GDA PET RAUK VKÜPSEGNE STR. 4-5 LEKO, KA SO DNEVI KRAČEŠI? STR. 6 Gornji Senik, dvorišče Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča, 15. junija, ob 5. uri popoldne… Na prizorišče zaključne slovesnosti ob koncu šolskega leta 2008/2009 neusmiljeno pripeka sonce, svečano oblečeni učenci, starši, učitelji in gostje čakamo na začetek. Iz zvočnikov mogočno zazvenijo druga za drugo tri himne, znak, da smo na šoli, kjer so prisotni trije jeziki, tri narodnosti: madžarska, slovenska, nemška. Potem začne svoj nagovor ravnatelj Tomaž Časar: najprej slovensko, potem madžarsko in nemško. In še podrobnosti iz življenja šole, vse o uspehih učencev, vse o tem, kako pomembno je ohranjati jezik in identiteto vsakega posameznika, kako pomembno se je truditi ohranjati majhno šolo v domačem kraju učencev, nenehno se truditi za dvig kakovosti dela učiteljev in s tem dajati pozitivna sporočila v okolje… Potem nastopijo učenci, prisrčno, resno, trijezično. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš skupaj s predsednico Šolske komisije Evo Lazar podeli enkratne štipendije učencem, ki so aktivno sodelovali pri številnih dejavnostih v slovenskem jeziku. Ravnatelj podeli priznanja učencem, še malo kulturnega programa in slovesnost se zaključi. Udeleženci se razhajajo. Vem sicer, da se učiteljice leto za letom trudijo pripraviti proslave v treh jezikih in prav je tako. Za ta trud jim gre vse priznanje. Njihovo delo torej nima zveze z gornjim naslovom. Z njim sem mislila na izjemno trijezičnost ravnatelja v zadnjem času, ki jo tudi zelo podpiram, a čez vse šolsko leto in v celem njegovem mandatu. In ko me sprašujejo, kako bo z dvojezičnim poukom naslednje leto ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. junija 2009 • Leto XIX, št. 26 Če bi vsako leto bile volitve… ljale udeležencem samim in v slovenski reviji Jana, in onih v Piranu. Samo tiste v Piranu bodo, ker nimajo zveze s političnimi (samo)promocijami, onih pa ne bo. Morda čez tri leta, ko bo kdo spet potreboval zanimivo kuliso… S politiko in časom volitev pa nima nobene zveze začetek novega šolskega leta v septembru, ko bo v klopi prvega razreda sedlo in se učilo slovenščino na gornjeseniški šoli 5 učencev, na števanovski 2 in na monoštrski kar 9. Kot smo že pisali, je teh 9 monoštrskih prvošolčkov izjemen dosežek, saj v Monoštru pravzaprav še nikoli ni bilo narodnostnega razreda v taki obliki, ker so narodnostni program zagotavljali sakalovski učenci od 4. razreda dalje. Kar 8 prvošolčkov je iz monoštrskega vrtca, eden iz Sakalovcev. In se sprašujem: Kje so tisti učenci iz slovenskoveškega na seniški šoli v 5. razredu, je to pravzaprav vprašanje za ravnatelja. Šele lani je nekako ugotovil, da bi se učitelji, ki ne znajo slovensko in bi čez leto dni morali začeti poučevati dvojezično, morali učiti slovenščino, čeprav smo ga rotili, naj v tej smeri kaj ukrene, že pred štirimi leti, ko se je dvojezični pouk začel v 1. razredu. Razumevanje koncepta finančne pomoči s strani Slovenije za različne dejavnosti, namenjene učencem, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika, pa je ves čas zajetna težava seniškega ravnatelja, kar zame posledično pomeni, da ne gre le za finančno plat zgodbe, ampak tudi za razumevanje ciljev narodnostne šole in njihovo udejanjanje v praksi, dosledno, načelno, strokovno delo in iz tega izhajajoči rezultati. Zame pa kot rezultat šteje samo znanje slovenskega jezika pri učencih, njihov pozitiven odnos do narodnostnih vrednot, pogoj za to pa je usklajeno delo šolskega kolektiva in dobro vodenje le tega. Po domače bi lahko rekli, mora se vedeti, kdo je šef, a v pozitivnem smislu… Ja, če pa bi bile letos volitve v Sloveniji, bi porabski otroci šli spet kar dvakrat na morje… Neki dan me je nekdo vprašal, kako je letos z datumi vseh teh počitnic, tistih v Seči, ki so se vehementno obljubvrtca, kjer se je potrebno tako zelo boriti za njegov obstoj? Seveda se je treba boriti, ampak logično bi bilo – če se vrtec deklarira za narodnostnega, da se starši odločijo, da njihovi otroci nadaljujejo s slovenščino v šoli. Statistika pa je neizprosna in nam jasno pokaže, da že dolgo let ni pri slovenskem pouku nobenega učenca iz Slovenske vesi. Treba bo pač gledati celi gozd in ne le eno drevo v njem… Septembra bo torej vse lepo in novo. Ne bomo več razmišljali o politiki in volitvah, ampak polni energije in novih idej začeli znova. Prvošolčki prvič, zato pa jim bomo posvečali toliko več pozornosti in truda, da upravičimo zaupanje in pričakovanja staršev, ki so se odločili, da za svojega otroka kot zanimivo jezikovno priložnost izberejo slovenščino. Lepe počitnice vsem! Valerija Perger 2 Okrogla miza o položaju manjšin Brdo pri Kranju, 16. junij Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sodelovanju z Uradom Vlade RS za narodnosti 16. junija 2009 na Brdu pri Kranju organiziral Okroglo mizo o položaju manjšin v Sloveniji in Slovencev, ki živijo zunaj meja RS. Okrogla miza je bila organizirana v okviru predsedovanja Slovenije Odboru ministrov Sveta Evrope. Navzoče je z glasbeno točko pozdravil Klavirski kvartet Glasbene matice Trst, uvodna nagovora sta pripadla direktorju Urada za narodnosti Stanku Baluhu in ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu, ki je poudaril, da se svet in Evropa spreminjata. Počasi se zavedamo, da je manjšin bistveno več, kot jih je zapisano, zato so potrebne take in podobne razprave. Generalni sekretar Vlade RS Milan M. Cvikl je izpostavil, da si Republika Slovenija ves čas aktivno prizadeva za ohranjanje doseženega varstva