lidlo luifostovjuuke kmotske iveie. - Cerni S8 llin 7.a cclu leto. — /.» iriozomnHo 1» Din. - l'o»«.
nie«na Številk« I Mn. - V Insmtneni drl" »»aha ilrohim mil™ »II njo prostor 10 Din.
Mata raka sredo ob 6 njutrM. — S|iisi m dopisi s«] »c poSUlajo IVedniSKu nt)omoUuti»". MrotntM reklimscUe In insorsti l!pr«inl5tm ..»maoljulm" v l,julil.|»iil, Kopllwj»t» ulln itev. 6.
Huiskarije z novimi davki.
Vendar so v Belgradu krepko zamahnili. Radičevci in žerjavovci so prav pridno hodili v Belgrad po svojo plačo — to je zneslo okrog tri milijone kron na mesec — niso pa prišli v narodno skupščino delat za gospodarski dvig naše države, temveč so hodili po shodih, kjer pridno zabavljajo čez vlado. Zato so v Belgradu rekli: Ne boš, za zabavljanje pa država nima denarja. Ne dobite nič, dokler ne pridete delat. —
Toda gospodje zabvljajo naprej. V tem oziru so mojstri — zakaj poslanci so in govore, kar hočejo, saj jim nihče nič ne more.
Zlasti divji so pri nas radičevci in žerjavovci. Beri njihove liste: laž na laž, zmerjanje za zmerjanjem, neprestano in skoz ista dolgočasna lajna.
Sedaj so se spravili na naš oblastni od-bor, češ, da je naložil nove davke.
Resnica pa je, da oblastna skupščina sedaj dela proračun in vsak proračun vsebuje seveda davke. Vsak proračun ima stroške, torej mora imeti tudi dohodke. Ali je pri občini ali celo pri domačem gospodarstvu kaj drugače?
Torej oblastni proračun ima tudi davke in sicer skoro vse tiste davke, ki jih je imel dosedaj. To torej niso novi davki, temveč stari. In ti davki so večinoma prostovoljnega značaja — kdor ima denar za pijačo, zlasti za žganje, kdor ima denar za avtomobil, kdor hodi ponoči v kavarno, kino, kdor pleše itd., naj plača tudi nekaj za gospodarski napredek našega ljudstva.
Je pa v tem proračunu letos tudi majhna vsota, ki se bo dobila z novim davkom. Kmeta tukaj zanimajo samo 30% doklade na zemljiški davek. To bo zneslo na leto 1 milijon 200.000 Din.
Cemu to?
V prvi vrsti zato, ker so se drugi sloju zlasti obrt in industrija pritoževali, češ, kmetje imajo največ od oblastnih skupščin, plačajo pa zanje nič. Koliko je ta pritožba upravičena, koliko ni, tega ne bomo tu preiskovali. Res pa je to-le:
1.	Pravično je, da nosijo bremena za gospodarsko delo v oblasti vsi sloji — pač po svojih močeh. Ker so pri nas kmetje gotovo šibkejši sloj, bodo nosili primeroma malo — 1 milijon 200.000 Din.
2.	Res je to, da so kmetje od oblasti lutjveč dobili — saj so tudi izmed najpotreb-
nejših. Kmetsko gospodarstvo je na zelo šibkih nogah in povsod je treba pomagati. Če bo kmet trden, se bo tudi delavec in obrtnik in trgovec trdno držal. Zato je v letošnjem proračunu za dvig kmetskega gospodarstva določenih 13 milijonov 300.000 Din. Torej več kot desetkrat več, kar bodo kmetje morali plačati oblasti zemljiških do-klatl.
3.	Res je tudi, da je Slovenska ljudska stranka dosegla, da kmet ne plačuje več — z zelo redkimi izjemami — dohodninskega davka. Saj smo samo leta 1927. in 1928. do 31. avgusta v Sloveniji plačali čez 80 milijonov dinarjev vsega davka manj kot leta 1925., ko je vladala zloglasna žerjavovsko-pribičevičevska vlada. Teh 80 milijonov pa je bil v prav obilni meri deležen tudi naš kmet.
4.	Kar se pa tiče zvišane takse na vino, je pa stvar tale: ko je bila lansko leto naložena naklada 35 par na liter, so dobili gostilničarji od zanje zelo merodajne strani navodilo, naj povišajo ceno vinu za 1 Din. Zakaj naj ta dinar ne pride v korist oblasti in s tem v korist našemu kmetu, delavcu in obrtniku na splošno? Zato se je taksa v letošnjem proračunu dvignila na 1 Din. To je bilo zlasti toliko bolj lahko, ker se pri nas itak spijeta dve tretjini vina, ki je uvoženo od drugod.
Pa še ena zelo žalostna in resnična stvar je tu. Ponovno moramo povdarjati, da je pitje alkoholnih pijač najhujša rana našega ljudstva in našega gospodarstva. Ne kaj groznega je, kar pri nas izdamo za alkohol — vsi davki so naravnost beračija proti stroškom za alkohol. In pri tem še niso všteti stroški za bolezen, zamujeno delo itd. Kdor bo pri nas omejil to strahotno zapravljanje denarja in človeškega zdravja, ta zasluži zlat spomenik visok kot vaški zvonik. Bogati so samo tisti narodi, ki le malo in zinemo pijejo. Če oblastni odbor hoče omejiti pijančevanje z nalaganjem taks na alkoholne pijače, je to ne samo ogromno gospodarsko delo, temveč tudi kulturno.
Vsako hujskanje proti temu je naravnost zločin, je hudobija proti zdravju in gospodarski moči slovenskega naroda. Tu bo liujskal saino tisti, ki nima vesti, ki ne čuti odgovornosti ne pred Bogom no p: 3d narodom.
Kadar pridejo hujskači med vas, tedaj jim to povejte v brk in jim pokažite vrata Naše geslo je delo, delo in zopet del« — s hujskarijo in nergaštvom pa se ne bo nobena cesta zgradila, nobena šola popravila in noben hlev prenovil.
Proračun HubSianske oblasti
IZDATKI.
I.	Splošna oblastna uprava 3,361.564 Din. V tej svoti so všteli vsi izdatki za oblastno upravo, oblastno skupščino, dnvenice obl. poslancev ter uradnikov.
II.	Deželna kultura 13,362.804 Din. Posamezne postavile v tem poglavju jasno dokazujejo skrb ljubljanske oblasti za dvig našega kmetijstva. V dokaz navajamo nekaj postavk, Kmetijski in gospodinjski tečaji ter poučna potovanja 120.000 Din. Kmetijske razstave in tisk 50.000 Din. Podpore gospodinjskim šolam 50.000 Din. Podpore kmetijsko- in gospodar-sko-nadaljevalnim šolam 120.000 Din. Podpo-re za kmetijsko in gospodinjsko naobrazbo osnovnošolskega učiteljstva 100.000 Din. Skupaj za kmetijsko izobrazbo 440.000 Din.
Prispevki za nabavo umetnih gnojil in semen 220.000. Zatiranje rastlinskih bolezni 25.000. Podpore za nabavo poljedelskih strojev 120.000 Din.
Za dvig živinorejo 2,525.000 Din. Za vino-gradništvo 650.000; za sadjarstvo 185.000; za vrtnarstvo 30.000; »a pospeševanje gozdarstva 50.000; za zadružno šolstvo 90.000. Podpore vsled elementarnih nezgod 500.000 in za vete-rinarstvo 120.000 Din; za kmetijsko zadruž ništvo 350.000.
Agrarne operacije in melijoracije 1,602.216 dinarjev.
Izdatki za kmetijsko šolstvo so proraču-njeni tako-le: Kmetijska šola na Grmu 1,416.216; Mlekarska šola v Škofji Loki 583.100; Podkovska šola v Ljubljani 246.780. Skupaj za kmetijsko šolstvo 2,201.096 Din.
Oblastna posestva v Mali Loki in Robežiu 433.740 Din; Zrebčaraa na Selu 742.520; Ribje vališče v Boh. Bistrici 60.000. Investicije 2 000 000
' III. Javna dela in obl. imetje 14,067.904.
Ti izdatki so v prvi vrsti namenjeni za vzdrževanje in zboljšanje deželnih, okrajnih ln dovoznih cest in mostov.
Službeni prejemki cestarskega osobja 8,950.000 Din.
Prispevki cestnim odborom in obmejnim zastopom 6,000.000 Din.
Vzdrževanje od države prevzetih cest 400.000 Din.
Vzdrževanje mostov čez Savo 200.000.
Prispevki za občinske ceste 300.000.
Prispevki za vodovode in vodne zgradbe 800.000.
Vzdrževanje in poprava obl. poslopij 1,000.000 Din. '
IV.	Obrt in trgovina 2,050.000. Med d ni-
gim je določeno za: obrtno-trgovsko nadaljevalne šole 225.000, gradbeni fond Trg. akademije 70.000; organizacijo oddelka za pospeševanje obrti 250.000; obrtno-trg. muzej 250.000; podpore obrtnim zadrugam 300.000; tujski promet in turtetiko 250.000 Din.
V.	Zdravstvo in javno skrbstvo 33.278.336 dinarjev. Za oblastne bolnice in sicer splošno bolnico v Ljubljani, bolnico za duševne bolezni, bolnico za žeoske bolezni v Ljubljani, javno bolnico v Brežicah 21,266.480.
Skrbstveni zavodi, obl. mladinski dom v Ljubljani, gluhonemnica, obl. vzgajališče, zavod za slepe v Kočevju, mladinsko skrbstvo, skrb za uboge in onemogle 3,480.568. Izredni izdatki za bolnice 3,930.000.
VI.	Socialno skrbstvo 2,174.000. Tu omenjamo posebej prispevek za zgradbo malih stanovanj 1.500.000.
VII.	Prosveta 2.120.000. Za podpore pro-svetnim namenom 500.000, za štipendije srednješolcem 120.000 in za povzdigo šolstva 1,500.000 dinarjev.
VIII.	za obrostovanje in amortizacijo ob-iastsvH dolgov 1,433.698 Din.
IX.	Pokojnine in miloščine 200.000.
X.	Med raznimi stroški je določenih za gasilstvo 100.000; proračunska rezerva pa znaša 1,000.000.
DOHODKI.
I. Lastni dohodki 10,394.815 Din.
Od teh omenjamo nekatere: Prihranek prejšnjega leta 4,000.000. Donos oblastnih posestev in imetij 609.500, povračilo oskrbnin od samoplačnikov in zavarovalnih ustanov 4.620.000, dohodki gospodarstva zdravstvenih in skrbstvenih zavodov 5,097.000 Din.
Davščine.
1.	200% oblaitue doklade k drž. taksi za gostilniške in kavarniške pravice 80.000 Din.
2.	30% obl. doklada k drž. davku na dohodek od zemljišč 1,200.000 Din.
3.	30% obl. doklada k drž. davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev 1. in 2. skupine 2,200.000 Din.
4.	30% obl. doklada k drž. davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov.
5.	30% obl. doklada k drž. davku na dohodek od nesamostalnega dela in poklica 400.000.
6.	Oblastna davščina od zaposlitve inozemskih delavcev 500.000.
7.	Oblastna davščina od lovišč in ribolov 500.000.
8.	6% oblastna taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 300.000.
9.	Oblastna taksa na gledališke karte 150.000 Din.
10.	Obl. taksa na javne plese in nočne zabave 500.000 Din.
11.	Obl. taksa na motorna vozila 400.000.
12.	Trošarina na potrošnjo premoga 300.000 Din.
13.	Obl. doklada k drž. trošarini na vino po 1 Din od litra 15,800.000 Din.
14.	100% obl. doklada k drž. trošarini na fino vino 50.000 Din.
15.	100% obl. doklada k drž. trošarini na pivo 2,000.000.
16.	100% obl. doklada k drž. trošarini na navadno žganje 2,800.000 Din.
17.	100% obl doklada k drž. troSarinl na glkohol (špirit, rum, konjak ia likerji) 7,000.000 Din.
21
Mariborska oblastna
skupščina.
Dne 5. novembra je bilo otvorjeno tretje zasedanje mariborske oblastne skupščine. Izčrpno poročilo o stanju oblasti je pedal veliki župan dr. Schaubach. Iz njegovega poročila nekaj odstavkov:
Poljedelstvo. S kreditom kmetijskega ministrstva se je nabavilo 7 hmeljskih škropilnic, ki so se doposlale okrajem. Pripravilo se je vse potrebno za izvajanje ministrskega pravilnika o kontroli hmeljskih reztiic. Nadaljevala se je ureditev kmečkih vzornih posestev. V Mariborski oblasti imamo danes v devetih okrajih 9 vzornih posestnikov, za katere je bilo to leto nakazanih nadaljnjih 16.000 Din. S tem zneskom so se na vzornih kmetijah vpostavila gnojišča in nabavili najpotrebnejši stroji in dobro seme. Za kmetijsko razstavo v Čftkoveu, ki se je prav dobro obnesla in se je vršila od 7. do 10. oktobra t. 1. je kmetijsko ministrstvo dovolilo znesek 20.0'0 Din. Za uničevanje hmeljske stenice je Hmeljarsko društvo v Žalcu dotiilo od kmetijskega ministrstva nakazan znesek 15.000 Din. Zadružna zveza v Celju je prejela podporo v znes! u 50.000 Din za zadružne tečaje in za revizijo zadrug.
