišlo med drugim na površje tudi vprašanje, če je bil Finski res ponuden mir meseca avgusta.
Sovjetska vlada in Finci, za-nikujejo to, ali državni tajnik ICordell Hull pa vztraja pri
skav poklon Am^rožiču in za- j osemnajsti rojstn» dan rekel ve- J ^ dft je ^ mirovua ^
Na goraji sliki j« ruski vojak, ki se hlini po porasu svoje armade pred ssmiko invazijo mrtvega. Nemci brse breabrižao mimo njega. A "mrtvi" Rus ima v rokah smrt««osno bombo i« I« čaka, kdaj bo priložnost, da jo vrže v čim vec jo gručo nemške armade. Seveda, posledice »o strahotne. Pa t«di aanj, kar take "mrliče" Nemci če le morejo aa mestu ubijej«.	,
pisnikarja, ki je zapisal, da se je pater Bernard prijazno poslovil, bi mogoče zanimalo, da je ta isti redovni gospod napisal serijo člankov, v katerih ni napram slovenski sekciji JPO ni£ kaj posebno prijazen. V enem svojem stavku pravi:
Nej po pravici povem, čemu bi skrival? Ko sem se poslavljal od seje JPO, slov. sekcije v Cbicagu, so mi "naročili" predno sem napravil meri vrati poslednji poklon na račun slavne ab«raice, d* naj še pišem. Nieo ravno dajali, da «aj pisem o Jeremiju, sama to so d«j«li, da «aj pišem "take članke.'*
Gornji stavek pove le, da se Rev. Ambroiič ni poslovil Uko ¡„,7^ „"„Vi kValj 4 prijazno kakor pripoveduje zapisnik, ostala serija njegovih člankov pa pove tudi to, da se mu je predsednik seje po krivem zahvaljeval. Priobčuje nm jih Ameriška Domovina, Glas Naroda in Am. Slovenec. In mogoče še kak drug slovenski list.
liko in odrešilno be>edo: "Hočem, da'bo moja država urejena po načelih enakopravnosti in demokracije." Evo, to nam je potrebno. To žele vsi. To je ves program."
{ Gornje je iz Članka, napisan 1 ameriškim Slovencem od dr-Alojzija Kuharja v Londonu.
Ker kralj hoče, da bo NJEGO-Va država demokratično ure-jjena, ali hočemo mi še več! V i par besedah je nekaj rekel, in to naj bo ves naš program. Dr. Kuhar želi boljšo Jugoslavijo, kakor je bila. Pravi, da se je stara razkrajala vsled prepirov o notranji ureditvi. Toda če ......ves program" v petih besedah, čemu ni#ta mogla tega izvesti prejšnja dva kralja? Mar sta rabila za njun program preveč besed, ali kaj? Alojzij Kuhar je
"Obsojajmo komunizem, ne
pa Rusije", vzklikne tu in tam
To j«
nekako isto, kot če bi rekli: nl»-% soj amo katolicizem, ne pa duhovščino."
njihova in njegova briga.
Politika ima muhe. Take m u - j ¿'fa nkar A m. SI oven ca"
he. da mhce veC ne razume, kaj je politika in Kaj ni. Danes so delavske unije in demokrati zate. a kar iznenada se kaj primeri, pa so čez dan ali dva proti tebi. Saj tako bi človek sklepal iz sledeče notice A m. Domovine (izdaja z dne 14. novembra) :
nudba, ki so jo Združene države predale Finski, državnemu tajništvu te dežele v roke od sovjetskega veleposlaništva po navodilu iz Moskve.
Hull je podal to izjavo na svoji časnikarski konferenci potem, ko je prišel glas iz Finske, da ni prejela ničesar takega, in iz Rusije, da ni nikogar pooblastila za takšno mirovno ponudbo.
V odgovor na prizadevanje, ki je stremelo za tem, da bi se dognalo, če je bila tista mirovna ponudba dana v Združenih državah ali v Rusiji, se je Huli držal izjave, ki jo je podal tedaj, ko jJ posvaril Finsko, naj konča svojo vojno z Rusijo ali pa tvega zgubo prijateljstva z Ameriko. Tedaj je Hull objavil memo-vešč Žurnalist. Načelno je naš randum, ki ga je naredil nje-nasprotnik, a vzlic temu lahko gov pomočnik Sumner We!les,
Bivši člani SSPZ v Chicagu so si ustanovili klub v spomin na svojo organizacijo, ki se j« združila s SNPJ, in največ pa v spomin na stare čase, ko je torialov vzkliknil: Kaj še! In
ve, da pet besed za program ne zadostuje. Kralj Peier bi lahko rekel še par besedi več: Na primer, v pri<f demokracije je, da država nima dednega vladarja in sploh nobenega vladarja, razen da ljudstvo vlada samega sebe sebi v korist.
Čemu Hitler napada? Na
primer, ali je Rusijo napadel zaradi komunizma? člankar A. Slovenca je v enem svojih edi-
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET a
I
Naslov zo list in tajništvo je:
So. Lawndnle Avenue j¡ Mim »g». Illinois

i
Kljub vsej opoziciji od strani demokratov, policije in delavskih orga-«iaacij, je župan Leusrhe imrnov«! dosedanjega varnostnega direkterja. Eliot Nessa, ponovno za ta urad. Direktor Ness je bil aadnje časa na dopustu in je opravljal službo v federalnem uradu sa dobrobit in zdravje. Zupan Lausche je rekel, da bo Ness prišel nazaj v Cleveland in bo posvetil ves svoj čas uradu varnostnega direkterja.
Nessa smatrajo kot republikanca, dasi se sam ni nikdar odločno izjavil glede svojega političnega prepriča-nja.
Iz zapisnika seje slovenske sekcije jugoslovanskega pomožnega odbora, ki Se je vršila 17. oktobra, priobčen pa je bil v prvi polovici novembra, jc razvidno, da se je je udeležil tudi pater Bernard Ambrožič. Zastopal je duhovniški odbor, ki je bil ustanovljen, da kolek-I ta denar na svojo roko pod o-kriljem omenjenega odbora, in sam razpolag» z njim pri raz-daji potrebnim. Po razpravi o l predlogu Zakrajškove-Ambro-žičeve skupine je ostalo "na ¡'mrtvi točki", kar se tiče sodelo-j vanja med tema dvema skupinama. Duhovščina bo torej morala kolefrtati v avoj namen na I svojo roko. To ni zanimivo, pač 1 pa tole iz Istega zapisnika:
Predsednik aberevanja se aabvali patr« B. Ambrožiču za njagovo navzočnost. Pravi, da se je obsorje dokaj Itčistilo na tem zborovanj«. Doda, d« enaki sestanki «• bi bili na škodo naroda, kjer se pride do končnega in možatega zaključka in sporaanm«. V osebi patra Ambroiiča so navseČi «poznali mola, • katerim sa da rosno govoriti. ¿oprav nismo vsi enakih pro-pričanj.
Pater Bernard Ambrožič se prija. i tno poslovi od «avaočih zborovalcev.
I Onofrn, ki je naredil ta la-
bila SSPZ Se mlada, bojevna organizacija, in se klestila v boju z ono, od katere se je ločila. I*»tos se je v njo vrnila. Razumljivo je, da starim članom ločitev od stare* SSPZ ni bila lahka. V klubu, ki bo družaben, pa se bodo spominjali nanjo in govorili o starih časih. Napredek z dne 12. novembra poroča, da je federacija društev S&PZ v Chicagu ta klub tudi finančno podprla, "da ne bo le pri besedah."
Cehi, ki so v slovanstvu vse-slovani, so sklenili, da na ame-
nato je ugotovil, da je Rusijo napadel samo zato, ker je slovanska. Kako naivno! čemu pa je Av.strijo napadel, prvi člen v verigi njegovih osvajanj? In Norvežko, Dansko, lieVgijo, Nizozemsko, Luksemburško itd.? —Morda pa je bita M rt* a straža v Sloveniji v pravem, ki je obetala za Slovenijo osvojiti tretjino Evrope, češ, da žive na tistem delu Slovenci, četudi ne znajo že mnogo generacij nikakršne slovenščine. Avstrijo je Hitler vzel enostavno zato, ker je slovenska! Jar.ez Jerič si z
ko je v avgustu ponudil mir Hjalmaru Procopu, finskemu poslaniku. V VVellesovemu memorandumu je rečeno, da podpira ponudbo sovjetska vlada.
