^o?tnfri« ptagani^g^avTfif
Cefra l Din
Leto I. (VIII.), štev. 196
Maribor, sredo 28. decembra 1927
»
JUTRA
«
m	jY
tahaja razun uedelj« t« p-ra-zinkov v«*k da* ob V6. ori Rešem pri poštnem Mm*	*-	1M00
V»4* mooa&te, projomea v apraarf a* po poM 10 Dta, *aWfw aa dhot pa • Ota
Telefon:
Or 9dn. 440 Uprava 455
U,pe4 ttHrtvo fo »pravu Maribor, Alekaa-mif ov* H*t» ilU
OgM po Mi
Ogftm optojmMM. Ml efljUaM e dri M* J+nr v L|eM|M, Miim riM 1^4
¥ pričakovanju zborov velikih
strank
PRIPRAVE ZA MANIFESTACIJE KMEČKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE V ZAGREBU. — PRED KONGRESOM DEMOKRATSKE IN RADIKALNE STRANKE.
3E0GRAD, 28. decembra. V ospredju političnega zanimanja so sedaj priprave za manifestacije kmečko-demokratske koalicije, ki se bodo vršile prihodnji mesec v Zagrebu; posebna pozornost se posveča tudi bližajočemu se kongresu demokratske stranke, od katerega zlasti opozicija pričakuje, da prinese razčišče-nje notranje-političnega položaja. Opozicija namreč pričakuje, da bo Davidovič izkoristil to priliko in poskušal ojačiti svoj položaj tako v stranki kakor tudi v poslanskem klubu, da bi mogel pozneje uspešneje izvajati svojo politiko v demokratskem klubu. Sicer pa je opozicija pripravljena, da tudi v slučaju, ako demokratski kongres ne bi izvršil nobenih sklepov, ki bi mogli izzvati krizo vlade, nadaljuje sama energično, akcijo proti Vukičevičevi vladi tudi brez Davidovičeve podpore.
Stjepan Radič je že okreval in odpotuje v kratkem v Beograd, da se sestane s Svetozarjem Pribičevičem in ž njim definitivno določi dan in sestavi program za zagrebške manifestacije kmečko-demokratske koalicije. Istočasno se bo vršila v Zagrebu tudi konferenca gospodarskih kro-
gov, na kateri se bo predvsem razpravljalo o gospodarskem položaju na Hrvatskem, o znižanju davčnih bremen, o seljaških dolgovih in menicah itd.
Vprašanje sklicanje kongresa radikalne stranke je, kakor se zdi, zopet odloženo, ker se je Vukičeviču posrečilo, da je obrnil situacijo v klubu sebi v prid. Marko Trifkovič, ki je sedaj že popolnoma okreval, je imel te dni več sestankov s svojimi prijatelji in deluje zlasti na to, da bi na strankinem kongresu nastopali pašfčevci in tzv. centrumaši skupno in sporazumno. Možnost skupne akcije obeh teh frakcij postaja sedaj mnogo verjetnejša, ker je centrum v radikalnem klubu zadnje čase zelo aktiven. Med Mišo Trifunovičem, Ninčičem, Uzunovičem in njihovimi pristaši se vrše skoro vsak daiji razgovori o političnem položaju.
Vsekakor pa važnejših notranje-po-litičnih dogodkov pred sestankom narodne skupščine ni pričakovati. Največje skrbi dela sedanjemu režimu možnost, da se ustvari prečanska fronta, kar skuša Vukičevič za vsako ceno preprečiti.
Za pomnožltev italijanskega rodu.
Nov atentat na Slovenijo
BREZPRAVNOST GLEDE
ZASEBNEGA IMETJA V 50 KILOMETRSKI CONT OD MEJE.
ZA POMNOŽITEV ITALIJANSKEGA RODU.
RIM, 28. decembra. Italijanska vlada se je odločila, da pripravi radi padanja porodov ostre davčne odredbe. Občutno bodo obdavčeni sedaj ne samo samci temveč tudi oženjeni ljudje brez otrok.
REDEK DOBROTNIK ANGLEŠKE DRŽAVE.
Neki neznanec je po poročilih iz Lon dona daroval angleškemu državnemu zakladu sto tisoč funtov, t. j. okrog 25 milijonov dinarjev, katerih obresti naj se po dolgoletnem zbiranju porabijo za odplače vanja angleških dolgov. Da pa bo mogel državni zaklad sprejeti to darilo tudi pravnoveljavno, mora spodnja zbornica še prej skleniti spremembo nekega zakona.
VIHARJI V ROKAVSKEM PRELIVU.
LONDON, 28. decembra. Radi silnih viharjev je parniški promet v Rokavskem prelivu med Anglijo in Francijo popolnoma ustavljen. Več obalnih parnikov se je ponesrečilo.
NENAVADNA NESREČA BRZOVLAKA.
PARIZ, 28. decembra. Brzovlaku, ki yozi na progi Pariz—Calais, se je pripe-tila nenavadna nesreča. Snežni viharji so polomili telefonske droge, tako da so žice obležale na tračnicah. Lokomotiva je zgrabila žice in se zapletla s tako silo v nje, da se je prevrnilo več telefonskih drogov. Končno je prišlo toliko telefonskih žic med kolesa lokomotive, da je skočila s tira. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev.
Zadet odgovor.
— Jakec, povej mi, kaj je samec!
— Samec je srečen človek, gospod u-čitelj!
— Odkod veš to?
- Papa , pravi to vsak dan mamici.
Maksimalna vsota denarnih pisem za inozemstvo.
Do nedavna je bila maksimalna vrednost denarnih pisem za inozemstvo omejena na tisoč dinarjev. Sedaj pa je ta maksimum povišan na tri tisoč dinarjev v dinarskih ali inozemskih bankovcih. Pristojbina za zavarovanje vrednosti teh pisem ostane kakor doslej pet dinarjev za vsakih 300 frankov ali 3600 Din. Razen te takse se plača še taksa po težini in taksa običajnega priporočenega pisma za inozemstvo. —
Tragičen sveti dan v rodbini.
V monakovskem predmestju Ober Menzing so našli na božično jutro v nezavesti ležečo soprogo bivšega odvetnika Franca Geisa in obe hčerki v starosti 22 in 23 let, ki so doma v lastni vili zaužile v samomorilnem namenu veronal. Žena in starejša hči sta umrli kmalu po prevozu v bolnico, mlajša hči pa tudi še ni izven nevarnosti. Razlog obupnega dejanja cele rodbine leži v naslednjem; Nekaj dni pred božičem je Fran Geis kupoval v neki trgovini potrebščine za praznike in bil ob tej priliki aretiran radi razpečavanja ponarejenih bankovcev. V njegovi listnici so našli varnostni organi za nad 2000 mark falzifikatov. Geisa so dali v preiskovalni zapor, kjer pa se je na sveto noč zastrupil in umrl. Takoj ko je njegova rodbina doztiala za korak obupanca, je šla po isti poti za njim v prostovoljno smrt. —
Znamenite najdbe Mozartovih del.