manjšinskih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti oz. si jih glede na utemeljene zahteve narodnih skupnosti in v skladu z zakonodajo prizadeva nadgraditi. Uvodni del okrogle mize je s svojim govorom zaključil predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki je med drugim povedal, da je manjšinsko politiko potrebno ustrezno oblikovati tako rekoč vsak dan in znova, saj so manjšine prav zaradi svoje majhnosti in podvrženosti procesom asimilacije bolj ranljive kot večinski narod. Urejanje položaja slovenskih skupnosti je proces, ki ni nikoli v celoti zaključen. Za ustrezen položaj smo odgovorni vsi, v prvi vrsti pa so to države, v katerih manjšine živijo, šele potem država matica in mednarodna skupnost, je poudaril slovenski premier. Nekako vsi pripada-mo manjšinam, vsakdo lahko živi svojo identiteto in z njo ne ogroža identitete drugih. Multikulturnost je vrednota, ki nas obogati in ne ogroža. Manjšine pomenijo prednost v čezmejnem povezovanju, saj zaradi poznavanja jezi kov, kultur in gospodarskih potencialov lahko odigrajo aktivno vlogo pri razvijanju mednarodnega sodelovanja. Zato lahko rečemo, da moramo razlike spodbujati in ne zanikati. Tematski sklopi v drugem delu okrogle mize so zajemali splošna vprašanja vključevanja manjšin v procese odločanja, dinamiko medetničnih odnosov na narodnostno mešanih območjih, pomen večjezičnosti in izobraževanja v maternem jeziku, izvajanje in realizacijo pravic manjšin na dvojezičnem ozemlju, vlogo manjšinskih medijev in dileme nadaljnjega razvoja. Uvodničar vsebinskega dela okrogle mize je bil državni sekretar Boris Jesih, ki je me-nil, da bo potrebno v prihodnje spremeniti manjšinsko politiko, saj so se tudi razmere v sodobni družbi bistveno spremenile. Poudaril je, da je treba v odnosu do manjšin uveljaviti pozitivno naravnan koncept, ki postavlja narodne manjšine kot faktor, ki je spodbuda za medsebojno sodelovanje, ne pa njegova ovira. Tematika referatov je bila zelo raznolika, dr. Miran Komac, v.d. direktorja INV je govoril o neurejenem položaju Neslovencev v Sloveniji, ki ne pripadajo madžarski ali italijanski narodni skupnosti oziroma romski manjšini, dr. László Göncz je v svojem referatu izpostavil, da tudi v evropskem merilu pomeni pravna zaščita manjšin v Sloveniji najvišjo raven, hkrati pa je treba priznati, da na področju uresničevanja manjšinskih pravic v praksi velikokrat ni dejanskih rešitev. Podobno temo je obravnaval z vidika italijanske narodne skupnosti Flavio Forlani, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Položaj romske skupnosti je predstavli Jožek Horvat, predsednik Sveta romske supnosti, ki je opozoril, da Državni zbor še ni obravnaval poročila o položaju romske skupnosti ter da vlada še ni sprejela vladnega programa ukrepov za Rome. Avtorica tega članka sem spregovorila o vlogi manjšinskih medijev za ohranjanje manjšin. Njihova osrednja vloga je obveščanje narodne skupnosti v maternem jeziku in krepitev njene narodne samozavesti. Zanimiva prispevka sta pripravili na podlagi svojih raziskovanj dr. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije v Kopru, in dr. Sonja Novak-Lukanovič s Filozofske fakultete v Ljubljani. Prva je govorila o družbeni stvarnosti na obeh straneh italijansko-slovenske meje, ki sta si geografsko blizu, po številnih drugih družbenih kazalcih pa zelo različni. Izpostavila je, kaj je bistvena razlika v zaščiti italijanske manjšine na slovenski strani in slovenske na italijanski pomenila za eno in drugo manjšino ter večinsko prebivalstvo, kako je vplivala na razvoj družbene in posamične dvojezičnosti. Sonja Novak Lukanovič je na podlagi raziskave ob italijanskoslovenski, avstrijsko-slovenski in madžarsko-slovenski meji govorila o pomenu večjezičnosti v sodobni družbi, ki kot politika in vrednota postaja ključ uspešnega sodelovanja in sobivanja v današnjem svetu, in je tesno povezano tudi s trgom delovne sile. Dr. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja je spregovoril o Bolzanskih priporočilih visokega komisarja OVSE za narodne manjšine, ki se nanašajo na vprašanje narodnih manjšin v odnosu med državami. Referatom je sledila živahna razprava, na kateri se je potrdilo, da so tovrstne okrogle mize, konference, razprave potrebne, da se izkristalizirajo odgovori na nekatera odprta ali na novo nastala vprašanja. Morala bi pa biti ta srečanja tematsko bolj enotna in časovno manj omejena, kot je bila okrogla miza na Brdu, so ugotavljali nekateri udeleženci. Marijana Sukič Foto: Danijel Novakovič, STA Porabje, 25. junija 2009 3 Odlikovali so učitelje v Monoštru Odlikovanje tudi učiteljici slovenščine Ireni Libric Fasching Vsako leto na prvo nedeljo v juniju praznujemo dan pedagogov. 7. junija so v Monoštru slavnostno predali odlikovanja za učitelje/ice. Na slovesnosti je učitelje in profesorje pozdravil podpredsednik železnožupanijske Skupščine László Majthényi. Po slavnostnem govoru so predali priznanja, ki jih je prejelo 15 pedagogov. Monoštrska občina je s priznanjem za dejavnost v šolstvu odlikovala dve učiteljici, učiteljico nemščine Ibolyo Sass Barabás za njeno 28-letno vestno delo, in Ireno Libric Fasching za prav tako 28-letno delo na področju učenja slovenskega jezika. »Moj namen je, da se na monoštrski gimnaziji čim več dijakov uči slovensčino, in to tako, da se bodo izkazali tudi na različnih tekmovanjih,« -je dejala Faschingova. Irén néni ali Irénke néni, kot jo kličejo njeni dijaki, je začela poučevati leta 1981 na sakalovski šoli, na kateri so bili štirje razredi, kjer je bil kombinirani pouk. Poučevala je slovenščino in