Ko je pred nedavnim Finska zavrnila Hullovo svarilo, je dejala, da /i Rusija ni predložila nobene mirovne ponudbe. Na svoji časnikarski konferenci je Hull pokazal, da ni zadovoljen s finskimi izrazi, če bi bil Pro-cope podal svoji vladi popolno poročilo o svojem razgovoru z WeIlesom, bi ne moglo biti nobenega dvoma več o predložitvi mirovne pogodbe, je menil Hull.
Finsko poslaništvo je podprlo Hullovo trditev, ko je izjavilo, da je bil razgovor, ki se je vršil med S. Wellesom in Pro-copom dne 18. avgusta, v polnem obsegu oddan po kablu finski vladi še tisti večer,
V Kujbiševu, začasnem glavnem mestu Sovjetske Rusije, je Maksim M. Litrvinov, ki je bil pred kratkim Imenovan za so
riško-slovanskem • kongresu v<editoriaIi take vrste, ki mu jih < vjetskega veleposlanika v Zdr.
Pittsburghu ne bodo sodelovali. Torej Je z ameriško-slovanskim kongresom nelfaj nartfbe, ali pa s — Cehi. Pravijo, da tudi Rusov ni zraven, pač pa je med sklkatelji nekaj ljudi, ki so bili rojeni v carski Rusiji. Vendar pa je verjetno, da Rusi so zraven, ker je to podvzetje dokaj draga stvar, ki ga nekdo mora plačati.
Ameriško-slovantki kongres
je preklican. Tako nam naznanja njegov urad v pismu, ki smo ga prejeli minuli pondeljek. Vzrok je, ker "sponaerji", ki jih je bilo cela armada, ne zastopajo nikogar razen sebe, z izjemo Butkoviča in Boyda, in pa slovanskih komunistov. Nobena slovenska, poljska in češka organizacija se ni odzvala. Čehi so odklonili sodelovanje v sporazumu z nami, razen nekaterih posameznikov. Verjetno je, da Usti posamezniki sploh ne vedo, da "sodelujejo", kakor ni vedel n. pr. dr. Arch. Njegova izjava je v tej številki na 6. strani.
Kralj Peter II. je na svoi
pišejo Trunk in drugi, ne dela nobene časti. Naj bi rajše na tistem mestu priobčeval kake fi-lozofične pridige!
Prešernov koncert
Chicngo — Koncert pevskega zbora France Prešeren pro-šlo nedeljo v dvorani Lavvndale Masonic Temple je v vsakem oziru dobro uspel. Tendenca prireditve je bila prilagojena vetrovom sedanjega časa. Posebno zadnja točka, ki je predstavljala "patriotičen prizor pod vodstvom učencev Georgie Von Drake in Prešernovega zbora", kot je bilo pojasnjeno v tiskanem s porodu. . Dvorana je bila polna. Bilo je Še prostora za stole, posebno v sredi dvorane, nekaj pa je bilo tu in tam praznih, pa ni bilo rediteljev, da bi ljudi vodili nanje..Tako je kakih sto ljudi stalo v ozadju dvorane skozi Ves čas koncerta.
(Ocena o posameznih točkah sporeda bo \ prihodnji številki.)
državah, baje izjavil, da ni sovjetska vlada storila inicijative v posklišanju za dosego posebnega miru s Finsko. V tej trditvi ga je podprl tudi S. A. Lo-zovskl, glasnik sovjetske vlade.
Hull je dejal, da je temeljna stvar, ki se tkfe finsko- ameriških odnofcajev, vprašanje, ali bo Finska nadaljevala svoje vojaške operacije proti Rusiji v tolikšni meri. da pofctane delež-m<;> os$Ča, in če bo skušala preprečiti dovajanje ameriške pomoči v'Rusijo preko arktične luke 'Murmanska.
Poročila h Berlina o skupnih
S----____— e-
tinsko-nemških operacijah jasno pričajo o tem, da prehaja Finska v novo vojaško gibanje izven svojih meja, je dejal tajnik Hull. Ali ničesar pa ni rekel o radijskem obvestilu v/. Finske dne 6. novembra. V njem je bilo povedano, da se vojaške operacije bližajo svojemu konou, kolikor se to tiče finske dežele.
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje b 1. strani.)
Zed. državah razlezavala kriza. Tovarne so odpuščale delavce najprvo v stotinah in na to v tisočih. Postajalo je slabše in slabše. Nastala so nova se-lisca, Hooverville imenovan«. Ljudje, ki so imeli denar, so mahoma spoznali,Ma ga nimajo, ker je izginil v padlih delnicah, v propadlih bankah, v preplačanih nepremičninah, ali pa je zamrznil toliko, da ga bi nihče ne mogel odtajati.
Francova Apanija postaja velikodušna. Osvobodila je 2,475 političnih jetnikov, ker ji niso več nevarni. So pregladni in izčrpani, da bi še mogli misliti na upiranje. Večino "nevarnih" pa je -Franco pospravil že v prvih tednrh svoje vlade. Lahko bi sedaj v miru spala, če n«bj nastajala nezadovoljnost mecl ljudstvom v splošnem. Kruha bi rado. Je brez živil. Španiji sicer pomaga Argentina, a ne zadosti, da bi se mo-íílo zadušiti mrmranje množic.
Dr. George W. Hartman, ki je bil pri zadnjih volitvah v Nevv Vorku županski kandidat soc. stranke (Thomasove »truje), se pritožuje, ker se ga o-glaša po volitvah in se ga je tudi v volilni kampanji za antisemita. Vzrok za te očitke nanj je, ker se je o Lindberghu, ki je znan antisemit in rzolacionist, pohvalno in obrambno izrazil. Hartman pravi, da se strinja /. Lindberghovo protivojno propagando, ne pa z njegovim an-tisemitstvom. V dokaz navaja, da So bili na socialistični listi kandidatov poleg njega tudi Ži-dje. Kritiki mu vračajo z očitki, da kdor brani Lindbergha, ve, da s tem zagovarja tudi antisemita Lindbergha. Enake o-čitke so naslovljali na Thoma-sa, ko je parkrqt sedel na shodih America First na govorniškem odru med Lindberghoni in Wheelerjem. Znano je, da shodov teh dveh udeležujejo vsi ameriški faiistični elementi vseh vrst. Lindbergha urgirajo, da naj napraM spremembo v vladi sedaj, kar \€ do prihodnjih volitev predolgo čakati.
_
Prepoved čeških športov preklicona
Če je verjeti nemškemu poročilu h Prage, je nemški pro-tektor na češkem in Morav-skem Reinhard Heydrich preklical prepoved čeških gledaliških predstav, koncertov in športov.
,.............Milimi................M M++—+++++
ZA LICI VSEH VRST P! SE VEDNO OBRNITI
TISKOVINE ZMERNIH CENAH NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. MOHAWK 4707
PRQLETAREC SI TISKA PRI NAS
Proletarec, November 19,1941
.
ZVONKO A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
Anotcr Addition to the Museum pt Science and Industry, Jackson Park, Chicago
Odmevi važnega kongreancga glasovanja
Proti kancu zadnjega tedna 10 p^lan-ka zbornica s sila majhno veČino 18 glasov potrdila preklic nagega nevtral-mc.mut» zakona v tistih točkah, ki prepovedujejo našim ladjam plovbo v zavojevanih vodovjih, ter obenem dovolila oborožitev trgovskih ladij v obrambne namene. S tem je o-dobrila to, kar je senat že -popre j sprejel tudi z ne preveč impozantno večino. .
re nam je soditi po tem glasovanju v obeh zbornicah zveznega kongresa, moramo neho-te priznati, da ni posebno veliko enotnosti med našim ljudstvom z ozirom na cilje, ki jih /.aslednje narodna administracija v svoji zunanji politiki. Ali zdi se mi, da je glede tega več zmedenosti in needinosti med člani našega kongres« ka kor ¿.a med ljudmi, ki jih zastopajo v njem.