Znani laški glasbeni pisatelj prof. Bogen je našel v Florenci doslej še neznani Mozartov oratorij po nekem besedilu Mctastazija. Oratorij ima Pet mešanih glasov, zbore in instrumentalno glasbo ter je razdeljen v dvoje. Izvajali ga bodo najprej v Italiji —
Oblastna skupščina mariborska je v svoji seji dne 21. t. m. soglasno sprejela nujni predlog poslancev HSS, SDS in drugih, s katerim se nalaga Oblastnemu odboru, da nemudoma stori pri centralni vladi vse potrebne korake, da se izloči iz finančnega zakona čl. 69, ki govori o tem, da se v bodoče v coni £0 km od meje zabranjuje vsak promet z nepremičninami ter da je treba v to svrho imeti dovoljenje ministra vojne, notranjih zadev, zunanjih zadev in pravde. Taka prepoved je obstojala pač že tudi dosedaj, toda samo za tuje državljane, in dovoljenje je bilo potrebno od ministrstva zunanjih zadev in menda še vojne. Ako bi se v finančni zakon sprejela ta določba v novi, od vlade predlagani stilizaciji, bi to pomenilo popolno brezpravnost glede zasebnega imetja v 50 kilometerski coni od 1. aprila 1928 naprej. Ta brezpravnost bi zadela skoraj polovico Jugoslavije, predvsem celo Slovenijo, Dalmacijo, Vojvodino itd.
Človeku zastanejo misli in skoro prične domnevati, da gospodje v današnji j vladi, v kateri sedi tudi zastopnik SLS, niso več pri zdravi pameti. Če smo poprej mnogokrat morali trditi, da se delajo pri nas zakoni brez sistema, od slučaja do slučaja, z orijentalskim fatalizmom, vidimo sedaj, da je, kakof v mnogih drugih slučajih tudi v gori navedenem predloženem členu finančnega zakona skrit jasen namen. Namen centralizacije vseh mogočih poslov v Beogradu, pa ne radi sigurnosti vladanja, ampak radi »zarade« nekaterih beograjskih advokatov in pa raznih visokih in tudi nižjih funkcionarjev v posameznih ministrstvih, pri katerih ti advokati vršijo intervencije.
Ako so poprej direkcije šum mogle same postavljati vsaj logarje in njihove namestnice ter služitelje, sedaj pa ne stavijo niti predlogov v Beograd, ker se tam nanje ne ozirajo, je to partizanstvo. Ako gradbene direkcije ne postavljajo več cestarjev, ampak si je njih imenovanja pridržal minister, je jasno, da je tudi to
iz partizanskih razlogov, ker se hoče na*, staviti čim največ strankarskih agitator« jev. Gospod poslanec dr. 2 e r j a v je v seji finančnega odbora vse te stvari temeljito in s konkretnimi dokazi iznesel.
Ako pa sedaj hočejo navezati v 50kilo-meterski coni promet z nepremičninami na dovoljenje kar štirih ministrstev, je jasno, da gre tu za zaslužek pri intervencijah. Poslanci navadno ne uspevajo, pač pa uspevajo gotovi beograjski advokati, ki ta naslov po krivici nosijo, za visoke honorarje, ki si jih delijo z raznimi Ste-piči po beograjskih ministrstvih. Zakaj samo beograjski advokati poznajo vse one kanale v raznih ministrstvih, po katerih se lahko dobijo ugodne rešitve.
In sedaj pomislimo, da bo moral vsak človek, ki bo hotel kupiti ali prodati kako nepremičnino v 50 kilometerski coni, bežati v Beograd in si poiskati posredovalca. Ker pa navadno posamezni advokati nimajo zvez v vseh ministrstvih, bo moral siromak iskati pomoči celo pri ve-čih. Ako vemo, da siromak državni nameščenec danes niti več svoje penzije ne more dobiti pred potekom pol ali celo celega. leta, če se ne obrne na kakega takega posredovalca, če vemo, da ležijo v ministrstvih takšni akti beograjskim advokatom na vpogled, da potem lahko strankam poročajo, da so »slučajno« zvedeli za njihovo zadevo in da bi jim mogli pomagati, če tudi »bo težko šlo«, ako pošljejo nekaj tisoč dinarjev predujma za stroške, potem si lahko vsakdo na prstih preračuna, kam meri tudi ta uvodoma navedeni najnovejši atentat na naše žepe.
Ta določba bi pa predvsem pomenila atentat na našo Slovenijo in smo zato radovedni ali ga bo SLS, ki je v vladi že očividno glasovala za ta člen, to storila tudi v narodni skupščini.
Ne zadostuje, da so njeni zastopniki v oblastni skupščini mariborski storili svojo dolžnost s tem, da so glasovali za protest proti novemu atentatu. Dvoličnost politike SLS mora nehati.
Nov sneg
Po nepričakovanem mrazu, ki je pri nas dosegel preko noči —18 stopinj Celzija, je preko noči nastopilo še bolj nenadno in nepričakovano gorko vreme in popolnoma ovrglo logična sklepanja vremenskih prerokov in poklicnih meteorologov, pač pa potrdilo ugibanja stoletne pratike, ki zatrjuje, da bodo 21. decembru sledili neprijetni dnevi. Dva dni po napovedi prerokovanja je res zavladala prav neprijetna vlaga. Na tleh brozga — v zraku gosta megla. Na Štefanovo je razgnalo meglo prijazno, gorko solnce, ki je stopilo poslednje ostanke snega in z blagodejno lučjo privabilo v zimo prijetno razigranost. Včeraj pa je zopet zadišalo po snogu. Temperatura je padla pod ledišče in tudi barometer je zaznamoval močno krivuljo navzdol. Davi pa nas je v resnici presenetil sneg, ki je v zgodnjih jutranjih urah kaj hitro pokril zamrzle u-lice in strehe. Vse dopoldne je neprenehoma gosto naletaval in v mestu dosegel 10 cm. Porušene nade zimskih športnikov so se zopet vzbudile in jutri pobite že prvi smučarji v Mariborski koči, kjer pripravlja SPD smučarski tečaj. Užitke in ugodja zasnežene zimske pokrajine je športnikom nagajiva narava rezervirala
za novo leto, kar tudi še ni prepozno, zlasti ker je upati, da bo vreme vztrajalo vsaj v januarju. Stoletna pratika pravi za januar:: Ta mesec se prične z mrazom, ki traja do 30. Nato 31. vetreno in južno.
Prostovoljno gasilno društvo Radvanje
priredi Silvestrov večer v gostilnf Škof (Roth) pri Vodovodu na Tržaški cesti z bogatim sporedom, kakor: srečolov, konfeti, ples itd. Začetek ob 7. zvečer. Autopromet na veselični prostor iz Radvanja in Maribora. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo najnujnejšega gasilnega orodja, pričakuje društvo čim številnejše udeležbe. —
m
Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru
naznanja vsem svojim članom -in gg. pomočnikom, da priredi strokovni tečaj z začetkom 3. januarja 1928. Kdor se želi: tečaja udeležiti, naj se zglasi najpozneje j do L januarja pri načelniku zadruge,* Orožnova ulica 6. —	2072/
Sfnm 1
MarlfforsRT VECERNIK Jutra.
V m a rti) or n, 3nt 28. Xn t&fc
Teoeinlca - otroški praznik
PREKO ŠENTJANŽEVCA NA TEPEŽNI DAN. — OTROŠKI PRAZNIK NA DEŽELI, ŽALOST V MESTU.
Maribor, 28. decembra.