Živinoreja. Od raznih panog živinoreje najbolj nazaduje konjereja. Zlasti ni prodajnih prilik za mlada žreueta, ki gredo večinoma v roke mesarjev. Vsled tega se krči število konj, zlasti pa število ubrejenih kobil. Po n:\Iogu kmetijskega ministrstva se je nakazal »Centrali jugoslovanskih kasačkih društev v Turnišču pri Ptuju državni prispevek za konjske dirke v znesku 50 000 Din. Govedoreja je številčno in kakovostno nekoliko napredovala. Tudi gvinjereja je napredovala. S skromnim zneskom ca Din 8000 smo porazdelili dvajset plemenskih mrjaščkov po znižani ceni. v svrho razširjenja naše štajerske kure in povzdigo nesnosti se je brezplačno razdelilo tekom lanske jeseni 117 petelinov in 52 kokoši. Za živinorejsko razstavo v Šmarju pri Jelšah je kmetijsko ministrstvo nakazalo znesek Din 6000 za živinorejsko razstavo v Ljubnem istotako znesek Din 6000.
Naše mlekarstvo hira vsled pomanjkanja trga za mleko in mlečne proizvode. Mlekarski zadrugi v Sv. Lovrenc na Dravskem polju se je nakazala pomoč 5000 Din.
Vinarstvo in sadjarstvo. Sredi decembra 1927 sta bila zaključena viničarska tečaja v
1/aru'mo navade naših očetov!
Oni niso bili nikdar brez »ALGE«, znali so ceniti vrednost »ALGE«, znali so preprečiti mnoga težja obolenja, ker so v vseh slučajih
prehlajenja — influenca, hripa _ posebno,
če je imel kak član družine malo višjo temperaturo (vročico), bolniku malo nadrgnili nogi, roki, vrat, prsa in hrbet z »Algo«, ker jim je bilo znano, da bo postal zopet svež, bo lažje dihal in, kar je glavno, vročina bo takoj popustila in nastopilo lahno, prijetno spanje.
Poizkusite tudi VI vsaf enkrat »Algo« in postala Vam bo najboljša prijateljica skozi vse življenfe.
V vseh lekarnah ln drogerijah 1 steklenica • točnim navodilom Din 16'—; kjer je ni dobiti, naročite jo po pošti na naslov: LABORATORIJ »ALGA«, SUSAK 45. 4 steklenice Din 77-—, 8 steklenic Din 131—, 25 steklenic Din 320-—»
Pekrah in Kapeli i dobrim uspehom Nova viničarska tečaja sla zopet popolnoma zasede 'na in trajata od 15. februarja 1928 naprej 9 mesecev. — V mesecih december 1927 in ia. nuar 1928 se je uprizorilo v področju mariborske oblasti več vinskih razstav in seiniov (Ivanjkovci, Ljulomer, Ptuj) ki jih je podprl ohlaslni odbor. Koncem novembra 1927 je od kmetijskega ministrstva prispela državna pomoč društvenim trtnicam in drevesnicam v znesku 9000 Din. Posamezne organizacije bo dobile po 1000 Din. Trtni nasadi in drevesnice v Pekrah, Kapeli, Vukanovcu, Dramljah in Ptuju so normalno obratovale Povpraševanje po trtah in sadnem drevju je bilo veliko in se ni moglo vsem zahtevam ugoditi. S 1, aprilom so ti nasadi prišli v oskrbo oblastne samouprave. — Pripomniti mi je, da je bila državna pomoč naklonjena osredni štajerski vinarski zadrugi v Mariboru v znesku Din 25.000 in prvi južnoštajerski vinarski zadrugi v Celju 25.000.
Nato je podal dolgo in zelo točno poročilo o delovanju oblastnega odbora predsednik dr. Leskovar. Med drugimi je poročal:
Vzdrževanje samoupravnih cest.
Na podlagi uredbe o organizaciji cestno-v/.drževalne uprave prevzame oblastni od:>or s 1. januarjem 1929 eno četrtino vseh doseda-n.j'h okrajnih cest v svojo upravo. V svrho nadzorstva se ,ie pri oblastnem gradbenem oddelku otvoril praktični in teoretični tečaj za cestne nadzornike. Izdalo se je v le u 1928: za bivše državne ceste v Slovenski Krajini Din 200.000; za komitatske ceste v Slovenski Krajini Din 600.000; za bivšo državno cesto Cako-vec—Letinjski most v Med.iimurju Din 50.000; za okrajne ceste v Medjimurju Din 300.000; za bivšo Podravsko cesto Din 150.000; za deželno cesle v Mežiški dolini Din 400.0(10. — Tudi se jo letos razdelil med okraje državni prispevek iz proračuna za leto 1928-9 v skupnem iznosu Din 1,729.600. Razen tega so se dovolile sledeče podpore: za most čez Bolisko v celjskem okraju Din 10.000; za most v Gornjem gradu in Radmirju 50.000; za popravilo cesle Konjice—Oplotnica Din 40.000; za ob-režni zid ob Žičnici pri Špiialiču Din 41.000; za mostove na Radijski cesti okraj Marenberg Din 15.000; za cesto Boreči—Veržej in most v Pristavi Din 40.000; za most čez Dravo v Ptuju Din 90.000; za most v Pečkeh in za cesto KoS-njica—Pekel Din 15.000; za velunsko cesto v šoštanjskem okraju Din 5000; za most čez sa-vinjsko strugo v Polzeli, za popravile na cesti Marija Reka Din 20.000. Kot podporo za odpravo elementarnih poškodb na nekaterih važnih občinskih cestah se je v lelih 1927 in 1928 izplačala vsota Din 150.000.
Nove cestne zgradbe in preložitve.
Tudi novim cestnim zgradbam je oblastni odbor takoj v začetku posvečal vso pozornost.
Tako se je izdalo: za cesto Št. Jur—Marija Dobje Din 100.000; za most čez Savinjo v Gri-žah Din 90.000; za cesto Ramožanci—Turnišče Din 400.000; z,a cesto Lomanože—Ščavnica— Sv. Benedikt Din 300.000; za cesto Petelinjek —Ličnica Din 400.000; za cesto Lesično—Pre-vorje—Sv. Urban Din 500.000; za cesto buča —Solčava Din 300.000; za cesto Savci—Rtic-nifn Din 40.000; za most čez Dravo v Dravogradu Din 400.000; za cesto Jurjavci—Stogov-ci Din 100.000; za cesto Stoprce—Cermožiše Din 12.000; za cesto Hrastovci—Sv. Rupert— Za marko va Din 23.000; za cesto Belo—Zibika Din 270.000; za cesto Polzela—Št. Ilj pri Velenju Din 150.000; za cesto Št. Ilj—Velka Din 200.000.
V letu 1928 se je dovršila poprava mostu čez Dravo v Dravogradu in rrost čez Savinjo v Grižah, dočim se bodo prve ceslne zgradbe predale prometu v prihodnjem letu.
Tudi je izvršenih veliko novih cestnih projektov, ki se bodo mogli le postopoma uresničiti in ki se bodo že prihodnje leto pričeli izvrševati. Tudi si je oblastni odbor zbral iz bivšega graškega arhiva nekatere še ne izvršene projekte.
Regulacija rek in potokov.
Z,e v letu 1927 so se pričela tozadevna dela na Mislinji, Meži, Hudinji, Muri, Dravi ter Lendavi in njenih pritokih; leta 1928 pa še p:t Pesnici, Židnici in Trnavi v Medjimurju.
Za vodne zgradbe so se trosili sledeči zneski: za delno regulacijo Mure od Dokležovja do Sp. Mote Din 500.000; za delno regulacijo Drave pri Muretincih—Zobovcih in Vurberku Din 200.000; za delno regulacijo Meže v Farni vasi pri Prevaljah Din 80.000; za regulacijo Misli nje od Sv. Jederti do Št. Janža Din 7(i0.(KX); za regulacijo Hudinje od Škofje vasi do izliva v Voglajno Din 300.000; za regulacijo Pesnice od Moškanjc do Mezgovcev Din 2(k).000; za regulacijo Žičnice od Zič do Špita-liča Din 100.000; za regulacijo Lendave, Li-bine—Črni kotel Din 160.000. Regulacija Tr-nave v Medjimurju se prične z dnem 5. novembra.
p Danes in pred leti. Ko so imeli dolga povojna leta pri nas žerjavovci komando, jim ni bil mar napredek državnega gospodarstva. Spravili so s svoja modrostjo državni voz na rob propada. Da zakrijejo svoje strašne grehe, so silili tedaj ljudi, da kriče: živijo Jugoslavija, živijo narodno edinstvo. Kdor si je upal povedati, da bi imela biti povojna leta čas resnega dela, nc pa živijo-vpitja, je bil tepen. Zdaj, ko dr. Korošec rešuje po liberalcih zavoženo državno gospodarstvo in je tudi Slovenija mnogo na boljšem kot je bila, pa Bog ne daj, da bi kdo zakričal živijo država, ali pa še celo živijo Belgrad. Po žerjavovski zahtevi bi morali vsi in vsepovsod govoriti danes le o Puniši Ra-čiču in pa nositi rože in sveče pred kip Radiča, o katerem so žerjavovci s pucijevci vred prvi pisali, da pri njem ni vse v redu . . .
p Občinske volitve v Bosni in »kmetska demokracija«. Kakor znano, zahteva kmetska demokracija razpust sedanje narodne skupščine, češ, da sedanja vlada nima med volivci več večine. Kdor čita samo » Jutro« in podobne liste, je končno res uverjen, da bodo žerjavovci in radičevci pri novih volitvah dobili vse mandate. A glej resnico! Pri ravnokar izvršenih svobodnih občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini so vladne stranke nanredovale, opozicija pa nazadovala. To je dokaz, da ima vlada med ljudstvom zaupanje in da se imajo žerjavovci in radičevci novih državnozborskih volitev —• samo bati.
p Zanimivo, »Jutro« se čudi, zakaj se za žerjavovske vlade ni čulo o raznih sleparijah in zlorabi uradne oblasti tako kot pod sedanjo vlado. Čisto jasno, žerjavovci so svoje ljudi, ki so v takih stvareh priznano izvežbani, krili z vso svojo vladno močjo, dr. Korošec pa državne goljufe in
NOVICAKt
d Naša nova povest. Goliški plazovi, ki so bili po celi Sloveniji tako priljubljeno berilo, gredo h koncu. Nova povest, ki jo bomo začeli prinašati najbrž že v drugi prihodnji številki, se bo imenovala »Zagorski zvonovi«. Spisal jo je isti pisatelj kot je napisal znano »Črno ženo«, k; je naše ljudstvo še danes ne more pozabiti. »Zagorski zvonovi« so skrivnostni zvonovi v neki nepristepni, gorski steni, ki od časa do časa žalostno zazvone, a nihče nn ve, odkod je to zvonenje, kaj pomeni, dokler se tekom povesti ne razvozla pretresljiva povest starega čudaka in njegove mlade so-rodnice. — Prosimo naše prijatelje in naročnike, naj opozorijo na to povest svoje znance, ki še niso naročeni na »Domoljub«. Do konca leta stane samo 5 Din. — Povest bo tiskana tako, kot je sedanja: da se bo mogla izrezati in hraniti.
d Dr, Korošec stopa na prste, Dočim so bila pod žerjavovsko komando vrata raznim sleparijam in korupciji na stažaj odprta, se sedaj raznim nevrednim državnim uslužbencem krepko stopa na nepoštene prste. — V Štipu so zaprli pet uradnikov, proti katerim je uveden sodnijski postopek radi poneverbe in zlorabe uradne oblasti. — Sodišče v Loznici je obsodilo te dni radi raznih sleparij in zlorabe uradne oblasti nekega upravnega adjunkta na 18 in pol let težke ječe, njegovega okrajnega predstojnika pa spodilo in proglasilo, da ne sme nikdar več opravljati državne službe. Bivši okrajni predstojnik B. M. pa bo sojen pozneje, ker eno izmed njegovih številnih zlodejanj še ni točno pojasnjeno. — V Skoplju so zaprli nekega šumskega uradnika, proti kateremu se je ljudstvo že davno pritoževalo. Proti temu izkoriščevalcu države in ljudstva je nabrane toliko
sleparje tira pred sodišče. Ali sedaj razumele?