In kaj je vzrok tej umski razna nost i med našimi kongrca-niki in senatorji?
Že od početka sedanje vojne sem so v naši javnosti rogovilili /.liani politiki ter mešali s svojo zmedenostjo pojme in cilje nase zunanje politike, ki stremi l>rez vsakršnega prikrivanja in slepomišenja za tem, da se stre Hitlerjeva pošast za vselej ter vzpostavi red na podlagi pravičnega in trajnega miru po vsem svetu.
Tisti zakrknjeni in zaslepljeni nasprotniki naše zunanje politike in vsega, kar priporoča lioosevelt, so vsepovsod trdili neresnico, čei, da ne pomeni Hitler nobene nevarnosti za nas in da se nam zategadelj ni treba prav nič brigati za njegove nasilnosti in krutosti, ki jih u-gaiija in počenja drugod. In vse. kar je naša narodna administracija ukrenila pa storila za Hitlerjev porazj so tisti ljudje razkričali za vojno hujskanje in šuntanje ter s tem sejali razdor med narodom. Že pred letom dni so kričali kakor jesi-hirji, da smo tik pred dejan-kim vstopom v vojno, a se to še do danes ni zgodilo, kar oddaljuje in zavlačuje mir, za katerim stremijo vsa naša sedanja prizadevanja, če bi tisti kričači porabili svojo energijo v to, da bi (pojasnjevali ljudem, kako strašna nevarnost je Hitler za nas in ves svet, bi se bilo omenjeno glasovanje povsem drugače izteklo in bi se v njem zrcalilo popolno narodno edln-stvo.
Sedaj je zakon naše nevtralnosti preklican. In prav je tako. rt mu ga imeti le samim sebi v po rog, ko vendar nismo nevtralni? In Hitlerja mora biti sedaj še bolj strah, če se pomisli, koliko pozornosti je posve-čala njegova svojat bas temu važnemu in morda celo usodnemu glasovanju, če bi bila predloga za preklic poražena v poslanski zbornici, bi mu «trašne zrastel greben, a morala v Angliji, Rusiji in Kitajski pa hi zelo padla. Tak poraz bi bil velik uspeh za Wheelerje
in lJndberghe p* VVoode, a obenem pa tudi za Hitlerja in njegove satelite, kar dokazu>e,1
da napeljujejo vedoma ali ne. vedoma nasprotniki Rooeevel* tove zunanje politike vodo na Hitlerjev mlin.
Če hoče ta dežela sama seoi dobro, naj udari z vso svojo or jaško silo, ko bo dodobra pripravljena; med tem pa nui podpira Kusijo in vse ostale Hitlerjeve sovražnike po vseh svojih močeh. Hitler ne razume nobene druge govorice. •
K splošni zmedi glede ciljev naše zunanje politike prispevajo v prilični meri tudi delavske homatije, ki so baš sedaj v zelo kritičnem stanju. Koose-veltovi sovražniki pritiskajo na administracijo in njene zagovornike, naj se naredi konec vsem sporom med delavstvom in delodajalci s silo. , Vlada ima moč in sredstva za kaj takega. Ali na čelu ji stoji mož, ki ima srce za delavca in splošno blaginjo nase dežele, pa ve, da je najbolje za vse, če se tiste homatije poravnajo zlepa. Za dosego pravice na obeh straneh se dajo najti pota brez sile, brez policijske-! ga krepelca ali vojaškega bajoneta.
Najbrž se bodo keaali
Naš državni vladni oddelek je pred kratkim opomnil finsk i vlado, naj odstopi od vojne proti Rusiji, če ji je kaj do tega, da ne zapravi prijateljstva z Združenimi državami ameriškimi.
Kolikor je doslej znanega, so se Finci odločili za nadaljevanje vojnega sodelovanja z Nemci proti Rusom do konca, ker so baje prepričani, da bo Hitler dodobra namlatil Rusijo ter dal njim svobodo, za katero se sedaj borijo, kakor skuša dopovedati celemu svetu finska vlada, ki je «popolnoma pod Mannheimovo peto.
V obeh svojih nadah se pa Finci prejkone hudo motijo.
Vsi razsodni ljudje dobro vedo, da ne more vzdržati odpora treh takih velesil, kakor so Anglija, Rusija in Amerika, nobena dežela na svetu, pa četudi je to peklenska vojna mastna Hitlerjeve Nemčije z Mus-solinljevim in japonskim priveskom vred.
Kakor vse kaže, se bodo Finci potemtakem pofttcno ureza I i v svojih računih in bodo najbrž še hudo obžalovali to svojo zmoto, ko bo prepozno.
Kar sam sam ae povabil
Zadnjo soboto se je vršil tu v Chicagu vrlo važen sestanek, na katerega so bili, če se ne motim, povabljeni zastopniki naših podpornih, «političnih in kulturnih ustanov.
Mene niso povabili nanj, pa s«m se kar sam povabil.
In udeležil sem se tistega zborovanja, ker je šlo za skrajno pomembno reč na njem, ker je ilo za enotno politično gibanje, ki naj stremi za tem, da se bo delila slovenskemu ljudstvu onkraj morja pravica, ko se bodo po tej strahoviti vojni ureje-
krizi in te2ave na našem dramskem in glasbenem polju
Referat Franka Puncerja
D. Cameron Pe«k, Associate Curator of Transportation, and Major Lenos R Lohr, President of ike Muwum of Science and Industry, inspect en* of tbe historic automobile recently acquired by tkr Muicum. This 1907 two cylinder Sckachl ia ono of twenty-nine pioneer cart which kaee beon added to the Museum collection. The complete coHeclio.. wi'l be displayed shortly, according to Mr. Feck.	'N
vale razdrapane razmere za Čefrta r$dno konvencija
sužnjene Evrope ter delale me- ..
je njenim narodom.	najvažnejšo
Udeležil sem se ga kot sin v njeni kratki zgodovini
nriproete slovenske kmetice, ki se morda ni bogve kako zavedala svoje narodnosti, a je imela vseeno zlato srce in pošteno dušo.
Udeležil sem se ga kot član tistega slovenskega ljudstva; in ker je to del splošne človeške Jružbe, sem «e ga udeležil tudi kot njen član.
Udeležil sem se ga. ker mi js pri srcu blaginja Slovencev in celega sveta, če bodo tisti urejevalci povojnega sveta {.o na
Na konferenci Prosvetne matice in JRZ dne 9, novembra v VVaukeganu je o na&h pevskih in dram kili zborih teh njihnih j telkocah icfcriral Frank Pun-| cer sledeče:
Na zadnji konferenci mi je bilo naloženo leferirati o križi.} in težavah naših potokih in dramskih zborov. Proletarec je j celo omenil, da bom predaval o tem. Najbrž ne bo ne referata in ne predavanja, ampak nekak "Post Mor te m", četudi prezgodaj.