Praznično veselje še ni pri kraju. Saj so sledili in slede še dnevi polni veselja za staro in mlado. Sv. Štefan se je žal praznoval letos v znamenju splošne krize in visokega datuma. Najavljene »Štefanove veselice«, pojedine gosi, puranov, klobas in krapov po raznih gostilnah so klavrno pričele in končale. Tudi tradicionalna razvada — serviranje »Štefanov« ni prišla do svoje veljave in je prevladoval soliden običaj gospodov »osmin-kovičev«, ki pa po lokalih niso priljublje-
Božični razstavljalci so na Šentjanževo hitro pospravili svoje izložbe in jih preuredili v »Novoletne razstave« ali »Inventurne razprodaje«. Nameščenci so se vrnili z dopusta in apatično odpravljajo maloštevilne pobožične kupce. Tembolj pa je bilo zato v znamenju šentjanževca razpoloženje po vaseh. Vsak je napravil kar na tešče par požirkov, drugo se pa shrani za bolezni. Sploh je na deželi šent-janževec v veliki časti, posebno ob poroki, marsikje celo ob smrtni uri, ko ga še mož in žena pijeta zadnjič kot nekdaj pri poroki, kakor je to n. pr. navada pri Sv. Tomažu. Šentjanževec se shranjuje v posebnem sodčku, ki ima v kleti tudi svoje častno mesto.
Najveselejši otroški praznik pa je vse-Isakor današnji — 28. december — tepež-
nica ali pametva, ko hodijo od hiše do hiše in vsakega našeškajo s korobačem, spletenim iz vrbinja. Pravico tepeškanja imajo otroci samo dopoldne, popoldne pa ne več. Nemški »Frisch und g’sund!« .se je nadomestil že skoraj povsod z znano slovensko: »Šip, šap...« Saj te celo na Kozjaku natepejo z besedami »Pametva pametva!« Kjer so vasi velike, traja tepeškarski obhod celi dopoldan in deca se vrača bogato obdarovana s poticami, slaščicami in dinarčki domov. Niti zavrženih par se ne branijo in teh ljudje nasip ljejo največ.Vse drugače je v mestu. Te-pežnico ne pripušča strogo oko postave in deca, ki ji je običaj tepeškanja znan le iz šolske čitanke, žalostno vprašuje: »Ke-daj pridejo k nam tepeškat?« Atepeškar-jev ni, z majhno šibo se v ožjem družinskem krogu malo našeškajo in to je vse, kar meščanski otročiček zve o tepežnici, ki je god nedolžnih otročičev... Samo v Melju, Pobrežju in Studencih se že zgodaj pode predmestni paglavčki, ljudje se pa spretno izmikajo in zaklepajo v stanovanjih na veliko žalost mladine... Tudi tukaj kriza, — tepeškarska kriza!
Edino veselje pobožičnih dni je obiranje božičnega drevesa, tuintam ga prižigajo še vsak večer, da vsaj nekaj božičnega veselja ostane ohranjenega vsaj še ! — par dni.
Mariborski	in
Božič v gledališču
XJUDSKE PREDSTAVE. - OGROMEN OBISK. - PREKOMERNA ZAPOSLE-NOST OPERETNEGA ZBORA. — LEP USPEH. —
Maribor, 28. decembra: Gledališka uprava se je za božič potrudila, da zadovolji vse mestne in okoliške prijatelje mariborske Talije in jim je servirala spored štirih operetnih predstav v dveh dneh. Za maloštevilni mariborski ansambl vsekakor velika naloga. Reči moram, da se je ta požrtvovalnost ren-tirala moralno in gmotno.
Ugodni čas, nizke cene in renome mariborske operete so dosegli, da je bila jvečina vstopnic, osobito za popoldanske predstave, že v predprodaji prodana. Najbrž Še mariborsko gledališče ne pomni takega navala baš iz okolice, kakor je to bilo opaziti ob obeh božičnih praznikih. Videti je bilo okoličane, ki so obiskali vse id predstave in so'tako božič preživeli v znamenja operete. Večina seje pa udeležila obeh popoldanskih predstav. Najboljše zastopani so bili Studenčani, ki so prišli polnoštevilno: vse kar ima smisel za gledališče, kar leze ino gre, vse se je zbralo pri »Logarjevi Kristi« in »Bajaderi«, »e dosti manj zvečer pri »Evi« in pri »šlagerju« starih časov. Popoldanski avtobusi iz Studenc v mesto bi pač morali sprejeti lOkrat več potnikov, če bi ob praznikih hoteli zadovoljiti vsakogar. Saj so studenški avtobus uporabili za‘ vse predstave tudi mnogoštevilni Limbušani in Pekrčani (korporativen obisk prosvetnega društva 15 oseb!) Nič manj zaseden tli bil selniški avto, ki po popoldanskih predstavah ni mogel sprejeti vseh 30—40 Kamničanov in Selčanov; večina je še k sreči dohitela večerni vlak za povratek. Prav tako obilen je bil obisk iz Pobrežja, Št. Petra in z vlaki iz raznih krajev, torej res prave — ljudske predstave, gledališče polno do zadnjega kotička.
Okoličani (tudi iz širših plasti) se niso mogli dovolj načuditi: posrečeni nastopi s petjem in plesom, krasna oprema in zanimivo dejanje — vse to je marsikoga, ki še ni imel prilike videti operete, silno navdušilo. Na galeriji si lahko videl kmetice, ki so se Harastoviču smejale do solz, v pondeljek zvečer so pa krepko pomagale prepevati one žalostne in vesele: »Ženin šarmanten...«, »Kupim si novo tulieto...«, »Kupim si krinolino...«, najbolj pa ono melodijozno »Dan’s po-noč...« Torej veselja in smeha za vse dovolj! —
Štirikratna zaporedna zaposlenost je le minimalno vplivala na celotni uspeh, vendar bi gledališki upravi odsvetovali v bodoče tako nrekomerno »vpreganje.' tih igr-Vara" i'; tud1 "Ro-
kovnjači« en popoldan velik uspeh, ker bi prav tako privabili občinstvo tudi iz o-kolice, dočim so se pred mesecem postavili na repertoar ob času volilnih borb v okolici in v mestu. Takrat nihče ni mislil na gledališče, zato pa si vsak tem bolj za praznike zaželi duševnega razvedrila. V tem oziru mislim, da se je prezrla ekonomičnost, ki se ne bo dala več nadomestiti in je škoda, da se je »Rokovnjače« vrglo ad acta.
Kakor je bilo videti tokrat in že večkrat prej, si želi ljudstvo zabavne igre z godbo in petjem. Ob takih prilikah in nizkih cenah se bo publika sigurno odzvala vabilu gledališke uprave in ji bo tudi — hvaležna.	O—čan.
Mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 28. decembra ob 20. uri »Kar hočete«, ab. D. Kuponi.
Četrtek, 29. decembra ob 20. uri »Takrat v starih časih«, ab. B. Kuponi.
Petek, 30. decembra. Zaprto.
Sobota, 31. decembra ob 20.30 uri »Vesel Silvestrov večer«.
Nedelja, 1. januarja ob 15. uri »Snegulči-ca«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Kuponi.
Silvester v mariborskem gledališču.
