LETO XV.
JANUAR 1967
H 79244
Tako imenovani tovarniški časopisi
Franc Križaj je uporabil takšno definicijo o glasilih kolektivov, ko je v Nedeljskem (25. dec. 1966 — stran 11) napisal sestavek KRITIKA V SOCIALISTIČNI DRUŽBI NI POKLIC IN PRIVILEGIJ. Z vsebino njegovega razmišljanja se strinjam. O čem je razmišljal in pisal, lahko bravci Konoplana berejo v navedeni številki Nedeljskega.
Načelno se strinjam tudi z njegovimi ugotovitvami o tovarniških časopisih. Strinjam se celo z obtožbo, da preveva duh tovarniških časopisov vedno pričujoči interes do-
Pred smučarskimi skoki v Ihanu 6. 2. 1966. Ihan bo letos prizorišče državnega prvenstva v skokih za mladince
mače hiše, to je financerja. Zdi se mi le, da to ni vse oziroma, da je ocena prepovršna.
Urednik Konoplana sem že več let. Stalno sodelujemo pri urejanju našega Konoplana s predstavniki samoupravnih organov in predstavniki družbeno-političnih organizacij v kolektivu. Navajanje članov redakcijskega in uredniškega odbora je le del pripomb, ki pa niso tehtne.
Omalovažujoče se mi zdi namigovanje, da služi list le interesom domače hiše. Komu pa naj služi? Prepričan sem, da je F. K. dodobra seznanjen z našo gospodarsko ureditvijo — s samoupravljanjem. Komu pa služi samoupravljanje! Prepričan sem, da smo si izbrali samoupravljanje zato, ker z njim neposredno upravljamo politiko podjetja. Znano pa je, da je samoupravljanje dandanes uveljavljeno do najvišjega vodstvenega organa v SFRJ. Znano je nadalje, da stremijo, in so usklajeni samoupravni akti z našo skupno politiko.
Ce je temu tako, zakaj ne bi objavljali v glasilu kolektiva sestavke, ki so v interesu »domače hiše«.
Nerazumljivo mi je, kako bi urednik ali uredniški odbor nekega tovarniškega časopisa, uveljavil v podjetju svojo politiko, oziroma politiko, ki ni v skladu s programom kolektiva, katerega upravljajo samoupravni organi in v katerem živijo in delajo družbeno-politične organizacije.
V kolikor pa je omenjeni avtor mislil na prikrivanje negativnih pojavov, se z njim ne strinjam. Glasilo ni in ne more biti akter za stvari, za kar ni kvalificirano. Zelo napačno pa je namigovanje na nekaj, kar ni argumentirano in dokazano.
Koijčpo.
Cena 0.20 N din
spodars
vseh, da
evalo. Menim
bi goda je
tisk, čeprav tovarniški, poklican, da s poročili in komentarji prispeva k temu cilju. Zavajanje članov kolektiva prav gotovo nikomur ne služi in je obsojanja vredno. Morda bi lahko v poedinih primerih ukrepali drugače, kot smo. Napake same so boleče in vsakdo stremi za tem, da jih ne ponovi. Pravica članov samoupravnih organov pa je, da zahtevajo razna poročila o dejavnosti strokovnih služb. V tem je upravljanje.
Zaključno bi dopolnil razmišljanje pisca, prej omenjenega članka, da se v tovarniških glasilih premalo oglašajo strokovne službe s poročili. Tolmačenje postopkov v vsakodnevnih primerih bi dalo tako jasnejšo sliko, kako gospodarimo. Morda bi to vplivalo na kritičnejše gledanje našega dela.
Sele, ko so nam znani spodrsljaji, lahko v tovarniškem tisku pišemo o povzročiteljih škode in o škodi, ki je s tem nastala. Toda, tudi v tem primeru bi priredil sestavke v »interesu podjetja« in ne proti njemu.