Pred loti ?mo kaj z veseljem in navdušenjem ustanavljali pevske in dram ke zbore. Prinesli smo iz domovine čut za lepoto in romantiko, pa hajd na delo. Zbralo se je par pevcev in pevski zbor je bil tukaj; se-šlo se je nekaj diletantov in imeli smo dramsko skupino. Ta organizacije so se v več naselbinah razvile v prvovrstne kulturne skupine, ki so se z uspe-
HPUH mi IP | hom lotile tudi na jtežjih del, (Nadaljevanje s 1. strani.) kar jjh nudj na4a dram8ka ¡n
liscu, neglede na posledice. Po- fflasbena literatura..Pevski zbo-shužil 8e je pri tem najugodnej-! « nastopali tudi med Ame-še strategije — prisiliti jeklar- i in to ne z malim uspehe družbe priznati unijo U. hom- Toda zadnja leta opaža-M. VV. enako, kakor jo prizna- mo na obeh poljih vci ali manj vajo one premogovnike dru- mrtvilo. Le malokdaj »e prime-žbe, ki prodajajo premog. ; »"i, da zaide na naš oder kakšno
Cankarjevo delo. Se r*inzgarja in Govekarja bolj po redko srečamo. Najbolj so danes v modi kratke burke in pa spevoigre—
slabo posečane. Naprej, ki *e lahko ponaša z najboljšo udeležbo, privabi v dvorano kakiii 5Q0 ijo HOO ljudi, kar je razmeroma zelo malo. Zlikaj ni zanimanja? Zato, ker ljudi nlhSe le drami, in tu pridem na tretji vzrok našega mrtvila — na na-e časopisje, časopis je tisti važni faktor, ki vstvaija javno mnenje. Be*eda urednikova v uvodniku nekaj zaleže. Toda tli naše časdpisje res posveti kaj pozornosti delu pevskih in dramskih fkupin? Zelo malo! ^elo hvaležno delo bi vršili na il uredniki, ako bi od časa do
1* IIIIIK II II ft
KLUBOV
•Im ft m t Am
NOVEMBER
CLEVELAND, O.—Koncert "Zar je" n« Zahvalni dan v četrtek 20. no eembra v SND na St. Clair Are.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30 novembra koncert Save v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CLEVELAND, O. — Ve.-lic« kluba »t. 49 JSZ v četrtek 25. decembra (na božični dan) v Slov. del. domu na Waterloo Road.
CHICAGO, ILL.—V »redo 31. de cembra novoletna cabava kluba ¿1. I
JSZ.
MAREC 1042.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 15. marca 1942 prireditev v korist Prole
Jasa posvetili kak članek pev- urca v dvorani SNPJ.
Jeklarske družbe uposlujejo nad 50,000 preme ga rjev v svo-iih rovih, izmed teh blizu 30,-000 v Pennsylvaniji. Do krize
r	A i	t J l^a 1929 »**> hotele o uniji nič
šem prizadevanju pravični do	, . . .	"
Slovencev, bodo tudi do v,eKa!	V :»ko **vko Premer-
a ,	jev v svojih rovih so ugonobile.
ostalega človeštva.
Udeležil sem se ga, ker verujem v človeka, ki je podvržen zmotam. Brez zmot ni napredka, ni popolnosti. Vsak človek se moti. Errare humanum est. Motiti se je človeško. In da morla popravim kako zmoto, sem se tudi udeležil tistega prevažnega sestanka. Več glav več ve, sem si mislil. In tako bi morali misliti vsi, pa bi se dale vse zapreke in ovire Vse laže premagati in premostiti.
Udeležil sem se ga, ker bi nadvse rad videl, da bi bilo to
in če ni šlo dru rače, z brutalno silo.
Sedaj je tudi v njihnih rovih
ak<> je na razpolago pevski zbor, da dramskega v tem slučaju podpre. Kaj boljšega le poredko vidimo.
Pevski zbori, ki so se nekoč postavljali s pol stotine dobrih
kim in dramskim tbofUfll ¿i eni bi nam mnogo pomagali.
Zdaj pa poglejmo se četrti ¡»t zadnji vzrok, ki tfa boni omenil 11 to o kritiki.
Zdrava kritika je dobrodošla vsakemu pevcu in vsakemu dilitantu. Ona ga pouči in ga navduši. Mora pa biti zares poučna in pisana po onih, ki predmet, katerega ocenjujejo, v resnici razumejo. Vsesti se k pihalnemu stroju in zavihati nos, češ, po kmetu di*>: — in natipkati par odstavkov ter povedati -trmeči publiki, da je kritik vi-Jel in slišal svetovno znano l ilv Poih, in napram njej je olistinja pri slovenskem zboru navadna tovarniška piščalka, catere pi-k ni nič kaj prijeten in je izpod kritike. Je to pač ! »mišljavost malih ljudi, ki se hočejo uveljaviti s svojo nevednostjo. "Stari mački" se takim oslarijam smejejo, publika pa jih največkrat vzame ^a reme. Aktivni, toda občutljivi kulturni delavci pa pustijo vs? rkupaj in se vsedejo za peč. Take takozvanc kritike škodujejo kulturnemu delu, da, ubija-
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Save v dvorani SNPJ.
Kadar ae gre za načela, ne bojte ae zamer!
pevcev, danes životarijo s par do »0 odstotkov premigarjev tucati ¿,anov ]n ^ ti se menja.
organiziranih in unija l MW je jc VHai(e kvatre
priznana. Toda zaprt« delavni- ,	r '	j - -, M jk d b ~
ca n, se pnznan» p„ ,yih. »r,-	bj ^ Uhko naže ku)turn<> de.	L ra2bm ^ Jih bodo
go za koiektanje asesmenta	. « . ,mm .	« J ,
^ ...............lo na višku. Saj vendar naše ca-	:-e več Daite nam Zvonkotove
mora imeti unua. UMVV pa za- . . . . ______ .	1/aJlt "f111 /-vounuiove,
ht. va, da naj bodo vsi premo-__________________________________________,
pred-
america on Guard/
ia a reproduction of the Traaamy Department'« Defcnaa Seringa Poater, Bhowing an exact
^hcarton of the original "Minute i" atatue by famed aculptor Tkaräi 1 Cheater French. Difmw Bomda and Stamps, on aale at your hauk or post office, are a vital part e* Anuaca'a dafcaae preparat iona.
garji v teh rovih člani unije in koitipamje pa naj kolektajo asesment od njih (check-off). Spor je nastal v glavnem edino vsled tega vprašanja. Kompa-
Listen to
, ............_t....., PAUNDECH'S
Ali nimajo naše podporne nem časopisju v«aj vsak mesec D A r\wf\ Don Kl\C AQT lizacije v svojih "kriegs | cn uredniški članek o križih in KAU1U DivUAUCAOl
Featuring a Program of
gibanje uspeino in da bi se z ! nije zaprte delavnici niso ho- j rj hif||jo Kaj je V2rok?
so p is je s takim ponosom nosi i ^aj^feve in Molekove ocene in za glav je MZa izobrazbo naro- vrhu teira W\ našem na da!
organizacije
j artikelnih" izobrazbo M I>r- j težavah naših kulturnih orga-l vem mestu? Vzlic viemu temu nizadj, in naš položaj bo znat-pa naši pevski in dramski zbo- nozboljšan.
i tele priznati, Lewis pa je smatral. da je baš sedanji čas za to najugodnejši in je oklica) stavko v teh rovih že v drugič.
Protivni v«l
čim je to storil, so zavpili vsi sovražniki unij v kongresu in drugje, da je že skrajni čas

njegovo pomočjo dosegla pra vica za Slovence in vse druga narode na svetu.
Udeležil sem se ga, ker sem hotel s tem pokazati pot vsem takim. Ki jih morda ne povabijo na take sestanke. Gibanju, ki se je za počelo zadnjo soboto, je krvavo potreben vsak naš človek. Vsi naši ljudje v Ame-1 «prejeti zakon proti stavkam.
riki bi morali biti v njem.
Udeležil sem se ga. ker sem hotel povedati vsem tistim, ki so vzeli vodstvo tega pokreta v roke, naj pazijo, da ne spodrsnejo in ne omagajo. Led, po katerem drži pot takšnih pod-vzetij, je tenak in drsan. Razumnost je sila potrebna v takih rečeh. Razumnost in razsodnost pa jasen in določen cilj. Quklquid agis, pnidenter agas et respice finem. Karkoli delaš, delaj pametno in imej cilj pred očmi!
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROUTARCU
2301 S. Lowndale Ave, Chicago
1
Sovin koncert bo nudil obilo užitko
Chicego. — Koncert pevskega rbora Sava, ki se vrši v nedeljo 30. novembra v dvorani SNiPJ, bo nudil bogatega glasbenega užitka, razvedrila in zabave.
Pel bo mešan zbor, solistke s spremljevanjem zbora, tenorist Kdward Drasler, čiri i bomo venček večno lepih narodnih pesmi, pesem Slava delavstvu, dalje pesmi Nekje v Franciji, Večer je že in druge.