p Poslanec Pucelj naslavlja v »Kmet-skem listu« odprto pismo na dr. Korošca, v katerem na dolgo opisuje trpinčenje nekega vojaka, ki si je na nepojasnjen način vzel življenje. Ako je stvar resnična, je prav, da se Pucelj pritožuje. Toda v tem slučaju je Pucelj zgrešil pravi naslov. Kakor ni namreč vojni minister poklican, da preiskuje afere kake dolenjske babice, tako tudi Pucijevo pismo ne spada v dr. Koroščev delokrog, ampak v delokrog vojaških oblasti. Tja naj se obrne!
p »Kaj je dala klerikalna stranka Sloveniji, odkar je na vladi,« je vprašal dr. Žerjav celjske zborovalce. Odgovor: znižala je davke, je sprejela zakon o popolni davčni enakopravnosti, nato še sodniški, advokatski in mnoge druge zakone, ki so leta in leta zamanj čakali rešitve, prinesla je ljudstvu mir, ki je bil ogrožen po gotovih telovajskih društvih itd. Tudi dr. Žerjav blagodejno občuti svobodo dr. Ko-roščeve vlade v svojem političnem delovanju in tudi na svojem žepu, ako namreč — kaj davka plača,
tvarine, da bo trajala preiskava najmanj 6 mesecev. — Bivšega uradnika B, v Bački so tudi že zaprli, Dolže ga raznih uradnih poneverb, zlasti kraje denarnih vložkov nedoletnih otrok. — Notranji minister je proti visokemu uradniku uvedel preiskavo radi korupcije. Stvar je sledeča: Nekega dne je prišel v Belgrad neki Nemec iz Nemčije in se seznanil s hčerko visokega našega uradnika. Ta uradnik je kot bodoči tast naročil pri Nemcu marsikatere stvari za državno upravo in pri tem zelo mnogo »zaradil«, državo pa s pretiranimi cenami oškodoval. Dr. Korošec je stopil koruptnežu na prste in kazni ne bo odšel, pa naj bo katere »barve« hoče. — »Christ-liche Volkszeitung«, po kateri smo navedene slučaje posneli, po pravici vzklika: »Ako bi imeli pri nas daljšo dobo v vsakem ministrstvu po enega dr, Korošca, bi bile žalostne posledice svoječasnega Pa-šič-Pribičevičevega vladanja kmalu v korenini zatrte.« — Žerjavovci in radičevci pa kriče, da je dr. Korošec največja ovira sporazuma. Ali morda zato, ker je dr. Korošec pošten in zahteva to tudi od drugih?
d Proti nemoralni noši. Bolgarsko prosvetno ministrstvo je na številne pritožbe staršev in duhovščine zelo energično modnim izrastkom zaprlo vrata v šolo. Že svoj čas je prepovedalo vsem učenkam nositi svetle nogavice. Sedaj je pa izdalo strog odlok glede oblek učiteljic in učenk. Starši so se pritoževali, da kratka obleka brez rokavov in z globokim izrezom za vratom slabo vpliva na okus in nravno čustvovanje deklic. Odlok prosvetnega ministrstva predpisuje sedaj, da morajo vse učiteljice in uradnice prosvetnega ministrstva v službi nositi enobarvne, preproste, dolge, za vratom zaprte obleke z dolgimi rokavi. Obleka mora biti iz domačih tkanin, ne svilena. Kar se tiče barv, se sme voliti med črno, sivo modro, belo ali creme. Na vsaki šoli določa barvo šolsko vodstvo. Učiteljice morajo biti enako oblečene kakor učenke. Vsak prestopek sc bo kaznoval z odpustom iz službe.
d Predsednik narodne skupščine g. Mihailovič je odredil, da bodo odslej dobivali narodni poslanci mesečno plačo ne za naprej, ampak za nazaj. Poleg tega bodo pri vsaki seji prečitali imena poslancev in nenavzočim bodo plačo odtegnili. Tako je prav. Kdor ne dela, naj tudi ne je.
d Jugoslovanska kapela v Olomucu. Na skupnem vojaškem pokopališču v Olomucu na Češkoslovaškem so te dni slavnostno odkrili spominsko kapelo, kjer počivajo kosti mnogih jugoslovanskih junakov, ki so v vojskinem času umrli po različnih vojaških bolnicah v bivši Moravski. Jugoslovansko vlado je ob tej priliki zastopal. minister za vere g. Dragiša Cvet-kovič. Ta kraj, kjer počiva tudi marsikateri sin slovenske zemlje, bodo drugo leto obiskali slovenski izletniki, ki bodo potovali v Prago na mednarodno orlovsko
31
slavnost. Izlet v Prago organizira Jugoslovanska orlovska zveza, Ljubljana, Ljudski dom, kamor je poslati prijavo do konca novembra. Vožnja, hrana in prenočišče za 7 dni stane le 750 Din.
d Novi železobetonski most čez Kokro pri Kranju je bil otvorjen 31. oktobra.
d Krst na postaji. V osebnem vlaku, ki je vozil na progi Šid—Tovornik je prišla na svet mala Slovenka. Leopoldina Les iz Trbovelj je njena mati. Malo Slovenko so krstili na železniški postaji v Vinkovcih, boter pa ji je bil železniški policaj Andrija Osmerčič.
d Devčna občina Svibno (Sv. Križ) bo na temelju sklepa oblastnega odbora izločena iz občine Št. Jurij pod Kumom in priklopljena mestni občini Radeče z veljavnostjo od 1. januarja 1929.
d Poslanci »kmetske demokracije« so prišli te dni v Belgrad po dnevnice, pa jih niso dobili.
d Za najnujnejše potrebščine sirotam in vdovam vojnih invalidov je nakazal ljubljanski oblastni odbor 10.000 Din.
d Za zgodovinski spis ob prvi desetletnici ljubljanske univerze bo dal ljublj. oblastni odbor 50.000 Din prispevka.
d Nj. Vel. kralj in kraljica sta odpotovala 3. novembra v Pariš, kjer ostaneta kakih 10 dni. S tem je prešla kraljeva oblast na ministrski svet.
d Davčni oblastvi v Slovenski Bistrici in Škoivi Loki ostaneta, čeprav ni tam sedež okrajnega glavarja.
d Novo šolo so blagoslovili in otvorili 4. novembra v Notranjih Goricah.
d Hudo divjanje škrlatinke v Zagrebu. Letos v Zagrebu zelo divja škrlaiinka. V mesecu avgustu je bilo 74, v septembru 94 in v oktobru pa celo 143 novih slučajev škrlatinke. Dočim je bilo v prejšnjih letih kvečjemu par sto slučajev škrlatinke, jih je bilo lani že okrog 600, letos pa do konca oktobra že 838 ter jih bo do konca leta najmanj 1000. Oblasti ugibajo, katerih sredstev naj bi se še poslužile v boju proti škrlatinki.
d Radi škrlatinke je zdravstvena oblast odrezala od sveta celo vas Jarmino pri Vinkovcih. Prebivalci ne smejo prestopiti krajevne meje,
d Nasip se je utrgal. V tovarni cementa v Podsusedu je delal 33 letni delavec Gjuro Jelačič pri zgradbi nasipa, ki mu je grozila nevarnost, da se bo vsak čas podrl. Kljub tej nevarnosti je Jelačič nadaljeval z delom, toda nasip se je utrgal in pokopal Jelačiča pod seboj. Delavci so


(ntr-i
✓A
Nafcenefši naftiip nogavic
in pletenin v tovarniški zalogi Ljubljana
Miklošičeva cesta 14 Sv. Petra casta 22
ga hitro odkopali in ga izvlekli izpod zemlje, toda bil je že napol zadulen in je dobil hude notranje poškodbe, na katerih je kmalu zatem umrl.
d Shod Slovenske ljudske stranke na Čatežu. Shod Slovenske ljudske stranke preteklo nedeljo na Čatežu je bil zelo dobro obiskan in se je vršil v najlepšem redu. Obširno sta poročala o političnih in gospodarskih zadevah poslanec g. dr. Kulovec in oblastni poslanec g. Pevec.
d 20 lepih pujskov je skotila dve leti stara in 200 kg težka svinja, last župana Peregrina Capudra v Lukovici.
d »Smeli« in »Osvetnik« se bosta imenovala nova podmernika, ki ju grade za našo vojno mornarico v Franciji.
d 15 kg tehtajo že doslej sodnijski spisi, ki se tičejo zločina Puniše Račiča, ki je 20. junija oddal usodepolne strele v narodni skupščini.
d Velik del vasi Jakoševec pri Zagrebu je uničil požar.
d Pismo iz Kanade. Slovenski fantje iz Kanade Vam sporočamo tako: V Sloveniji mislijo, da se tukaj v Kanadi prav lahko zasluži, pa se jako moti jo. Tu se prvi mesec dela, drugi mesec pa je brez dela. Iz Slovenije, iz katere pišejo v Kanado: Pošljite mi dolarje«, mislijo da se v Kanadi dolarji kar grabijo. Tu je veliko močnejša zima kakor v Sloveniji. Zime je tukaj sedem mesecev. In v zimi se delo prav težko dobi. Kar se poleti zasluži, se pa pozimi porabi. Hudo nam je tu v Kanadi po prelepi slovenski domovini, ki smo jo zapustili. Tukaj ne slišimo ne glasu zvona, ne lepih slovenskih pesmi, ki smo jih peli pri pevskih zborih in drugih prireditvah, pač pa slišimo strašni veter, ki tuli v zimi, da je človeka strah. Zima je tukaj tako huda, da doseže čez 50 stopinj Celzija pod ničlo.
d Umrl je župnik pri Mariji Snežni g. Leopold Vozlič.
d Umrla je v visoki starosti 84 let Marija Rozinka v Brestu pri Igu. Bila je dolgoletna naročnica Domoljuba-.
d Tovorni vlak ?e zadel v avtobus v Gružu pri Dubrovniku. Avtobus razbit, šofer mrtev,
d Do smrti je povozil neki ljubljanski avto na ljubljanski ulici ob tričetrt na 12 ponoči bivšega maserja v hotelu »Slon« 51 letnega Ivana Pirša v Ljubljani.
d Ravnotežje je izgubil in izginil v valovih. Posestnik Vincenc Soklič, p. d. Medved iz Lazov, župnija Gorje, se je vračal od pogreba. Na opolzki cesti je padel in se nekoliko potolkel. Da bi si izpral rano, je stopil na breg Radovnc, pri tem pa zgubil ravnotežje ter padel v valove močno narasle reke. Dasi je nekdo videl ponesrečenega izginiti v valovili ter je klical na pomoč, je bilo vse iskanje zaman in ga do danes še niso našli. Narasla Ra-dovna ga je najbrže odnesla v sotesko Vintgar in tam čez Šum v Savo. Zapušča ženo in pet otrok. Bil je visoke rasti, močne postave, 69 let star. Oblečen je bil v sivkasto obleko domačega sukna. Kdor bi
ga dobil kje ob bregu Save, naj sporoči županstvu Gorje pri Bledu.
d Pod vlak je zašel v Laškem gostilničar in posestnik Ivan Lipovšek iz Trerna-rij. Vozil se je ponoči s kolesom proti do-mu. Najbrže je šel po progi in ga je došel vlak, ki mu je razbil glavo.
d Kaj naredi alkohol. V Dardi pri Osijeku mlad pijan fant ni pri trgovcu, pri katerem je nekaj kupil, hotel plačati. Mimo so prišli orožniki, ki so ga zato aretirali. Toda fant se je v pijanosti uprl ter udaril enega orožnika tako, da se je nezavesten zgrudil in napadel ludi drugega. Ta drugi se je branil s puško, ga ustrelil in zadel v trebuh. Krogla pa je zadela tudi prvega orožnika ki se je med tem dvignil. Oba sta na potu v bolnico umrla. To naredi alkohol.
d Z acefilensko svetilko ni šale. Pred dnevi se je pripetila v Bjelovaru pred gimnazijskim poslopjem grozna nesreča. Nekako ob 6 zvečer je prišel h kostanjarski stojnici 12 letni gimnazijec Dirnberger. Naenkrat je kostanjarjeva acetilen-^ka svetilka eksplodirala in raznesla dečku glavo. Grozna smrt mladega dijaka je vzbudila v Bjelovaru splošno sočutje.
d Zaprli so berača Franca Zdešarja, ki ga dolže, da je meseca marca leta 1924. v nekem gozdičku pri Krašnji umoril in oropal posestnico Jero Sever,jevo iz Savelj pri Jezici. V tistem gozdičku je namreč berača in Severjevo, ki jc šla kupovat kravo, srečal neki finančni komisar iz Ljubljane. Po umoru je Zdešar izginil, komisar pa ga je poznal samo po obrazu. Te dni ga je pa zopet srečal na ljubljanski ulici in poklical stražnika. Zdešar dejanje taji.
d Pri vseh želodčnih bolečinah rabite prašek »M a g n a«. V malo vode na noževi špici po obedu in večerji pospešuje ta prašek prebavo, odstranjuje preobilno kislino, gorečico, neprijetno sapo iz ust, bljuvanje, pehanje, zdravi želodčni katar in katar v črevih, bolezni na jetrih, krče v želodcu, otekline v želodcu, hemeroicle, - Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah: 1 ovoj s točnim navodilom za 4 Din.
d Srečke pregleduje, hrani, prodaja, kupuje in daje pojasnila dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Miklošičeva c. 6, Ljubljana, Za odgovor dinar znamko!