Tovarniško glasilo je sredstvo za obveščanje kolektiva o vsem, kar ga lahko zanima. V samoupravni ureditvi pa ni in ne more biti meje med kaj ga zanima in o čem ga je treba obveščati. Urednik Konoplana
VSEBINA:
Tako imenovani tovarniški časopisi Nekaj o analitični oceni delovnih mest Razgovor pred koncem leta A. Gnidovec — Vse o neplačanem dopustu
Vse v breme sindikalne blagajne Vesti
J. Mavko — Prodaja v novembru M. Škrinjar — Tabletomanija L. Zabukovec — Proizvodnja v novembru V. Habjan — Poročila sta se Induplati ima svoj teleprinter IO za obdaritev Voda po 1200 Sdin kg £e kličete Induplati, potem zahtevajte . . . Do upokojitve so delali v Induplati 150 let
Akademija
Zahvale
— Obvestila iz kadrovske službe Nedokončano nogometno prvenstvo v NPL
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Nekaj o analitični jtceni delovnih mest
— napor (napor čutil, telesni napor);
Poročilo — informacijo o poteku del na analitični oceni delovnih mest, je članom izvršnega odbora sindikalne podružnice Induplati podal na njihovi XIII. seji doktor Franc Jerovec.
Izdelati predlog za analitično oceno delovnih mest, je naročil delavski svet lansko leto 29. decembra na svoji redni seji. Najprej se je naročilo glasilo, da bodo predlog izdelali zunanji sodelavci, kar pa smo kasneje, zaradi štednje, zamenjali in delo poverili domačemu štabu, kakor se ta organ še danes imenuje.
Štab se je sestal in uvodoma naredil načrt dela, ki naj osvetli metodologijo pristopa k delu. Pri tem je bilo treba izluščiti vse kriterije, ki so za vrednotenje merodajni. Ko je bilo to končano smo izvedli v podjetju anketo, v kateri so sodelovali člani našega kolektiva v sorazmernem številu glede na število zaposlenih v poedinih ekonomskih enotah. Z anketo so anketiranci določili vrstni red glede na pomembnost naslednjih kriterijev:
— pogoji dela (vpliv temperaturnih razlik, prah, mokrota, umazanost in smrad);
Pred iztekom leta 1966 je direktor Marinc povabil delavce poedinih obratov na razgovor. V torek 20. decembra so se zbrali predilci z obrato-vodjo tovarišem Zornadom, dan kasneje tkalci, v četrtek oplemenitilci in v petek delavci iz konfekcije.
Pridružil sem se razgovoru z oplemenitilci. Zbrani v belilnici so se delavci in delavke tega obrata neposredno pogovarjali z direktorjem podjetja.
Uvodoma je Marinc analiziral delo obrata in pri tem kritično ocenil napake, ki so bile napravljene v oplemenitinlici. Pozval je vse navzoče, da v prihodnje opravijo svoje delo pazljiveje. Omenil je napake drugih oddelkov, predvsem tkalnice in rekel, da so drugod izvori napak pogosto objektivni. V barvarni, kjer količinsko naredimo največ napak, z največjimi materialnimi posledicami, pa bi jih lahko s prizadevnostjo odpravili.
»Zadovoljen sem,« je nadaljeval direktor Marinc, »da lahko poročam o uspehu našega dela, ki nam je omogočil izplačevanje osebnih dohodkov v predvideni višini 650 N din mesečno.« Direktor je omenil tudi, da smo v letu 1966 ustvarili manj, kot v predhodnem letu, toda to, kar smo izdelali je za 15 % več vredno, kot lanskoletna proizvodnja. Opuščanje predelovanja trdih vlaken in začetek izdelovanja tkanin iz kemičnih vlaken je že sedaj rodilo bogat uspeh. V prihodnjem letu bomo naše delo nadaljevali in trgu ponudili še več lepih, praktičnih in kakovostnih izdelkov.
—	odgovornost (za pravilno opravljanje dela, za poverjena delovna sredstva, za vodenje ljudi);
—	znanje in sposobnost (šolska izobrazba, pridobljena spretnost).
