r$ smobil Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure. Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca! 040 211434 Večina ni noben argument Čeprav je zdaj že povsem jasno, da nas je sistem preglasovanja v demokratičnem odločanju pripeljal natanko sem, kjer smo se znašli z našo državo in občino, se te oblike odločanja očitno ne moremo znebiti. (Mef) Bojan Radelj v članku Kvadratni koren iz demokracije, med drugim, govori o tem, da so v antiki demokracijo razumeli kot mehanizem iskanja soglasja z razpravo. Danes pa demokracijo največkrat izkusimo kot preglasovanje in naj-redkeje kot iskanje soglasja. Preglasovanje kot odločanje med za in proti je vedno in nujno naravnano proti nekomu, zato neizbežno ustvarja zmagovalce in poražence. Preglasovanje je privedlo do povsem sprevrženih nasprotnih učinkov - političnega prepada med vplivno manjšino in odrinjeno večino glasujočih. Metoda preglasovanja je v slovenski sodobni politični praksi povsem prevladujoč mehanizem, ki ga poznamo iz parlamenta in njegovih odborov pa tudi iz občinskih svetov in njihovih delovnih teles. Uporabljena je bila tudi ob imenovanju občinske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je sestavljena tako, da ima županova koalicija v njej absolutno večino, čeprav noben kriterij, niti volilni izidi, niti število izvoljenih svetnikov tega ne utemeljujeta. Namreč, komisija šteje 9 članov, pri njenem sestavljanju pa naj bi veljal vsaj eden od omenjenih dveh kriterijev. Po obeh pa bi v komisiji morala imeti svojega člana SDS, vendar ga nima, saj je bil v komisijo imenovan svetnik Oljke, ki je imela od vseh izvoljenih strank in list najslabši rezultat. Toda, v drugem krogu oktobrskih volitev župana je Oljka, ki je sredi prejšnjega mandata protestno izstopila iz koalicije istega župana, nenadoma ugotovila, da jim je njegov program blizu in ga podprla v kandidaturi, ter si s tem zagotovila mesto v njegovi koaliciji. Za nagrado je sledilo tudi imenovanje v omenjeno komisijo, ki ga niti ni bilo treba utemeljevati, kaj šele argumentirati. Dovolj je bilo preglasovanje. Tako so tisti z večino že na prvi seji pokazali, da jih ne zanima politika argumentov in dogovarjanja ter iskanja soglasja, ampak so se odločili za metodo preglasovanja, ki je pač najpreprostejša, saj zanjo ne potrebuješ dolgotrajnega dogovarjanja in izmenjave argumentov. Enostavno dvigneš več rok kot tisti drugi in imaš prav. Zanimivo je, da, če me občutek ne vara, župan sploh ni glavni pristaš te metode demokracije. Najraje jo imajo tisti, ki imajo demokracijo že v svojem imenu. WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Red je red Leva, desna, ena, dva, meni se že več ne da, ker tečem, ne zaradi družbe ampak zgolj zaradi službe, ker tukaj sem, da delam red, in moram malo poskrbet, da ne bi kdo preveč težil, če je progo kje zgrešil, ali pa si pot olajšal tako, da malo bi jo skrajšal. Redarstvo resna je rabota sleparjenje že ni pomota. Vsi ste isti, stari, mladi, vse vas vidim, kaj bi radi. vsi bi radi mal golfali, a če vas vidim, pade kazen, pa se žali. Z izolskega Rdečega križa so sporočili, da so razdelili vsa jabolka iz prve pošiljke, naslednja pridejo proti koncu novembra. Izjava tega tedna Nisem Miklavž, ker ta dela samo en dan pa še takrat mora bit trezen. Raje sem sv. Martin, ker pijem po službeni dolžnosti. sv. Martin Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. POVEJTE SVOJIM OTROKOM Poplave - stoletne, že drugič v zadnjih štirih letih. Ljudje gledajo kako jim voda odnaša vse kar so ustvarili, že drugič v štirih letih. Pa vendar optimistično odgovarjajo, da je najpomembnejše to, da niso v nevarnosti, za drugo...bo že... Gasilci, Civilna zaščita, policisti, vojaki, prostovoljci, padajo od utrujenosti, ko rešujejo, kar se rešiti da. Zdaj ni več vprašanje od kod poplave, letne in vsakoletne stoletne, ampak - od kod taka in tolikšna škoda od poplav? Za poplave, pojasnjujejo meteorologi, je krivo obilno deževje, škoda pa je izključno človekovo delo, rezultat njegovega pohlepa in želje po zaslužku z investicijami na tej poplavljeni zemlji. Zaslužek prinašajo prodane parcele na območjih, kjer včasih niso gradili, saj so vedeli, da bo tam poplavilo. To je rezultat dela lokalnih politikov in podjetnikov, potem ko je bil, kot je lepo povedal Holger Kray, šef Svetovne banke za kmetijstvo in ruralni razvoj, »sistem namakanja in odvodnjavanja bivše Jugoslavije, med najbolj razvitimi v svetu v svojem času, potem pa dvajset let sistematično in nepovratno uničevan.« Toliko o tem zlu. Ker november je mesec v katerem se spominjamo in obljubljamo, da zla ne bomo tolerirali, da se zlo mora ustaviti na vse načine in z vsemi sredstvi. Samo obljubljamo, ker se zlo ponavlja. Devetega novembra je mednarodni dan borbe proti fašizmu in antisemitizmu. Tega dneva leta 1938 so v Nemčiji, v eni - kristalni - noči je uničili 1574 sinagog, judovska pokopališča, skoraj 8000 podjetij židovskih lastnikov. 20 000 so jih v tej prvi noči odpeljali v koncentracijska taborišča, veliko je bilo pobitih na ulicah nemških mest, veliko jih je bilo prisiljeno to opazovati. Andraš Salomon je posnel petminutni film Tell Your Children o pobijanju Judov v Budimpešti, na koncu januara 1945. Pobiti so bili madžarski državljani, čeprav Judje, pobili so jih člani Stranke strelastega križa, prav tako madžarski državljani. Poglejte si ta filmček. Jaz ga nisem mogel gledati do konca. Tega leta 1945, je na Madžarskem vladal Mikloš Horthy (Miklos Nikolaj Horthy de Nagibanya), ki je lepo živel in mirno umrl 9. februarja 1957. Do konca življenja je verjel v svoje zavezništvo in prijateljstvo z Hitlerjevo Nemčijo in s Hitlerjem osebno. Današnj predsednik vlade Madžarske republike, demokrat in humanistični politik Viktor Orban je, v spomin na te dneve madžarske veličine, Horthyju postavil in odkril veliki spomenik, kakor tudi pristoji velikem državniku in patriotu, katerega ideje Orban nadaljuje. Ampak, 9. november ni pomemben samo zaradi tega. Tega dne je Vzhodna Nemčija postala del Zahdne Nemčije. »Padec Berlinskega zidu je pokazal, da so naše sanje uresničene in, da nič ni nespremenjljivo, neglede na prepreke, ki stojijo pred nami. Pokazal nam je, da smo dovolj močni, da sami krojimo svojo usodo in stvari naredimo boljše,« je rekla Angela Merkel. Jaz pa bom Angeli verjel takrat, ko bodo padli zidovi v Palestini, Siriji, med Korejama, med Pakistanci in Afganistanci, na Krimu ..., takrat ko bo kakšen ameriški, ali evropski predsednik v Gazi, ali tam nekje, pokleknil in izjavil: »Jaz sem Palestinec« ali »Jaz sem Kurd«. Ker pa tega filma še dolgo ne bomo videli je skrajni čas, da Slovenija prizna državo Palestino. Istega dneva, 9. novembra, ko je padel Berlinski zid, so zrušili Stari most v Mostarju. Berlinski zid je padel, da bi združil. Stari most je padel, da bi razdvojil. Po komandi generala Hrvaške vojske Srdjana Praljka. Zlo ni uničeno. Še vedno je na pohodu. Na občinski spletni strani nadaljujejo z intenzivnim in predvsem transparentnim obveščanjem javnosti o dogajanju v občinski upravi. Tako kot že nekajkrat doslej smo tudi tokrat lahko prebrali to pomembno OBVESTILOo izbranem kandidatu za zasedbo prostega uradniškega mesta za določen čas - Podsekretar - vodja Urada za upravljanje z občinskim premoženjem. Obvestilo se glasi tako-le: Obveščamo vas, da je bil na javni objavi za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta za določen čas, za nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke (koriščenje porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka), Podsekretar - vodja Urada za upravljanje z občinskim premoženjem v Uradu za upravljanjem z občinskim premoženjem Občine Izola, kije bil objavljen dne 03.06.2014 na spletni strani Občine Izola in na ZRSZ, izbran kandidat. Transparentno, ni kaj. L Nagrada za hibride Časnik Finance je pred dnevi Občini Izola podelil priznanje zaradi absolutno najmanjših izpustov ogljikovega dioksida v voznem parku. V okviru projekta poiščejo in nagradijo podjetja, ki imajo v voznem parku avtomobile z nizkimi izpusti, sodelavce učijo varčne vožnje in ob tem strogo nadzirajo stroške voznega parka. Za vozni park štejejo podjetja z vsaj petimi službenimi vozili, ki so v lasti ali dolgoročnem najemu podjetja. Letos je v projektu sodelovalo več kot sto slovenskih podjetij. Nagrade so bile podeljene v naslednjih kategorijah: podjetje z najbolj ekološkim voznim parkom glede na izpuste, velikost in aktivnosti, ki jih izvaja za zmanjševanje ogljičnega odtisa, podjetje, ki je od lanskega izbora EKO vozni park 2013 najbolj zmanjšalo izpuste voznega parka in podjetje, ki je zmagalo v eko izzivu, tekmi v varčni vožnji. Občina Izola je bila nagrajena zaradi absolutno najmanjših izpustov ogljikovega dioksida v voznem parku. Tako nizki povprečni izpusti so namreč načrtovani šele za leto 2020, Občini Izola pa je to uspelo že v letu 2014. Kot je znano je župan Kolenc že pred štirimi leti starega BMW-ja, ki ga je uporabljal njegov predhodnik, dr. Tomislav Klokočovnik, zamenjal za Toyotin hibrid (vozilo na bencinski in električni pogon). Kasneje je občina najela oziroma zakupila še manjše Toyotino hibridno vozilo, nato pa še dve taki vozili. Manjši hibridi so namenjeni posamznim uradom za službena potovanja, večje vozilo uporablja župan in tisti, ki ga na potovanjih nadomeščajo. Vozila so kupili pri izolskem prodajalcu Jereb avto, stroški zakupa oziroma najema pa so bili v letu 2013, glede na zaključni račun proračuna za leto 2013 naslednji: Prevozni stroški in storitve ......... 16.900 Eur Poslovne najemnine in zakupnine....... 9.645 Eur Nedvomno je takšna usmeritev pri urejanju voznega parka trajnostna in okolju primerna, čeprav dražja od klasičnih bencinskih ali diesel avtomobilov. Nagrada v tej akciji je simbolna in praktična hkrati, saj bo generalni sponzor akcije Toyota, zmagovalcu podelila glavno nagrado v obliki “enoletnega najema Toyote prius plug-in hybrid”. szj in ur mandr/m: 3 Občinski svet---------------------------------- Zapleti že na prvi seji Izolski občinski svetniki so se v četrtek zbrali za prvo, konstitutivno sejo. Kljub temu, da na dnevnem redu ni bilo "nevarnih" točk, pa so se zapletli v tolmačenje in razumevanje poslovnika Občinskega sveta. V četrtek so izolski svetniki in župan Igor Kolenc imeli prvo, konstitutivno sejo občinskega sveta Občine Izola. Na dnevnem redu seje ni bilo nobene točke, ki bi lahko bila sporna, saj je šlo za izključno konstitutivno sejo, a tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Sejo je kot najstarejša svetnica vodila nekdanja županja Breda Pečan, zapletlo pa se je že ob imenovanju članov začasne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Svetnik DeSUS-a Vlado Marič je namreč opozoril, da poslovnik izolskega občinskega sveta v 10. členu pravi, da lahko komisijo sestavljajo izvoljeni člani strank, člani list pa niso omenjeni. Težava s tem členom se ciklično ponavlja ob vsakih novih lokalnih volitvah, Marič pa pravi, da ga najbolj moti to, da ga v vsem tem času niso spremenili. Povedal je, da ga čudi, da se v tem času niso oglasili predstavniki list, ter da bi lahko tak člen, če ga ne spremenimo, v prihodnje lahko povzročil velike težave: “Si predstavljate, da bi na volitvah zmagali izključno predstavniki list? Po veljavnem poslovniku se ne bi mogli niti konstituirati. ” Kljub temu so občinski svetniki sprejeli sklep, da lahko komisijo sestavljajo tudi člani list, kar pa poteka seje tudi sicer ne bi spremenilo, saj ima županova koalicija v vsakem primeru večino. Komisija je nato potrdila mandate svetnikom in županu, ter imenovala devetčlansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. A ker je bilo letos izvoljenih deset strank in list je iz Komisije moral eden od izvoljenih izpasti, to pa je bil predstavnik SDS Saša Glavaš. Svetnico IJN Manco Vadnjal -Stojanovič je zato zanimalo, zakaj je iz Komisije izpadel ravno Glavaš in ne Vojko Ludvik, svetnik Oljke, stranke, ki je podprla župana v drugem krogu volitev. Oljka je namreč zbrala manj glasov od SDS-a in po načelih demokracije bi ravno Oljka morala izgubiti svojega predstavnika. A obrazložitve za to ni bilo, kot tudi ni bilo obrazložitve na prigovarjanje Vadnjal - Stojanovičeve, da jih nihče ni opozoril, da je treba med kandidate za Komisijo določiti predsednika in njegovega namestnika. Ker večina strank tega ni navedla, sta to postala člana županove koalicije, svetnik SMC Igor Franca in svetnik SD Aleksej Skok. Komisijo v takšni sestavi je podprlo 13 svetnikov, 9 jih je bilo proti, eden pa ni potrdil prisotnosti. Omeniti je treba, da je glasovanje potekala kar nekoliko zmedeno, z veliko tehničnimi težavami in ga je bilo treba večkrat ponoviti. Smo pa že na konstitutivni seji dobili sliko o tem, kakšno je razmerje v občinskem svetu. Ob koncu seje pa je Breda Pečan že podala prvi predlog, in to je spremembo 10. člena poslovnika tako, da se v demokratično odločanje v naši občini vključi tudi izvoljene predstavnike list. Naslednja konstitutivna seja bo tako morda nekoliko mirnejša. AM SLOVENIJA JE TUDI UPNICA piše: Franc Krajnc Prav lepo se sliši, da nismo samo mi dolžni vesoljnemu svetu, am- i pak imamo tudi dolžnike. Evropska unija - ali bolj konkretno - bruseljska blagajna - namreč i Sloveniji za odobrene projekte in tozadevno poslane račune, dolguje : že nekaj več kot 300 milijonov evrov! Takojšnje nakazilo bi bistveno 1 izboljšalo stanje slovenskega državnega proračuna, tako pa se naši finančniki upravičeno bojijo, da se bo treba spet na novo zadolževati, ali pa bomo morali še bolj zatisniti pas! Bruselj nam je doslej v glavnem ustavljal nakazila zaradi slabo pripravljenih projektov, to pa je za seboj 1 potegnilo posledice še večje proračunske luknje, ker je morala v vmesnem času stroške kriti država ali občina. Ob tem se za finančne analitike pojavljata dve bistveni vprašanji; kaj se dogaja z bruseljsko blagajno, ki naj bi v sedemletnem finančnem ob- j dobju (2014-2020) razpolagala z okoli 1000 milijardami evrov, povprečno letno z okoli 146 milijardami - in kaj s slovensko, ki v letu 2015 nujno potrebuje 9,8 milijarde svežega denarja za tekoče kritje proračunskih potreb, ob tem pa smo Bruslju obljubili padec proračunskega minusa pod 3 odstotke. Slovenija je ena izmed članic evrske skupine, ki se ji je v zadnjih 23 letih najbolj povečal javni dolg v BDP in sicer z 20 na 82 odstotkov! Tako razmerje zasledimo tudi v Avstriji in Nemčiji. Razlika je le v tem, da tam dejansko beležijo gospodarsko rast, v Sloveniji pa na tem področju že nekaj let škripa, zato rebalans državnega proračun z minus predznakom z 1 milijarde na 1,2 milijarde evrov! Sedaj, ko nova vlada išče vse morebitne rezerve namerava oklestiti tudi občinske proračune, saj naj bi jim zmanjšala povprečnino za kar 68 milijonov evrov. Slovenske občine pa so kot vemo zadolžene za okoli 840 milijonov evrov. Redna nakazila iz Bruslja so še kako dobrodošla, a jih žal ni takrat, ko bi jih nujno