NAZNANILA.
<1 Listni*« uredništva. — M. K. v T.: On je lani pod pravim imenom objavil v >Mladosti< glavno povest: »Suh list*.
n Prosvetno društvo na Črnučah vprizori v nedeljo 11. novembra ol> treh popoldne in ob pol osmih zvečer v Društvenem domu dramo v petih dejanjih »Živa pokopana«. Vljudno vabimo.
Brezniia, 11. t. m. se vprizori ob pol4 popoldne j.Mlinar in njegova hči«-, narodna igra v 10 slikah.
n Orlovska pedzveza Kranj. Tehnični tečaj, združen s tečajem Kranjskega or!. okrožja ob ne-nedeljah 4., 12., 18. in 23. t. m. se začne vselej ob 9 v Ljudskem domu v Kranju.
i ..............—inaiii iinn> n .um ii minili......."i" mi um i "
Z našo cmetno
mošfovo esenc® „MosStn"
si lahko vsakdo z mn'inii stro-ki pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pijnčo. Cena 1 steklenici '/a 150 litrov Din '20'—, po poflti Din 4'»'—• Dobi ae samo v drojreriji A. Kane. sinova, LJubljana hi drof?eriji Wolfram tr si. M. K«ne, Maribor. — V zalogi tudi Težakovo o:je.
PO DOMOVIN]
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
Naše društvo je prešlo nedeljo napravilo lepo akademijo ltot spomin na 10 letnico natSe svobode. Sodeloval je Orel, Orlice, pevski odsek in Prosvetno daičtvo. Krasne so bile članske simbolične vaje ()j Doberdobt, lepe tudi orliške »Nebo žari«, zelo primeren dramatičen prizor »Slovenija, Hrvatska, Si-bija — in naš videč, genij: Krek«. Zelo točno je osvobojenje in takratno našo brezskrbnost očital c. župnik Košir. Kot najl&pža ločka pa je kot za-J-iija stalila: poklonitev domovini in našemu kralju! Bila je to ena najlepših akademij na našem 0(jT'u. _ v seboto 10. novembra bo v dvorani prvo letošnjo filmsko predavanje, na katero vse farane prijazno vabimo. Predvajal se bo nov, krasen film: »Nibolungen-., ki v izredno lepili slikali razgrne pred gledalce vso pestro zgodovino nemškega naroda. Film je po vsebini približno tak, kot je suov Finžgarjevcga romana: »Ped svobodnim solncem;:. Naj torej vsakdo pride pogledati	F. S.
AJDOVEC.
V naši občini se že dalje časa pripravljamo za graditev nove šole. Vidi se pa, da mnogi ne uvnžujojo te potrebe ter vidijo v tem le nepotreben strošek za občino. Res je, da zidimje stavbe, kakršna bi morala biti naša nova šola, v današnjih razmerah zelo veliko slane. Res j" tudi, da pogoste slabe letine in razne drugo neprilike vedno stiskajo našo kmetsko ljudstvo, tako da bi bilo res upravičeno braniti se stroška. ako bi ta ne bil ^neobhodno polreben. Teda temu ni tako. Naša šobi je stara, nepravilno zgrajena, nili nima pravili šolskih sob, ni primernega stanovanja za učiteljstvo, tako da mora vsak parne!«- - vek sprevideli, da mini je nova šola neobhodno • r.tri-bna. Z novo šolo bi bilo tudi ustavljeno vedno 'mcačavanje učits!.;-stva. Saj je kraj prirodno dokaj lep. Ali kaj se hoče, če pa mlada učiteljica, ki pride v Ajdovec, mora po cele dneve stikati po vasi, da naposled dobi kako zadubio sobico za stanovanje in še lo nepr merno oddaljeno od šole. Umljivo je, da potem komaj čaka konca leta, da se premesti, ako so ji to še preje ne posreči. Z novo šolo bi se lahko trni i temu odpomoglo. Stara šola bi se malo popravila, ter bi tako lahko služila za stanovanje enemu učitelju. Ce bi pa zgradili šolo — in to bi bilo najbolje — da bi nudila dvoje stanovanj, bi pa lahko porabila občina staro šolo za svojo pisarno, kor sedaj tako nima primernega prostora za to; morda bi nudila prostore za morebilno izobraževalno društvo, katero se sedaj baš radi prostora ne more razviti, a bi bilo tako potrebno v Ajdovcu. Iz vsega tega in ker nas že tudi oblnst sili, je razvidno, da bomo morali slej ali prej šolo zidati, zato bi bilo najbolje, da se čim preje lotimo. Delali bi tako, kakor delajo drugod. Matenjal bi napeljali občani sami, les pa bi de'- graščino kneza Auer-sperga kakor nam je bilo že obljubljeno. Dolžnost občinskega predstojništva pa je, da poprosi pokrajinsko in državno oblast za primerno denarno \xidporo, kar gotovo ne bo brez uspeha. —
V ŠT. JURIJU POD KUMOM
se bo vršila tekom letošnje zime kmetijsko nadaljevalna šola za fante od 17. do 25. leta. Ker se šola prične že sredi novembra, se vabijo vsi oni fantje, ki nameravajo obiskovati to šolo, da se takoj zglase pri tukajšnjem šolskem upravitelju.
POROČILO S POHORJA.
Dasi smo v hribih in je malokdaj o nas čuti, navzlic temu skrbimo za prosvetni in gospodarski napredek. Ne vem hiše, ki bi ne bila naročena vsaj na en dober časopis, ki prinaša našim ljudem svetovnih novie, članke iz gospodarskih vprašanj in političnega polcreta. Tudi »Domoljubi je zelo dobrodošel gost v mnogih hišah. Razen tega je izr obražvalno društvo v prav živahnem razmahu n mnogo knjig iz tega torišča se prečita po kmetskih hišah. Vpeljana je Dekliška zveza, Marijina družba, tudi gasilci se postavijo v novem domu. Pa to še ni vse. Tudi v gospodarstvu nismo zadnji. Na vzpodbudo nekaterih mož Be je pred tremi leti izpeljal del okrajne ceste na zapadni »tram napetim Strdinovim klancem, ki je bil dolgo»let prava muka za vprežno živino. V istem smislu se je
ja&ssaae
letos na vzhodni strani prav lepo izpeljala precejšnja črla nove okrajne ceste. Treba je še potlako-vanja in gramoza, zato stopi ista šele drugo leto v promet. Vrhu tega si je naša vas Ribnica pomo-gla z napeljavo vode v hiše, kar bo omejilo težavno donašanje vode iz vaškega korita. Da se je vso to izvršilo, gre nemala zasluga tudi mariborskemu oblastnemu odboru, ki je znatno prispeval. Ne bilo bi nemara brezpomembno umestiti tudi tu-le sem-
kaj vpra-šanje: »Kdo torej resnično deluje v korist ljudstva?«
KOPANJ IN RACNA.
Oblastni odbor je dovolil za prezidavo šole na Kopanju znesek '20.000 Din. Iskrena hvala našemu skrbnemu g. poslancu Permetu, ki nam je iapo-sloval to tako potrebno podporo! V isti namen je dalo prosvetno ministrstvo 10.000 Din. Ta podpora je bila svoiečasno že dovoljena, n jo je bil tedanj'i prosvetni liberalni minister, kar enostavno črtal. Sedanja vlada pa je na posredovanje g. poslanca Smodeja to popravila. Pa bodo kljub temu gotovi ljudje pri nas še vedno tako brihtni, da bodo ob volitvah volili demokrate 1 — Oblastni odbor je sprejel v svojem zadnjem zasedanju predlog na-
„Srečna zaročenka sem"
pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in
varujeperilo!"
šega poslanca g. Perniela, da se vpelje v naši občini električna razsvetljava, seveda, če se bo priglasilo zadostno število odjemalcev, človek bi mislil, da se bomo za lo prekoristno napravo kar stepli, pa je nevarnost, da zopet zamudimo ugodno priliko kakor pred leti, ker imajo nekateri ljudje, žal, tako malo smisla za pravi napredekl
ŠMARTNO PRI LITIJI.
V »Jutru«: je bil priobčen dopis, ki na goro-stasen način popisuje, kako napreduje delo za v Narod ni dom<. Da že stoji na prostoru napis, v katerega se navdušeno ozirajo napredni pristaši. Da so je lo navdušenje pokazalo pri udeležbi igre v prid domu, ko je bila dvorana premajhna, češ, da hO morali mnogi oditi in so vseeno od navdušenja plačali delež. Da je bil za zgradbo doma navdušen govor, po katerem so zložili veliko vsoto in celo javno po trgu manifestirali. Sklenili so takoj voziti materijal in določili prostor za les, pesek, kamen Da bo javnost zvedela resnico ji sporočamo: Udeležba pri igri je znašala en cel ducat. Par jih jc odšlo, ne da bi kaj plačali in sicer zalo, ker bi jim bilo dolgčas sedevi v prazni dvorani, (lovora ni bilo, nabirke tudi nobene, še manj pa kake manifestacije. Dasi stoji v dopisu, da igra jasno kaže, da je treba večjega doma, je gotovo po teh ugotovitvah več kot jasno, da je še ta dvorana zanje prevelika. Da bi naprednjnki vzbudili večje zanimanje in pritegnili tudi Lilijo k gradbi doma in sodelovanju, pn v onem dopisu celo nazivljeji »Litijski domc. In da bi tudi priprosto ljudstvo delalo pri gradbi doma, ga dopisnik imenuje »Narodni doinc, dočim stoji na vabilih k igram: dobiček za >SokoIski dom<. Čemu In dvoličnost in neresnično poročanje? No. agitacija za >Narodni doni« je res precej nerodna, tako, da celo lastnim pristašem preseda.
DEVICA MARIJA V POLJU.
Občinske volitve v naši občini se vrše v nedeljo dne 18. t. m. Kandidatnih list je vloženih G. Agitacija z vseh strani je v polnem teku. Kar je posebno obžalovali je to, da ni enotnega nastopa pristašev SLS. Kmetje so se združili s samostojnimi krneli in drugimi dekalisti v Gospodarsko listo. Nočemo zavzeti končnega stapšča, le to se naj po-vdari že sedaj, da bo treba po volitvah nn novo organizirati in spopolniti krajevni odbor SLS, poravnati vsa osebna nasprotstva in z novo silo iti na delo. Pristaši SLS delavci imajo dve listi. Druga skrinjica je lista krščanskih soeijalistov. Na tej listi so v ospredju možje, ki imajo posebno za naše papirnica rje velike zasluge. V občinskem odboru pn je tudi njih zasluga elektrifikacije v občini, novo postajališče, Ljudska kuhinja, brezposelni fond itd. Pristaši Slovenske ljudske stranke so ludi na listi Delavske zveze, ki ima četrto skrinjico.
HAMBORN )NA NEMŠKEM).
Kakor imajo tukaj na Nemškem slovenski možje svoja društva sv. Barbare, tako imamo žene svoje bratovščine živega rožnega venca. Tu imajo podoben namen in pomen kakor na Slovenskem Marijine družbe za žene. Najmočnejša teh bratovščin je naša v llambornu, ki šleje okoli 300 članic. V nedeljo, 14. oktobra je obhajala svojo petnajstletnico. Zjutraj smo imele v cerkvi sv. Norberla sv. mašo s slovenskim peljem iu skupnim sv. obhajilom, popoldne pa v društveni dvorani veselico. Velika dvorana je bila napolnjena naših rojakov; pa ludi nekaj Nemcev nas je obiskalo, četudi ne razumejo, kaj govorimo. Nastopili so naši otroci s svojim ljubkim peljem, nastopile so pa tudi dekleta in žene v igri »Roka božja« iu kol »Perice«. In dobro so naredile! Resnega in smešnega je bilo dosli. Vmes so se vrstili govori. Bil je lep večer. Hvala vsem, ki so sodelovali in pomagali! Čutimo pa tudi dolžnost, da se iz srca zahvalimo vsem tistim dobrim ljudem v domovini, ki so letošnje poletje sprejeli naše otroke na počitnice in se ž njimi trudili. Otroci so se v tem kratkem času naučili razmeroma veliko slovenskega, tako da se sedaj vsake pesmice veliko hitreje in lažje naučijo. Bog povrni vsem njih trud in žrtve zanje! Mi pa hočemo tukaj ostati zvesli svojemu rodu in Bogu.
DORTMUND-DORSTFELD.