Teoretično bi lahko dobil nekdo najvišje število 1000 točk, kar pa je praktično nemogoče, ker nobeno delovno mesto ne zahteva vse kriterije hkrati. Pri tem je v vidu še prideva-nje izravnalnih točk, ki bodo zmanjšale koeficient med najmanjšim in največjim številom točk.
Bežen pogled na naše zunanjetrgovinsko poslovanje tudi kaže, da bomo uspeli, je nadaljeval direktor. Začetna dela in izkušnje so za nami; videti je, da bo odslej boljše in lažje.
Na koncu je direktor naslovil na vse delavce iz oplemenitilnice svoje najboljše želje za srečno in zdravo novo leto in hudomušno pripomnil, da želi vsem v prihodnjem letu tudi boljše dohodke.
Delavci obrata oplemenitilnica so se direktorju zahvalili za čestitke in se z njim zadržali še krajši čas v razgovoru. Menjali so stališča glede napak in zaključno ugotovili, da želijo vsi delati dobro. To jim lahko zaupamo, saj smo vsi člani kolektiva, ki se zanaša le na lastne sposobnosti in znanje.	-r.
Že pripravljeno je doslej 13 zahtevkov, ki vsako delovno mesto uvrščajo in ocenjujejo glede na podobno delo oziroma proti drugim delom. Kjer eden izmed trinajstih zahtevkov nastopi, dobi oceno.
Kriteriji in ocene zanje so naslednji:
Poedini člani kolektiva bodo za svoje delo ocenjeni na podlagi opisa delovnega mesta, katerega so pripravili sami ali pa njihov nadrejeni (mojster).
Ko bo delo gotovo bo mogoče oceniti, kaj je uspelo in kje je treba slabosti odpraviti. Poudarjeno je bilo, da bo celotni osnutek objavljen na oglasnih deskah, kjer bo lahko vsak posameznik razbral oceno za svoje delo. V kolikor se bo čutil prizadetega oziroma slabo ali nepravilno ocenjenega, bodo ekonomske enote zbirale pripombe ter tehtale njihovo upravičenost. Sele utemeljene pripombe bodo naslovljene na štab s priporočilom, da se napaka popravi.
Iz informacije je razvidno, da naj analitična ocena delovnih mest navede na objektivne j še presojanje delovnih mest v zameno za sedanjo, ko je bilo to izvršeno na podlagi občutkov in individualne presoje.
Zaključno je naglasil doktor Jerovec, da nagrajevanje na osnovi analitične ocene delovnih mest še ne izvajamo, ker nimamo potrebnih sredstev. Novost je namreč v tem, da naj analitična ocena zagotovi vsakomur vsaj sedanji dohodek, tistim pa, ki zaslužijo več, naj omogoči večji osebni dohodek.
Prazne mize v oktobrskem soncu pred restavracijo Jadran v Portorožu
dZazc/ovor prad končam lata
I.	Vpliv temperaturnih razlik vpliv prahu vpliv mokrote vpliv smradu in škodljivih vplivov kemikalij
II.	Napor čutil telesni napor
III.	Odgovornost za prav. oprav, delo odgovornost za del. sredstva odgovornost za vodenje ljudi
IV.	Šolska izobrazba praksa
spretnost pri delu
(5	različ.	stopenj)	največ	30	točk
(3	različ.	stopenj)	največ	20	točk
(3	različ.	stopenj)	največ	15	točk
(3	različ.	stopenj)	največ	15	točk
(5	različ.	stopenj)	največ	30	točk
(5	različ.	stopenj)	največ	30	točk
(7	različ.	stopenj)	največ	110	točk
(7	različ.	stopenj)	največ	40	točk
(8	različ.	stopenj)	največ	115	točk
(8	različ.	stopenj)	največ	270	točk
(8	različ.	stopenj)	največ	270	točk
(3	različ.	stopenj)	največ	25	točk
Vse o neplačanem dopustu
Uredniški odbor »Konoplana« je na zadnji seji sprejel sklep, da se v vsaki številki našega lista obravnava določeno vprašanje iz naših internih predpisov, posebno iz statuta in pravilnika o delovnih razmerjih. Ta sklep je uredniški odbor sprejel zato, ker ima naš list prvenstveno vlogo obveščanja delavcev o uspehih in težavah podjetja, o delu družbenih organizacij, ki delajo v podjetju, o pravicah in dolžnostih delavcev, o samoupravljanju in samoupravnih pravicah, ter o vsem, kar je za naše delavce v zvezi z njihovim delom v podjetju pomembno. Sklep uredniškega odbora se mi zdi umesten posebno še zato, ker pogosto opažamo, da so veliki večini naših delavcev interni predpisi premalo poznani, da mnogi ne poznajo svojih pravic ali dolžnosti, ki jih imajo v zvezi z delom v podjetju, ali da si te pravice drugače razlagajo, kot je smisel zakona ali internega predpisa. Vprašanja, ki jih bomo objavljali v našem listu ne bodo v nikaki zvezi s sistematiko, ki jo ima statut ali pravilnik, temveč bodo čisto slučajno izbrana ali po po-membnosti ali po tem, koliko vprašanj je bilo s strani delavcev postavljenih, da bi zvedeli za določeno pravico.