potrebovali. Slovenija si namreč v novem sedemletnem obdobju obeta najmanj 4,2 milijarde evrov evropskih sredstev (Hrvaška 10), žal pa še vedno nismo uspeli izkoristiti vseh sredstev iz finančne perspektive 2007-2013, za kar pa še imamo nekaj časa - do leta 2015. Kljub vsemu je naša država neto prejemnica, kar pomeni, da več dobimo kot vplačamo. Ta pozitivna razlika naj bi v sedemletne obdobju znašala okoli 2 milijardi evrov, morda celo kaj več. Če smo še pred nekaj meseci zapisali kako glomazen je bruseljski birokratski aparat, ki šteje skupaj 55 tisoč zaposlenih in za plače letno porabi blizu 800 milijonov evrov - in hkrati ugotavljali, da se bruseljska blagajna sooča z okoli 5-milijardnim proračunskim primanjkljajem, je treba poudariti, da ta minus v bruseljski blagajni danes znaša že okoli 20 milijard, zaradi česar obveznosti do članic prenašajo v leto 2015! V času globalne finančne krize, ki v Evropi še traja, se v Bruslju vedno bolj pojavljajo tendence centralizacije odločanja, razmisleki o izstopu (Velika Britanija) in nevarni pojavi državnega protekcionizma. Eden od odgovorov na trditev pojava bruseljske centralizacije je bančna unija - strog pregled nad sistemskimi bankami članic, določanje sprejemljive kapitalske ustreznosti, strožje usmerjanje bančnih posojil in skupna finančna politika. EU nam dovoljuje le še, da lahko sami določamo davčne stopnje. Zelo obetavna so bruseljska sredstva 300 milijard evrov za naložbe, nič pa ne povedo kdaj bodo aktivirana in odkod jih bodo vzeli. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavne- : ga lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. VI \VHIR\C 4 Četrtek, 13.november 2014, št. 1078 Prireditve--------------—------------------------------------------------ Martina ni bilo, kostanja pa ne bo Medtem ko se povečini slovenskih vinorodnih mest vrstijo množična martinovanja na prostem ali pod šotori, je Izola ostala brez takšnega dogodka, odpadel bo tudi praznik kostanja, ki je nekajkrat že popestril dolgočasen izolski november. Gotovo si Izola težko privošči kaj takega, kot je martinovanje v šotoru ob Vina Koper, saj nima niti takšnega zaledja obiskovalcev, niti tako močnega vinarja v podporo, dejstvo pa je, da ima v Izoli sedež konzorcij vinarjev slovenske Istre, ki mu je občina odstopila tudi del prostorov v Ljubljanski ulici, vendar od tam ni bilo slišati ideje o kakšnem večjem dogodku ob letošnjem Martinu. Tako je vse ostalo pri zabavah, ki so jih pripravili posamezni gostinski lokali, martinovanju v organizaciji Skupnosti Italijanov v Manziolijevi palači in skromnem krstu v prisotnosti svetega Martina, ki so ga pripravili v Ljubljanski ulici. Lahko si mislimo, da je osnovni razlog pomanjkanje proračunskega denarja, a verjetno ni samo to. Ob vseh kadrovskih spremembah v Turističnem združenju in Centru za kulturo, šport in prireditve, je gotovo umanjkalo tudi volje in idej v obeh ustanovah, ki se že tako ali tako nenehno srečujeta tudi s težavami v financiranju prireditev. Verjetno je to tudi glavni razlog za razmeroma skromno pričakovanje novega leta, kjer bodo letos prišli na svoj račun predvsem najmlajši, vsi ostali pa bomo morali počakati na silvesrovanje, ki bo letos na Manziolijevem trgu. Nevenka Gregorčič pojasnjuje: - Glede na to, kakšne so naše možnosti, imamo tudi novembra kar lep program prireditev. Že jutri bomo imeli koncert kvarteta 7 plus s sodelovanjem Slovenskega okteta in Rudija Bučarja, potem pa bo sledil tudi koncert Mance Izmajlove, ki je gotovo zelo pričakovana gostja. Vabilo na tombolo Glede na to, da od nikoder ni slišati idej o tem, kako razgibati pričakovanje novega leta v Izoli smo se v Mandraču odločili, da bomo v sodelovanju z društvom Izdani in izolskimi trgovci, gostinci in drugimi obrtniki pripravili posebno Decembrsko tombolo, ki smo si jo zamislili kot propagandno akcijo v kateri bodo sodelujoči prispevali nagrade za igralce, ki bodo pravzaprav njihovi kupci oziroma stranke. Pravila moramo sicer še uskladiti z zakonodajo, vendar je princip znan. Tombolskih lističev ne bo mogoče kupiti, dobili jih bodo le tisti, ki bodo v izolskih trgovinah ali pri obrtnikih opravili nakup ali plačali storitev. Poseben dogodek bo seveda javna tombola, ki bi jo pripravili na Manziolijevem trgu. Vse zainteresirane trgovce in obrtnike vabijo, da pokličejo tel. številko 040 211 434. ur Mercator prihaja v mesto Mercator, ki je že pred leti postal lastnik nekdanjih trgovin Jestvine, je s to poslovno potezo postal osrednji trgovec v mestu Izola, kjer ima trenutno pet poslovalnic, ki dokaj uspešno delajo, posebej v času turistične sezone. Morda je to bila vzpodbuda, da se odločajo tudi o ureditvi večjega trgovskega centra na trgu Republike. Poslovalnica na Kristanovem trgu, ki jo Izolani poznamo kot Kolonjale, naj bi se namreč razširila na celotne prostore nekdanjega Casinoja, kjer bi ponudili kupcem vse, kar veliki marketi lahko ponudijo. Iz službe za obveščanje javnosti Mercatorja so nam potrdili, da Mercator namerava povečati svojo trgovino na Trgu republike v Izoli in načrtujejo, da bodo večjo trgovino tam odprli v prvi polovici naslednjega leta. Za podrobnejše informacije pa je zdaj še prezgodaj. - Decembrsko dogajanje bo namenjeno predvsem otrokom. - Res je. Odločili smo se, da bomo program tempirali na najmlajše, ki bodo imeli osrednje prizorišče v parku Pietro Coppo. Tam je infrastruktura že pripravljena, lažji je kontakt z najmlajšimi in tudi stroški so nižji. Hkrati bomo vzdolž drevoreda 1. maja postavili lesene hišice v katerih bo različna ponudba daril in podobnega. Še pred tem bomo 5. decembra slavnostno prižgali okrasne luči v mestu in parku, v primeru dežja pa bomo prireditve selili v postore kulturnega doma, čeprav je res, da v primeru res slabega vremena starši svojih otrok niti ne vozijo na piano. - Ostali se bomo zadovoljili s silvestrovanjem. - Silvestrovanje bo tokrat spet na Manziolijevem trgu, kjer bo zbrane zabaval Rudi Bučar s skupino Ne me jugat. Začelo se bo, verjetno, okrog desetih, saj ljudje običajno pridejo na trg dobro uro pred polnočjo in kmalu po polnoči odidejo domov. Ker pa nekateri pridejo šele po vstopu v novo leto bo zabava verjetno trajala dlje v prvojanuarsko jutro. Ostale dni pred silvestrovanjem pa bodo za zabavo verjetno poskrbeli gostinci in organizatorji Decembrske zmrzali v Ljubljanski ulici, če bodo zmogli to breme brez občinske pomoči. Kocjančič nov direktor Turističnega združenja Nov direktor Turističnega združenja Izola je Dean Kocjančič, ki je bil še do nedavnega direktor Hotelov San Simon in je bil kot predstavnik Nove liste izvoljen v izolski Občinski svet, Pred enim tednom je prišlo do zamenjave na čelu Turističnega združenja Izola. Dosedanji direktor Danilo Markočič se je preselil v kabinet ministrice za kulturo, njegovo mesto pa je prevzel, še do pred kratkim direktor Hotelov San Simon in izolski občinski svetnik, Dean Kocjančič. TZ Izola je inštitucija, ki združuje gospodarski del turistične ponudbe v našem mestu, njegovo poslanstvo pa je, da Izolo promovira kot turistično destinacijo, ki nudi nekaj več od ostalih. Zanimalo nas je, kakšno vizijo ima nov direktor za mesto, ki še vedno išče svojo turistično identiteto. - Izola, kot turistična destina-cija, pač ne more konkurirati z velikimi destinacijami v naši regiji, kot je naprimer Poreč, kjer lahko ponudijo 30.000 hotelskih ležišč, torej skoraj toliko kot cela Slovenija, enako je pri športnem turizmu, kjer mi ne moremo ponuditi 15 nogometnih