spoznavanje okolja, nekaj let pa je učila tudi ruski jezik. Leta 1988 so jo premestili na monoštrsko osnovno šolo, kjer je poučevala do lanskega leta, ko so jo premestili na gimnazijo. Pravi, da je bila zelo presenečena nad priznanjem, ker ga ni pričakovala, seveda pa ga je zelo vesela. Ob tem je povedala, da letos praznuje še jubilej, 30 let delovne dobe, saj je pred svojo učiteljsko kariero že dve leti delala kot vzgojiteljica. »Nikoli nisem hotela biti učiteljica, temveč sem hotela postati vzgojiteljica; ni pa mi uspelo, ker ne znam peti,« - je priznala. • Vendar ste kljub temu vzljubili šolo in otroke, pa tudi učenci imajo Vas radi, smo že večkrat slišali. »Ja, res je. Rada se ukvarjam z otroki, jaz delam vse za njih. Moram pa povedati, da je bilo na začetku težko, ko sem začela poučevati na sakalovski šoli. Takrat je bilo še veliko otrok, bil je kombiniran pouk, zato se je bilo težko ukvarjati z njimi. Učila sem že ogromno otrok, med mojimi prvimi učenci je npr. župnik na Gornjem Seniku Ferenc Merkli, pa tudi poslanec v državnem zboru Antal Rogan.« • Pa Vam je bilo težko, ko ste morali zapustiti to majhno šolo in otroke v njej? »Niti ne. Sem se že takrat bala, da bodo to šolo prej ali slej zaprli. Pa so otroci po 4. razredu itak prišli v monoštrsko matično šolo. Moram povedati, da me je bolj prizadelo, ko so šolo dokončno zaprli. Takrat me je res bolelo srce. Predvsem to, da se nobeden tu ni boril za obstoj šole.« • Potem ste 10 let poučevali na osnovni šoli v Monoštru, ko so Vas spet premestili, tokrat na gimnazijo. »Na osnovni šoli se je ukinil narodnostni pouk slovenščine, ker ni bilo več otrok iz Sakalovcev, na gimnaziji, ki je osemletna, pa je zmanjkalo učiteljev slovenščine, zato so me lansko leto preusmerili na gimnazijo. Preden me vprašaš, lahko povem, da mi ni bilo težko oditi s šole, saj so se takrat že obetale določene spremembe, tu na gimnaziji sem pa večino profesorjev že poznala, pa tudi dijake, ki so na gimnazijo prišli iz osnovne šole. Toda zdaj že upam, da bom lahko od tu šla v pokoj.« • Na osnovni šoli ste imeli, pa tudi zdaj na gimnaziji imate majhne skupine učencev, ki se učijo slovensko. Imate celo razred, kjer se samo eden dijak uči tega jezika. »Ja, to je za učitelja idealno, posebej, če ima enega učenca. Tu na gimnaziji pa je malo težje, ker so v nekaterih skupinah precejšnje razlike, saj niso vsi na isti ravni, niso se vsi enako let učili slovensko. V tem primeru moram večkrat pripravljati različne naloge in različne teste.« • Če bi se zdaj lahko še enkrat odločali, bi postali učiteljica ali rajši vzgojiteljica? »Tudi tokrat bi izbrala poklic vzgojiteljice. Moram pa povedati, da sem zelo zadovoljna tudi s svojim trenutnim poklicem. Rada imam vse svoje učence, poučevala sem jih že ogromno, nekaterih več sploh ne spoznam. Mislim – in to brez kakršnekoli nadutosti – da sem dosegla OGLAS Lokalni samoupravi Gornjega in Dolnjega Senika razpisujeta natečaj za ravnatelja Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča. Rok natečaja: 21. julij 2009 Informacije dobite po telefonu 06-20-980-46-30 ali na spletni strani www.kszk.gov.hu HIRDETÉS Felsőszölnök és Alsószölnök Községi Önkormányzata Képviselő-testülete a Kossics József Kétnyelvű Általános Iskola és Óvoda intézményvezető munkakörének betöltésére pályázatot hirdet. A pályázat benyújtásának határideje: 2009. július 21. Érdeklődni lehet a 06-20-980-4630-as telefonszámon, részletek a www.kszk.gov.hu oldalon. Nogometna ekipa gornjeseniške šole dosegla zelo dobre rezultate na narodnostnem pokalu v Petrovem selu Pred koncem šolskega leta se je nogometna ekipa gornjeseniške šole udeležila narodnostnega pokala v nogometu in rokometu, ki je bil letos že 36. prirejen v Petrovem selu. Na turnirju je bilo kakih 200 gostov in športnikov, med njimi mladi gornjeseniški nogometaši, ki so v malem nogometu kar zmagali, v velikem nogometu pa so dosegli drugo mesto. Ekipa, ki jo trenira ravnatelj šole Tomaž Časar, si je zaslužila tudi dve nagradi, in sicer v velikem nogometu je naslov najboljšega strelca osvojil Gergely Gyeček, v malem nogometu pa Szabolcs Andrejek. Foto: Timea Horvat določene rezultate, tudi če učenka v Porabju prva, ki je mi to nekateri oporekajo. opravila državni jezikovni Pripravila sem veliko učen-izpit iz slovenskega jezika. cev na razna tekmovanja in Teh dosežkov in veselja, biti jezikovne izpite, tu moram skupaj z učenci, mi nihče ne v oklepaju povedati, da je more vzeti.« bila pred desetimi leti moja Nikoletta Vajda Porabje, 25. junija 2009 4 Srečale so se manjšine Železne županije »Dober dan! Dobar dan! Dzien dobry! Guten Tag! Lásoj tyo gyész!« -je v peti gezikaj pozdravila navzauče Marija Kozar, edna od organizatorov prvoga županijskoga Narodnostnoga festivala. V Somboteli so pred petimi lejtami začnili s takzvanimi Narodnostnimi dnevi, na šteraj so se s svojim kulturnim programom nutpokazale vse manjšine v varaši. Po peti lejtaj so organizatori tak brodili, ka bi trbölo napraviti eden takši festival, na šterom bi leko gorstaupile manjšinske skupine s cejle županije. Za mesto so si vöodebrali kulturni dom MMIK v Somboteli. Narodnostni festival so v Železni županiji oprvin držali 11. marca 1956 na Gorenjom Siniki, na tisti den, gda je kulturni dom ime po Avgusti Pavli daubo. Te so se na odri nutpokazali Rovatke iz Narde pa Hrvatski Šic, Slovenci s Sakalauvec pa Nemci iz vesnice Pornóapáti. Sledik so se, djenau do konca socializma srečale manjšine vsikder v drügoj vesnici. Kak so gorenjali s festivali pa kak so letos pá organizerali program, je v svojom svetešnjom guči tapravo László Majthényi, podpredsednik Železnožupanijske skupščine: »Če gledamo cajt po socializmi, nej trbej, ka smo čednjaki, pa leko pravimo, ka je po dugom cajti tau prvi županijski manjšinski festival. Veseli smo, ka so organizatori gorprebidili pozableno tradicijo, pozableni program.