Pred nedavnim sta se v presledku nekaj dni pri meni oglasila delavec in delavka, oba z enakim vprašanjem, ali imata pravico do neplačanega dopusta, ker bi tega nujno potrebovala. Oba sta letni dopust že izkoristila, pojavila pa se je potreba po ureditvi nekih osebnih zadev, kar bi terjalo nekaj dni izostanka z dela. Oba sta sicer dobila takoj odgovor, vendar ker mogoče to še koga za-
Na XIII. seji Izvršnega odbora sindikalne podružnice Induplati v četrtek 1. decembra so sklenili, da bodo mesto blagajnika Tovariške samopomoči zaupali tovarišici Pepci B u r j a. Sedanja blagajničarka Cilka Slabe je opravljala to delo od vsega začetka Samopomoči v Induplati in zato prosila ustanovitelja, to je IO naše sindikalne podružnice, za razrešnico.
SREČANJE Z UPOKOJENCI TUDI LETOS. Sklenili so, da bodo upokojence iz našega kolektiva tudi letos povabili na tradicionalno srečanje ob koncu leta. Srečanje bo v soboto 10. decembra 1966. Po podatkih bo povabljeno 200 upokojencev, kolikor jih še živi. Stroške za Pogostitev bo le s težavo zmogla blagajna sindikalne podružnice, zato so sklenili, da bodo prosili UO Induplati za finančno pomoč, ker so tudi
nima, bi danes pisal o pravicah odsotnosti z dela brez nadomestila OD oz. o pravici »neplačanega dopusta«, kakor je ta izraz razširjen med našimi delavci.
Vprašanje pravice neplačanega dopusta obravnava naš pravilnik o delovnih razmerjih v členih 88—90. Po pravilniku se neplačani dopust delavcu lahko odobri za osebne opravke samo v primerih: prvič, če njegova odsotnost ni v škodo poslovanju podjetja, to je, če se namesto njega lahko brez škode odredi drugega delavca, ki bo v času njegove odsotnosti tisto delo opravljal, ali če je značaj njegovega delovnega mesta tak, da se z izvršitvijo tistega dela, ki ga delavec opravlja, lahko določen čas počaka brez škode za podjetje. Na ta prvi pogoj prav gotovo vpliva dolžina delavčeve odsotnosti. Prej je pričakovati škodo, če bi šlo za daljšo odsotnost kot v primeru krajše odsotnosti, morda samo nekaj dni. Drugič, če so razlogi, zaradi katerih delavec prosi za neplačan dopust, utemeljeni. To pomeni, da morajo biti osebni opravki taki, ki jih lahko samo on opravi, ne pa tudi člani njegove družine, neizvršitev teh opravkov pa bi lahko imela za delavca ali njegovo družino težje posledice.