Fantje pa bodo igtrali "Ponočnjake". Šaljiva, mikavna opereta, ki bo vsakega raz-igrala.
V koncertnem delu bo pela naša znana solistka Ann Beni-ger, ki je nastopila le večkrat med n&mi in na mnogih drugih odrih.
Vstopnice v pred prodaj i so po 40c in pri blagajni 50c. Dobite jih lahko pri pevcih in pevkah, pri članih kluba in v SI>C. Ne pozabite torej, da se snidemo v dvorani SNPJ 30. novembra na Savinem koncertu.
P. O.
V mislih imajo sedaj samo stavke v obrambni industriji, a s čaroma bi se lahko isto postavo raztegnilo na vse. Vsled tega je proti zakonskemu osnutku zoper stavke zelo ostro nastopila AFL, češ, da se vsled ene osebe ne sme kaznovati unij kot takih in njihnih legitimnih pravic.
Vzlic temu pa je premoč nasprotnikov unij tolikšna, da jc fprejem zakonov proti njim neizogiben. Pri tem je vse odvisno od Rooseveltove dobrohotnosti. Ako se mu bo Lewis le preveč zameril, ga bo ugnal z zakoni. Sedaj saj še izgleda, da bi Roosevelt raj še spravo in sodelovanje, kakor maščevanje.
Vzrokov je več. Naj jih omenim le nekaj. Pozabili *mo na mladino! Bili smo kakor tisti mestni škric, ki je kupil kmetijo, misleč, da mu bo zemlja rodila, ne da bi oral in sejal! Ljudje, ki so desetletja žrtvo-fali kulturnemu delu so pomrli, \li pa »o se naveličali tega nehvaležnega posla. Spoznali so. da bo menda le res, kar je zapisal pesnik, namreč, "Neumen
(Op. ur^Jbtazprava o Pun-cerjevih izvajanjih bo v zapisniku,, ki ba objavljen v kratkem.)
it
HOTEL NA KRILIH
Igor I. Sikorsky, ki je veteran v'¿zdeloVanju letal, je de jal, da bo neko pomorsko letalo, ki se sedaj izdeluje v njegovi tovarni, moglo leteti od tu-
je. kdor se s petjem ukvarja." j kaj do Perzijskega zaliva. Nje-Kranjc naj mu osle kaže. No in sedaj smo v zagati. Mladino
gov a tovarna je v Stratford u, Conn.
smo lepo odrivali, češ: "Kaj bo Letalo, ki je ci(o izmed treh ta mladi "folk", saj jc itaJc za svoje vr te in «e dela za ameri-nič." Sele sedaj smo začeli spo- ške izvozne zračne črte, pe vz-znavati, da bi nam bila mla- buja senzacije po svoji tonaži dina res v korist, če bi jo zn«Ji ali velikosti, ali moglo <pa bo ob pravem času usposobiti za 1 preleteti Atlantik brez vaakr-, naSe delo. Sedaj, ko je že pre-1 ¿nega prestanka. Kadar v polni pozno, se skuša to nekoliko po-! meri naloženo, tehta kakih 20
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP
1S20 Icilnrrrlr* (Top nf !■«• Oi.l)
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-:m;i
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
>a>aa»iaiiai ■ i ¿(¡a . i h ■ . .
^^T^TTTTTTTTtTTTTT ■ w — — — '

PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI	^
; PODPORNI JEDNOTI	1
,	i
! NAROČITE SI DNEVNIK	;
Izdelovalcem omotkov preti pomanjkanje jekla
Pozor! "Nikar ne zametavaj starih omotkov za trakove na pisalnem stroju! Jeklo, ki se ga da le kakih 90,000,000 ton izdelati v Združ. državah v e-nem letu, je že tako redka reč, da preti izdelovalcom takih o-motkov že sedaj veliko pomanjkanje jekla.
H aro Id A. Quest in Arthur Oppenhermer, lastnika družb, ki prodajajo potrebščine za pisalne stroje, sta prosila svoje odjemalce, naj vrnejo trakovne omot k e, ki nimajo drugače sko-ro nobene vrednosti.
Več pisarniških vodij je naroČilo svojim uslužbencem, naj hranijo papirne odrezfce in zaponke. Neka pralnica je svetovala svojim strankam, naj vrnejo lepenko, s katero nadevajo prsa pri srajcah. To vse je na rovaš obrambnega programa, pravijo tisti, ki poznajo ta svet.
praviti — toda še sedaj tisti faktorji, ki bi lahko dosti pomagali, odrekajo pomoč.
Drugi vzrok je naša publika. Za vsako kulturno udejstvova-nje je potrebno zanimanje in pomoč publike, ker ona je ti-
ton.
> s*
Lahko 1m> nosilo 40 potnikovi 3,000 milj po 200 milj na uro. \ I Sun*	I'1* 16
Svoj prvi poskusni polet bo na-	p° *u
redilo prihodnji mesec.
Tri taka letala za vojaške namene je naročila vlada Ze-
sta, kateri je to delo namenje- dinjenih držav, je povedal U no in ki je vir dohodkov, s ka- izdelovalec letal.
terimi se kulturno delo vzdržuje. Pri nas v Mi)waukeeju se ponašamo s kakimi 10 tisoč slovenskih naseljencev, toda koncerti in dramske priredbe so
.'n	I *—T ; . '■ "7***. . ... nj H ■■
Henry Dreyfuss, ki je naredil načrt za notranjost tega zračnega vozila, je dejal, da bo to "Waldorfaki hotel na krilih".
fta.
DEFENSE BOND QUIZ
<
I Ustanavljajte nova društva. 1 ► Deset članov(ic) je treha za J
novo druStvo. Naslov ta list in « ;	ca tajništvo j«:	!
; 26S7 S. Lawndale Ava ! CHICAGO, ILL.
Q. When will the "drive" to sell Defense Savings Bonds begin? -
A. There will be no "drive." Many people think of the Defense Savings Program as like the Liberty Loan campaigns of the first World JVar, which were conducted for stated periods, to raise specific quotas. The Defense Savings Program is a k>nflr-range, continuing effort to stimulate the public to buy more and more Defense Bonds and Stamps month by month, and it essentially a program to promote mass saving, as well as to provide money for defense.
Q. Are the Defense Savings Stamps sold at retail Mores exchangeable for Defense Savings Bonds?
A. Yes. They are the same as Stamps on sale at posi office» and elsewhere.
Note.—To buy Defense Bonds and Stamps, to to the nearest post office, bank, or savings and loan association; or write to tne Treasurer of the United States, Washington, D. C., for a mailorder far». k .
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:»0- 6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday hy • npointmenta only
Resideaea Tel.: Crawferd S440 If no answer — Call Austin 5700
poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra* dio uro* Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WJSES, 1360 kilocycles.. Vodi jo Goorgo Marchaa
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1784.
VOL. XXXVI
PttMUM Weekly el 2361 Se. Lew niele Ave
We Withhold Our Cheers ! THE MARCH OF LABOR
: OTc^PeajqcK©
, mvs	I
Hf qms	T Y YT7
	
AvtRAGf KX r£M • iXH mmx	
rioussc* WÀUH * KAÈOW.
WHO TEACHES IA6C* REUHO» Al KU16CKS UNlVttSlTr.KXKD HIS CLASS Of 40 STlA*HTSOI STMK£ AGAINST HIM «CAUSE HE SAVE THEM UWAimOOAfCED tXAMiNATIOHS/
t^H AC1 Of C0*6*fcSS rROVlOES 1HAT Alt IICEMSEO OHICC** ANO fltOTS, AS WEU AS 7S% Oí TME C*f*. OF as VESStlS MUSI ftt
AMEMCAN ClliZ.tN5.
or uatoM.
We stick out our neck to confess our disapproval and j shame for u certain type ot propaganda which is currently J directed against Nazi Germany. Come to think of it. although the intention is to attack the Nazis, we believe that what is really hits and damages is the spirit of workinzftlaft« solidarity and human brotherhood which must come to animate the people of all nations before justice replaces injustice and cooperation and ¿¿«ace, rather than competition and war. becomes the normal condition in this sad old world.