igrišč, a je tisto, ki ga imamo, odlično opremljeno, in je tudi že privabilo nekatere ekipe na priprave. Torej lahko rečem, da smo bolj primerni za butični turizem. - Na mesto direktorja ste prišli šele pred tednom dni. Imate že jasno vizijo o delu? - Najprej naj povem, da kakšne posebne revolucije ne bo. Izolo je potrebno še bolj intenzivneje tržiti in veliko priložnost vidim v tem, da izkoristimo sodobnejše oblike trženja. V mislih imam seveda internet ali “push sms”-je. Digitalni marketing je zelo pomemben, poudarek pa bo tudi na novi spletni strani. - Trženje Izole kot destinaci-ja bo v prihodnje še bolj pomembno? - Prežečo nevarnost vidim v avtocesti, ki bo obšla Izolo. Avtomobili bodo vozili mimo Izole in enkrat, ko bodo šli mimo, bo že prepozno. Razmišljamo o tem, da bi postavili dodatne lokacije za Tic. Verjetno bo treba postaviti kakšen objekt pred odcepom v Izolo in poskušati prestreči ljudi. Promocija pa bo pri tem seveda zelo pomembna, saj največ dosežemo, če gosta prepričamo, da pride v Izolo načrtno - Kateri je po vašem mnenju čar Izole? Razlog, zaradi katerega se obiskovalec odloči za naše mesto? - Mislim, da je čar Izole v mozaiku ponudbe, ki ga imamo. Zelo imamo razvit družinski turizem, imamo tudi navtični turizem, pa seniorski, športni in tudi mladinski turizem. Čar je ravno v naši bogati ponudbi. Zraven pa so še vse spremljajoče zadeve, naprimer prireditve, za katere pa si želim, da bi postale motiv obiska. Ko bomo dosegli, da bodo prireditve sredstvo, da napolnimo nastanitvene kapacitete, bomo dosegli cilj. Naj ljudje pridejo načrtno v Izolo, ker vedo, da je neka prireditev in ne samo, da jih ta preseneti. - Mnogi turisti se pritožujejo, da v Izoli po deseti uri skoraj ni več možno na pijačo. - Ja, res je. Ampak tukaj lahko Združenje le pomaga pri iskanju možnih rešitev. Pobuda mora priti iz strani gospodarstva. Sicer je to že zgodovinsko gledano izolski problem. - Boste še sodelovali pri organizaciji prireditev? - Center za kulturo, šport in prireditve je krovna organizacija za organiziranje prireditev v Izoli. Računamo pa seveda na sodelovanje. Vsekakor pa mislim, da je ključnega pomena, da organiziramo prireditve z višjo dodano vrednostjo. - Pred tem ste bil direktor Hotelov San Simon, torej uporabnik Turističnega združenja. Ste bil takrat zadovoljen z delom združenja oziroma imate prav zaradi tega v mislih način, kako bi lahko delo združenja nadgradil? - V Izoli imamo to posebnost, da nam ni bilo nikoli težko se združiti v iskanju skupnega dobrega. Goste je treba najprej prepričati, da se odločijo za Slovenijo kot destinacijo, nato se morajo odločiti za morje in enkrat, ko je na morju se morajo odločiti še za Izolo. In šele, ko je v Izoli, se bodo odločili, ali grej o v hotele, ali marino ali apartmaje. Tega se v Izoli vsi zavedamo in iz tega vidika ni bilo nikoli težav. Je pa veliko odvisno od sredstev, ki jih imamo na razpolago ravno za promocijo. - Kako so turistični delavci zadovoljni s preteklo sezono? - No, na koncu je pomemben denar, ampak zaenkrat lahko povemo, da beležimo pozitivne indekse nočitev v Izoli. Zaenkrat imamo odstotek in pol več nočitev kot v istem obdobju v lanskem letu in letošnji oktober ima skoraj 20 odstotkov več nočitev kot lanski oktober. Očitno so določene akcije dosegle svoje. Pa tudi vedno več je dnevnih obiskovalcev. Izolo želimo uvrstiti tudi na zemljevid kulinaričnih desti-nacij, kar nam zaenkrat tudi dobro uspeva. - Vaš predhodnik je dal veliko ravno na gastronomski turizem. - Tako je. Akcije, kot so kilime-ter nič in podobne bomo seveda peljali naprej in prijavili smo se tudi na Evropske razpise, da bi jih ohranili. Tukaj gre tudi za vprašanje ohranjanja kulturne dediščine. Torej ta del ponudbe na vsak način ostane, želimo pa si zadevo tudi nadgraditi, a zaenkrat naj to ostane še skrivnost, saj moramo najprej zaključiti še tekoče leto. - Ko smo že govorili o tehnološki promociji, Izola še vedno nima brezplačnega brezžičnega interneta. Koliko je to danes pomembno za turističen kraj? - Seveda je. Danes brezžični internet ni več potreba, ampak nuja. Danes hotela brez brezžičnega interneta ne moreš več prodati, preprosto povedano, in mora biti vključen v ceno. Izola bo vsekakor nekega dne pokrita z WIFI-jem, žal pa ne morem še povedati kdaj, ker na združenju lahko zaženemo projekt, ne moremo pa ga izpeljati. Je pa to vsekakor osnova. Naj povem, da ne želimo biti cenena destinacija, in če rečemo, da smo ugodni, to ne pomeni, da smo ceneni, to je pomembno. - Revolicije torej ne bo. - Nikakor. Delamo na nadgrad- nji, na prepoznavnosti, želimo si sodelovanja z lokalnim prebivalstvom. Predvsem pa moramo najti način, kako bi lahko podaljšali turistično sezono. Tukaj imamo še veliko rezerve. am V poklon m slovo vsem, ki so ljubili morje in v njem našli svoj večni mir A tutti color che a mano il mare e in esso hanno trovato la propria pace Donum et salutaco omnibus mare diligenbbus et parenaetema-i in eo irveroenat. uneseuuiDiMrlittMatstim ara a romo Ebmdta aisB 2-:' V . N Vljudno vabljeni na potopitev umetniške instalacije "ISTRSKA MADON NA" v soboto 15. novembra 2014 ob 14:00 v Piranu h-3 Calorosamente invitati alla posa subacouea della raffigurazione artistica "MAD0NNAISTRIANA* Sabato 15. novembre 2014 alle ore 14:00 a Pirano mo/c princip&jli M\\EiIt\< 6 ------------------------------------ Radioamaterji ------------ Prvih petdeset let izolskih radioamaterjev Izolsko društvo radioamaterjev je v petek praznovalo petdeseto obletnico. Med pripravami za proslavo pa so ugotovili, da bodo morali čez leto in nekaj praznovati tudi šestdeseto obletnico. Trenutno je v društvu aktivnih nekaj čez petdeset članov. Petdeseta obletnica izolskih radioamaterjev je z najdbo dokumenta, ki pravi, da je bilo prvo izolsko radioamatersko društvo ustanovljeno februarja 1956 dobila povsem nov pomen. Dejansko gre za petdeseto obletnico delovanja sedanjega društva, ampak radioamaterji so v Izoli očitno aktivni že skoraj šestdeset let. Silvo Škrbina, eden naj starejših izolskih radioamaterjev, ki je član društva od leta 1965, ko se je prijavil na tečaj kot še ne desetleten deček, se še kako dobro spominja začetkov. - Odkrili smo namreč, da j e krovna zveza radioamaterjev izdala potrdilo, da je bilo že leta 1956 ustanovljeno radioamatersko društvo v Izoli. Praktično smo ugotovili, da bomo morali čez dobro leto praznovati tudi šestdesetletnico, kljub temu pa nismo hoteli ustaviti priprav na proslavo. No, ob tem smo ugotovili, da je bil v teh desetih letih še en poizkus ustanovitve društva, tako da je naše društvo dejansko ustanovljeno in tudi registrirano v tretjem poizkusu. O prvem poizkusu imamo listino in pričo, ki ga je izpeljala, medtem, ko je drugi poizkus omenjen samo v zapisniku tretje ustanovne skupščine in ga bo potrebno še osvetliti, če se bo dalo. Vemo pa, da je bil naš pozivni znak, YU3 DTN pridobljen že v petdesetih letih. No, dejansko lahko povem, da je klub zaživel jeseni leta 1965, ko se je začel prvi tečaj za radiooperaterje, s polnimi pljuči pa šele leta 1967, ko smo tudi pridobili prvo radijsko postajo. Od takrat smo neprekinjeno delovali, vzpostavili smo preko milijon radijskih zvez in ni kotička sveta, kamor naš signal ne bi prišel ter bil s tiste strani sprejet in odgovorjen. Govorimo namreč o dvosmernih zvezah. - Od kdaj ste član društva? - Od leta 1965, ko je bil prvi tečaj, čeprav se je zadeva kar nekoliko zapletla in razvlekla, ampak tisti štirje najbolj vztrajni smo