Kdor se bo hotel prav posebno nasmejati, bo šel letos v gledališče. Tam se vprizori enodejanka »Mala pomota«, razni solo-nastopi, nazadnje pa prva mariborska o-peretna revija. »Le vkup, le vkup, vesela gmajna!«
Smučarski tečal SPD
Na Pohorju je zapadel nov sneg pršič, ki nudi ugodno smuko, vsled česar nadaljuje zimsko-sportni odsek SPD pri Mariborski koči pod vodstvom ing. Ervina Rungaldierja smučarski tečaj. Udeleženci se naprošajo, da se odpeljejo v četrtek 29-, dec. z vlakom ob 8.10 do Hoč, od koder je skupni odhod k Mariborski koči. Tečaj bo trajal do 1. januarja. Novi udeleženci se vabijo, da se vpišejo pri vodji tečaja v koči. — Dalje pripravlja zimsko-sportni odsek SPD vsako nedeljo in praznik pri Mariborski koči, v kolikor bodo dopuščale vremenske prilike, stalne tečaje pod vodstvom izurjenih smučarjev za začetnike in izvežbane smučarje. Natančnejše informacije daje načelnik odseka dr Jnnkn (V/v/nn nraŠtediOQf M?ltibor.
Tepežnikl po mariborskih ulicah
Četa malih tepežnikov, rekrutirana iz centra in predmestij se je koncentrirala davi med 548. in 8. uro na Glavnem trgu ter se vsula, oborožena s šibami po Gosposki ulici. Prvi objekt obleganja je bila neka tvrdka v Gosposki ulici. Bilo je gotovo 10Q (sto) »napadalcev«, ki so z ysem elanom navalili zelo previdno na trgovino. Sprva so poslali naprej »patruljo« in potem so naskakovali eden po eden. Iznenadeni in preplašeni pomočniki so jih brezuspešno izganjali in v svoje nemalo »zaprepaščenje« so zagledali pred trgovino velik roj od mraza rdečih ličec in gozdič brezovih šib in drugih palic. Začeli so se pregovori, nakar se je »patrulja« umaknila na ulico, a dobri pomočniki so začeli metati iz trgovine razne igračke, katera vsaka večja trgovina ob sklepu inventure škartira. Prizor za bogove! Manjkal je samo še filmski operater. Okoli vsake »bombe« je poskakovalo kakih 10 tepežnkiov, ki so se potem ! kakor živi klopčiči skotalili po tleh. Med junaki je bilo tudi precej ranjencev na nosu, precej plakajočih ubežnikov, katere pa je nadomestila novoprihajajoča rezerva. Zdajci pa je postalo uslužbencem obleganje že presilno in so sc zakadili sedaj z ene, sedaj z druge strani v »napadalce« ter pri tem delali božanske grimase. Še-le možu postave se je posrečilo razpršiti četo tepežkarjev, ki se je razdelila na manjše patrulje in odšla — drugam. Na bojišču pa je ostalo nekaj cenejših slikanic in par polomljenih igrač. — Pripomniti še moramo, da je imel vsak tepežnik pri sebi še majhno torbico za darove. Maribor bo ostal zdrav, vesel in bo dolgo živel, saj mu to želijo vsi mali tepežniki, ki so imeli danes svoj veliki dan.
božičnica pri naših skavtih
Tudi organizacija naših mladih skavtov je priredila božičnico svojim članom. G. ravnatelj Tominšek, očetovski prijatelj in velik zaščitnik vsega športa, jim je prepustil gimnazijsko dvorano za to prireditev na razpolago. Po hodnikih je že celo uro prej kar mrgolelo zelenih srajc, povsod samo smeh in brezskrbno veselje l.nad mladim življenjem. Neka posebnost me je kar iz spočetka iznenadila. Nikjer namreč nisem videl kakega starega godrnjača, vse so organizirali ti mladi sami, in kar je najlepše pri prireditvi, je dejstvo, da je bila domača, preprosta in prav nič prisiljena. Sredi dvorane je z rdečim papirjem prevlečena in z drvami obložena žarnica markirala taborski o-Jgenj, okoli kterega je taborilo kakih 80 velikih in manjših in čisto majhnih skavtk in skavtov. Skozi dve in pol uri so se zabavali medseboj v nedolžnem veselju. V svojih vrstah imajo pravzaprav vse, kar je potrebno, da se veselje naseli v kaki družbi: izvrstnega komika, majhen, a srčkan pevski zborek, goslače in pianistke in dobre soliste. Deklamirale so se skavtskemu življenju primerne pesmi, o-krog žarečega »ognja« je zarajal tudi kor devojk čudovito lep raj »Ogenj«, ki ga je sestavila gčna Druzovičeva, še celo imenitnega citrovca sem slišal med njimi. Cel program je bil pester in dobro izbran; vse je bil srečno'in veselo, celo jaz sem bil vesel, ko sem videl toliko brezskrbnega mladostnega veselja krog sebe. — Arnuš.
Poslopja za finančno kontrolo na meji.
Na vprašanje narodnega poslanca dr. Pivka z dne 7. oktobra, je odgovoril minister financ br. 7463, 10. XI. 1927, da se ministrstvo financ bavi resno s tem vprašanjem In da se trudi/da ga reši pravilno in koristno. Podvzeti so koraki, da se popravi stanje organov finančne kontrole. — Ministrstvo je izdelal projekt, katera mesta morajo dobiti potrebna poslopja za finančno kontrolo in ta projekt se izvršuje, kolikor dovoljujejo sredstva. Ministrstvo obljublja, da bo pričelo zidati poslopja na onih mestih, kjer zahteva potreba
Občinske volitve v Ptuju,
se bodo vršile v nedeljo, dne 8. januarja. Vloženih je pet kandidatnih list, in sicer po naslednjem vrstnem redu: 1. Narodno-gospodarska stranka.^ nosilec liste odvetnik dr. Franjo Šalamun, 2. Domača gospodarska stranka (Nemci), nosilec liste posestnik Ivan Steudte star., 3. Slovenska ljudska stranka, posestnik Mihael Brenčič, 4. Socialistična stranka Jugoslavije, mizar Ivan Šegula in 5. Narod-no-radikalna stranka, Franc Smerdu, šef železniške prometne službe. — Porotna zasedanja v letu 1928. Višje deželno sodišče v Ljubljani je določilo temin za porotna zasedanja prihodnjega leta. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se pričnejo porote 5. marca, 11. junija, 17. septembra in 10. decembra, pri okrožnem sodišču v Celju pa 5. marca, 11. junija, 10. septembra in 10. decembra. —
Odkup invaliduine.
Mnogi invalidi se obračajo na ministrstvo za socialno politiko s prošnjami za odkup invalidnine. Veliko prošenj je tudi iz Slovenije. Ker na te prošnje ne prihajajo rešitve, bodi povedano vsem, ki ha re-šenja čakajo: Prejšnji minister je porabil vse za letošnje proračunsko leto dovoljene kredite že ob času volitev. Odkupljeni so bili letos sami Srbijanci, niti enega Slovenca ni vmes. Minister za soc. politiko je sedaj zoprosil ministrstvo financ, naj dovoli v te svrhe predujem (avans) na novi budžet v iznosu 2 mil. Din. Minister financ je na to sicer pristal, toda kredit do danes še ni otvorjen, vendar sa pričakuje to v najkrajšem času. Čira bo kredit otvorjen, bodo vse vložene prošnje po vrstnem redu rešene.