What we are heading toward is a discussion ot a news letter which came to us from England oir a letterhead captioned
"Labor News From Britain."
The story we read was that standards of living are vastly better in Britain than in Germany. There was an air of enthusiasm in the announcement. It seemed that British Labor was finding consolation for its own low standards in the fact thai workers elsewhere are Aorse off than they are. As we finished reading we hoped that the letter was merely war propaganda and did not reflect the real sentiments of any considerable
section of the British working class. ,
We re not glad that the people of Germany are worse off than we are. We're not happy when we read thai the density of population in mountainous Japan is ten times that of our own richly-endowed country. We're not enthused when w3 learn that children in Italy are suffering food restrictions which
mean slow starvation.
Such conditions way be desirable as a cruel war meassure. But they aqe never worth cheering about when we think as human beings.
Moreover, that very disparity of possessions of the neces sities of life, about which the better-off nations are gloating, must be recognized as one of the causes of war and mass slaughter and a threat to the. existence of civilization itself.
There is, also, another angle to this business of material possessions. We Americans have always had the higest living standards on earth. And yet, it is also a fact that we have been the most-exploited of workers when the difference between what workers produce and what they receive is taken as a
measuring-stick.
What we would like workers of the better-favored nations to consider, even in time of war, is not only what they receive but how much they are robbed of by their own native-born profit-takers. What we would have our fellow Americans heH> to establish, when the war is over and the starvation of population ceases to be a patriotic virtue, is a worldwide pmgram for increasing the living standards of those people wJio hav* always had less than ourselves.
Being Socialists, we favor a world economy. For the same ^ ^______
reason we favor a world brotherhood. We know that thei'e w ; took "toward Uw 'Fir* World war.. think of4wmu, falIory or mUseum enough of everything1 for everybody and that all that % lackingj c«Wwfu^ had ^».tod	whioh wouW llko t, have it and
Do*f JC*1 TAI«. KMO* Vtfts* umoii LAtKl &0005	WW
TNI S I AM I WAU HATS tüST W Utr.'
A plaque of E, V, Debs
By John M. Wodk
By SAVANKA
Tho con eit, «Ute, November 30tli, U drawing near, and every Hava member w busy with final rehearsal*, and will b* in tuno for another fine Sloven«; prugr.ni. The «tin ing, belov-hI "Oj zixtgaM ti phnin.ki »vet" will t>e renewed with Kdward Draper inning tho tonor solo in hi« lyrical, fine tehor voloe. "Svat ilo" will be an-| >ther pleasing a>ng arrangement *i;h , women soloists Anna MiAko, Elaine Tuivln «»I 1 Dorothy fiotlnlk. Narodni vencek \i ever popular and another mf garland ha* boon »elected for thin concert. The worker»' son* "Sla-va delavatvu" cannot bo sung often enough and wo will have it with un-abounding crescendo« and rousing spirit. Thoro will bo tho now "Nekje v Franciji," "Oj ve*cr je *e" and other».	*
Our "fantjc" are certainly getting *omc pra tice at being "Potto*njaki." It will bo moat amusing and entertaining to hoar and witness theh first rale interpretation* and abilities in ■»erforming their respective part«. Tho preview« of this production predict» a mho four-star rating. You should nut miss it—November 30th!
A year ago wo had the pleasure of introducing to our Slovene audience a talented and charming young ; ainjeer.'Ann Beniger. She won imme-I diatc acclaim at this "debut" and ha* ! been appearing at many, various affairs ever since, so that now she is quite well-known amort* oar people. This coming concert »he will again bo our guest soloist, and will sing
several songs.
• e •
It is a good thing Savans are hav-ing colds a few weeks before the conceit, so that all the coughing and »noosing can be done before the concert date, but it was unfortunate that the cold epidemic prevented u« from appearing on the I Oth Anniver* sary concert of "HrvaUka" slngftig society, November 2nd. Our folk» rf-and insistiogly
Lying "Ads" Only "Harmless Puffery"
r)i
Members of the American newspaner Publishers' A-social don are a queer lot. Apparently they feel the Constituti ^ places them in a position analogous to that of the ancieni kiufcs, who could do no wrong. Other individuals and enterprises and industries may be regulated, but Uncle Sam must permit newspaper publishers to conduct themselves pretty much as they
see fit.
ine publishers' last outburst has to ,do with advertHin/. The Federal Trade Commission and other government agenciet have taken the position that "ads" must be reasonably truth-M and accurate; in other words, that lies should be barred.
Of course, if these government agencies have their w.tv, newspaper revenues may decrease. Therefore, the publisher* are very indignant. They speak of lies a* "harmless puffery "
That's a new one. Old Ananias would love it!
• Seriously, we question if the publishers are advancing their 3wn cause by such foolish performances. The American people firmly believe in freedom of the pre?*, but they are not in favor of granting "licenses to steal" to gentlemen who happen to own newspapers. If the publishers continue to resist wholesome regulation, the people may become impatient and really swivr them until it hurts. — Labor.
he purchased for fifty he was an idealist who looked for- ^ ^ Mta|mted with ^ bitter e worth it But Joseph ward and tried to make the wor d	fw quick MMedy ot c<o^ U U
K rooD,.r plaque is dif- better for his having lived in it. Me ^ gwful|v Rtronf and nau„e«ting that
for him and Debs.
A few months ago we printed a letter from Joe, who lives in Providence. R. I. Some writer had assumed that Gene Debs. if living, would take the same attitude toward the present European war that he
plaques can centa and are
M. Coldwell** copper plaque -	^down" to fundamentals and did
ferent. not merely .n ^^ ^ ^ ^ of his timo on super-
in UvTr h^ as a laUr of love I firialitis All this will bo readily *cially for htm. as a labor oi	^ uniwMdty admitted as soon as
a auffioiont time has elapsed for narrow, mean little spites to dissolve."	„ t .
Reporting to loe Coldwell I offered to return the plaque to him or to send it wherever he wanted it sent. 1 also suggested that we ought
it just «bout kills the persort that drinks it as well; I know and »till get the shivers every time 1 am reminder of it — but you must try it, for truly
it is a sure cure.
• • •
Hitlerism Must Be Defeated
is a
anee.
poi everyimi.jfiur^.jM.u,«--------------^- , ^ AUanU prijwm on ,	wouU1 bt.	over tho
decent economic system to produce and distribute abund-	o( tcninp what he thought	by milllonK of ^p^; and I
of the other war, and he believed ^ ^ ^ th#, mejmtim0 i was
No, when we are told that fellow men and women ill oth£	^ ^ jn ^ |Kt,r that 1>ch	— ^
lands have less than we have we do not swell with prtde. On	,ik| h[lMe\f, was an mternauonal	fnBtody o( it
' the contrary, we fee, »shamed- Heading Labor. Advoote.	^^^VS^.	^sVZ^X "
_ . . . ..... '»J	K,!h"'„M	n.nt c«M»o<ly «f ih. pU,
knew what stand Debs would
sure that the Socialist party of Mil
have tem-
letter offer-
------------, , j .« • ing the Socialist party the perma-
of Sociali«U. unionist» and others n nent fURt0tiy of	plaque.
u > . l_______ 1 for a future PoUnd. After France	„^„y eountries. and that he would \
Merman LlCDCrman ueaa Ml Lu>bprman Weat to UW»don.	noi indifferent to their fate.