Razlogi za tako odsotnost so lahko najrazličnejši. Ali ti razlogi opravičujejo odsotnost oz. neplačan dopust presoja šef službe ali vodja ekonomske enote, če gre za odsotnost do 7 dni. Toda tudi če ta ugotovi, da so razlogi za neplačan dopust podani, mora dokončno o tem odločiti svet ekonomske enote. V kolikor delavec prosi za več kot 7
vabljeni bili člani kolektiva in od tod upokojeni, a ne kot člani sindikalne podružnice.
OBDARITEV ZA DEDKA MRAZA. Vsestranska razprava je osvetlila primer obdaritve otrok ob priliki dedka Mraza ob koncu letošnjega leta. Tudi tokrat mora akcijo financirati blagajna našega sindikata, zato so se sprva pogovarjali, od kod potrebna sredstva. Denar je bil vzrok, da so sklenili omejiti število predvidenih obdarovancev izključno na predšolske otroke naših sodelavcev. Tako lahko računamo na 400 otrok, za katere je v najboljšem primeru na voljo le 4000 N-din. To pa je zelo malo in darila bodo temu primerno skromna.
Dokončno se bo Izvršni odbor o tej zadevi odločil na prihodnji seji, ki bo že v prvi polovici decembra.
dni neplačanega dopusta, lahko o upravičenosti razlogov in o odobritvi odloča le upravni odbor podjetja.
Časovne omejitve odsotnosti z dela brez nadomestila OD ne pozna niti Temeljni zakon o delovnih razmerjih niti naš pravilnik. Zato je teoretično možen neplačan dopust tudi v trajanju več mesecev. Delavec kljub taki daljši časovni odsotnosti ostane še naprej član delovne skupnosti, njegove dolžnosti in pravice, ki se pridobe z delom v podjetju pa v času odsotnosti mirujejo.
V primeru odsotnosti z dela oz. neplačanega dopusta ostane edino vprašanje, kdo naj v času delavčeve odsotnosti zanj plača prispevek za socialno zavarovanje, ali delavec sam ali podjetje. To vprašanje s pravilnikom ni urejeno, zato je potrebno, da o tem odloči pristojni organ za vsak konkretni primer posebej, ko odobri delavcu neplačan dopust. Za primer krajše odsotnosti, to je do 7 dni, se mi zdi, da to ne more biti problematično in bi prispevek za socialno zavarovanje lahko plačalo podjetje. Logično pa je na drugi strani, da vsaj za primer daljše odsotnosti podjetje ne more nositi za odsotnega delavca tudi breme prispevka, ki je do 30 dni neplačanega dopusta predpisan v višini 27,55 % od neto osebnih dohodkov, saj bi bilo v primeru, da tega nosi tudi tedaj, ko delavec za podjetje ničesar ne ustvarja, to preveč oškodovano.
Da bo to vprašanje neplačanega dopusta dokončno pojasnjeno, naj omenim še, da se zgoraj omenjeni prispevek za socialno zavarovanje, za neplačani dopust nad 30 dni, zniža na 10,48 % od neto izplačanih osebnih dohodkov. Toda ta odstotek pomeni samo prispevek za zdravstveno zavarovanje ne pa tudi za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Iz tega sledi, da se po 30 dneh neplačanega dopusta zavarovalna doba (doba, ki se všteva v pokojninsko dobo) prekine, čeprav delovno razmerje še traja in delavčeve pravice ter dolžnosti samo mirujejo, kakor je že zgoraj povedano. Prekinitev zavarovalne dobe za primer neplačanega dopusta, ki traja nad 30 dni potrjuje tudi 131. člen Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Mislim, da je s tem sestavkom o neplačanem dopustu povedano vse. Iz povedanega pa sledi, da vsaj daljši neplačani dopust ni v korist niti delavcu niti podjetju. Zato sem prepričan, da bo prošenj za tak dopust malo prišlo pred samoupravne organe, svete ekonomskih enot in upravnemu odboru, v kolikor pa bodo te prišle, pa upam, da bo to res samo v nujnih primerih.
Vse v breme sindikalne blagajne
Šef tehnične službe in direktor bosta potovala v tujino v januarju 1967.