« Navzauče je pozdravo župan Sombotela, dr. György Ipkovich tö: »Če se stoj pripela v Somboteu, vidi table v nemškom pa rovačkom geziki tö. Če poglednemo kaulivrat, je nej daleč slovaška, avstrijska, slovenska pa rovačka grajnca. Varaš ma dosta farb, dosta Gda pet rauk vküpsegne ovaški narodov, šteri v méri sprevajala, ništerni so nüca-pa telko poštenjé dati drügim vküper živejo.« li muziko s CD-na. Rovački skupinam, ka je poglednejo, Zrankoma se je program mlajši so plesali na priliko tak če so drügi nji ranč tak gledali začno z nastopom mlašeči tö, ka so edno brisačo v luft pa poslüšali. Skoro njuga nej skupin. Ništerni so spejvali držali, ništerni drügi so igra-bilau več v dvorani, gda so na pa plesali tak, ka je je banda li na tamburice. Pri Romaj je oder prišli slovenski mlajši z šest kejpami Karela Holeca, romske fotografije so kazale ciganjske držine. V trej kotaj so se manjšine pokazale s predmetami (tárgyak), Rovatke so na priliko vödjali dela rezbarja (fafaragó). Gospaud, šteri je je naredo, je Vogrin, depa kak sodak je prišo v rovačko vesnico Petrovo selo. Gnes je fejst aktiven, dosta dela za ves, rezanja lesá je njagvi hobi. Na stolaj pa na stejnaj Porabje se je nutpokazalo z ročnimi deli je leko lüstvo vidlo križe, svet samo tau problema bila, ka pravi mlašeči skupin nemajo, zatok so prvi plesci vogrske plese plesa li. Pa eške mlajši so skor vsi Vaugri bili, tau je malo špajsno bilau. Pri Nemcaj smo leko poslüšali zbor, šteroga so ranč tak mlajši sprevajali, na fude pa na žveglau. Gda je konec nemškoga programa bilau, so se vsi mlajši spakivali, pa odišli vö iz dvorane. Na tau bi mogle najbole lerance skrb meti, Gorenjoga Sinika. Gvüšno jim je nej dobro spadnilo, ka so se telko pripravlali, pa so je skoro samo poznanci poslüšali. Dun so se lepau nutpokazali, ništerni so igrali na stare paverske škeri, duo Bajzek-Sukič je pá pokazo najbaukše, ka zna. Posaba njima dé gratulacija za nauto »Slovenija, od kod lepote tvoje«, štera je leko eške za starejše goslare žmetna. Plesci so se tö flajsno sükali, na konci so mentori vsej skupin dobili spominsko listino (emléklap). Že od zranka so leko najgir lidgé vidli razstave v auli MMIK-na. Fotografije so kazale, kak gnes manjšine živejo. Slovenci smo se nutpokazali s 5 Gda pet rauk vküpsegne nike, gladala, žlice pa edno tablo za šak tö. Od Nemcov se je na razstavi nutpokazala vesnica Vaskeresztes, štera je erična po svojom vini. V tistoj krajini so že Rimljani pa Kelti tö grauzdje pauvali, v grobaj so najšli na priliko vrč za vino iz rimski cajtov. Na razstavi so zvün glažov vina od več vertov nutpokazali stare vinogradniške škeri tö. Slovenci so pripelali papérnate rauže, cejkre, ejglanje pa stare paverske škeri, andovska djabka, krü, tikvin oli pa domanja palinka so tö nej falili. V ednom küpi so bile knige tö, tak ka je najgir lüstvo dosta vse vidlo, ka v Porabji geste. Na festivali so oprvin cüjbili Polaki iz Sárvára tö. Uni so zvün svojoga narodnoga gvanta pokazali fotografije s cajtov pred sedemdesetimi lejtami, gda so pred nemškimi fašisti bejžali s Polskoga, pa tak prišli v lager v Sárvári. Njini mlajši pa vnüki eške gnes v tom malom varaši živejo. Pred kulturnim domom so začnili zadvečerka v tretjoj vöri fejst igrati rovački tamburaši. Sledik je lüstvo leko čülo pravo ciganjsko bando, štera je igrala poznane Vogrske plese od Brahmsa. Nemci so meli pet fudašov, najbaukšo volau pa so naredli stari padaši Porabcov Gorički lajkoši. Organizatori so steli, ka če je že lejpo vrejmen, aj se muzičari vanej tö nutpokažejo. Ovak so se voditeli tak odlaučili, če edna ves mlajše pošle, aj se drüga z vözraščenov skupinov nutpokaže. Tretji pa aj vanej igrajo. Mali plac pred MMIK-nom se je zadvečerka napuno z lidami. Vsikša manjšina je ponüjala svojo gesti, svojo gastronomijo. Slovenci so meli dinski šterc, tikvin reteš pa drüge dobraute, Nemci vino iz Vaskeresztesa pa pogače, Rovatke pa vrtanek z raužmarinom pa pantliko. Romi so pripelali trn veuki koteu, pa so ciganjsko golažovo župo küjali. V štrtoj vöri se je začno program vözraščeni skupin. Prvi na redej so bili Romi, štere je prišlo gledat najmenje sedemdeset lidi. Plesci so plesali v paraj »lovari« ciganjske plese, najbole prilübleni so bili mlajši kauli 6-7 lejt. Kak slejdnja se je nutpokazala skupina Crazy Dancers, člani štere so plesali moderne, merkanarske plese na engleško muziko. Istina, ka so trn dobri bili, depa pitanje, če je tau na Narodnostni festival valon. Ovak je vsikša ciganjska skupina dvakrat duže na odri bila, kak je zgučano bilau. Gda so pa romske skupine zgotovile, so vsi zamaj odišli domau. Pri Rovataj sta zvekšoga vsikder dva zbora vküper spejvala, eške posaba dobri so bili pesmarge s Kőszega pa Cseprega. Plesci s Hrvatskoga Židana so trn koražno plesali, škoda, ka so obečane tamburaše nej s seuv pripelali. Ovak má skor vsikša rovačka ves v županiji najmenje eden zbor, tau je vküper 13 zborov, majo pa edno gledališko skupino tö. Na šaulaj se mlajši tö včijo spejvat pa plesat, tak ka nede vözraščeni članov falilo. Pri Nemcaj so na fude veselo igrali gospa Edit Unger s svojimi pesmarcami iz Rábafüzesa. Nut se je pokazala plesna skupina iz Vaskeresztesa tö, člani štere po dugom cajti že tri lejta pá plešejo. Program prvoga Narodnostnoga festivala se je skončo s slovenskimi skupinami. Začnile so domanje Sombotelske spominčice, štere so spejvale porabske naute pa drüge pesmi iz Slovenije, včási s porabskimi domanjimi rečami. Komorni pevski zbor z Varaša je pá pokazo lepoto štiriglasnoga spejvanja, čüle so se zvekšoga slovenske ljudske pesmi od nji. Sakalauvska folklora je v svoji lejpi, indašnji gvantaj nazajpozvala stare porabske cajte, gda je lüstvo eške po veselicaj plesalo domanje plese. Organizatori so začnili vküpspravlati festival že januara. Na toj gali so steli nutpoka zati, kakšne vrejdnosti gestejo v županiji, kakšo kulturo, identiteto majo manjšine. Če je kakša skupina nej mogla gorstaupiti, de eške mela priliko. Organizatori začeto paut drügo leto dale pelajo, nindrik indrik v županiji. -dm Porabje, 25. junija 2009 6 »Leko, ka so dnevi kračeši?