ti 1 Pnlifth Mini«- where he was named Minister of	j ¡wnt a clipping of hi» letter to
Herman L»«borman. Justire in thr Polish Government in	J<H> »„a enclos..d a tiny noU of
»¿.Ms »- ,n hu ^poUnd ,o#i	»«d 1 ^ thp
Ho wrote, "I can think of no more appropriate place for the plaque than in tho headouarters of the Socialist party of Milwaukee. It was Victor L. Berger who took advantage of
o 1 ♦ f L;Xr n London at	he	P^raonality and a great politi- , not<> of feting, which eave my ad- , -	imprisonment in Woodstock
21st of October inJ*™™'«	^	"nl leader— genuine representative dr(!((I> the chances are that I never ^¡V	u;». .-¡th Wiali.t lit-
T\°l 1; H?e to tieTauio o?	the forces of humanity, demoera-' wouW hjive heard of the plaque
die a ted hi« life to the cause ot	t o- --- ------------„____u^j	uvin? t
jail to supply him with Socialist literature. When G«na was released
He replied to my note, say in* that, fnm a he	gre«test
he was sending a plaque of Deba ^cvpiinn that nny private individu-to me under separate cover and he ^ ^ timo ^»d received in Chlea-
lish liberation and to work for social ! ^y and social progress. progress in his country. A noted
lawyer, and an excellent orator, he Qn their QUOrd played a prominent part in Polish
nolitical life during the last fifty Fortunately the unions are — —	«i..	<rr.n.( I l""1 "'v — --------------
years A« a young man, he em- showing any disposition to wrap to be hung n the ^ of ^ ! cialism. There must be many com-barked on hU great political career ; ^ir arms an>und the Communists secretary, the portion Debs once , ^	around Mnwa„kCo who
wanted me to present it to tho
not Brotherhood of Locomotive Firemen ^ ¡^	>Js «|kf iance to So-
It was in that memoi*able speech
by joining the Polish Socialist Party here in this country just beeauae . . .. —------ith
held.
I do not know why Joe did not
in what was formerly Galicia. Elect- they, the unions, sympathise	.	Wrotlurhood about it
ed to the Austrian Parliament. Lie- the Russians who are fighting the | write to the hrott^rfc^d aoout «
Herman plunged himself into exten- Nazis over there sive political activities, fighting for The unions have had too many
the rights of the working classes under the Habsburg monarchy. Together with Daszynski and Diamand
sad experiences with Communist be devilment in their organizations in the last 10 or 20 years. It is not
himself, unlets on account of mod-esty.
Anyway I complied with his re
knew Gene personally .s . Tho artist who modeled the likeness is William E. Klinefelder, of Cranston. R. I. The man who did the finishing is Hugh C. Dunbar, of North Attleboro, Mass. These comrades knew Gene
he was among the best representa- j feasible to work with a group that tives of the movement for Polish j insists upon being a group within a
quest and wrote a letter to tho ^^ through their membership in brotherhood's convention at Denver, | thr Soci|l|ijlt plirty, and credit is
which was x4n a five-week session, long enough to look after lots of
tives oi me movi-mrm	-	--	. -„ i nffrrc>d the olaoue.
national liberation. During the First	^oup, with secret caucuses, political	( "	a
World War he «erved in the Polish	machinations and unit voting within n .bout throe w^eK l go^.
Lotions, and. a» a lawyer, defended	the union.	7w;r ""	«u- J„„.r
the Legionnaire» who fought again»» While the union, are onto th-e	dent of the ^etherhood	= ........... ..............
Austria after the co»aP*e of Cr.arist	tactic» and are prepared to avoid	ontly had no brought the matter guch meetin<r Wlls tonUt.vely ar-
AWKtua	inr .»i	^ Jl^ -xn -4M. ........to the attention of the convention _______.. .	.round Debs'
due them for the love and devotion to the memory of Comrade Deba which they put into their work.
He suggested that we have a memorial meeting and that I pinch hit for him by making the presentation
There have been a few changes o faces »ince our previous concert in the Spring; soma few singers are gone and a few new roplace the old but as a whole, we art the same group of singers, and «re all ready for an exceptionally fine performance on our next concert date —- November :10th. (Lest you forget, it is my intention to mention November SOth often, ao that you may become Impressed with the importance of said date.) We mi»s Marya, and moat of all I miss her, for she was my partner in unintentionally annoying our good instructor, Mr. Muha, with little spurts of suppresed laughter, for the spirit of song acted upon us in a mo«t heady, riddy fashion. Marya hi devoting all hor spare hours to practice of the piano. With her fine feeling for music, she will certainly become an excellent and expressive pianist. How-over, we'd so much like for her to resume her former activities with Sava.
• • •
From the article of Leo Poljsak that appeared in Prosveta last week, a very fine concert wll be given by our sister chorus "Zarja" of Clove land on Thanksgiving Day. A moat appropriate and interesting program has been planned, and w* repeat our regret at not being able to participate. and especially not to be the»e to enjoy it. We extend most hearty congratulations on your 26th Anniversary, and express many • wishes for a successful and gratifying Culmination of your unceasing efforts.
New York City.—The world con tercnce of the International Labo Organization adopted unanimously r resolution submitted by the L'nite< States delegation, headed by Francer Perkins, Secretary of Labor, assert-ng that the defeat of totalitariar aggressors in the war is vital and calling for immediate action towar* the post-war reconstruction of Europe.
The resolution demanded planning at once "for the feeding of peoples n need, for the reconstruction of the levastated countries, for the provi-liop and transportation of raw material« and capital equipment necessary for the restoration of economic activity, for the reopening of trade •utlets. far the resettlement of workers and their families under circumstances io which they can work in freedom and security and hope for the changing over of industry to the needs of peaco, for the maintenance of employment, and tor the raising of standards of living throughout the world."
Secretary Perkins, following tho seconding of the resolution by delegates from numerous countries and the unanimous vote in ita favor by
ind it is the view of those who do tot take his position . . . for we ire at heart a very humanitarian Miople."
Miss Perkins remarked that Americans "are a practical people," and that the detailed statement of war %im? would draw Americans' favor so as to "reconstruct a healthy world economy." She concluded with the belief "that this kind of an obpec-tive expressed by tho I. L. O. at this ►ime may perhaps release the energies of tho American people in a concrete constructive and creative way for the help of the world."
Jan Masaryk. Minister of Foreign Affairs in the Czecho-Wovakian irov-érnment in exile in London, one of the Czech delegates to the conference, was cheered as he read a joint leclaration by Czechs Greek, Polish and Yugoslavian representatives calling tor joint post-war action by thr four nations for common economic, social and political aims.
John W. Bruce, workers* adviser to the Canadian delegation, who seconded the American resolution for post-war reconstruction plans, asserted that workers after this war u-rll refuse to "be appeased hy ««V
MIC HII»»»HHWM» ' ""	" — ----- —w ---
the spokesmen of thirty-five nations, phrases of liberty, freedom and a»*
asserted that the document would receive the unanimous favor of the American people, whether isolation-ist or interventionist She said: MA« an American I am deeply
Statement by American
(•ratTfied that this resolution ha* Slav Congress Committee
mocraey," and they will domar;«! a hotter social order.
been adopted by this conference, and particularly as it represents a truly Ameiican point of view, a view that Unites us rather than a view that separates us as a people. It is not merely the view of the American delegates in this convention; it is not merely the view of the govern-
On Postpoa«MRen< of Congre»«
The arrangements committee of (be American Slav Congress at its meeting Nov. 13th has decided to postpone tho Ameiican Slav Congress scheduled to be held in Pittsburgh. P«., Nov. 21-2*, 1941. Although gratify ing res-
it nssia.
After the war he became a. member of the Polish Parliament, serving until 1 »32. He was one of the ^ ^_________
best orators in the Parliament mnd | ^'jj'' "0T fnked p.**Ports. was highly esteemed for his inde- j^Hwaukee Post, pendence of spirit and strength of	„
character. He attacked the totalitarian tendencies of w™**™****' A Lesson in Economics
emment and fought for the preserv- 1 ation of democracy in Poland. When
them, they will still have to look to the attention I out. for the Communists are capable at all. respecting it on tho ground
of using now tactic, which may be that Debs "was charged with having baffling at first. Figuratively speak- undertaken to disrupt our brother-ing. thev are likely to try to get by 1 hood by the organization of the
ARÜ In 1&04.'
ranged to bo held on or around Debs' birthday, but tho plan foil through on account rtfV «tate membership meeting. So	« brought the
plaque down anrl laid it on tho desk in the party office. It now hangs
ment or of the present Administra- p0nso for the Congress has been received from groups and oiganizations throughout tho country, this action has been taken in view of the fact that leading Polish, Czechoslovak an.I Slovenian organisations, all of whom have declared themselves in favor of all-Slav unity against Hitler and h support of Prosidentt Roosevelt's foreign policy, are not participating in the present Congress.