leta 1968 vendarle položili izpite. In ker smo bili vsi premladi, smo pridobili tudi posebno soglasje zveze, da smo lahko uporabljali radijske postaje. - Kako to, da ste se kot deset letni deček odločili za radioamaterstvo? - Ja, veselilo me je. Takrat ni bilo mobitelov in interneta in ta tehnika je predstavljala takšno, specifično znanje, pa komuniciral si lahko s širnim svetom, saj omejitev ni bilo, od Amerike, Japonske, Južne Afrike in Avstralije. Za nas mulce je bilo to nekaj posebnega, saj so se takrat šele pojavljali prvi televizorji. Imeli smo radijske sprejemnike, a ti so delovali samo v eno smer. Za nas je bila ta tehnologija pravo doživetje. - Danes bi lahko rekli, da ste leta 1968 že imel Facebook. - Ne ravno Facebook, ampak nekaj podobnega. No, bilo je res doživetje. Radioamaterska organizacija ima eno posebnost, in to je, da na ljubiteljskih osnovah združuje ljudi, ki so ljubitelji tehnike, a so si med seboj tako različni, da si bolj ne bi mogli biti. Pravilo in etični kodeks pravi, da se ne pogovarjamo ne o politiki in ne o veri, niti o kakšnih prepričanjih, pogovarjamo pa se o tehničnih podatkih. So pa med nami tudi klepetulje, ki rade komunicirajo in te lahko primerjamo s Facebookom, a tudi tradicionalisti, pa vse do eksperimentatorjev, ki iščejo nove možnosti in nove načine za radioama-terizem. - Tehnologija se je z leti spremenila, osnove radioamaterstva pa so ostale enake. - In zato smo tudi v rahlih težavah. Če se vrnemo v moje otroštvo, je bila takrat v Izoli edina radijska postaja ravno v klubskih prostorih in v tistem času je društvo zares živelo. Danes pa imamo praktično več postaj, kot ljudi, vsak ima tudi svojo domačo postajo, ki je morda celo kvalitenejša od društvene in klubsko življenje je zato nekoliko zapadlo. Poleg tega pa tudi težko pridobimo mladino, ker danes že zelo poceni dobijo mobilne telefone in se lahko preko interneta povežejo s celim svetom. Tako je vlaganje v trud za pridobivanje licenc, ki so potrebne za uporabo teh nekonvencionalnih komunikacijskih sistemov za mlade napor, za katerega niso ravno zagreti. - Je pa dejstvo, da ko odpovejo vsi telekomunikacijski sistemi, ostanete samo še vi. - Ja, in zato je ena temeljnih nalog nas radioamaterjev ta, da nudimo svoje znanje in opremo družbi, če jo ta potrebuje. Tudi skozi zgodovino smo se radioamaterji prvi javljali v primerih hudih naravnih nesreč. To pa tudi zato, ker vedno najdemo nek način, da vzpostavimo stik in večinoma gre za improvizacijo. Ko je bil v Skopju leta 1963 katastrofalen potres, ali pa v sedemdesetih letih na Posočju, so se radioamaterji vedno prvi javili. In če pogledamo le malo nazaj, se lahko spomnimo letošnje ujme in žleda na Notranjskem. Situacija je bila katastrofalna in odpovedali so vsi konvencionalni sistemi komnikacije, tudi tisti posebni, ki so nujni za reševanje. Takrat je šla komunikacija preko radioamaterjev. Nudili so tiste najbolj nujne prenose informacij, od nuje pri razmeščanju agregatov, pa do dostave vode in hrane. - Vse kar potrebujete je agregat. Pa niti to ni nujno. Lahko je dovolj že akumulator, ampak dejstvo je, da bomo vsekakor našli način, da bo stvar funkcionirala. In to je tisto, kar krasi radioamaterje. Ko' odpove tehnika, se moraš znajti in da se znajdeš potrebuješ določene veščine, ena od teh pa je tudi improvizacija. In Zveza radioamaterjev Slovenije ima od svojega obstoja takoimenovano ARO N omrežje, torej amatersko radijsko omrežje za nevarnost in to se sproži, ko je potrebno. Tudi zdaj, v času poplav, imam podatek, da na Bistriškem ni najbolje delovala komunikacija med gasilci in tudi v tem primeru so vskočili radioamaterji. No, v Izoli smo šli še korak naprej in smo leta 1999 dosegli sporazum, da formiramo prostovoljno enoto v okviru civilne zaščite. Temeljna enota ima pet članov, sodeluje pa še kakšnih deset ljudi, a tudi oprema vseh ostalih članov je ves čas na razpolago. - Ste izolski radioamaterji kdaj morali v akcijo zaradi težav v našem kraju? - Na srečo ne, ampak na to srečo se ne gre zanašati, ker se lahko vsak trenutek kaj spremeni. Na srečo se ni za zanašat in vedno je treba imeti rezervno rešitev, ki jo lahko ponudiš družbi. In ta naša ljubiteljska dejavnost ima obstranski produkt, ki je prav, da ga imamo in ga vzdržujemo. am Najemnine Atelje ne vzdrži 800 Eur najemnine Tako pravijo številni najemniki poslovnih prostorov v občini Izola in tudi tisti, ki bi to radi postali. Da bi najemnina za atelje v starem mestu znašala 800 Eur mesečno pa je skregano z realnim svetom. Da o odnosu do del akademske slikarke niti ne govorimo. Akademska slikarka Martina Žerjal je bila med najbolj usvarjalnimi izolskimi umetniki, sodelovala je na številnih skupinskih razstavah in imela celo vrsto odmevnih samostojnih slikarskih razstav doma in v tujini. Aktivno je sodelovala v turističnem projektu Umetniški ateljeji, ki je bil namenjen oživljanju starega mestnega jedra, že od samega začetkov leta 2000. Dobro leto pred smrtjo je v uporabo dobila lep poslovni prostor v Koprski ulici, kjer je bila pred tem trgovina z metrskim blagom. Tam je Martina, vsestransko angažirana ustvarjalka, uredila atelje, galerijo in prostor za različne delavnice. Njena nenadna in prerana smrt, decembra leta 2013, je prekrižala številne načrte in projekte, ki jih je pripravljala skupaj s hčerko Alenko, kije tudi svojo eksistenco vezala na delo v ateljeju, kjer je Martina shranjevala tudi več kot sto del iz različnih obdobij svojega ustvarjanja. Seveda je bilo treba po določenem obdobju rešiti vprašanje uporabe ateljeja in Alenka se je obrnila na pristojne službe od koder je dobila odgovor, da pogodba glasi na ime njene pokojne matere in ne na njeno ime, seveda pa ima možnost, da županu naslovi vlogo za podaljšanje najema tega prostora. Glede na to, da sodeluje tudi z drugimi izolskimi ustvarjalkami, posebej lutkaricami in pravljičarkami, pa tudi z različnimi humanitarnimi društvi je verjela, da bo lahko z njihovo podporo nadaljevala delo, ki sta ga začeli s pokojno mamo. Županu je naslovila predlog v katerem je zapisala, da želi, pod enakimi pogoji kot pokojna mati Martina Žerjal, nadaljevati in dopolniti njeno delo, ter z izkušnjami dela z ljudmi, likovnim znanjem, ki ji ga je posredovala mati in z znatno količino slikarskega materiala, ki je ostal po njeni smrti, izvajati različne delavnice kjer bodo sodelujoči spoznavali različne likovne tehnike, odkrivali svet barv in materialov in krepili ročne spretnosti. Že vrsto let namreč deluje kot prostovoljka v društvu Ozara, nevladni organizaciji, ki deluje na področju duševnega zdravja. Aktivno sodeluje pri različnih projektih predvsem pa pri izvajanju kreativnih delavnic, ki jih tudi samostojno vodi. Osebe s težavami v duševnem zdravju pa niso edina skupina, ki potrebuje takšne vzpodbude, zato je k sodelovanju že povabila tudi Društvo invalidov, ki je podprlo njeno prošnjo, k sodelovanju pa želi privabiti tudi izolski VDC, stanovanjsko skupino Mimoza in društvo upokojencev. Dom upokojencev in Rdeči križ. Predvideni letošnji program obsega že dogovorjene torkove tedenske aktivnosti in bolj dolgoročne projekte: delavnica slikanja, izdelava ikeban, izdelava fotografij in slik za opremljanje biltena Mesečev zaliv, leto pa bodo zaključili z izdelovanjem novoletnih okraskov in voščilnic. V prihodnjem letu so predvidene delavnice poslikave stekla, izdelava pustnih mask, nakita, barvanje velikonočnih pirhov, slikanje. Načrtovana je tudi fotografska delavnica, in