Naša mlada bratovščina živega rožnega venca je priredila dne 14. oktobra svojo prvo veselico, katere so se udeležile ludi sosetre iz bližnjega Evinga. Navzoč jo bil tudi g. župnik, ki je velik prijatelj Slovencev. Imeli smo tudi žrebanje, kar so je prav dobro obneslo; čisti dobiček je namenjen nekaj za novo cerkev v Dorstfeldu, nekaj pa za oslabele sosestre v slučaju bolezni ali smrtL I 8»
Katoliška cerkev.
s Papež Pij X. o važnosti tiska, »Zastonj boste gradili cerkve, prirejali misijone, ustanavljali šole, vsa Vaša dobra dela bodo razdejana, vsi napori zastonj, če ne boste znali istočasno uporabljati napadalno in branilno orožje krščanskega tiska.«
s Cerkev lahko čaka. Ko je lani papež posvetil šest kitajskih duhovnov za škofe, so velevlasti, ki imajo kolonije, postale pozorne Pij XI. je brž takrat izjavil, da želi posvetiti v tistih deželah, kjer je domače duhovščine dovolj, domačine za škofe. Kolonijalne države, posebno Francija in Anglija, se temu upirajo. Zakaj boje se, da bi izgubile kaj moči in vpliva, če pridejo na škofijske sedeže domači ljudje, ki bodo vestno branili pravice in kulturo domačinov. »Popolo d'Italia« poroča, da je papež hotel imenovati nekega zamorskega duhovna za škofa v Ugandi, pa je angleška vlada protestirala. Toda Cerkev lahko za nekaj časa počaka, a svoje glavne poti ne more zapustiti. In po tej poti hodi z naukom, da je mati vseh narodov, da mora za vse z enako ljubeznijo skrbeti. O tem nauku bi se, posebno v sedanji dobi besnega nacionalizma, morali mnogi katoličani na novo in temeljito poučiti.
s Delavcev je malo. V goriško bogoslovno semenišče, ki je edina bogoslov-nica za vse štiri škofije Julijske Krajine, je letos vstopilo 14 mladeničev. V vseh štirih letnikih bogoslovnice se nahaja 38 gg. bogoslovcev. In to za nad milijon katoličanov Julijske Krajine. Vinograd je velik, delavcev malo.
s Razno, V Jeruzalemu so zadnje dni otvorili tri nove katoliške zavode. — V Nazaretu so pričeli z deli za novo cerkev Marijinega Oznanjenja.
Francija.
s Izgredi pri odkritju spomenika. V
Ponsu na Francoskem so nedavno odkrili spomenik glasovimu Emiliju Kombu (Com-bes), ki je kot ministrski predsednik četrt stoletja preje izvedel nasilno ločitev Cerkve od države. Nacionalisti so bili zelo protivni temu spomeniku, češ da je Com-bes le škodo naredil francoski državi, ko je Cerkev preganjal in armado zanemarjal. Na dan otvoritve so se prerili skozi množico z nekim vencem, kakor da se hočejo pokloniti spominu slavnega frama-sona. Naenkrat eden^ izvleče iz venca kladivo in razbije kipu* nos in brado. Nastal je pretek z žandarji. Ubit je bil en nacionalist, aretiranih kakih 30.
Italija.
s Davek na samce. Od novega leta 1929 bo samski davek dvakrat tako visok. Oproščeni bodo samskega davka tisti, ki so za delo trajno nesposobni in tisti, ki so v ubožnicah ali bolnicah pod streho, s Razno. Do smrti je povozil tramvaj
v Trstu 24 letnega Franca Žiberna. _ N Baču pri Knežaku je umrl Janez Urbančič na poškodbah, ki jih je dobil v Trstu ko so se mu splašili konji. — Gorelo je D ■ Matiji Černeku v Borštu, — V Dornbergu so pokopali Frančiško Berce, ženo biv šega dolgoletnega župana. — V Firenci ie umrl akademik Benko Bone. Pokopali so ga doma v Sv. Križu. — Slovenske dpčin-ske tajnike fašisti povsod nadomeščajo s privandranci. — Na potu iz Padove v Go-rico je umrl visokošolec Drago Baje iz Vipave, Fašisti so ga radi njegovega narodnega mišljenja zelo preganjali in vlačili po zaporih. — Pričo, ki je govorila pri neki sodnijski obravnavi v Kopru za slovenske obtožence ugodno in resnično, je dal sodnik — zapreti. — V Idriji bodo zidali novo vojašnico za 1 bataljon pešcev,
Avstrija.
s Razno. Pri zadnjih volitvah zaunni-kov v vojaško državno brambo so doživeli soc. demokratje velik poraz. Dobili so samo 62 zaupnikov, ostale stranke pa 219. Izgubili so 45 mandatov. — Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje posestniku Trunku v Potočah. — Z novim letom bodo upeljali za poveljnike požarnih bramb ter njih namestnike posebne obvezne izpite. — S kolesom je zadel v avto Adolf Pogačnik iz Velikovca in se pobil do smrti.
Rusiia.
s Kdo vlada v Rusiji? Deset le je minulo, odkar je Lenin velikansko Rusijo so-cializiral, razdelilo se je premo^nje, vko-likor mogoče resnično ali navidezno: a v resnici je prišlo tako, da se ljudstvo v Rusiji danes od velekapitala izkorišča kakor še nikdar. In to izkoriščevanje teži najhujše delavca, ki so mu bili voditelji obečavali, da ne bo več delal za dnevno plačo, marveč se bo bogato oskrbel. Delavec je zapadel popolnemu suženjstvu, L. 1924, se je potrebovalo za življenje dvakrat toliko kakor pred vojno, delavec pa je zaslužil le tri četrtinke predvojne mezde in o kakem zadostnem oskrbovanju ni ne duha ne sluha. Državne tovarne delavcu ne izplačujejo zaslužka, delovni čas se grozno podaljšuje, nihče ne skrbi za stanovanja, nihče ne pomaga ljudem, ki dela nimajo: med otroci je beda nepopisna. Le enemu sloju se v Rusiji dobro godi: to so državni uradniki: ravnatelji, nadzorniki! Ti ljudje imajo zadosti zaslužka, njihovo število naprej raste, in da so državi potrebni, dokazujejo s povodnjo odlokov in postav. Državni uradniki so Leninovo revolucijo z veseljem pozdravili: ko bi bili na mestu, bi se tak prevrat ne bil mogel izvršiti. Uradniki so sicer tudi pod carjem vodili državo, ali le notranje zadeve, zunanje pa je vodilo plemstvo. Ko se je odpravil car, so upali uradniki, da se neskončno dvigne njihova veljava in njihov dohodek. Novi preroki Lenin, Trocki, Bu-harin, Zinovjev so sanjali o svobodi in bratstvu, tega pa ni noben vedel, kako se vodi država. Uradniki so vedeli, da bodo tudi v boljševiški državi merodajni le oni. Tako je prišlo, da so uradniki kar z vese-
Ijem pristopili boljševiškim organizacijam. Sovjetski hetmani so govorili in kovali veličastne načrte, uradniki pa so mirno delali —■ v prvi vrsti seve zase. Delavci so se polagoma streznili, Lenin je umrl, Troc-kega so izpodrinili, uradniki pa so ostali, ker le oni znajo vladati, njihova zmaga je popolna,
Amerika.
s Razno, V Clevelandu so umrli: Ro-zalija Rutar roj. Burgar iz Podbrda na Primorskem, John Vokač iz Dvora pri Žužemberku, Josip Novak iz Mevna pri Kamniku, M, Boldan iz Mačkovca pri Žužemberku, Lovrenc Gundič iz 7, Matija Cimperman iz vasi Fužine, fara Sv, Trojice na Notranjskem.
Drobne novice.
Grškega generala Pangalosa so ta-
mošnje oblasti dale zapreti.
Del Berlina je bil te dni pod vodo. Počila je glavna vodovodna cev.
Izvedenci cenijo vrednost cerkve sv. Petra v Rimu na 22 milijard lir.
V London je prišla 17 letna Avstrijka Martina, ki je 2 m 31 cm visoka. Pa še rasle.
Nad 2000 ljudi je umrlo na kugi na
Kitajskem.
Atentat je izvršil neki ukrajinec na poljskega gen. konzula v Pragi. Napad se ni posrečil.
Do krvavih pretepov je prišlo med poljskimi in ukrajinskimi visokošolci v Lvovu.
Dr, Eckener namerava v novembru zopet poleteti s Zeppelinom v Ameriko.
. V Rimu je umrl nedavno imenovani ravnatelj zavoda sv. Jeronima mons. Čuka.
Uporniki in Italijani so se v Tripolisu zopet spopadli. 64 mrtvih, 15 ranjenih.
Tovorni vlak je trčil v osebni vlak na Angleškem. Vnel se je petrolej. Zgorelo 21 oseb.
270 milijonov šilingov (2160 milijonov Din) so pokadili prejšnje leto v Avstriji.
V	Berlinu snedo toliko krompirja, da je zmanjkalo železnici prostora in voz.
Račun »rdeče« dunajske občine izkazuje v 1. 1927. primanjkljaja okrog 60 milijonov Din.
34 železniških nesreč je bilo samo letos na Angleškem,
V	italijanski Kalabriji so ustrelili steklo volkuljo, ki je obgrizla mnogo živine in 72 oseb.
»Zeppelin« se je vrnil iz Amerike v Nemčijo, kjer je bil navdušeno sprejet.
Edison, slavni iznajditelj cele množice modernih električnih naprav, je dopolnil letos 81 let.
Prebivalcem zvezde Mars je poslal radio-brzojavko Anglež Nonshield. Odgovora seve-da ni prejel.
Polkovnik Bauer s 30 nemškimi častniki pojde na Kitajsko, da uredi tamošnjo armado.
Predsednik kitajske republike je general Čang-kaj-šeh.
Iz italijanske vojske je odpuščen No-bile, ki je tako nesrečno vodil svoj zrakoplov na severni tečaj.
Junaštva se ji hoče.
Jllada izobražena Angležinja je zahtevala od nekega časnikarja, ki se ji je hotel malo bolj približati, junaških dejanj, zakaj samo taki ljudje so njej všeč. In časnikar je še). Čudovite stvari doživlja, stvari, ki človeku sapo jemljo. Kako se stvar razvija, popisuje povest, ki jo bo začel priobčevati »Slovenec« v torek 12. t., m. »Slovenec« je tudi sicer danes najboljše urejevanj slovenski dnevnik, ki je ostal na tisti resni višini, ki jo dnevnik mora imeti. Prinaša najnovejše dogodke iz domačih in tujih tal, zanimive zgodbe ter dobra gospodarska obvestila. Vsako nedeljo povrhu še osem strani slik v bakrotisku — priloga, kakršne nima noben slovenski dnevnik. »Slovenec« stane 20 Din na mesec. Zlasti po zimi naj si ga naroči vsaka krščanska hiša. Vzemite dopisnico ter pišite: Prosimo, da mi pošiljate »Slovenca« par dni na ogled. Nato napišite svoj naslov in zadnjo pošto. Naslov »Slovenca« je: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna 8. ((Prosimo, da napišete natančno samo ta naslov).
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOJ?1
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17,
ki je edini te vrste! — Podružnice! » CELJU, Breg št. 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 in v SPUTl), ulica XI. puka.
115
Razno.
Letalo - zdravnik, šestletni sin nekega kapitana v Njujorku se ni naučil govoriti. Zdravniki so ga preizkali in ugotovili, da je deček sicer popolnoma pravilno razvit. Vzroka njegove nemosti niso mogli ugotoviti. Končno je nasvetoval neki zdravnik, da bi mogel kak nenaden strah pripraviti dečka do govora. Nato je šel oče s svojim dečkom v letalo. Letalo je letelo visoko. Jurčeku je polet ugajal. Nenadoma je padlo letalo nekaj sto metrov, nato se je zaletelo na desno, na levo, prekopicnilo se in v tem je nenii deček zavpil ves prestrašen in prepa-den: >,Oče, oče!« Zgodilo se je čudo, deček je lzpre-govoril. Pomagal niu je nipni strali in ga ozdravil.
Kaj vse ljudje v cerkvi pozabijo. Neki londonski list poroča o veliki pozabljivosti anglikanskih cerkvenih obiskovalcev, vse mogoče predmete je mogoče najti po cerkvah, ko verniki odidejo. Nekateri teh predmetov so posebno značilni. Tako so nedavno našli v neki cerkvi inolitvenik, v njem pa umazan roman. To je nekdo povedal nadškofu
Slavko Savinšek:
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
Tilen stopa po kolovozu proti Hribarju. Kako mu čudno udarja srce! Nemirno, kakor bi se nečesa balo. Ga je pot utrudila, strmina zmučila, njega, Tilna, ki mu ni bila nobena reber prenavpična, nobena senožet preveč spolzka, noben plaz dovolj kamnat in nevaren? 0 ne, pričakovanje naganja kri v srce, pričakovanje znanih, pričakovanje Golice, ki jo bo po dolgem času prvič zagledal zopet tu gori na Hribarjevini.