Since tho participation of the main Sla v- Am or ioyi organitations is indis-pensable for any Congress of a national all Slav character and since in the absence of a number of such organizations the committee does not wish .the Congress called by it to serve as an obstacle in anyway to the broadest nil-Slav unity which it is certs in can be achieved or to givi'
tiort of the United States.
"The items and details which are diacussod, for example, in Paragraph 2 are the kind of objective and the kind of program which unite the American people, and thia, I think, will find a ready response in all groups of people, all groups who are not here today but who represent the real meaning of American life. It 1« the objective of people who are extreme pacifists, of those who are in favor of the immediate entrance of the United States and participation in the war, it la the view of those who agree with the Prtsident,
Workers Not To Blame
Dr. Arch Not Ampng Sponsers of the American Slav Congress
Dear Editor:
I noticed in your comments In last week's Proletarec that my Same appeared an a sponsor of the American
Premier Churchill makes public	to misunderstandings or divisions
| Viscount Gort'* elaborate report a9 between participating and non-showing why Hitler won the "Battle participating bodies within the van-I of Flanders" and overwhelmed ous gjav proups, tho committee has
decided upon a postponement of the
France.
There indieate
is nothing in the story *o that the workers of tho
Of course that settled it «o far as Qn th<l wftl| N*t„rally Joe Coldwell Slav Congress to be held in Pitt«-the plaque was concerned, but I hM d affection for it. Ho will I bu h> Frtr .«nor information I wish
Fred Kelly, who writes
wrote a letter to Robertson, In part at follows:
"Dab* wa« not only the most dis-a good tingufsbed member the brotherhood
mp	burgh. WÊKJË
be pleased * to know that it hangs ^ „^te that I am not a sponsor of where Gone'« gentle eyes look upon COngreas nor did any peraon have
all who enter..-Milwaukee Post.
the Finance Minister of Pilsudski'« deftl „ayH.	often »hocked over ever ha«i. hut he wa» al«) ita most ,	,
Government was impeached by the	, r„mpmh«.r of nil I was useful member. During the years of ' Live ana learn
Government was impeached by the	how j|tt|e | ^member of all I was P	I I BP
Parliament in 1U2? for unconstltu-	„up^^ t0 |earn in school. About	his efficial connection with tho
tional activities, Lteberman wa«	j from a course in econo-	brotherhood, in addition to his sec-
prosecutor for the Parliament be-	mic|l one |jtilt. p8ragraph in which	retarial and editorial duties, ho was
fore the Court of State. He wa«	thp HUlhor «ought to illustrate how	an untiring oi
probably one of the most popular	a p|an intended to accomplish one	In engine tab*
leaders of the Polish democratic op-	thjnff mty ofUn an ent1M ly	there a""
position and was esjM .i .llv loved and	(>ppn,ito effect. In a Weatem cour-	spletM^
respected hy the workers. In 1931	ty woiVCn were destroying so many
he was one of the eleven opposition	fhf(lp that reward of IB a head was	membe
leader« who were tried on the charge	0ffcr€ri for every wolf killed. The	him a debt which it will never be
of organising a plot to overthrow	wa„ th|lt threwd farmers	j able to pay. At tho convention of
thc	started to raise wolves."
my permisión to use my name, 1 hâve not seen the folder you describe nor have I uaed the title of Supreme Medical Examiner of the S. N. P. J.
Congress in order to enable all Slav anti-Hitler forces in our country io European democracy were In any ft^ a common basis for assuring » way responsible for the debacle. On genuinely representative Con^res* of the contrary, it shows shocking stu- R]j g^v Americans interested in sup pidity at the top.	porting tho struggle against Hitlo .
Tho armies of France and Britain j ^^ committee wishes to maVc u wire sent into battle without modern e]oar that the Congr« *s has never had I equipment. There was utter lack of anv nther purpose than that of unit oo-ordination between the Allies. ginv American groups foi tl\'| When Weygand made his final effort to snatch victory from defeat,
he found he was addressing his orders | confident that in the exist in? natw
ii<?
achicvment of this one objet o The arrangements committee
to dlsorganieed mobs.
al emergency its action will
Labor union« have always been in any manner or form.
organ iter, turning up and meetings, here, tywhere. and getting 'By unremitting and rt he multiplied tho ip. The brotherhood owes
Pilsudski'« rule and holding | Brest-Litovsk fort res« during tho election of 1030. He c«eaped im prison ment by fleeing to Pari«
the brotherhood, in l*í>2 I believe it was, when, over the unanimous and insistent protest of the delegates, he
I Just this evening, however, I found out that my name was uaed as well as other peoples names without their knowledge or permission. I also heard that this congress wa« called off and that there will not be a congre»«. What the reason wa« I do not know but my informer 1« reliable.
I I ■ . ■	There 1« no kiatory worthy of at- re«ign*d, they were so sorry to see
There he joined the recently or- tention snve that of free nations; the him go that the affectionate leave-ganized Polish government of Gen- history of nation« under the sway taking was a« memorable event in oral Sikorski and became a member of despotism is no more than a collec- the annala of labor. After the Ameri-
and deputy chairman of the Polish tion of anecdotea.-Chamfort.	can Railway union was fairly put	,	or
National Council, of whicfc I. J. Pad We have committed the OoMen Rule out of commission. Kugeno V. Deba was no» m^n erowski was president. As an exiled ! to memory; let Us now comit H to «ttended eanvontions of tho firemen to nv*.
life.—Edwin Markham.
Great spender« are bad lendefll^--
interested in many things besides tho details of their own affairs. They have interested themselves in tc general betterment of the lot of humanity. The public school system is largoiy their creation, as it was virtually created at the behest of early labor organizations. Labor colleges and all sorts of adult classes receive their support. More recent-	II
ly some of the International unions least, as I am concerned, have been furnishing correspondence courses for their members. In places were the same subjects are not otherwise available to adults, this will be a valuable adjunct. We live and learn.
TV lulling classes of Britain and butc towards uniting all patriotic France and their military chieftains j Slav-Americans and make it povih." were responsible for all of this. They for the widest section« of Slav-An»«
had the necesaary resources and man
icans
to come togethei in a truly hi.«-
power but right under their nose* tork national Congress of Slav-Amci |
thly permitted Hitler to build up the iean„	committee takes this op-
be«t equipped military force of all portunity to greet the manv Slav-
1 Americans in tho cities, counties and
-
time.app VP
It's a shocking story, but it's a	„tatCf, that have joined together |
I am writing you this so that yon I complete answer to the miserable at-	<uport of our Government's W
will know the facts in thia aa far. at1 tempt made in some quarters to shift	tJfainflt Hitler and f^J^J^
the blame to the shoulders of th«	COntinued activities for this puip«^«
workers. They would have done their	-m ------nnrmouslv ¿jlJ^l
part if a/forded a chance, just as they are now doing their part when they have a chance. Labor.
Verv truly yours,
F. J. Arek, M. D.
political loader, ho became a symbol of the new Polish spiritual force* which were laying the groundwork ] Franklin.
and wa* received with open arms.
course no man Is perfect, and he made no pretenae of treffcg perfect.
Careful
Two Scotchmen entered a train But in the olden day« there an(| behind a very pretty girl.
"That'« a hon nie lasaie in front." remarked one of them. "Shall we speak to her?"
"Nay. mon. wait till she p«gs her fare.*
Serve with a perfw* heart, and a willing mind.—Bible.

What makes a great thought is when a thing i# said which reveals a great number of others, and which enables us to discover suddenly that for which we could not hope except 4 after long study.—Monteaquieu.
will contribute enormously historic task of uniting our M^ brothers and sisters In the defen*e of our great, countiy and of aaam np the liberation of all peoples from the yoke of fasoist enslavement. American Sl.v Can.re.. C«mmitt*. Stephen Zeman, Jr., Se-
this Congrí»**
I «lllllll«	—----- ,	« \
in the Slovene «action page «•»
(Comments about