« Dosta stari obrti je bilau inda svejta v Porabju, šteri se pomalek cejlak pozabijo. Tau je vejn zato, ka lidi nejmajo časa, k tauma je pa čas trbelo, zato ka se tau vse ročno delalo. Ka so naprajli,košare, cejkre, drvenke, lončarsko posaudo, tisto se je doma vsakši den nücalo, pa trbelo. Tau bi ešče gnesden tak bilau, če bi se v bauti nej dalo falejšo küpti vse tau iz plastike. Če tau tak ostane, te se za par lejt té obrti cejlak pozabijo. Istino Zveza Slovencev na Madžarskem se dosta trüdi na tejm, naj tau nede tak. Vküp so pobrali te lidi, šteri se razmejo k taumi, pa tiste, šteri ešče nej, naj je včijo. Na prireditve je vozijo, gde nutpokažajo te stare maštarije, pa priliko dobijo, ka svojo delo leko malo odavajo tö. Med tejmi je Micka Ropoš tö, štera cejkre pleté. • Micka, kak ste se vi navčili cejkre plesti? »Ge sam se tak navčila, ka gda sam domau s šaule prišla, te sam üšla pa sam se včila. Tau je bilau na Merkliji vrajej. Tista ženska, štera je name včila, tista je v Meriko odišla. Pri njej sam se navčila, pa potistim v zimi, gda sam domau s šaule prišla, sam začnila plesti, pa šejftati. Oča so črejvle šivali, ge sam pa cejkre plela.« • Kelko časa je trbelo, ka ste se navčili cejkre plesti? »Tau je tak bilau, ka sam tak na vöre odla. Šteri se dobro vcujzema pa frajt ma, tistomi nej trbej dugi čas. Tau je nej žmetno delo. Samo lupinje trbej kredi djati pa zmočati. Gda kukarco dojpoberemo, te lejpo lupinje vöpoberemo pa ga na zimau gor na pod dejemo. Dapa tak, ka ga prvin posišimo, zato ka ovak splesnivi. Gda ga pa dojnosimo, te ga pa prauto kak pletemo, namaučimo pa ščejšemo.« • Zaka trbej namočiti? »Zato ka süjo ne more plesti. Lupinje nut v vraučo vodau namaučimo, potistim je vöožmičemo, na dva prsta šurko je ščejšemo pa že leko pletemo z njimi.« • Kelko lupinja trbej k ednoma cejkra? »Tau ti ne vejm prajti, zato ka tau smo tak merili nikdar nej. Dapa nej malo, tau gvüšno. Zdaj že baukše, zato ka s Slaskoga so mi kukarco dali, pa tista je duga gé. Prvin, kak bi cejlak ozrejlila, go dola trbej pobrati, zato ka je te bola meko lupinje, nej tak trdo. Vse si moraš kredi djati pa te naleke leko delaš.« • Tau ste prajli, ka ste prvin šejftali s cejkrami, kak tau mislite? »Prvin so bola kipüvali kak zdaj, ali žlati si dau, pa te za tau si nika drugo daubo. Na Nemško (Avstrija) smo je nosili, tam smo tü vsigdar nika dobili zanjé, tak šejft je vsigdar biu. Zdaj v vesi več nikoma nej trbej. Zato ka tak držijo, ka je drago. Tau niške ne gleda, ka dela je z ednim cejkrom. Dva dni moraš redno delati, če enga leko spleteš.« • Kak leko odate eden cejker? »Tü v vesi nej, dapa na Slaskom tak do petnajset eurojev. Steri so menši, za tiste pa menje dajo. Ka so za dar, kama se eden glaž notra leko deje, za tiste tak pet, šest. Dapa kak pravijo, tau je nej plačano delo.« • Če se ne splača, te zaka delate? »Etak te mam komi kaj dati, leko dem na senje pa tam te leko cejkre vöpostavim. Najbola je pa tau, ka frajt mam za tau.« • Kelko cejkrov ste spleli tau leto? »Nej dosta. Velke sam vejn štiri, male pa tak petnajset. Dapa že enga nejmam, vse so je odnesli.« • Ka vse pletete? »Velke cejkre, male cejkre, te za daritev cejker, stauce nutpletem, pa ešče papuče pletem.« • Micka, vi ste se tö od drugoga včili plesti, vi ste koga že včili? »Že je prišla ena ženska k meni se zgučat, ka de se včila, dapa v zimi je nej prišla, zdaj pa že nejma časa. Drugo pa tau, ka nejma lupinja, brezi tauga pa nede. Ge svojo ne morem dati, zato ka ge tö malo mam. Zdaj do oni tö sadili kukarco, pa te de že leko ojdla se včit. Če de frajt mejla, brž de znala plesti.« • Kak se dela cejkar? »Lupinje začnem sükati pa taše male štričke najprvin napravim. Potistim te pomalek gor na maudli potegnem. Gda se cejkar napravi, te cveke vöpoberem, pa cejkar doj z maudlina potegnem.« • Gde se cejkar začne plesti? »Vseedno gde začneš, leko gori ali spodi.« • Prvin sam vido taše cejkre, šteri so naokrajmi okraseni bili. Kak se je tau delalo? »Lupinje smo pofarbali pa te tak smo pleli, ali raužo ali nika drugo. Sto ka je sto, ka se ma je vidlo. Farbo smo pa tisto nücali, s šterov smo djajce farbali.« • Prvin ste samo doma pleli, zdaj pa že na prireditvaj, na senjaj, pred lidami. Kak se tau vam vidi? »Tau se meni vidi, zato ka tam vsakšefele lüstvo vidim. K meni pridejo, gledajo, pitajo, kipüvajo, ge sam rada med lidami.« • Cejkre plesti čas trbej, gnesden pa niške nejma časa. Kak do se te cejkri pleli? »Ge ne vejm, če so gnesden bola kračeši dnevi gé ali zaka, dapa tau je tak. Prvin smo vse z rokami delali, povesi odli, počivali pa itak smo meli čas za vse. Zdaj je pa že sir bola kračeši den pa nejmamo časa na nikoj nej. Cejkre plesti pa ovak ne moreš, samo tak, če si vzemaš čas za tau.