ZAPISKI S VII. SEJE UO —
26.	DECEMBRA 1966.
Rabimo nov pisalni stroj
V ekonomski službi imajo že precej izrabljen pisalni stroj z dolgim valjem. Vsakodnevna raba stroja pa onemogoča temeljitejše popravilo stroja, ki. ne bi bilo niti rentabilno, zato je UO ugodil prošnji za nakup novega stroja. Pisalni stroj bo stal 5000 N din.
Predilni stroji zaenkrat
za najemnino
Pred časom smo se dogovorili z upravo tovarne Motvoz in Platno z Grosuplja, da jim prodamo šest pre-dilnih strojev. Rečeno je bilo, da bodo stroje plačali po potrditvi zaključnega računa za leto 1966. Odgovorni iz tovarne Motvoz in Platno pa so nedavno tega prosili za razveljavitev tega dogovora in prosijo, da jim pustimo stroje proti plačilu ustrezne najemnine.
Upravni odbor soglaša s predlogom, katerega bodo v naši ekonomski službi še primerno formulirali.
Nove kondicije trgovski mreži
Tržiščna službe v IPI je pripravila poročilo, s katerim je podkrepila predlog za osvojitev sprememb kondicij trgovske mreže. S spremembami bi vzbudili pri kupcih naših tkanin večje zanimanje za naše izdelke ter tako omogočili hitrejše kroženje denarja.
Strokovne službe v našem podjetju so dolžne izdelati precizne preglednice, ki bodo veljale za vse enako in brez izjeme.
Kupce bomo o spremembah pismeno obvestili. Spremembe so ugodne za grosistična trgovska podjetja.
Stimulacija naših trgovskih
zastopnikov
Zahteva po večji prodaji naših izdelkov povezuje tudi spremembo stimulacije ljudi, ki posredujejo prodajo. Bistvenih sprememb predlog ne predvideva. Razlika je le v organizaciji prodaje na področju mesta Beograd in v Srbiji, kjer je delitev dela na novo razdeljena.
Amortizacija
Sedanjo stopnjo amortizacije lahko povečamo. Sklenili smo, da bomo to storili in sicer za 30 % od sedanje stopnje. Letno bo to predstavljalo 20 000 N din, katere lahko porabimo za nakup nove strojne opreme ali za obratna sredstva.
Vzdrževanje
Člani upravnega odbora bodo predložili delavskemu svetu v potrditev predlog za spremembo stopnje prispevka za vzdrževanje. Ta stopnja naj bi se od 1. januarja 1967 znižala od sedanjih 5 % na 3 %. Dohodki in
izdatki iz naslova za vzdrževanje so uravnovešeni.
Sredstva za stanovanjsko gradnjo
Stanovanjski sklad v višini 4 % od bruto osebnih dohodkov, se zbira na občini Domžale. Ustvarjalcu sredstev ostane 2,6 %. To razmerje pa bo občina v doglednem času spremenila. S spremembo bi ostalo podjetju v prihodnje 3,6 do 3,7 %. Dogovor med vodilnimi funkcionarji občine Domžale in gospodarskih organizacij pravi, da bodo denar vložili za gradnjo konzorcija v Domžalah. S tem bi pridobili tudi za Induplati nova stanovanja.
Odlok še ni bil sprejet, zato so člani upravnega odbora odložili dokončno opredelitev do tega vprašanja do kasnejšega časa, ko bodo vsi ustrezni odloki znani.
Skoro 200 m3 peska je razdivjano morje nasulo in pustilo v parku pred naHm domom v Umagu
Nova delovna sila
Konec decembra so na novo — začasno — sprejeli na delo 48 delavcev (30 za konfekcijo in 18 za tkalnico). Upravni odbor je bil z zadevo seznanjen zato, da ima o zadevi pregled. O zaposlitvi odloča kadrovska komisija, ki je dolžna poskrbeti za toliko ljudi, kolikor jih proizvodnja potrebuje za ustvaritev načrtnega dela.