Že vidi Tilen hišo. Lepa se sveti v dopoldanskem solncu, vsa je prenovljena. Mlado, zdravo življenje poganja in klije v njej, zato se ji tudi nova obleka spodobi. Mogočna tepka pred hišo še vedno stoji, lopa poleg nje tudi. In tam-le je dvor, ki vanj gleda okno Cilkine zgornjice, kamor je tolikrat ponoči prišel s pošto od Matevža, z naročilom za nevesto svojega druga! In Sultan, čuj že laja, se že zaganja v leso. O, tuj mu je Tilen, tuj, nič več domač in znan kakor pred leti!
In zdaj: Golica pozdravljena! Kraljica naša, Bog s teboj. Kako si lepa, kako se vsa v solncu bleščiš! Zelena senožet se svetli, kakor žamet, koča na vrhu stoji kakor stražnik, ki noč in dan bdi nad teboj in nad dolino, nad Dobravo in gmajnami in plazovi. Golica, pozdravljena! Ti težko željena, ti hrepenenj in sanj izpolnjenje! Pozdravljena, težko pričakovana, ki so jokale moje oči po tebi tako dolgo! Pozdravljena, ker si vedno enaka, tudi meni, bolnemu in slabemu, na smrt trudnemu dobra in se mi smehljaš!
Zahvaljena, Golica, za tvoj smeh v solncu, zahvaljena za tvojo žametno zelenino, ki se v njej spočije oko, zahvaljena za luč, ki jo v moje oči razlivaš, za sapo dišečo, ki jo moje prsi vdihavajol Pozdravljeni go-liški plazovi, mojih sanj sanje, mojih misli misel, mojega trpljenja trpljenje, mojih hrepenenj hrepenenje! Pozdravljena Golica!
Tako stoji Tilen pod tepko na Hribarjevini ln v Golico strmi. V prsih se mu trga nekaj in se mu v grlo zažene: od radosti, od razburjenja. Plane roka z robcem k ustom, da zadrži kašelj. Pa se toplo razlije v belo tkanino, rdeče zasveti v njej.
»Ježeš, Tilen!« vzkipi raz prag mlad ženski glas, hrepeneče in sočutno, vriskajoče in obupno obenem in Cilka plane k Tilnu, ki hiti skrivat krvavi robec v žep.
»Tilen, Tilen!« kličejo Cilkine ustnice, oči, rok©. ■/(. »Dober dan Cilka, kaj si me spoznala?«
»Kako te ne bi? Ali, Jezus, kakšen pa si?« s« izvije iz mlade žene.
»Ni, da bi bilo vredno govoriti. Bolje bo. Kje je Matevž?«
»Koj mora biti doma, tudi Janez. Sta šla po listje v Zabretovo. Kar notri stopi v hišo, vroč si in veter piha!«
Tilen gre za njo. Pa se domisli, da mu včasih ni dejala, naj se pazi, da se ne prehladi v solnčnem dnevu. In v srcu ga stisne bolečina.
Na prag stopi majhno dekletce, ki je komaj shodilo.
»Majdica, daj stricu roko,« se sklonil Cilka k otroku in ga dvigne v naročje ter obrne k Tilnu. Otrok se zasmeji tako prisrčno in proži ročice proti Tilnu, da se temu zasolzi oko.
»Tic, tic!« vika dekletce in »e smejo Tilnu kot bi bila stara znanca.
K bratom Čehom 1
Mednarodni tabor katoliških telovadcev v Pragi, ki bo obenem tudi slovanski orlovski tabor, bo brez dvoma zbral v glavnem mestu Češkoslovaške tisoče in tisoče zavedne katoliške mladine. Poleg češkega Orla, ki ie v z?'1-njih letih podvojil že prej močno armado sinov in hčera svojega naroda, se bodo ob tistih dnevih v Pragi zbrali mnogi zastopniki vseli ostalih evropskih katoliških narodov. Zlasti močna bodo zastopstva slovanskih narodov, ki jim je Praga že od nekdaj tisto središče, okoli katerega naj se zbira vsa številna slovanska družina. V Pragi bo od 1. do 8. julija prihodnje leto zno\a manifesti-rana skupnost iu vzajemnost bratov Slovanov. Takisto bo ob tej priliki znova povdar-jena moč in sila katoliških idej, ki so edine v stanu, da v silni ljubezni združijo vse narode, vse ljudi. Udeležbo so doslej priglasili že Poljaki, Rusi, Francozi, Švicarji, Nemci, Spanci, celo Japonci. Pa da bi nas Jugoslovanov, zlasti Slovencev ne bilo!
Orlovska zveza bo peljala bratom Čehom v goste svoje članstvo, vabi pa tudi ostale Slovence, da s? ji pridružijo. Čas prijav jo pcdaliran do konca novembra. Do takrat je poslati Jugoslovanski orlovski zvezi, Ljubljana, Ljudski dom, naslov tistega, ki hoče v Prngo. Obenem s prijavo je poslati tudi tretjino vsote, ki je za ta izlet določena. Ostali dve tretjini bo treba poslati pozneje v dveh obrokih, Za potovanje v III. razredu vcleznice, hrano in stanovanje znaša cena 750 Din, za II. razred 1050 Din (hrana in e.anovanje v konviktu), 1150 Din (hrana in Klan privatno) in 1350 Din (in več) za ho-
telsko oskrbo. Te cene veljajo za vsakogar, četudi ima morda dotični kakšno drugo ugodnost na železnici. Velja tudi za tiste, ki bi se morda hoteli hraniti na lastne stroške (tozadevno smo zadnjič pomotoma objavili nasprotno vest). JOZ namreč ne more delati v tem oziru nobenih izjem, ker bi sicer pri vodstvu izleta nujno morala nastali mešanica in nered.
Nove skladbe.
Adam Ravbar, opereta v štirih dejanjih. Spisal in uglasbil Josip Lavtižar. Naš marljivi komponist malih operet, ki so lahko izvedljive ob šibkejšem in manj šoianem glasovnem materialu, je podal novo lepo delce. Vsebina je zopet odlomek iz naše narodne zgodovine. Glasba je zelo lahka in pevna, za spremljavo se rabi klavir ali harmonij. Ker je opereta malo daljša, se more krajšati s tem, da se nekatere točke dekla-mujejo, lopše seveda pa je, da se vseskozi pojo. Partitura obsega 46 velikih kvart strani ter stane samo 44 Din, besedilo pa se more kupiti še posebej in stane 6 Din. Naročila na skladatelja: Jos. Lavtižar, župnik, Rateče-Planica, Gorenjsko, ali v knjigarnah. Prepričani smo, da bo že letošnjo zimo ostalo malo odrov, ki ne bi priredili te igre.
*
Tri poiloknice za mešani zbor, zložil Anton Grum. Cena 6 Din. Naroča se pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pod-oknic za mešani zbor žal nimamo in so naši zbori večkrat v zadregi. — Zato bodo naši pevci radi segli po le-teh, zlasti ker na
zbor ne stavijo posebnih zahtev, dasi ne ho. dijo čisto po shojenih potih. Škoda, da so besedila tako banalna razen v drugi pesmi, kjer pa ne bo za vsako priliko primerno.
Radovan Hrastov:
Kier so &rda, kjer sa skaže...
v.
Drugo jutro zarana smo sp.li v breg in p0 novi poti na Mojstrovko. Sijajno so naši poklicani izpeljali to gorsko stezo. Pno se po strmih pečinah, mimo globokih, nevarnih prepadov in nad njimi, po ozkih kaminih in policah, vsa zavarovana 7. je-klenimi klini in žično vrvjo. Kdor je pravi planinec, mera z veseljem pozdraviti tako pot, ker res nudi užitel:. Pa tudi sicer je ta nova pot precejšnje važnosti. Doslej se je moglo na Mojstrovko le po italijanski strani in je zaradi tega imela jako malo obiskovavcev. Italijani so našim planincem delati velike in stalne težave, kljub vsem ugovorom in ugodnostim, ki so jih sicer dali in zapisali na papir, jih potrdili s pečatom in podpisom. Saj je znano, kakšni so ti ljudje. Veliki hinavci in obljubkarji, napram Slovencem še posebno, V besedah so veliki, biti znajo sladki na vso moč, — kaclar pa pride čas, se požvižgajo na vse obljube in svete prisege. Vsi vemo, kako lepo in svečano eo govorili Slovencem o svobodi pod njih kraljem, — zdaj pogtejmol Vse po vrsti in F° določenem načrtu gre; ne dejansko, pač pa moralno in duše vr.o ubijajo naše ljudi, pi> našo kri, zasužuju. jejo vseh nas brate in sestre. Kar je naš rod pridobil v zadnjem stoletju, vse to gine, gine ... Najprej šole, potom društva, zadruge, zdaj so zasadili svoje krute in krvave kremplje še v cerkev in pisano besedo. Zapod 1 bom pastirje in vsa čreda bo razkropljena! — po tem svetopisemskem be-sedju sc ravna okrutni trinog, ki se ne straši prav ničesar, da le zadosti svojim grdim in nepoštenim dostojnega človeka nevrednim namenom. Zapodili so najprej naše učitelje, narodne boritelje, dušne pastirje, vse izobraženstvo — in brez n>ih je ubogo slovensko ljudstvo zapisano grozni in nepravični
s Nič se me ne boji k se dobro zdi Tilnu, ko gre za Cilko v hišo.
»Kako neki! Saj ji vedno Matevž pripoveduje o slricu Tilnu, ki bo kmalu prišel in jo bo pestoval ter ujčkal. Z Janezom sta se že sporekla, ker je starec že zdaj tebi nevoščljiv, čo te bo Majdica bolj marala ko njega. :
riilen se pozdravi z materjo Hribarico, ki sede za mizo, Cilka in mati odhitila v kuhinjo. Majdica steče k dolgemu stricu in se mu dobrika ob nogah. 2e se skloni Tilen k njej, že stegne roko po njej, da bi jo dvignil k sebi, ko se domisli in se obrne pfoč. Po obrazu se mu potoči velika solza. Ne sme, bolan je, otroku nevaren!
Tic, tic,« kliče dekletce in se vzpenja po njem. Cilka stopi v hiše s steklenico in kozarcem.
»Mama. tic!, kaže Majdica z drobnim prstkom na Tilna.
»Hud!« pove dalje in steče k Cilki.
Z neizrekljivo bolestjo v obrazu pogleda Tilen dekletce in nato Cilko.
K tebi bi rada, na, vzemi jo v naročje« ponuja Cilka otroka. Tilnu je hudo, da bi zajokal.
»Cilka, ne smem!«
»Čemu ne?« se ustraši mlada žena.
»Znalo bi otroku škodovati.«
> Zakaj?«
»Umret sem prišel domov!«
»Tilen!« se kričaje iztrga Cilki iz prsi, da dekletce v naročju zajoče od strahu.
»Jetika, Cilka; ne bom več dolgo. Sem že sklenil račune!« mirno pove Tilen.
Cilka strmi vanj in ne more reči besedice. Šele 9»e čas:
^»Doma se pozdraviš, Terpina ti pomore!«
»Vem, nikdol Ali to nič ne de, samo, da sem zopet pri vas, zopet doma. — Kaj pa mati in oče?<*
»Še vedno sta gori pod Lepim vrhom. Matevž ju je že vabil, naj bi prišla sem k nam doli, v bajto. Pa nočeta. Mati kar ne marajo med ijudi. Postarali so se zelo. Tudi oče niso več kaj prida trdni. Niti k bolnikom ne hodijo več tako pogosto. Le če je sila.«
»Pa Matevž?«
»Zdrav je vsak dan bolj. Prve čase mu je bilo silno dolg čas po prostosti v Golici, kar ni se mogel privaditi kmetiškega dela. Pa ga je kmalu minilo, ko je lahko vsako nedeljo rinil gori v plaz in do vrha in se razgledal po drugi strani. Še jaz sem hodila ž njim vsako nedeljo. In še zdaj včasih greva, kadar ga zopet prime.«
»Kaj se mu mara, pred nosom jo ima, iz postelje jo lahko vidi. Mene je drugače peklo! Saj vidiš!«
Spet ga posili kašelj. In 9pet se na robcu pozna kri. Cilka mu natoči v kozarček žganja, ali Tilen odmahne z roko. Ko se mu kašelj umiri, poprosi:
»Če ti je pri roki, malo čaia mi zavri, lipovca. Ta najbolj jpomaga.«
»Bodo koj mati napravili, saj je še krop!« steče Cilka v kuhinjo in naroči materi, naj brž pripravijo. Ko se vrne, jo vpraša Tilen:
»Kaj pa Janez?«
»Vedno stari Janez je. Kakor drugi oče. Zdaj kar z Majdico drži, vedno sta skupaj. Ne vem, kako bi bilo, da ni na Hribarjevini Janeza. Le tebe je vedno pogrešal, kakor tudi Matevž. Vsak dan smo te imeli v mislih.«
»Tudi jaz, Cilka! In če bi teh misli ne bilo in upanja na svidenje, bi bil že prvo leto umrl! Tako pa sem le dočakal.«
»Zdaj se pozdraviš tu pri nas. Na zimo itak ne boš šel gori k materi. Pri nas ostaneš in se popraviš.