medgeneracijska delavnica, na kateri bodo lahko sodelovali stari starši z vnuki, otroci iz socialno šibkih družin in člani Društva invalidov. Toda odgovor župana je bil zelo kratek in nedvoumen. Prostor izpraznite, če slik ne morete spraviti v stanovanje jih dajte v garažo, lahko pa ga vzamete v najem za 800 eur mesečno. Seveda je Alenko tak odgovor presenetil in prizadel. Najprej zato, ker ji jemlje eno redkih eksistenčnih možnosti, drugič pa zato, ker očitno delo njene matere v očeh izolske oblasti nima nobene cene, če naj slike enostavno spravi v garažo, ki je, seveda, niti nima. Ob tem velja popnovno spomniti na neenakost različnih najemnikov prostorov, ki je v glavnem pogojena s podporo tistim, ki so na oblasti. Zato nekateri najemniki sploh ne plačujejo najemnine za poslovne prostore v občinski lasti, drugi plačujejo simbolične najemnine, tretji pa polno, tržno ceno. To vsekakor ni bilo del ideje o Ateljejih za en tolar, ki jo je uspešno lansirala nekdanja županja Breda Pečan, ki zdaj presenetljivo brez pripomb spremlja, kako njeno idejo jemlje vrag. D.M. V ponedeljek je Big band slovenske vojske imel nastop v OŠ Dante Alighieri in navdušil s sodobnim pristopom do zimzelenih melodij. Filmski dnevi Lux 2014 v kinu Odeon so bili dobro obiskani. Banda punc, Ida in Razredni sovražnik so kino napolnili tako, kot je treba. ▼ , - T ‘ . * a *tr ■ : • Oddali 2 toni jabolk Izolski Rdeči križ je sporočil, da so v nekaj dneh Izolanom razdelili kar 2 toni jabolk, ki so jih prejeli kot del akcije, ki jo je sprožilo Ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami v Sloveniji. Kot je povedal predsednik izolskega RK, Vlado Ostrouška so jabolka dandanes res poceni pa vendar so zelo hitro pošla, kar kaže, da ima veliko Izolanov resnične težave z vsakdanjo borbo za preživetje. Povedal je še, da bodo novo pošiljko, tudi tokrat gre za 2 toni jabolk, dobili ob koncu tega meseca in takrat jih bodo razdelili po istih kriterijih kot doslej. Rokometašem druga zmaga Do zmage v zadnjih minutah Sevnica - IP Izola 22:27 (12:13) Istrabenz plini Izola: Vončina, Žgavec 2, Kevič, Jurič, Grbec, Božič 13 (6), Zorič-Stepančič 2, Go-mezelj 1, Velkavrh, Grlj, Čosič 5, Vukovič 4, Popovič. Sedemmetrovke: Sevnica 7 (6), Istrabenz plini Izola 6 (6). Izključitve: Sevnica 10, Istrabenz plini Izola 12 minut. Fantastičen zaključek tekme v Sevnici, v katerem so naši rokometaši v finišu tekme uspeli potegniti prave poteze, je slednjim navrgla drugo prvenstveno zmago. Premor po doslej edinem prvenstvenem uspehu Izole nad Krškim je trajal kar slaba dva me.seca in morda sta zlata vredni točki znanilki uspešnejših nastopov Izo-lanov. Če bo seveda odpravljen glavni zadržek, ki vpliva na igro izolskega moštva - poškodbe, ki so tudi letos že zgodaj oklestile ekipo Boruta Hrena. V prvem polčasu tekme ni nobeno moštvo imelo izrazite prednosti, saj so oboji skrbeli, da se tekmec ni oddaljil za več kot dva gola. Izid je bil kar devetkrat izenačen in izolski rokometaši so na odmor odšli z zgolj minimalno prednostjo. V nadaljevanju so Izolani zaigrali še bolj agresivno in si po petih minutah priigrali tri gole naskoka (16:13). Vendar domačini niso popuščali, naši pa tudi ne. Tako si je Izola pri 18:15 in 20:17 vnovič pripravili solidno prednost, zatem pa je pet minut tekme pripadlo Sevnici, ki je z delnim izidom 4:1 v 53. minuti ujelo priključek za Izolani na enaidvajseti točki. Štiri minute zatem je bilo pri 22:23 še vse odprto. Vendar so naši rokometaši, ki so garali vso tekmo, v zadnjih treh minutah iz sebe iztisnili dodatno energijo in s štirimi zaporednimi zadetki brez prejeta gola prišli do prepotrebnih točk. Vratar Sevnice si bo najbrž najbolj zapomnil Petra Božiča, ki je prispeval praktično polovico golov in je bil povsem uspešen v šestih strelih s sedmih metrov. Uspeh je prišel ob pravem času. Že zavoljo dobre volje med fanti, pa tudi zato, ker bi sicer Izola ob nepričakovani zmagi Sviša nad Ribnico nazadovala na predzadnje, trinajsto mesto. Tako pa je s štirimi točkami trenutno enajsta. V soboto se bodo naši rokometaši ob 19. uri v Kraški udarili s še neporaženim mariborskim Branikom, ki ga od prejšnjega kroga vodi Boris Denič. Štajerci so vsekakor favoriti dvoboja, a kot pravi Borut Hren “točk ne bomo nikomur podarjali”, kar so Izolani potrdili tudi na tekmi z Gorenjem. Nogomet Tekme 3. SNL -Z odpovedane Zaradi neprimernih vremenskih razmer za igranje in slabih napovedi je vodja tekmovanja 3. SNL-Z sprejel sklep, da se tekme 12. kroga odpovejo. Žreb pokala MNZ Koper: marca 2015 proti Cerknici. Zaradi neprimernih vremenskih razmer za igranje in slabih napovedi za danes in jutri, je vodja tekmovanja 3. SNL-Z Otmar Komel sprejel sklep, da se tekme 12. kroga, ki so bile predvidene za 8. in 9. november 2014, odpovejo. Tekme 12. kroga se bodo predvidoma odigrale 29.11.2014, v primeru slabega vremena pa spomladi 2015. Medtem je bil opravljen žreb pokala MNZ, ki nam je za nasprotnika dodelil Cerknico. Tekma bo marca 2015 pred začetkom spomladanskega dela 3.SNL-z. EPNL Rezultati 9. kroga Korte Avtoplus : Košana 2:0 (1:0) Farna Vipava : Komen 2:1 (1:0) Odbojka Tesen poraz odbojkaric Naša napoved, da zna biti tekma z Grosupljem za naše odbojkarice prva resnejša preizkušnja, so se izkazale za točne, saj je slednje zmagalo s 3:2. Prvi niz so dobile Izolanke s 25:17, zatem pa so bile s 25:21 boljše domačinke, ki so tesno dobile tudi tretji najbolj izenačen niz (27:25). V nadaljevanju so naše odbojkarice zmagale s 25:20 in tako odločitev o zmagovalcu prestavile v peti niz. V njem so bile za malo prekratke, saj je Grosuplje zmagalo sl5:12.Poraz vpetih nizih j e Izo-lankam navrgel točko, s katero so ohranile drugo mesto za še vedno vodilnim Ankaranom. Nov paket treh točk bi za Galeb grup Robotino praviloma moral priti to soboto, ko se bodo dekleta v Livadah ob 18.00 pomerila s predzadnjim kranjskim Triglavom. Z zmago v tem 4. krogu bi Izola ohranila prednost pred trenutno prvo zasledovalko na lestvici ekipo Zgornja Gorenjska, s katero se bo na gostovanju pomerila v 5. krogu. l.SNTL-članice Arrigoni: Logatec 5:2 V soboto so članice igrale doma prvenstveno tekmo proti ekipi Logatca. Pomembno tekmo, ki bo nedvomno imela vpliv tudi na uvrstitev med najboljše štiri, torej v končnico, so naše igralke presenetljivo, z visokim izidom, zmagale. Vse tri dvoboje je zmagala dobro razpoložena Urška Čokelj, še dve zmagi pa je prispevala Katrina Sterchi, ki je prav tako odigrala dvoboj brez poraza. l.SNTL-člani Arrigoni: Cirkovce 3:5 Tudi člani so v soboto igrali v domači dvorani in dvoboj začeli zelo dobro. Povedli so namreč s 3:1, tako da je že kazalo na presenečenje in na prvo zmago v prvi državni ligi. Od tega trenutka naprej pa nam praktično ni uspelo odigrati skoraj nič in na koncu sta dve točki zasluženo odšli v Cirkovce. Dve tekmi je zmagal Erik Paulin, ena pa Simon Frank. Za ekipo sta nastopila še Kristjan Ludvik in Gregor Vukovič. Vsi naslovi Arrigoniju V nedeljo je v Novi Gorici potekalo regijsko prvenstvo za kadete in kadetinje. Tokrat lahko rečemo, da so se naši mladi tekmovalci in tekmovalke res dobro odrezali in po dobrih igrah zasluženo prinesli domov vseh pet naslovov. Dvojno finale smo imeli v posameznem delu pri kadetih in kadetinjah. Najboljša udeleženca prvenstva pa sta bila z vsemi tremi možnimi osvojenimi naslovi Lea Paulin in Matija Novel. V posameznem delu je Lea Paulin zmagala pred klubsko kolegico Kirn Fink. Matija Novel je prav tako zmagal pred klubskim kolegom