Januarska senzacija.
Za sredo, dne 4. januarja, določeni na» stop slovitega finskega baritonista, ki ga Berlin in glasbeni Dunaj naravnost obožujeta, lahko po vsej pravici imenujemo senzacijo. Vsi kritiki brez izjeme priznavajo Lindbergu nesporno prvenstvo kot oratorijskemu pevcu ter se divijo njegovi izredni dihalni tehniki. V novoletni številki bomo prinesli nekaj izvlečkov iz njegovih kritik, na kar že danes opozarjamo. —
Občni zbor društva »Dijaška kuhinja t Mariboru«
bo v četrtek dne 29. decembra ob 20. ur) v gostilniških prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi vse prijatelje mladine, da sc sestanka v velikem številu udeleže. —•
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 2. januarja, priredi pet metnikov graške Uranije — med ..njiiru dobro znana operna pevka ga P. Ulm —» koncert najlepših Mozartovih kompozicij, Uvodoma bo predavanje o njegovem ve-leinteresantnem življenju na podlagi 50 originalnih skioptičnih slik s spremljeva-njem godbe, nakar sledijo godalni trii, kvarteti, pesmi in arije. Pravi poljudni koncert! Predprodaja vstopnic — 10 do 30 Din — kot navadno. —
Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru ima nocoj ob tričetrt na 20. uro članski sestanek. Pridite vsil — Tajnik. —
ISSK Maribor — upravni odbor.
Jutri, 29. t. m. ob 20. v »Vinskem hramu« seja upravnega odbora. Udeležba nuj na. — Predsednik.
Sokolsko društvo v Maribora poziva vse člane in članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba preminule sestre Gabrijele Škerjanc, ki se bo vršil V četrtek dne 29. decembra ob 16. uri iz mestne mrtvašnice. Udeležba v civliu z znakom. —
Opekline od !uhe.
V Zgornji Polskavi se je • 181etn! dekli Pavli Jurkovič razlila skleda juhe po roki, ko jo je nosila na mizo. ter jo tako opekla, da je morala v mariborsko bolnišnico. ■—___________________
Zadnji teden za nakup srečk!
i teden srečke!
Izbirajte v teh zadnjih dneh sebi in svojcem srečke, ki bodo vsakomur vzbudile srečno nado, mnogim jo tudi uresničile. Srečke Zadružne hranilnice, r. z. z o. z. dobite v upravi »Večernika«, Maribor Aleksandrova c. 13
Zadnj
M Mariboru, dne 25. tfrr. bzt.
Mariborski V F Č F P N r K Jutra
Stran 3.
Prodani Rusi
KAKO SO JAPONCI KUPILI PORI c ARTHURSKO ZMAGO.
1120 MILIJONOV.
PROCES ZA
V Londonu prične v prihodnjih dneh proces, ki je vzet iz zgodovine in ki v zgodovini še nima in najbrž ne bo imel primera. Neka angleška skupina toži japonsko vlado za povračilo ogromne svo-te, ki znaša v našem denarju '1120 milijonov dinarjev. Zadeva tega procesa izhaja iz rusko-japonske vojne ter podaja svetu pravo sliko japonske »zmage« pri Port-Arthurju.
Zgodovinsko je znano, da so Japonci zavzeli Port-arthurško trdnjavo, ko se ni dalo govoriti o zmagi nad rusko posadko. Trdnjavski objekti so bili skoraj nepoškodovani in japonske vojne ladje so brez vsake škode plule med minami, ki so. bile položene daleč naokrog Port-Arthurja. 2e tedaj, ko so Japonci vko rakali v mogočno rusko trdnjavo, se je svet v največjem začudenju vpraševal, kako je to mogoče.
Londonski proces bo sedaj brezdvom-no ugotovil, da je bila japonska zmaga kupljena in da so trije ruski veleizdajalci po bitki pri Mukdenu od Japoncev dobili menice in sicer za vsakega na 46 milijonov jenov. Te menice bi se bile morale izplačati do marca leta 1915. Prvi ruski veleizdajalec — visoki oficir kakor nj«* gova tovariša — je svojo menico najbrž vnovčil, kaj je s tretjini, se ne ve, drugi — neki grof Vorski je pa pri prezentira-nju menice naletel na težkoče. Japonci so dejali, da velikega zneska ne morejo izplačati, ker je bila vojna odškodnina manjša kot so pričakovali. Menica teče itak do leta 1915 in zato naj pride po njeno izplačilo enkrat pozneje. Prvi vele izdajnik grof Tilinski, ki je vnovči! svoj delež, ko so bili Japonci v svojem zmagoslavju še zelo radodarni, je bil pa po hlepnež prve vrste. Ko je zvedel, da njegov tovariš Vorski denarja ni dobil izplačanega, je skušal od njega za malo odškodnino prevzeti menico. Vorski ni
Samo 200.000 božičnih drevesc na Dunaiu
Kakor v naših mestih se tudi na Dunaju proda leto za letom manj božičnih drevesc. Prav zanimive so številke z letošnjega dunajskega trga božičnih dre vese. Ker je že lani izredno popustilo povpraševanje po iglastem drevju za božič, so letos pripeljali na Dunaj za nič več kot sto tisoč drevesc manj. Vsega drevja skupaj se je ponujalo pretekli teden Dunajčanom kakih dvestotisoč komadov. Prve dni, so kupovali lepe veliko smreke po 150 Din, nato pa je domala vsa kupčija nehala. Celo na Sveti večer ni bilo živahnejšega zanimanja. Meščani so jemali le najcenejša drevesca po 10 do 20 Din. Ko se je na Sveti večer stemnilo, so prodajalci ugotovili žalostno dejstvo, da so se znebili šele 40 odstotkov drevesc. Zato so cene ogromno padle. Pomagalo pa tudi to ni nič! Prodajalci so bili primorani zložiti preostalo zalogi smrek, jelk, itd. v visoke skladovnice in jih pustiti na trgu. Ker pa seveda tudi odvažanje z Dunaja mnogo stane, so jih enostavno prepustili usodi, da si meščanstvo samo prilasti nesrečna božična drevesca in jih porabi po mili volji. Dunaj sklepa iz letošnje žalostne izkušnje, da mu je običaj božičnih drevesc vedno bolj tuj. Prvi razlogi pa so seveda gospodarske težave meščanstva in stanovanjska beda. Tako bodo prihodnje leto pripeljali zopet za polovico drevesc manj na bo žični dunajski trg.
Iskanje ogromnega meteorja.