Salisbury-ju in dodal: Dokaz človeške slabosti I« — Recite raje — dokaz pri-digarjeve slabosti!« — je rekel nadškof. — Za enak dokaz bi mogle veljali steklenice z močnimi pijačami, ki so jih našli tod in tam po cerkvenih klopeh. V eni izmed londonskih cerkva so našli v teku zadnjih treh mesecev naslednje pozibljene predmete: 27 žepnih robcev, 1 baržunasto čepico, 2 steklenici parfuma, 1 di-šavnioo, 11 dežnikov, 5 jabolk, pol škatlje čokolade, 9 čopov za pudra-nje, svileno nogavičiio podvezo, 1 lulko, 3 izpre-hodne palice, 3 glavnike in 1 steklenico za ogrevanje. Poleg tega je bik) še par neznanih najdb: umetno zobovje in steznik! Tudi svojega malega psička pozabi tod in tam Kaka vernica v cerkvi. Da — pripeti se, da kdo pozabi v cerkvi otroka, toda vselej se hitro oglasijo zanj in ga odneso.
Huda žena. Na poliču" je prisopihal možak ter se zatekel k nadzorniku: »Zaprite me, takoj m<= zaprite!« - »Prej morate povedati, kaj ste zagrešiti!. je zahteval nad-zoraik. - »Ženo sem uda-ril...« - »Ali ste jo ubili?« - »Ne, ampak za menoj jo briše. Vsak ias me bo dohitela.«
narodni smrti. In tako je zginila slovensko beseda iz učilnic, iz uradov, iz cerkve. Ostala je le še na ulici in v vaseh. Pa gine tudi tu. Utonila je naša pesem v ložnih kraških brdih, utonila je po solnč-nili goriških livadah in poljih, zamrla je po vsej naši zemlji ob Soči. Le bridko, bridko težko se ulrnc v mrkih nočeh obupen vzdih iz mnogih naših duš tam preko:
O domovina! Domovina! Kakor zdravje si in Ci tc nimam, sem bolan ... in trpim ... in jočem ..,
O domovina! O zdravje! Ali prideš še kdaj?
Slovenska radijska postaja.
Na občnem zboru Prosvetne zveze, o katerem smo v splošnem poročali že zidnjič, smo slišali tudi lepo poročilo o naši ladijski postaji v Domžalah, oziroma v Ljubljani, o kateri smo obljubili poseben članek.
Prosvetna zveza se važnosti in pomena radia za splošno narodno kulturo v noini meri zaveda. Zato je tudi vse storila, da bi ta važna naprava služila v splošno narodovo debro. Ni namreč vseeno, kdo s tem modernim, ves svet obsegajočim pripomočkom razširja v svet vesti, ideje, kulturo sploh. Slovenski narod, ki se je še ob vsaki priliki izkazal kot veren, mora biti zato globoko hvaležen vsem tistim, ki so pripomogli s svojim vplivom, besedo in delom, da je slov. radijska postaja cd države za 15 let izročera v najem ravno Prosvetni zvezi. Ta namreč ne bo imela od postaje kakšnih posebnih dobičkov, pač pa prva leta občutno zgubo. Saj je santo studio in njega oprema v Ljubljani stala nad 200.000 Din. Težki so tisočaki, ki jih je treba dan za dnem šteti za plače uslužbencev in honorarje tistim, k', v radiu sodelujejo. Le pomoči in uvidevnosti naših denar-
nih zavodov gre zasluga, da se je postaja uredila in otvorila že letaš. Osen naših zavodov je Prosvetni zvezi posodilo velik kapital v stotisočakih, ki so potrebni za obrat postaje. Ti zavodi skupno Uonjo komercialen odsek, ki skrbi za vse denarne posle tega podjetja. Odsek ima za upravljanje gospodarstva posebno štiričlansko eksekutivo. Ta je imela v teku kratkega časa, kar je postaja za zvezo sploh postala vprašatie, 13 sej. Osnovala je dalje posebno zadrugo, ki si je oskrbela svojo trgovino radio-aparatov ter posebno delavnico za popravo tn mct.tažo aparatov.
Za program postaje sktbi prosvetni odsek, ki mu predseduje g. prosvetni šef, dr. K. Capuder. Ta odsek je že določil splošne smernice, po krterih se bo sloveus\-i radio ravnal Temelj vsemu bo Ljudska univerza. Saj je Prosvetna zveza že večkrat povaarjala, da je njen cilj Krekova visoka šola v Ljubljani, kjer bi se vzgajali voditelji našega socialnega, prosvetnega in zadružno-gospodarskega življenja. Do uresničitve te njene goreče želje žal as Ep 'o|i33Jsod af uieu as ed jed 'ojsud tu as letos vsaj" deloma pribll/.i-irt temu načrtu Potom radia bo Ljudska univerza priredila 360 predavanj, ki so kot zaključena celota razdeljena v štiri dele: 1. Kako skrbimo za svoje telo, 2. Kako spoznavamo in obvladamo telo, 3. Človek ket duševno bitje, 4. Duhovna dobrina človeštva. 30 predavateljev bo to bogato snov poljudno obravnavalo in jo našemu ljudstvu podalo v radiu. Literarna predavanja pa imajo namen naše pesnike in pisatelje približati ljudstvu Poleg tega bo potom jezikovnih tečajev mnogim možno učiti se raznih jezikov, kar je bilo zlasti po Jc:;c!i do-
slej onemogočeno. Slovenski radio bo spajal v duhovno občenstvo sicer nevidna in tajin-stveno združene vse prijatelje doma in na tujem. Zlasti rojaki v blz/iji in daljnji tujini bodo deležni toplih žarkov, katerim bo prosvetni in glasbeni program ogreval dušo, ki Hrepeni po objemu ljube matere domovine. Sicer naš program ru in ne more biti v do-glednem času tako obširen in bogat, kakor je bogat program nekaterih drugih svetovnih postaj, zlasti one na Dunaju, ki ima pa tudi do 300.000 naročnikov, dočun jih i.-na naša postaja sedaj komaj nekaj nad 3000. Toda, če bodo vsi, ki so dobre vo'je in jim je bodočnost našega radia pii srcu, krepko vršili svojo nalogo, bo naša postaja kljub takšnim težavam dosegla skoraj zeleno vejico. Ni no dosedanje delo priča o dobri volji in urneva-nju nalog, ki naj jim bo radio uspešen glasnik. Saj je postaja že sedaj tekom parteden-skega obstoja dala 56 predavanj, 44 jezikovnih ur, 5 prenosov iz opere, 11 prenosov iz koncertnih dvoran, priredila 7 cerkvenih, 41 orkestralnih in godbenih in 35 nevskih koncertov. Slovenski narod je s to kulturno ustanovo, ki je poleg univerze pač najvažnejša, nastopil pot v širni svet. Slovenska beseda gre odslej preko vseh meja, do vseh naših bratov, ki so razkropljeni širom sveta.
Slovenska radijska postaja je o.Ia slovesno ctvorjena 28. oktobra 1928. Ta dan po-turno,p vadolžnosthoiee.štelaKč.me fs fs fs fs meni v zgodovini slovenskega naroda važen datum in je prav gotovo mejnik v plodni njivi naše kulture. Naj bi se zlasti naše podeželsko ljudstvo ogrelo za to moderno pridobitev Slovenije, se navdušilo zanjo, ter v strnjenih vrstah stopilo v krog njenih poslušalcev in na-
116
Trda buča. Sedemnajstletni Miiller se je kopal v reki Saali pri mestu Mal-le na Nemškem. Ko jo plaval po reki, je trčil z dirkalnim čolnom, čigar krmitelj ni videl plavača. Čoln je zadel s tako silo ob plavača, da se je precej poškodoval, a tudi pla-vač je bil seveda precej ranjen.
Japonci so enako spretni z levo in desno roko.
Južni Alrikanci v pokrajinah Togo in Kame-run namažejo svoje klobuke na notranji strani b kravjekom, Ko se ta str-di. izločuje toliko anio-niaka, da uniči na glavi ves mrčes in golazen,
Koreanci si nikdar ne slrižejo ne las ne br.ide. To smatrajo za nečastno in razžaljenje staršev, katere posebno spoštujejo. Vsak las, kateri jim sam izpade, spravijo ter vzamejo seboj v grob, da bi šel »cel« človek na oni svet.
Dobro rejen pe« lahko Štiri do šest tednov strada, preden pogine.
debele dvignejo v panju toploto zraka na 80 do stopinj Celzija.
fščuka doeeže starost 150 let, krap pa 250 let.
Terpina te že izleči, bc t videl. Še vsakogar je, če je prav prijel. Bo tudi tebe, sina!«
Mene ne bo. Meni je že določeno in odločeno!«
Mati prinecejo lipovca in Tilnu kar vidno od-leže, ko se okrepča z njim. Nato pa mati odidejo v kuhinjo nazaj, da pripravijo kosilo. Tilen pa vpraša dalje Cilko:
»Kaj pa drugi, Cilka?«
»To itak veš, da sta se Tine in Mana vzela. Imata že tudi sinčka, Tinček mu je ime. Dobro gospodarita. Mati Jermanica so še zdravi in trdni in Miha pridno pomaga. Lelcs bo ženil, bo Lipovškovo Lenčko vzel. Pridna je.«
*Pa Šimen?«
»Se je oženil pol leta po materini smrti. Nekaj časa je bil čisto zbegan, niti jedel ni prav, dokler mu ni Janez preskrbel neveste in ga oženil. Šinkovčeva Ančka sedaj gospodinji. In bajta je zdaj lepa hiša.'«
»Kako pa Liza in Matija kaj gospodarita?«
»O, nič slabega jima ni. Šinkovec je še vedno trden, s pridom pomaga. Janez se pa ženi zdaj z neko dolinko. Samo tožita oba, ker ni nič otrok. Liza si jih tako želi!«
»Bo že Bog dal,« meni Tilen in se zopet zagleda v malo Majdico, ki ga vedno znova hodi ogledovat. Nakrat steče dekletce k vratom.
»Ata, ata!« kliče Majdica in res se zasliši ropot veza in glasni: »E, šek, e!«
»Matevž gre,« stopi Cilka k durim in jih odpre. Majdica brž steče ven in na dvorišče. Tilen skozi okno gleda za njo. Matevž ravno pripelje z voli na dvorišče voz listja. Janez opira ob ovinku. Majdica se kar naravnost zapodi k Matevžu, da ta komaj utegne ustaviti voz.	„
»Ata, tic, tiči« kliče dekletce v očetovem naročju in kaže v hišo.
>; Ja, ja, Majdica, tudi stric je prišel. Glej ga!« jo cbrne oče k Janezu , ki se mu samo smeje od radosti, ker meni, da dekletce njega misli. Otrok pa našobi ustni, se obrne stran in znova kaže v hišo ter sili z drobnim telescem naprej:
»Tic, tic!«
»Kaj neki ima?« vprašuje Matevž in gleda v hišo. Tudi Janez je pozoren. Pa stopi Cilka na prag:
»Matevž, Janez, pojdita, nekdo je prišel!«
»Čakaj, izprežem!« odgovarja Janez.
»Pustite, Janez, boste potlej! Brž, brž!«
»I kdo pa je?« vprašuje Matevž in hiti z Majdico v naročju k ženi. Janez za njim.
»Bosta že videla k
Matevž in Janez stopita v duri. Sredi sobe stoji Tilen, bled in uklonjen, ves trepeta, na obrazu pa mu igra radost svidenja.
»Tilen!« se izvije hkrati Matevžu in Janezu in oba stopita k njemu ter mu stiskata roki.
»Bog te sprimi v naši hiši, Tilen!« pozdravlja Matevž, ali v glasu se žalost pozna. Janez niti v besedo ne more. Samo gleda, gleda in ne more verjeti svojim očem.
»Kaj ne, Janez, nič več oni Tilen, ki je ono jutro v tvoji pražnji obleni odhajal v zapor. Samo senca njegova je!«
»Golica te ozdravi, Tilen, bcš videli Kako je mene imelo tiste kratke dni, saj vešl In koj sem bil zdrav, samo, da sem videl Golico in plazove in gmajne!«
»Bili so samo kratki dnevi. Lahko si misliš mene! — Pa nič zato, samo, da lahko tu umrem! Škode ne bo.«
»Tilen,« stopi Matevž k tovarišu, »glej, zdaj bi bilo pri nas tako lepo, ko si še ti doma k
DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU !
TRDA VODA ŽRE MILO !
Povzroča apnene madeže v perilu !
DEŽEVNICA je mehka voda. — Pri močnem penjenju zajamžuje popolno delovanje pial-nfiga sredstv a in tako tudi ugodno poceni pranje. — Trda voda je za pranie perila nesposobna, ker naredi inilo večinoma nevporabno in tako prepreči ponjenjo in delovanje pranja.