« Karči Holec 7 Či gli so gostilno Adria oudprli na sprotoletje, se je zakuno, ka de v njo prvo pout stoupo v kalendarskom leti. »Lepou, ka ste se spoumnili, gospoud Adi,« se ma je do tala priklanjo kelnar, »samo izvolite, sednite si, gde vas je vola. Glejte,« ga je pelo v ‘kapitanovo sobo’, »eti mamo same mourske dobroute pa tüdi mourske šalate, štera tüdi ne rasté pri nas, ar je mourdje že inda svejta odteklo, zatou pa vsi, šteri majo kakšni filér pod palcom, zdaj pridejo k nam v Adrio …« Kak če ne bi znao, kam je prišo, je pomali vseu, pa začno vrteti oči: na stejnaj kejpi z mourdja, šifti na vöter, kejpi košar pa mrež, v šterij so bilé ribe, štere znankar majo takšno sago, kak ide vö s künje. »Samo povejte, gospoud Adi, spunili vam mo, ka se vam srcej poželej,« je postavo pred njega knigo z gestijom, štero je obračo, kak če ne bi znao šteti. Ar je bio gospoud Adi od nigda sam. Že cejli čas je delo na biroviji, vsakši den si ga vido, kak že vgojno mašejra s svojo znücano taško pod pazdüjo prouti svoji kancelaji, v šteroga se je zapejro kak müš. Cejle dneve je preklado nekšne papejre pa mlato štem pline, z nikim se neje padašivo, ostao pen. sam Milan Vincetič je vago v glavej, kak bi izpuno gnejšnji den, »tüdi mi sürkasti vuki moremo dati neka na sebé, zatou se mo gnes často … Ar je gnes pravi den: če de vse po sreči, mo tisto Klaro s spoudnjoga štoka, štera mi je dala znati, ka nejsam tak naopačni, zranja pelo sé …« »Najprle malo črnoga vina, ka pravite, gospoud Adi?« je dobrotlivo prestapo kelnar. Nej ka bi počako, je pricingo z glažom rdečoga. »Tou je za gut, gospoud Adi, ka te pa za želodec?« »Toga,« je od daleč pokazo na kejp morskoga šarkanja z velkimi škardjami. Bio je tak lepou namalani, ka se je Adiji vidlo, kak če bi bijo živ. Pouleg vsega je meo kcoj napisano smejšno latinsko imé Hommarus gammarus, šteroga de mogo Klari razložiti od litere do litere. »Raka te, jastoga,« se je pa priklono kelnar, »zakoj pa nej, friški je, kak če bi ga gnes potegnili z mordja. Gli včeraj so si ga naroučili eni pejnezni z državne vlade, slednji pa je gli ousto za vas je …« »Najmenši,« je vujšlo Adiji. »Kak leko tak pravite, gospoud Adi,« se je skoron raztoupo kelnar, »neka v meni mi je pravilo, ka moram najvekšoga šparati samo za vas …« Nej ka bi končo, je zavino v künjo, gde je glasno pa jasno velo küjari, ka se mora za gospouda Adija ešče ekstra potrüditi, ar de gospoud razneso njihov dober glas po cejli biroviji. Jastog ogen ne smej samo prdeti, ka de zapečeni kak krüjova skorca. V glavej se je že mastijo, predstavlo si je, kak de ga na konci ešče zalejo z vinom, štero ma je že začnilo blouditi po žilaj. Ka bi ma čas prlej mino, se je zagledno v dva pojbeka, dva maliva lagviva brateca, šteriva mati neje mogla pomiriti. Čemerila se je, kričala pa kazala na bačija Adija, šteri de jiva spravo v svojo čarno taško pa jiva odneso ciganjom. Nemo, nemo, je brez rejči odkimavo Adi pa začno senjati: ka sta tejva dva želodeka njegviva, ka njiva bauža njegva Klara, taška, v šteri je puno paperov z birovije, pa je samo bajílo, štero se ne de nigdar izpunilo. Nej pa nej se je mogo včakati. Pojbeka sta gračüvala vse bole lagviva, začnila sta se celou drejti pa motati okouli njega, on pa je skrivečko pogledüvo njivajni materi v odprejto bluzo, štera ga je – ar je že od vina gračüvo drveni -vse bole comprala. »Izvolite, gospoud Adi,« se je prizibo kelnar s posoudico vodej pa z falajčkom citroune, kcoj pa postavo ešče eden dugi talejr pa srebrni escajg, s šterim bi se pojbeka včasi špilala. »Jastog, gospud Adi, mora dvakrat plavati,« ma je kcoj nalejo, Adi pa je nazdravo s posanco tüdi lejpi materi, štera je nekam nervouzno obračala glavou. Gvüšno koga čaka, je brodo vajne lejpe matere, šteri je že parkrat skrivečki počmigno. »Izvolite, gospoud Adi,« ga je premouto kelnar, »jastog vas že čaka …« Rejsan: bijo je pravi pozoj, ar je krepko viso prejk cejloga talejra. Gledao ga je kak deveto čüdo, ga požiro z očami, gda pa ga je obrno na rbet, pa vzejo noužic pa vilice, se ma je stavilo: gde pa kak začniti? Ka sploj pogesti? Škardje tüdi? Pa rejp, šteri se ma je najbole gravžao? Gračüvao je bole rdeči kak tej njegvi rak: mamica je pomali cejcala školke (kagyló), pojbeka pa nejsta vzela oči z njegovoga raka pa naj je ešče tak kazo na svojo vrajžo taško. Njuvajna mati pa je vsakšoma, ar sta gračüvala vse bole navrejtiva, navila vüjo, ka sta začala troubiti kak zmejšana. V tom pa je Adi vöponüco priliko: skrivečki je sklačo jastoga v svojo taško in pozvo kelnara. »Mogli ste biti fejst lačni, ka ste pogeli cejloga,« se ma je mujso kelnar pa počmigno mamici, štera se je samo kisejlo posmejala. »Ešče preveč,« se je glado po želoudci pa friško prešto pejneze. Stisno je svojo taško pod pazdijo pa se po bližnjici paščo prouti svojomi stanovanji, štero je ešče cejli keden – kak tüdi njegva taška – smrdelo po jastogi, za šteroga je pravo svoji Klari, gda sta prišla v Adrio, ka je bijo slednji pa z najglobšoga mordja, zatou je boukše, ka si naroučita dva bečkiva šnicla. ALI STE VEDELI ... ZAKAJ SE PO NEVIHTI KADI Z ASFALTA? VODA IZHLAPEVA S POVRŠINE ASFALTA IN SE KONDENZIRA V ZRAKU. Po nevihti je zrak ohlajen, asfalt pa še topel. Voda, ki izhlapeva z asfalta, se v zraku zbere v kapljice. Vidimo jih kot meglico nevihta – vihar kondenzirati se – sűrűsödik ohlajen – lehűlt (Vir: www.h-e.si) zatou je Adi, a gostilna je prazna, izhlapevati – elpárolog kak Cejli čas si je pomalo ka bole ne more biti. Če ne dolejvo. Ar takšnomi šarka-bi bilou tejva dva pojbeka, » N a j nji, kak je na kejpi, trbej en bi ga dugi čas že pojo, ešče bou,« velki koteo kropa, pa tüdi bole pa, če ne bi bilou nju- Porabje, 25. junija 2009 Sakalovski nogometaši so osvojili bronasto medaljo PETEK, 26.06.2009, I. SPORED TVS 8.00 NA ZDRAVJE!, 9.15 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.40 KRATKI IGRANI FILM EBU, 9.55 ENAJSTA ŠOLA, 10.30 DOLGCAJT, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR-KROVEC, 12.15 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NAČRTOVALKE ROJSTEV, FR. DOK. ODD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 15.55 RISANKA, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: BARVE, 16.20 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 TV POGLED, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ODKRITA KAMERA, 20.30 ALPSKI VEČER 2009, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.06.