Posebna ekspedicija leningrajske znanstvene akademije išče že več mescev meteor, ki je leta 1919 padel blizu reke Podkamenaja v jenisejski guberniji. Padec ogromnega meteorja je spremljal tedaj hud vihar, ki je 400 km naokrog napravil precej škode v gozdovih. Meteor se je seveda zaril v zemljo, prebivalci pa gotovo dobro vedo, kje je zakopan. Praznovernemu ljudstvu se nc da dopovedati, naj gre znanstveni ekspediciji na roko. Ljudje so namreč prepričani, da bi se zgodile strašne nesreče, če bi »nebeški kamen« izkon-iij.
hotel in je s pomočjo neke v carsko-ru skih plemenitaških krogih dobro znane kokote Sonje, ki je bila tudi najbrž špi-jonka, začel nova ponovna pogajanja z japonsko vlado. Kokota in špijonka Sonja je spravila ruskega plemiča v zvezo s princem Yamagata, takozvanim japonskim Bismarckom, ki je Vorskega sprejel ter sestavil z njim posebna določila glede izplačila menice. Brez teh določil se menice ne bi dalo vnovčiti. Vorski, kvartopirec in razuzdanec, je bil neprestano v denarnih zadregah ter je na svojo japonsko menico pri mnogih ruskih plemičih in bankirjih, delal dolgove. Bil je pripravljen menico tudi dobro prodati, ker je vedel, da ni izplačljiva brez naknadnega dogovora, katerega je sam nosil v žepu, meneč, da o njem nihče ne ve. Pri tem pa ni mislil na Sonjo, ki je bila tudi prijateljica prvega veleizdajnika Tilinskega.
Tilinski je Vorskemu dajal velike svo-te in končno je drugi pri prvem deponiral tudi svojo menico meneč, da Tilinski ne ve, kaj je v svrho izplačila menice še potrebno. Nekega dne so pa Vorskega našli umorjenega v zakotni moskovski ulici in kmalu na to se je Tilinski v Petrogradu pri angleških bankah izkazal z japonsko menico in*z dogovorom, ki je bil sklenjen glede izplačila med japonsko vlado in umorjenim Vorskijem. Angleške banke so ugotovile, da je menica v vsakem oziru veljavna, ter otvo-rile donosilcu velik kredit. Tilinski se pa tega kredita ni dolgo veselil. Tudi njega so našli nekega dne umorjenega in domneva se, da je Sonja pri njem seveda prepozno iskala visoko menico.
Angleška družba, lastnica nekdanjih petrograjskih bank, je že večkrat poskušala vnovčiti usodepolno menico, a ker je bilo brez uspeha, je nastopila sedaj sodnijsko pot.
Zenske muhe
V mestu Amiens v Franciji se je odigrala pretekle dni interesantna ljubavna afera, ki je izzvala številne komentarje. Klementina Moreau, stara 50 let in že poročena, je imela že dalj časa ljubav-no razmerje s 27 letnim Jeanom Letu-pom. Zdi pa se, da ji ljubček ni bil ravno zvest in je zato postala nanj skrajno lju. bosumna. Pretekli četrtek, ko je šel njen mož v tovarno, katere lastnik je, je Klementina sprejela svojega ljubljenca v svojem stanovanju. Kaj se je dogajalo takrat med njima, še ni znano. Vsekakor je nenadoma počil strel in ntladi nezvesti njen ljubimec se je zgrudil težko ranjen na tla. Par minut pozneje sta ga že dve služkinji Klementine odnesli iz hiše in položili v avto. Klementina se je sama vsedla za volan in oddrvela z največjo naglico proti tamkajšnji kliniki. Tu je izročila svojega ljubimca, ki je imel kro-gljo v trebuhu, zdravnikom. Med tem pa je za stvar zvedela tudi že policija, ki je Klementino takoj aretirala. Pri zaslišanju je po daljšem obotavljanju priznala, da je izvršila svoje dejanje samo iz ljubosumnosti.
Zločini blazneža.
V vasi Kruševci pri Trebinju živi blazni seljak Gjorgje Vavič. Ze lani je zažgal hišo svojega očeta in stajo za ovce, ki so vse zgorele, vendar ga kljub temu iz neznanih vzrokov niso izročili sodišču. Te dni je pa izvršil nov zločin. Zaklal je edino hčerko svojega soseda Kneže-viča, ki ji je bilo komaj sedem let. Prosi! je namreč svojo sestro, da mu da kaj jesti. Ker pa ni ničesar dobil, se je obrnil z enako prošnjo na svojega soseda Kne-ževiča, ki je takoj poslal svojo edino hčerko, da prinese nesrečnežu nekaj živeža. čim pa jo je Vavič zagledal, je v blaznosti pograbil nož in nič hudega sluteči deklici prerezal vrat, nato pa jo je razsekal na kose.
Največji avtodrom na svetu.
Pri San Paolu v Braziliji bo v kratkem dograjen največji avtodrom na svetu. Dolg bo nič manj kot 10 km in je za zgradnjo določena ogromna vsota v zneski' 50 miliionov dmarjpv
Spori
Primorje v Splitu.
ASK Primorje (Ljubljana) je gostovalo v Splitu in prvi dan podleglo »Borcu« v razmerju 3:1, dočiin je v revanžni tekmi zmagalo z 2:1.
Državni prvak ua Malti.
Državni prvak Hajduk je dosegel po petdnevni vožnji na Malto in odigral dve tekmi »Hajduk« je dve uri po prihodu v glavno mesto Valento z izčrpanim moštvom nastopil proti reprezentanci angleške mornarice in dosegel neodločen rezultat 1:1 (1:0). Skortal Kurir. Občinstvo navdušeno (8000). — Naslednjega dne je utrujeno moštvo nastopilo proti svežemu nasprotniku »Slieme Vanderers« in zopet izsililo neodločen rezultat. Moštvo 'žalo peklenski tempo. Publike 8000. oštevajoč okolščine, sta oba rezultata beležiti kot uspeh. Računati je, da bo po oddihu »Hajduk« izvojeval tudi zmage. Odigral bo še tri tekme.
Dunajski Rapid v Zagrebu?
Po poročilih iz Zagreba je došla včeraj brzojavna ponudba dunajskega nogometnega moštva Rapida za odigranje turnirja v Zagrebu. Rapid proponira za dne 1., 6. in 8. januarja veliki turnir s sodelovanjem Rapida, Gradjanskega, Haška in Concordije. Danes sklepajo v poštev prihajajoči klubi o predlogu dunajskih nogometašev. Rapid, ki je v jesenski prvenstveni tabeli prve dunajske lige na tretjem mestu, se obvezuje nastopiti v Zagrebu s svojim kompletnim moštvom. -Radi slabega vremena, potem radi tekem delavskih moštev, ki so prihodnje tedne
postavljene na dnevni red in radi dvom* Ijivega finančnega uspeha tega turnirja pa je dvomljivo, če bo sprejel Zagreb Rapidovo ponudbo.
Prvak Berlina v Parizu podlegel.
Berlinski prvak Hertha BSC je v Pari-', zu podlegel tamkajšnjemu prvaku Red: Star 01impiquc v razmerju 3:1.
Poljska za Olimpijado.
Poljski državni urad za telesno vzgojo je namenil 300.000 zlotih (2 milijona 240 tisoč dinarjev) za amsterdamsko Olimpijado. Od ogromne vsote dobe zimski' športniki, ki potujejo v St. Moritz, 800.000 zlotih (pol milijona Din).
Umor poljskega športnika.
Znanega krakovskega nogometaša Stefana Popiela so na Božič našli obešenega na drevesu. Imel je udrlo lobanjo, kar dokazuje, da je bil izvršen zločin, da pa so zločinci dejanje hoteli prikriti s tem, da s oga obesili, češ da je izvršil samomor.
Plavalna tekma v Parizu.