Martinom Kocjančičem. Prav Martin in Matija sta slavila tudi v dvojicah, tako kot Lea in Kirn. Še peti naslov sta v mešanih dvojicah dosegla Matija Novel in Lea Paulin. Od torka do petka sta se Erik Paulin in Katrina Sterchi udeležila Mednarodnega prvenstva Mad- žarske v mestu Szombathely z državno reprezentancomladin-cev in maldink. Erik je v predtekmovalni skupini dosegel dve zmagi in en poraz in tako iz skupine napredoval kot drugi uvrščeni. Nato je za uvrstitev med 64 najboljših zgubil z najtesnejšim izidom 3:4 proti Poljaku Kamilu Nalepiju. V igri dvojic pa sta s Tomom Šviligo-jem, igralcem ljubljanske Ilirije, izgubila 3:1 proti srbskemu paru za uvrstitev med 32 najboljših. Katrina je v predtekmovalni skupini dosegla eno zmago in dva poraza ter se kot tretjeuvrščena ni uvrstila v finalni del turnirja. S hrastničanko Tamaro Pavčnik sta se v igri dvojic uvrstili med 32 najboljših. Za med 16 sta s 3:0 izgubili proti nemškemu paru. Sinanbegovič osvojil 31. Slovenia Open Tekmovalci izolskega kickboxing kluba KiT so bili aktivni tudi v sklepnem delu letošnje tekmovalne sezone. Udeležili so se dveh močnih mednarodnih turnirjev, 16. mednarodnega pokala Kutine in 31. odprtega prvenstva Slovenije v Zagorju, kjer so se s konkurenco pomerili v disciplini pointfighting. V Kutini je sodelovalo 332 tekmovalcev iz štirih držav in 51 klubov. Kristina Bogataj je dosegla 2. mesto med mladinkami v kategoriji do 60 kg in 3. mesto do 65 kg. Sebastjan Lazar je med starejšimi kadeti dosegel 3. mesto v kategoriji do 57 kg in 5. do 8. mesto do 63 kg. Na najstarejšem kickboxing turnirju v Evropi, 31. oprtem prvenstvu Slovenije v Zagorju, kjer je sodelovalo 552 borcev in bork iz 66 klubov in 9 držav, so izolske vrste okrepili še Nejla Spahič, Miljan Palibrk in Admir Sinanbegovič in dosegli odmevne rezultate. Nejla je med kadetinjami delila 5. do 8. mesto tako v kategoriji do 42 kot do 46 kg, Sebastjan je med kadeti pravta-ko delil 5. do 8. mesto v kategoriji do 57 kg in do 63 kg. Z odlično predstavo je na svojo dobro pripravljenost pred evropskim prvenstvom opozoril Admir Sinanbegovič, ki je v članski konkurenci v kategoriji do 89 kg zmagal, s 3. mestom v tej kategoriji je zmagovalne stopničke v izolske barve pomagal odeti še Miljan Palibrk, ki je uspeh zaokrožil še z enim 3. mestom v ka- tegoriji nad 89 kg. Enako uspešna je bila tudi Kristina Bogataj, ki je konkurenci članic 3. mesto dosegla tako v kategoriji do 60 kg kot do 65 kg. S tem pa za Izolane še zdaleč ni konec tekmovalnega leta, saj nekatere izmed njih čaka še vrhunec sezone prihodni teden na evropskem članskem prvenstvu v našem Mariboru, kjer bosta v pointfightingu zastopala barve slovenske reprezentance Admir Sinanbegovič, v kategoriji do 94 kg, in Miljan Palibrk, nad 94 kg, pridružil pa se jima bo tudi na lanskem svetovnem članskem prvenstvu srebrn Jaka Hudales, ki je trenutno poškodovan, vendar se pričakuje da bo do reprezentančnega nastopa že saniral poškodbo. Tudi drugi dan Martinove regate v Izoli jadralci in organizatorji niso imeli sreče z vetrom. Uspeli so izpeljati le en plov, temu pa je sledil močan naliv in brezvetrje. Letošnja Martinova regata se je tako zaključila z le enim izpeljanim plovom. Delni rezultati prvega in edinega plova: Laser Standard: 1. Giovanni Coccoluto, ITA 2. Alessandro Brezovec, ITA 3. Žan Luka Zelko, SLO Laser 4.7: 1. Matija Succi, ITA 2. Ivona Kosor, SRB 3. Andrej Fras, SLO Optmist: 1. Peter Milivoj evič, SLO 2. Nicolo Sangermano, ITA 3. Martin Fras, SLO Tarokaši se počasi približujejo koncu letošnjega prvenstva. V 37.kolu je slavil Ivica Grdič, ki je osvojil vseh 6 možnih točk in nabral izdatno razliko +1172. Drugo mesto je zasedel Anton Kosič s 5 točkami in razliko 356, tretje pa Cveto Ličen s 4,5 točkami in razliko +166. Rivala za 3. in 4.mesto, Marija Bolje in Boris Debeljak, sta imela slab dan, saj nista iztržila niti polovičnega rezultata. Kljub temu pa sta zamenjala mesti v skupni uvrstitvi. Po turnirju 10.novembra je vrstni red naslednji: vodi Cveto Ličen s 160,75 točkami in razliko +21.823, na drugem mestu je ostal Ivica Grdič s 148 točkami in razliko +27.425, sledi Boris Debeljak s 137 točkami in razli- ko +12.734, na četrtem mestu je Marija Bolje s 136,50 točkami in razliko +7238. Na petem mestu ostaja Anton Sevčnikar s 127 točkami in razliko +8628. Naslednji turnir bo 17.11.2014 v kavarni hotela Delfin. V soboto 22.11.14 bo v Trebnjah zadnji turnir letošnjega državnega prvenstva v taroku za posameznike. Udeležila se ga bosta tudi Marija Bolje in Boris Debeljak, ki napovedujeta slovo od tekmovanj v republiški ligi. V »najboljših« letih je Izolo zastopalo kar 9 ta-rokašev. Ker Tarok zveza Slovenije letos ni dodelila organizacije nobenega tekmovanja Izoli, je interes za tekmovanja v republiški ligi na Obali splahnel. 34. Martinov tek Letošnji Martinov tek po prelepi izolski trasi je privabil veliko število udeležencev. Teh je bilo več kot 200, kar je največ v zadnjih letih in to kljub dežju, ki ni dalo miru tekačem. Najhitreje je 11 km dolgo traso pretekel Danijel Vinčec (40:01), pred Bojanom Vidmarjem (40:11) in Urošem Rozmanom (40:34), medtem ko je bila najhitrejša med dekleti Kristina Bele (48:18) pred Niko Babič (53:22) in Martino Vidmar (53:37). ZAHVALA Center zn kulturo, šport in prireditve Izola in Športna zveza Izola se zahvaljujeta vsem sodelujočim pri izvedbi 34. Martinovega teka in pohoda dne 09.11.2014: Občini Izola, Tedniku Mandrač, Hotelom Bernardin d.d. PE San Simon Resort, Skat d.o.o., Kolesarskemu centru Ritoša d.o.o. Izola, Redarski službi Občine Izola, Policijski postaji Izola, Kolesarskemu društvu Bičikleta iz Kort, Pdrting d.o.o.. Reševalni službi Tomimed, Reševalcem iz vode Sretan Stanišič s.p., Radiu Capris d.o.o., Adriatic Slovenica d.d., Live d.o.o. Izola, Mehano d.o.o., Vinarstvu Robi Štule iz Izole, g. Marjanu Šavron in ga. Dolores Bemetič za soglasje uporabe njihovih površin za izpeljavo trase teka. Posebna zahvala pa gre vsem prostovoljcem iz domicilnih društev (Društvo izolskih rokometašic, Mladinsko nogometni klub Izola, Rokometno društvo Izola,Ženski rokometni klub Izola, Veslaški klub Izola, Športno društvo Adrenalina Izola, Balinarski klub Korte, Jadralni klub Olimpic, Rod jadranskih stražarjev Izola, Društvo RMB, Športno ekološko društvo Bambus, Bodybuilding sekcija Arrigoni Izola) in našim prijateljem, ki so se nesebično razdajali kot reditelji ob trasi teka ter nudili pomoč na startno-ciljnem prostoru. Martinov tek in pohod CORSA K MARCIA Dl SAN MARTINO ft' ‘V» rT Jzotji/‘ /JbLo\j __________________I i____________________ K 14.11. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola Gradnja z naravnimi materiali Predstavitev knjige in DVD-ja avtorja Mira Žitka. Za enostavno in zdravo življenje potrebujemo topel dom, zdravo hrano in prijetno družbo. V zaselku Razazije na robu Vojskarske planote, si je avtor knjige zgradil hišo iz naravnih materialov (les, glina, slama,...) po modrostih naših prednikov. Na predavanju boste izvedeli kako take materiale poiskati v naravi, jih pripraviti in z njimi zgraditi hišo. Avtor bo spregovoril o življenju v taki hiši, samooskrbi s hrano in energijo, zelenih strehah, rastlinski čistilni napravi in še mnogo več. 19.00 Kulturni dom Izola 20 LET KVARTETA 7 PLUS Kvartet 7 Plus bo praznovanje 20. obletnice delovanja sklenil s slavnostnim koncertom, na katerem bodo nastopali tudi Rudi Bučar in Slovenski oktet. Ne zamudite tega večera vrhunske vokalne glasbe! 