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 26.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.50 TV PRODAJA, 12.20 GLASNIK, 12.45 OPUS, 13.10 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 13.20 EVROPSKI MAGAZIN, 13.50 ČRNO BELI ČASI, 14.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 22.06.1991, 14.40 ŽOGARIJA, 15.10 TV PRODAJA, 15.40 MOZAIK, 16.10 CIRCOM REGIONAL: 25 DNI PO EVROPI -DANSKA, 16.40 PRIMORSKI MOZAIK, 17.10 MOSTOVI - HIDAK, 17.45 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.45 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z BRACOM KORENOM, 19.55 NOGOMET -POKAL KONFEDERACIJ, 20.25 JADRANJE -MATCH RACE, 20.50 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 21.45 MESEC IZ PORCELANA, AM. FILM, 23.20 ZMUZLJIVI ROGER, AM. FILM, 1.00 GANDŽA, AM. NAD., 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 27.06.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 IZ POPOTNE TORBE: BARVE, 8.00 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 8.20 OMBUDSMANKA ZA PRAVICE TV GLEDALCEV, 9.00 DIVJAKI, NEMŠ. FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB: 21. 12. 2012, 11.50 PONOVNO SEM SAM, PORTRET FRANCETA BUČARJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. – NAN., 14.00 BACEK JON, RIS., 14.05 ROŽNATI PANTER: DETE, RIS., 14.15 V BERTRAMOVEM HOTELU, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 30 ZMAGOVALCEV MELODIJ MORJA IN SONCA, 20.55 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 21.00 MELODIJE MORJA IN SONCA, 23.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.50 RIM, ANG.-AM. NAD., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 27.06.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL SOBOTA, 27.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.50 TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 40. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI, 10.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 27.06.1991, 10.45 POLEMIKA, 11.45 POSEBNA PONUDBA, 12.05 25 DNI PO EVROPI -DANSKA, 12.35 PRIMORSKI MOZAIK, 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 TV PRODAJA, 14.35 ŠPORT, 18.00 PESEM SONCU IN ČLOVEKU, POSNETEK KONCERTA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA, 19.55 NOGOMET -POKAL KONFEDERACIJ, 20.25 POKAL SLOVENIJE V JADRALSKEM DVOBOJEVANJU, 20.45 MED DVEMA OGNJEMA, AM. FILM, 22.10 BLEŠČICA, 22.40 SLOVENSKI MAGAZIN -GORNJA ŠTAJERSKA, 23.05 DARWINOVA NOČNA MORA, AVST. FILM, 0.55 INFOKANAL * * * NEDELJA, 28.06.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.45 ŽOGARIJA, 10.15 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ALPSKI VEČER 2009, 14.35 PRVI IN DRUGI, 15.05 MAMA PO SILI, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 KONCERT JANA PLESTENJAKA S SPREMLJEVALNO SKUPINO IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 HIT POLETJA, SLOVENSKI FILM, 21.30 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 22.30 BOGDAN BORČIĆ: SKICE ZA PORTRET UMETNIKA, 23.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.55 TRI ŽENSKE NEKEGA POLETNEGA VEČERA, FR. NAD., 1.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 28.06.1991, 2.20 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL NEDELJA, 28.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.06.1991, 10.20 GLOBUS, 10.50 SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, ŽALEC 2009, 11.25 TV PRODAJA, 11.55 POMAGAJMO SI, 12.30 RAD IGRAM NOGOMET, 13.00 SLOVENSKI MAGAZIN -GORNJA ŠTAJERSKA, 13.25 ZDRAVJE V EVROPI - SRCE EVROPE, 14.15 TV PRODAJA, 14.50 NOGOMET, TEKMA POKALA KONFEDERACIJ, 19.25 ŠPORT, 19.55 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ, 20.25 NOGOMET, TEKMA POKALA KONFEDERACIJ, FINALE, 22.30 POKAL SLOVENIJE V JADRALSKEM DVOBOJEVANJU, 22.55 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.45 CARIČINE AMAZONKE, OPERETA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 29.06.2009, I. SPORED TVS 7.15 UTRIP, 7.30 ZRCALO TEDNA, 7.45 NA ZDRAVJE!, 9.00 ANIMALIJA, RIS., 9.25 RISANKA, 9.40 ŽOGARIJA, 10.10 IZ POPOTNE TORBE: BARVE, 10.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 11.05 PORTRET OTONA ŽUPANČIČA, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 ŠPICPARKELJC, RIS., 16.10 RISANKA, 16.20 KOMARJI IN ZASPANCI, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 29.06.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 29.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 SOBOTNO POPOLDNE, 12.45 TV PRODAJA, 13.15 SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, ŽALEC 2009, 13.45 SLOVENCI V ITALIJI, 14.