Mehka voda za pranje I
Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se trda studenfinica al voda iz vodovodov omehča, je dodatek nekaj TRI. — Zatorej:
K vsaki praSral vodi vedno nekaj pesti TRII
namakanje
ročnikov. Takrat bo slovenska radijska postaja res predstavljala ogromno duhovno vrednoto našega naroda, takrat bo žarišče in kulturno ognjišče vseli Slovncev. F. S.
CI a H«S Hi'O vsakovrstne ure, očala, poročne pr-DUUllRS stane, kupite najzanesljivejše v trgovini zlatnine in srebrninc
ZDRAVKO AMBROŽIČ, urar, Radovl)ica.
ZA SMEH IN KRATEK CAS.
2 e n k o : »Jaz vsak večer premislim in obžalujem, kar sem čez dan slabega storil, predno zaspim.«
B e n k o : »No, potemtakem pa zelo malo spiš.«
»Najemnina za to hišo je dvatisoč dinarjev mesečno in tisoč dinarjev v naprej kot aro.«
»Kje pa imate hlev?«
»Kakšen hlev, čemu pa vam bo?«
»Za onega osla, ki vam bo tako vsoto plačal.«
Z zadnjim vlakom se je vesela družba vračala z neke veselice, seveda, precej nadelana. Da pa ne bo dolg čas, so seboj vzeli še par steklenic vina ter pili, prazne steklenice pa skozi okno metali, proti čemur pa je sprevodnik protestiral, češ da se predmeti ne smejo skozi okno metati. Pa se oglasi eden izmed nasekanih: »Od kedaj pa je pri nas na Kranjskem prazna steklenica predmet?«
Ona: »Za božjo voljo, pojdi hitro sem, francek je vlasnik pogoltnil«.
On (mirno): »Le čemu ti bo, saj vbs-niki riso več moderni«.
Gospa Nemečekova se je dogovorila s Fvcjim možem, da se snideta okoli poldne v veži nekega hotela. Žena je že nestrpno čakala, moža pa od nikoder. Zato je stopila k telefonu ter poklicala številko njegovega urada. Glas, ki ga je slišala v telefonu, se ji je sicer nekam čuden zdel, vendar pa je vedela, da telefon glas zelo spremeni. Halo. ali si ti Drago, pridi že vendar, jaz skoraj umiram.?
Oprostite gospa«, se je glasil odgovor, : a zdi so mi da nimate prave' številke. Tu je namreč pogrebni zavod in mi rabimo le take, ki so že mrtvi.«
Naznanilo.
Puškama KAISER se je preselila
na Kongresni trg Stev. 9, v poslopje Kino Matica, desni lokal, Ljubljana.___
Izjava. Podpisani Franjo Peiieš, trg. poslovodja I. dpi. kons. druživa v Sv. Križu pri Kos'anjovici, tem ]»lom preklicujem vse govorice, lu sem jili govoril o gospe Josipinl Martimson iz Broda ter jo teni potom prosim oproščenja. — Sv. Križ, 30. oktobra 1928. — Franjo Pcneš.
Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din .">. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Mizarshsga vujenen	neb|a pridna, pošlena "... * in 7,aF>»slji»n, n
sprejme Ivan Novak, Vižmarje št.65, Šl. Vid nad Ljubljano	bi znala kuhati kakor tudi otroke vzgoje »a t i. se išče. Plača po dogovoru. — .Juviti se je osebno ali pismeno pri Jožefu Kokalj, Petelinje 23. Do! pri Ljublj.
Stanovanje^ s desetih let z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami samo v bližini Škofje in Stare Loke, najrajše blizu farne cerkve. Ponudbe z navedbo mc-sečnine je pošiljati na upravo pod št. 10.846	
	»«|W« Ciril ZPodržaj ključavničar, Ig-Studenec
	no mo Din t
Vaienca Jožef Jamnik, Poareča p. Smlednik.	dosmrtno stanovanje obstoječe iz ene sobe in pritiklin, kjerkoli. Vpokojen slarejši par brez olrok. Več ust-meno.Ponudbe na oglasni oddelek Domoljuba pod šifro „Do 10.000 D
Učenca (hoj stroko sprejmem Ponudbe na folo Vinko Bavec, Rajhenburg	
	Kovaškega »ajenca
Stalne službe kmečko hišo mladenič vajen konj in vsega dela. Naslov v upravi št. 10.830	iščem in sprejmem takoj, tudi sprejmem če se je že kje učil. Poštenih in dobrih slarišev naj bo. Ant. Skerbec, p idkov. mojster,Videm ob Savi
Ofrto predivo kupi v vsaki množini po najvišji ceni Vrvar-na Ivau N. Adamič -Ljubljana	
	Hiša z vrtom za 17.CI0 Din naprodaj. Andrej Uobas. Sp. Pir-nife 20, p. Medvode.
Pozor, Amerikancil Graščina T Ljubljani, Spodnja ŠiSka, Vodnikova ceE'a 25, naprodaj. Ogleda se na licu mesla vsak dan; stanovanje 5 sob s pritiklinami takoj na raz-polago. V gradu so tri velike dclavnice, vinska klet, več stanovanj, poleg velika parcela, večji sadni in /.elenjadni vrt, dva mlado zaraščena gozda, cenjeno za polovično vrednost 280.000 Din. . Proda se dne 9. novembra ob K'10. uri dopoldne na sodišču, soba štev. 15 v Ljubljani.
P mm GORENJCI!
Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, katerega vam nudi v obilni izberi že dobro znana trgovina
VINKO SAVNIK, RADOVLJICA
Prepričajte se o nizkih cenah I
najboljša in najcenejša pri
M. Masierl
tovarna žime StražIšCe pri Kranju.
VOJAŠKA irerORNAC. ,
daje strokovna pojasnilo rokrntom in dijakom itlecle služ bovanja » kadru breznlaSno. Dala na »krajšanji!, odložitev ali osvt.b Mlilcv kader, roka rekrutov in cli altov tu in v inozemstvu. - DUNAJSKA CESTA 17/1.
Edino najboljši šivalni stroji In pletilni Svit.
„Dubied stroji ter kolesa
& za rodbino, obrt iu industrijo so le
los. Peielšnca
Orilzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke!
BgubSfana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
Krasni izgotov. plašči
in blago za plašče, obleke in perilo najcenejše v trgovini Marije Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra c. 26.
znz zobotrebcev rs
M. Pakič, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 (za vodo)
MAMAKANJS
Fige, slive in brinje
dobite pri tvrdld FRAN POGAČNIK, Ljubljana,
Dunajska cesta št. 36.
-W r ttt&Š \ ilnstrovant C1NEEC
J^KINEt In H^EHOLp
inofon od 311 t).11*daljo.
Kdor lioče
biti postrežen z dobrim blagom
naj pride ali piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, p irhet, flanele, kambrik rute, cleje itd. v znano in zanesljivo trgovino
M. MIKE Alt C „PMI ŠKOFU"
Ljubljana, F.fnjsar jeva ulica
(v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu 60 let
Pozor !	Pozor !
Ako hočete biti postrežem a: najboljšim orodjem, se obrnite na podpisanega. Svoje izdelke: plan-kače, sekire, malarine in cepine pošiljam po pošti. - Prepričali se boste, da je najboljši moj izdelek, — Sprejmem tudi takoj	VAJENCA.
Matevž Krmelj sekirni kovač, Log, pošta Školja Loka,
Naročite vzorce in
spregledali
boste, da je za nakup sukna. kamgarna in šev-jota za moške obleke, volne, cefira, parbenta, pliša in kambrika, bar-žuna za ženske obleke, platna ter vse manufak-ture, najboljša tn na.cenejša veletrgovina
R. Stermecki, Celje št. 19, Slovenija
Nakup za veletrgovino Stermecki se vrši izključno direktno iz najboljših svetovnih tovarn, radi tega pride na prodaj samo dobra in solidna ro^a, po nitjih cenah kakor povsod drugod. Naročila 5ez 500 Din poštnine pro-to. Cenik zveS tlsoB slikami zastonj.
Ceneno češko perje
1 kg sivega opnljenrga porja 70 D.n, napol 7/	botn tO Din, bolo 100 Din, bol So 125 Din in
(l—150 Din. mehko kot pnh 2l)illn 225 Din bolj-Ja vrata 275 Din. PoSilJatvo car.no proslo, proti povzotju od 800 Din, naprej poštnino proslo. Vzoreo ansLonJ. Blago sa tudi 7.a-inonja ln nougajaioče vzamo naza . Naro-giia Burno na BENEDIKT SAClISEf., Lobez »t. 13 prt Plinu, CeJkn«tOT»Ska. — PoMne pošiljke rabijo lz Češkoslovaška r Ju(tu»laviJo prlbliino 1» dal.
I nuetfO nilčko flobert puške, brovning«, L.U VOlVC JJUSIVC pištole za »trašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. — F. K. KAISER, pu.škar, Ljubljana, Kongresni trd &
Moderen t
Trpežen!
Krasen)
♦a r f JL .
Ljjublfana
Gradišče H. 10. — Telefon «1. SMS.
Prospekti zastonj I
Razno
manufakturno blago
za jesen in zimo kupite najceneje v trgovini
Mnton Savitik. S

Prava pot
v dosego zdravih živcev!
Bolni, utrujeni živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bod-Ijaje, trganja, omotico, tesnobnost. Šumenje v uSesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, neveselje do dela indr. slabe pojave.
Vseh bolezni te boste oprostili
le s pristnim Kola Lecithin-om, vitaminov bogatim hranilnim sredstvom. Ta Je postal za človeštvo izvor dobrote, pospešuje na čudovit način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg: in možgane, jači kite in ude, daje moč in nov življenski pogum. Pristni Kola Leči t h In dosega čuda. dovaja pravo hranilne snovi na skrajna mesta krvne tvorbo, oživlja, opogumlja in ohrani telo mlado in sveže.
Prepričajte se sami,
da vam nič neresničnega ne obljubljam, ■ kajti v prihodnjih dveh tednih poSljem vsakomur, ki mi piSe
popolnoma zastonj
In franko malo Škatlico Kola Lecithlna In knjigo zdravnika« mnogostransko izkufinjo, ki so jc sam moral boriti s to boleznijo. PiSite mi natančen naslov. poSljem Vam obljubljeno takoj brezplačno.
Ernst Pasternacl«, Berlin S. O., Mllhaelklrchplatz 13, Abt. 317.

Črno ali sivo
ANIK
Muhljana, Dunajska cesta la, „PET0VIA" Maribor, Gosposka ulica 18 Celje, Aleksandrova cesta 1 PtUj, Slovenski trg, „PETOVIA"
BRZOPARILNiKi
ln KOTLI za žganjckuho najceneje pri Semenlč ln drug, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41.
Najboljše dušienato gnojilo
za vse zemlje in vse rastline je
iU solitep
frosi se lahko vsak čas, ko rastline	rastejo,
učinkuje hitro in sigurno. — Pojasnila o	uporabi
ter knjižice o tem in o drugih umetnih	gnojilih podaja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubljana, Tavčarjeva ulica i/II.
TA* »2.7 V&V »a? TAT VAV VA1
POZOR!	P0ZC3I
Hanufakturna trgovina
NajboljSe, najcenejše in najsolidncjše manufakturno blago se kupi pri
Ancteosiavu Hrastniku
LJUBLJANA, Karlovska cesta 8 (pri Jerančiču).
Najpopolneji'
ST8£WER
šivalni stroj!
ca šivilja, krojače
io čevljarje ter sa
vsak doaa. Preden si nabavite »troj, cjjlejte si lo iz:edno»t pri tvrdki
L, Baraga,
Ljubljana Šelenburg. ul. 6/1* Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo.
Oglas.
Ako hočete biti zadovoljni
pridite samo v Tekstilbazsr
Liub jana, Krekov trg 10.
Prava angleška flanela Belo slov. platno Bel Sifon
Češki šnlrl barhent Zala
meter po Din IO_
„ 10--...........
,,	„ 15'—
Cono SoSko in angl. sukno za moSke in ionsko obloko po uajuižjih cenah.
v prvem nadstropju. Oglejte si brez obveznosti nakupa.
IZJAVA.
Martin Kurent, Sludenčice - Medvode je sodno preklican (P VIII 9/27) zaradi zapravljivosii in pijančevanja. Vse njegove kupčije, sklenjene brez dovoljenja žene Ivane, so neveljavne. Iv. Kurent,
fej
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svo:e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni patači, zidani še pred vo.no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z ne-ome enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov Din
K
m
N N
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: Gospobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad JDIn 30o,?>oo.ooo -.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. in vest. posojila ter 2'/2 % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr Pran« Ki:lo»ee.
Urednik: Frani Zabret.
■igoslovansl-o tiskarno: Karel teč.