15.11. sobota 9.00 -13.00 Mestna knjižnica Izola Izdelajmo si svoj antični mozaik Delavnico bo vodila specialistka mozaične umetnosti mag. Megi Uršič Calzi. Prijave so obvezne in se zbirajo na e-naslovu: vila.simonovzaliv@zrs.upr.si. 18.00 Manziolijeva palača Izola Gledališka skupina »II Salotto Venexiano« iz Benetk bo predstavila izbor najboljših gledaliških del Carla Goldonija. 22.00 Hangar Bar STILLOUTin EX-PISTOLS 17.11. ponedeljek 17.00 - 19.00 Mestna knjižnica Izola Izdelajmo si svoj antični nakit Delavnico bo vodila Snježana Karinja, arheologinja in muzejska svetovalka v Pomorskem muzeju Piran. Prijave so obvezne in se zbirajo na e-naslovu: vila.simonovzaliv@zrs.upr.si. 19.00 Mestna knjižnica Izola Skrivnosti lepote 2 - Knjiga za vsako žensko Knjiga je čudovit priročnik, ki zelo slikovito in razumljivo prikazuje vse postopke od izbora, nakupa do uporabe ličil za različne priložnosti. Sestavljen je iz skoraj da 250 strani in več kot 200 fotografij ter skic, ki zelo nazorno prikazujejo postopke uporabe ličil, najpogosteje take o katerih se ne govori ali piše. Preprosteje knjiga, ki vas mora spremljati... Knjiga je napisana z željo, da bi lahko omogočili informacije o izboru, nakupu ali uporabi kozmetičnih izdelkov vsem, ki omenjene izdelke, zlasti ličila, že uporabljajo in tudi tistim, ki bi želeli o tem izvedeti nekaj več. V njej bo lahko vsak našel koristne in predvsem praktične informacije ne glede na svoje predhodno znanje. 18.11. torek 19.00 Mestna knjižnica Izola Holistični pogled na težave s hrbtenico - Pot k psihoenergetskemu ravnotežju Namen predavanja je predstaviti strukturno mehanski nivo hrbteničnih težav v povezavi z biološkim doživljanjem in medosebnimi odnosi, ki krojijo našo energetsko harmonijo. Predstavili bomo celosten pristop, ki pojmuje proces zdravja v smislu psihoenergetske rasti človeka. Ozdravitev gre z roko v roki z osebnostno rastjo. Temo bosta osvetlila naturopat in maser Evan Berni Canani ter fizioterapevt Samo Lutman. Predavanje bo v italijanskem jeziku s sprotnim prevodom v slovenščino. 19.11. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola Teslovi zdravilni tokovi-Tesla Metamorfoza Tesla metamorfoza spodbuja procese zdravljenja na vseh ravneh. Frekvence energije, ki se uporabljajo v Tesla metamorfozi so identične frekvencam Tesla valov in beležijo številne ozdravitve ter lahko vplivajo na evolucijo zavesti, ki jo spodbujajo Tesla valovi. Na tokratnem srečanju bosta prisotni ustanoviteljica te metode in mednarodno priznana zdravilka Anja Petrovič ter Rina Doreni, ki je to metodo pripeljala v Slovenijo. Skozi demonstracijo zdravljenja bo prikazano delo z zdravilnimi frekvencami. Izvedeli boste, kako se lahko tudi vi sami naučite te metode. 20.11. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola Knjiga je (ni?) orožje Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic Mestna knjižnica Izola vabi na predavanje Dušana Rutarja na temo o pomenu branja knjig za razvoj možganov. 21.11 petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Tokio, prestolnica Dežele vzhajajočega sonca Tokio je s 35 milijoni prebivalcev največje mestno območje na svetu - konglomerat starodavnega in sodobnega, tako obsežno, a obenem tako enostavno za raziskovanje. V predavanju si bomo ogledali cesarske vzhodne vrtove, ostanke nekoč mogočne trdnjave Edo, starodavni park Hama-rikyu, kamor je prihajal šogun na lov, šintoistični in kontroverzni tempelj Vasukuni, največji budistični tempelj v mestu - Senso-ji, muzej zgodovine mesta Edo, kot se je Tokio imenoval pred letom 1868, muzej znanosti in naprednih tehnologij, četrti - pravzaprav mesta - Ginza, Akihabara, Asakusa, Ueno, Roppongi, Ebisu, Shinjuku, Shibuya... V KINO Z DRUŽINO Vsako soboto in nedeljo ob 16. uri bomo najmlajše ljubitelje filma razveselili z otroškim ali družinskim filmom v slovenščini oziroma s slovenskimi podnapisi. 15. in 16. november Kako izuriti svojega zmaja 2 ob 16.00 23. november Navihani Bram ob 16.00 Galerija Alga slikarska skupina Andragoškega društva Morje iz Izole Skupino ustvarjalk od leta 2010 vodi prof. likovne umetnosti Ksenija Pfeifer. Skupina ustvarja v prostorih likovne učilnice OŠ Elvire Vatovec Prade, kjer tudi sodeluje v različnih aktivnostih šole pri projektih medgeneracijskega sodelovanja. Galerija Plač Ljubljanska 32 XXIII. Octobris MCCCVXXX A.D. razstava grafik Marjana Motoha Galerija Salsaverde razstava Uroš VVeinberger - "The Final Countdovvn" 11.10..2014-18.11.2014 Galerija Insula razstava JANEZ MATELIČ DIGITALNO ANALOGNO Razstava bo na ogled do ZS.novembra 2014. Mestna knjižnica Izola Fotografska razstava »Utrip morja« Polone Ponikvar » Razstava prikazuje utrinke iz življenja ribiča, ki živi z morjem in iz njega, in razstava Morski odpadki, ki izpostavlja vprašanja, kot so kaj so morski odpadki oz. odpadki, odvrženi na obalo ter od kod prihajajo? Predstavi razsežnost problematike, poudari posledice najpogostejših odpadkov - plastike in mikro plastike, vpliv le-teh na prosto živeča bitja, ekosisteme, ljudi, življenja ljudi in lastnino. Razstava ponuja možne rešitve, ki bi prispevale k zmanjšanju količine odpadkov in krepile odgovornost posameznika pri tem. Na učinkovit in barvit način prikazuje žalostne posledice odpadkov na obali in morju. Po drugi strani pa podaja pomembno sporočilo: odpadki so lahko dragocena surovina za ustvarjanje novih predmetov! S tem pa tudi priložnost za nova delovna mesta in za nove kreativne podjetnike. Marsikdo se bo ob prikazanem globoko zamislil, tudi o svojem lastnem početju in prispevku k stanju. Upamo, da ga bo razstava spodbudila k spremenjenemu obnašanju! Mlada soustvarjalka Metka Šori je razstavo nadgradila s prikazom, kako je možno odpadke (npr. plastenke, steklo in gume) ponovno uporabiti za izvirne in v vsakdanjem življenju uporabne izdelke. Ti koristni predmeti posledično zmanjšujejo potrebo po novih nakupih, s tem pa tudi zmanjšujejo ustvarjanje novih odpadkov. Kavarna Zvon - Izola Razstava slik SLAVICA NASTOVSKI POTI ZDRAVJA - LE VIE DELLA SALUTE m www.eenter-izola.ii | www.odeon.st Center u kulture, iport In prireditve Centro peria cultura, to spon e le marifestazioni Izola - bala KULTU HM DOM IZOLA • petek, 14.11..ob 19.00: sJaw>ostni koncert 20 LET KVARTET* * ** 7 PLUS i Rudijem Butirjem h Skrenskim oktetom. V5raF<"'r>x 10 €v predpredzji, 15 € na dan priretirue. NAPOVEDUJEMO... • petek. 21.11., ob 20.00: koncert Manca bmaj km in Benjamin hmajtov STO SRtilH. Vstopnina: 10 € v predprodaji 13 € ru dbn prireditve. CALBUJA ALGA IZOLA Novmbraje na ogkd razstavi danic slikarske skupine Andragoltegi duitva MORJE cz Izole. Vstop prest. A RT UNO OOEON IZOLA • detrtek, 1111„cb 1730: c*ania NI JE VEG • četrtek, 111 Lob 20 JO: ALU JE ZJZOVf psiholoika drama HOTa, na ogled Sev petek, 14* m soboto, 15. Il.cb 2OJ0ter vreddjo. 14, torek. 18*rr sredo. 19.1 Lob 1533; - petek. 14*in sobota. IS 1 l,cb 18.00,ter neddja, IS, torek. 18.,insreda, 19.1Lcb2033: fikn ceste BETTIEGRE: • sobota, 15Tin neddja, 14.1 Lob 1600t bFTiWG^: drulnska anirrncja KAKO nun Tl SVOJEGA ZMAJA: • ponedeljek. 17.1 Lob 18.00: rClM&DELKT ZA ZMHjUm. tri kr DVA OBRAZA JAMUARJA: • ponedeljek, 17.1 L ob 2033: toNKtELKrZA ZW6'DMfI: biografski AMMTJEV DOM Vljudno vabEjenU \ Gentlintente invltati! MR6 v>'ww.faceticc1 I i ;.T :f l' c..,.-. i 1.1 il:ki'-J| ix:|li*11 Ih I v'1 - l iir ■ 1.1 "Ull'‘t It ■ I .-1 . •• or i.r i i>J, jii-:■ ,t il '| rr ■ Arikna Odetxr I •'•.♦•nr 'Iri h i ur kln 1‘IM , ' 'K;;-n hMavlentvi. N*