V Parizu se je vršila tradicijonelne boo žična plavalna tekma »Križem po Seini«. Pri 10 stopinjah gorkote je startalo 18 konkurentov. Zmagal je Holandec Fos v času 2:15, sledila sta mu Francoza Bo a u v i s in Maloubie.
Nova rekorda v dviganju utežj.
Na težkoatletski prireditvi v Parizu j« R i g o u 1 o t u uspelo suniti soročno 176.5 kg, s čimer e potolkel lasten svetovni re--kord. Na isti prireditvi je Bolgaru Bote-vu uspelo soročno tezoma dvigniti 109 kg (srednja teža) in potolči svetovni rekord.
Malman!§a republika na svetu
V francoskem departmanu Basses Py-. reness leži v skoraj nepristopni višini na dobrem kvadratnem kilometru republika Saint Goust. Ta republika ima nekaj nad sto prebivalcev, ki se preživljajo večinoma s tkanjem. Republika ima že nad 200 let svojo samostojno vlado, ki se imenuje »Svet starih«. Po je seveda častno mesto brez plač, ker republika nima ne davkov in ne dolgov. Mala svobodna država nima niti svojega pokopališča. Prebivalci gorske naselbine prepuščajo svoje mrliče vasi, ki leži ob vznožju gore. Ker je pot v dolino težavna in nevarna, so prebivalci Saint Gousta uvedli originalen transport mrličev: iz gore v dolino so napravili drčo, po kateri spuščajo rakve, kakor drvarji hlode ter prepustijo vse ostalo delo in skrb za pokojne prebivalcem doline. Dolinci morajo to nalogo hočeš nočeš prevzeti, ker mrličev ni mogoče vrniti v visoko gorsko naselbino.
Prazniki za 595 miliionov
Od 24. decembra do 7. januarja je za okroglo 595 milijonov ljudi doba največjih praznikov. To velikansko število pa tvori komaj tri osmine celokupnega človeštva. Božič se je prvič praznoval na dan 25. decembra v Rimu 1. 354. Razlika med gregorijanskim in julijanskim koledarjem je 13 dni. 595 milijonov je pa tako-le razdeljeno na cerkve in konfesije: Rimskih katolikov je 273 milijnov in sicer 190 milijonov v Evropi, 55 milijonov v Ameriki, dobra dva milijona v Afriki, 1 milijon pa v Avstraliji. Protestantovske cerkve združujejo okroglo 198 milijonom, od katerih odpade na anglikansko cerkev 26 milijonov, 124 milijonov pa odpade na pravoslavne in pa nekaj malih cerkva, kakor so n. pr. krščanski Abesinci in Armenci ter Kopti v Egiptu.
Podzemske garaže v Parizu.
Vprašanje prostora za gradnjo garaž v velikih mestih zadaja interesentom vedno večje skrbi. Avtomobilske garaže, ki niso v središču mesta ali vsaj njegovi najbližji okolici, namreč ne odgovarjajo svrhi in je njihova rentabilnost zelo rie-sigurna. Zato ni čudno, da se je novoustanovljeni odbor za podzemne ceste in garaže v Parizu odločil, da napravi več podzemnih garaž. Med drugimi so projektirane podzemne garaže in k temu spadajoče ceste pod velikimi bulevardi v Droutu in na Montmartru.
Zanimiva obletnica.
Na Angleškem so letos slavili stoletnico uporabe in prodajanja vžigalic. Na Angleškem je začel prvi vžigalice izdelovati lekarnar V/alker v Stocktou-on-Teesu. Iz trgovskih knjig te lekarne je razvidno, da je bila prva škatljica vžigalic prodana 1. 1827 nekemu Johnu Hixo-nu. V škatlji je bilo tedaj po 50 vžigalic, hrapav papir za vžiganje je bil pa priložen. Iznajditelj je v prvih dveh letih prodal samo 250 škatljic.
Izpodleteli angažma.
— Povejte mi, dragi gospod, kako to, da ni ravnatelj angažiral gospodične Minke? Saj ima vendar lepo in veliko bodočnost!
— To je že res, toda če bi imeli le malo manj nreteklostiJ
Izgubljeni avtomobili.
Za Amerikance je avtomobil tako navadna stvar, da se prav često zgodi, da ga pozabijo na ulici. Tekom šestih mesecev je našla policija nič manj kot 155 avtomobilov na cesti, ki so čakali na lastnika. Ker se lastniki pozabljenih avtomobilov niso javili, je policija vse prodala na javni dražbi in sicer za skupno vsoto 4.500 dolarjev ali po naše za 252.000 dinarjev.
Tudi princip.
— Tako torej je s teboj, nezvesta! Pil* stiš, da te poljublja drugi na zatilnik?
— Jaz se principijelno ne brigam za to, kar se dogaja za mojim hrbtom!
Doslednost.
— Pomisli, dragi soprog, ravnokar 3*6 bil pri meni v kabini neki tujec.
— Pa ga nisi postavila na hladno?
— Kako naj bi bila to storila, ko mi je takoj rekel, da ga tudi včeraj nisem spodila!
Praktičen jud.
Natan, kje imaš že zopet svoj krožnik?
— Sedim na njem, da se ne shladi pri tem pasjem mrazu.
Težka odločitev.
Sodnik: »Tožitelj zahteva za zausnicS sto dinarjev. Mu jih boste plačali?«
Obtoženec: »Hm, če to storim, imam jutri gotovo kakih dvajset ponudb..
Prehitro Izgovorjeno.
— Za božjo voljo, kaj ste mi zopet napravili! Če bi bil hotel poslati tja tepca, bi bil šel sami	-
mmV
Marffionsfl V P Č P R N ! K lnlfx
V Mari^of n, flne 58. XlT. T92?.
jtians Dominik:
Oblast treh
Jana Hartejeva se je bavila z vezenjem. Njeni beli prsti so spretno ubadali iglo za iglo in vstvarjali na težki temni svili rdečo rožo. Toda njene misli niso bile pri delu. Njene poteze so kazale, da jo teži neka skrb, neka bol. Sence pod očmi so pričale o prečutih nočeh, bledica njenih lic pa je še stopnjevala nebitnost njene pojave. Z vzdihom je spustila delo v naročje.
»Danes je minul teden dni, kar je bil Silvester zadnjikrat pri nas.«
»Mogoče skrbiš po nepotrebnem, otrok. Po mojem mnenju se je moral nenadoma podati na potovanje... pa je v naglici pozabil, da bi nas obvestil.«
»Pozabil?«
Grenak smehljaj je zbežal preko Janinih usten.
»Jana, kaj ti je vendar?«
»Pusti me, mati! Vem, da si tudi v delavnicah ne vedo razlagati njegovega nenadnega zginotja. Tamkaj prevladuje mnenje... in tudi jaz se bojim... nek notranji glas mi daje gotovost, da je postal žrtev nesreče ali morda... kakega zločina.«
Pokrila si je obraz z rokami in je zaman skušala zaustaviti solze, ki so jih polzele med prsti na rdečo rožo v naročju.
»Nemogoče, otrok! Tako dober, prijazen človek. Kdo naj bi ga sovražil?! Razen z nami ni občeval z nikomur v celem
kraju. Kaj, če bi vprašali dr. Glossina za svet. Saj je obljubil, da nas danes zopet obišče. Mogoče nam bo on lahko pomagal.«
Jana je spustila roke v naročje.