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.06.1991, 15.00 POSEBNA PONUDBA, 15.20 RAD IGRAM NOGOMET, 15.50 OSMI DAN, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN - GORNJA ŠTAJERSKA, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR-KROVEC, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.25 STRAH, STRES IN JEZA, ANG. HUM. NAD., 19.00 LABIRINT, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 22.50 ZELIG, AM. FILM, 0.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 30.06.2009, I. SPORED TVS 7.00 KULTURA, ODMEVI, 7.45 NA ZDRAVJE!, 9.00 NA POTEP PO SPOMINU, 9.00 SELENA, 9.15 CICIBAN, DOBER DAN, 9.25 ČAROBNO OGLEDALO, 9.35 RISANKA, 9.45 KOMARJI IN ZASPANCI, LUTK. NAN., 10.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 10.55 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 11.50 SKICE ZA PORTRET UMETNIKA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 POTI K LJUDEM, DOK. ODD., 18.00 ZLATA RIBICA: SLOVO, OTR. NAD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČEZ PLANKE: KOLUMBIJA, 21.00 DOSJE: ROŠKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RAZGALJENI: KRALJ ABDULAH II., FR. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.35 ANGELA BOŠKIN: POTI K LJUDEM, DOK. ODD., 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 30.06.1991, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL TOREK, 30.06.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.50 NA LEPŠE, 11.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 30.06.1991, 11.55 STUDIO CITY, 12.50 BLEŠČICA, 13.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.00 WIMBLEDON: TENIS -ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.35 DEDIŠČINA EVROPE, IMPERIJ: NERON, 23.05 LILIJE, ANG. LIT. NAD., 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 01.07.2009, I. SPORED TVS 7.00 KULTURA, ODMEVI, 7.45 NA ZDRAVJE!, 9.00 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE: KOSTI IN OKOSTJE, RIS., 9.30 ŠPICPARKELJC,RIS., 9.55 ZLATKO ZAKLADKO, 10.15 HARMONIJE EVROPE: ČEŠKA, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 ANGELA BOŠKIN: POTI K LJUDEM, DOK. ODD., 11.50 DOSJE: ROŠKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI -EVROPA XXL, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 ŽIVLJENJE JE LEPO, IT. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 NOVI POGLEDI NA PRIMOŽA TRUBARJA IN NJEGOV ČAS, 23.45 ZDRAVJE V EVROPI -EVROPA XXL, 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.07.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SREDA, 01.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 01.07.1991, 10.10 PRAVA IDEJA!, 10.45 VIKTOR PARMA: CARIČINE AMAZONKE, OPERETA, 13.10 SLOVENSKI MAGAZIN - GORNJA ŠTAJERSKA, 13.40 ČRNO BELI ČASI, 14.00 WIMBLEDON: TENIS -ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE, 20.00 GLASBENA ODDAJA, 22.00 TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 02.07.2009, I. SPORED TVS 7.00 KULTURA, ODMEVI, 7.45 NA ZDRAVJE!, 9.00 NILS HOLGERSON, RIS., 9.25 RISANKA, 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.25 SLOBODAN MAKSIMOVIĆ: AGAPE, KRATKI FILM, 10.45 ZDRAVJE V EVROPI - EVROPA XXL, 11.40 SVETO IN SVET: ODREŠENJE IN SPRAVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ODKRITA KAMERA, 13.45 ČEZ PLANKE: KOLUMBIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 KOT RIBA V VODI, KRATKI DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO: USPEŠNI MLADOSTNIKI -USPEŠNI STARŠI?, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 HITLER IN OKULTNO, ANG. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 02.07.1991, 0.15 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL ČETRTEK, 02.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 GLOBUS, 9.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 02.07.1991, 10.20 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 10.50 NA LEPŠE, 11.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 11.55 EVROPSKI MAGAZIN, 12.25 MED VALOVI, 12.55 DR. BORIS GOLEC - NOVI POGLEDI NA PRIMOŽA TRUBARJA IN NJEGOV ČAS, 13.30 TO BO MOJ POKLIC, 14.00 TENIS - ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE, 19.55 MEDNARODNI ATLETSKI MITING, 21.00 POROČILA, NEMŠ. FILM, 22.30 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.10 SPEČI MOŽ, AM. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL Nogometni klub Sakalovci je bil ustanovljen jeseni lanskega leta. Ekipa je kot novinka začela sezono 2008/2009 v okrožnem prvenstvu v 3. županijski ligi, v skupini Körmend. Sakalovski klub, ki ga sestavljajo večinoma mladi domači igralci, se je v skupini, kjer se je borilo 10 ekip, povzpel na tretje mesto. Fantje, ki igrajo z velikim navdušenjem, so le-to prenesli tudi na vaščane. Vsako drugo nedeljo, ko ekipa igra doma, je skoraj cela vas – vsaj polovica – na tekmi in navija za fante z istim ali pa še večjim navdušenjem. Ekipa je odigrala 27 tekem, zmagala je šestnajstkrat in le štirikrat izgubila, dosegla pa je sedem neodločenih rezultatov. V zadnjem krogu so prejšnji teden Sakalovčani na domačem igrišču po pričakovanjih zmagali proti ekipi Egyházashollós, ki je potem, ko ji je žoga priletela v mrežo že petič in sta dobila dva njena igralca rdeči karton, zapustila igrišče. Tako je bila tekma deset minut pred koncem prekinjena. Po koncu tekme so nogometaši in navijači začeli slaviti, tekel je šampanjec, ni pa manjkalo bazena, v katerem se je s trenerjem vred znašla cela ekipa. Fantom čestitamo, pa komaj čakamo naslednjo sezono z dobrimi tekmami in enako dobrim ali pa še boljšim rezultatom. Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada manjšine na Madžarskem. e-mail: porabje@mail.datanet.hu ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Nikoletta Vajda