»Dr. Glossin?«
Rdečica je zalila njen obraz. Njene oči so se široko zazrle in njeno vitko telo je vstrepetalo. <
»Dr. Glossin... Da... On!«
Hripavo so se iztrgale te besede iz njenih ust. Zamišljeno so se vsesale njene oči v gosto zelenilo drevesa nad njo. Misli so begale za njenim čelom. Skušala je, doumeti sumnjo, ki se je trenotno in instinktivno pojavila v njeni duši... Zaman! Našla ni nobene zveze. Napeti izraz njenega obličja je nadomestilo razočaranje. Kaj je bilo, kar se je za trenotek pojavilo popolnoma jasno in gotovo pred njenimi duševnimi očmi in kar se je potem zopet tako zapletlo in zamračilo, da ni razumela ničesar več?
Nekdo je zaloputnil vrtna vrata in Jana je planila pokoncu.
»Oh, dr. Glossin!«
Bojazen in upanje se je mešalo v njenih potezah.
»Vi ste me poklicali, ljuba Mis Jana. Tukaj sem. S čim vam lahko ustrežem?«
»Ob pravem času prihajate, gospod doktor,« je ogovorila Mrs. Hartejeva obiskovalca. »Pred tednom je Mr. Logg Sar izginil. Nama je to uganka. Pomagajte nama jo rešiti!«
Jana je nepremično zrla na doktorjev obraz. Njen pogled je bil tako vprašujoč in tako poln bojazni, ko da se mora tukaj
1861
If
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14
Najprlmarnajla
novoletna
darila
kupite najceneje pri tvrdki
ANICA TRAUN
Grajski trg 1.	24a
POZOR!
POZOR!
KnlMuMi,
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustlnili, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijaini oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
JURISTI!
NOVO!
NOVO!
OBlNI DRŽAVLJAN/KI ZAKONIK
v slovenskem prevodu je pravkar izšel.
Cena knjigi Din 150, po pošti Din 155
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13
• ; ■	...	,	,or<
m®
H
Naznanjamo tužno vest, da je nenadoma preminula gospodična
Gabrijela Škerjanc
zasebnica v Mariboru
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 29. decembra ob 16. uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 2. januarja ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru.
Žalujoči rodbini Škerjanc In Majer ter ostali sorodniki
Maribor, dne 27. decembra 1927	2071
odločiti vprašanje o njenem lastnem življenju.
»Pomagajte nama, gospod doktor!«, se je pridružila prošnji svoje matere.
Jasno je bilo, da obedve ženski še nista ničesar slutili o aferi v Sing-Singu in dr. Glossin se je ravnal po tem.
»Oh, Mr. Logg Sar je izginil? Najenostavneje bi pač bilo, poklicati na pomoč policijo. Seveda bi se morala utemeljiti verjetnost zločina, ker sicer... v Zedinjenih državah se mnogo potuje, in osemdnevna odsotnost mladega, svobodnega moža še ni noben razlog zaposliti policijski aparat.«
Dr. Glossin je obvladal svojo zunanjost. Jana, ki ga je ostro opazovala, ni opazila na njem nobene spremembe, ko je mirno nadaljeval: »Sam bom posredoval pri policiji, toda... toda, morda ima Logg Sar tehtne vzroke...«
»Gospod doktor! Kaj naj to pomeni?«
Prestrašeno se je izvil Jani ta vzklik iz grla. Pogledala je v obiskovalčevo obličje z velikimi, jasnimi očmi. Toda samo za trenutek. Pred magnetičnim fluidom, ki je prehajal iz bleščečih se doktorjevih oči
nanjo, je boječe povesila trepalnice.
»Prišel sem samo, da vzame iz laboratorija neko malenkost, ki sem jo zadnjikrat pozabil tukaj. Moram namreč takoj zopet odpotovati.«
Mimogrede je skušal ujeti še enkrat Janin pogled, ki je vztrajno zrla na tla. Samo trenutek je trajal ta nemi boj. Potem je dekle premagano dvignilo pogled k možu. Njuni pogledi so se vsesali drug v drugega.
»Samo dobre pol ure, potem je moje opravilo končano.«
Doktor je odšel proti hišnim vratom.
»Spravi me v hišo, ljuba Jana. Solnce se je skrilo za streho. Hladno mi postaja.«
Medtem, ko je Jana pobrala spadlo ogr-tačo ter jo ogrnila okoli materinih ramen, jo je ta ljubeče božala po njenih bledih licih.
»Ljubljenka, saj bo še vse dobro.«
»Da bi le imela prav, ljuba mati.«
Mirno, skoraj monotono je izgovorita Jana te besede. V sobi je posadila bolnico na divan in odšla na hodnik. Nalahno je zaprla vrata za seboj in je obstala za trenutek, ko da se bori sama s seboj. Potem je odšla proti laboratoriju.
MaNogtMj, Mdviijcvpe«*-tfovaln« iti aocijatna nam**« •bčinatva: vaaka basada 30 p, najmanjši znaaak Din B —
Mali
Žan Hm, dopisovanja in ogtaJ ai trgomkega afi reMamoogaj značaja: vaaka baaada 60 pj nejmanji! anaoak Din tO'—j
Kupim staro zlato,
srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah. Hger, Maribor, Gosposka ulica 15.	11-a
Kolesa In motorje shranjuje
preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tattenbachova 14.	26a
Denarnica z večjim zneskom
se je izgubila 27. dec. okoli 11. ure v avtobusu glavni kolodvor, Kralja Petra trg, vojašnica. Najditelj je poznan in ga opozarjam, da isto odda v pisarni avtobus-prometa.	2073
Iščem stanovanje 2—4 sob s pritiklinami. Solnčna lega. Mirna stranka. Ponudbe in termin na u-pravo »Večernika« pod »Št. 60«.	2070
Orehi
se prodajo v tovarni bučnega olja. Maribor, Pod Mostom 7.	1929
Oddam sobo z 2 posteljama. Sodna 26 parter, vrata 2.
2074
Velika zaloga kuhinjske posode.
Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, TibeŽe, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece, riio in dišave, kotličke in šibo za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert Vi cel, Maribor, Glavni trg g te v,
5- —	15-a
35
Me samo Dizle cene
ampak udi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Vas zadovolt v vsakem oziru.	«s7
Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke, plašče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, ženske In otroke. Najnovejši kroji in zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna.
JčEBc
][BD[
Za Novo leto naileora in naiceneHada-rila so slikanice za otroke:
O. Župančič, Pokoncu Izpod korenin
slikanica z besedilom cena Din 35’—, s poštnino Din 37'50 Domače in tuje ilvall
večbarvna slikanica, cena Din 30'—, s poštnino Din 34.— H. Groieljeva, Sala za male
slikanica, cena Din 32’—, s poštnino Din 36’—
M. Grošeljeva, Čebelica brenčellca
slikanica, cena Din SO’—, s poštnino Din 341—•
Veliko izbero najnovejših slikanic ima vedno na zalogi.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova cesta 13.	XU
jcnnc
Izdaja Konzorcij »Jutra« v. Ljubljani; predstavnik .izdajatelja In urednik: Fran
C » - „ v. ~
Brozovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik a v Mariboru,