Potovanje v tujino
Zaradi razgovorov, po vprašanju našega strojnega parka, bosta potovala v Italijo Kamilo Marinc in ing. Srečo Bergant.
Na Nizozemsko pa bo potoval zaradi razgovorov o prodaji naših izdelkov direktor Marinc.
Spremenjena višina dnevnice
Šef administracije je pripravil predlog za spremembo višine dnevnice, od 40 na 50 N din. Predlog je utemeljil z višjim življenjskimi stroški.
Dve prošnji
Društvo prijateljev mladine iz Brda pri Lukavici je naslovilo na podjetje prošnjo za pomoč pri financiranju obdaritve šolskih otrok ob priliki letošnjega dedka Mraza.
Krajevni odbor iz Predgradža pri Splitu je prosil za denarni prispevek, katerega rabi za financiranje postavitve spomenika padlim borcem v NOV. Obe prošnji je upravni odbor zavrnil.
Kontrola pri tehtanju
Ugotovitve razlik pri označeni in dejanski teži preje nas navajajo, da obravnavamo zadevo kar najresneje. Kupljeno prejo v Predilnici Litija bomo v prihodnje pretehtali ob navzočnosti predstavnika iz Litije in zahtevali več resnosti pri delu.
Z zadevo je upravni odbor seznanil obratovodja tkalnice tovariš Jeraj ter naglasil, da izhaja vrsta nepravilnosti ravno iz razlik, ki s tem povezano nastajajo.
5.	SEJA DELAVSKEGA SVETA —
27.	DECEMBRA 1966
Obračun za enajst mesecev
V poročilu o obračunu za enajst mesecev letošnjega leta (1966) je naglasil Franc Jeraj, predsednik upravnega odbora, da je tržna situacija močno zavirala ustvarjanje skladov. Teh imamo ob koncu leta le 30 % v primerjavi z letom 1965.
Člani delavskega sveta in drugi so zahtevali še nekatera pojasnila o predvideni politiki gospodarjenja in potem potrdili predloženi obračun.
Predlogi upravnega odbora
— Delavski svet je soglašal s so-lucijami o odstopu predilnih strojev podjetju Motvoz in platno v Grosupljem za ustrezno odškodnino (najemnino).
— Osvojen je bil tudi načrt za odobritev in uveljavitev novih kondicij za kupce naših tkanin z amand-manom, da je direktor pooblaščen uveljaviti izjeme, če so te v korist prodajni politiki podjetja.
— Sprejeli so tudi novo delitev dela naših trgovskih zastopnikov in »normo« njihovega prodajnega načrta. Z večjo prizadevnostjo pri delu, je našim zastopnikom omogočen večji mesečni osebni dohodek do 500 N-din. O spremembah je podal pojasnilo ing. Orehek.
Tabletomanija
— Tudi z zvečanjem stopnje amortizacije za 30 % napram sedanji, se je delavski svet strinjal.
— Nadalje je DS sprejel odlok o znižanju stopnje za vzdrževanje od sedanjih 5% na 3%.
— Predsednik delavskega sveta tovariš Zabukovec je samoupravni organ seznanil tudi z odločitvijo kadrovske komisije, ki je konec decembra sprejela na delo nove delavce.
— Politika zbiranja sredstev iz naslova stanovanjskega sklada bo takšna, kakor jo je že osvojil (začasno) upravni odbor podjetja.
— Nove dnevnice bodo znašale od
1.	januarja 1967 50 N-din (sedaj 40 N-din).
Prodaja šivalnih strojev
Računovodkinja F. Marinšek je poročala DS, da so za nas nerabne šivalne stroje prodali našim sodelavcem, ker zanje ni bilo kupca na razpisani javni dražbi. Prodan je bil tudi osebni avto fiat 1100. Delavski svet je soglašal s predlogom, da se razlika v iztrženi ceni izravna s sredstvi iz rezervnega sklada.
Pisalni stroj
Obratovodja konfekcije Janko Ukmar je prosil delavski svet za odobritev nakupa navadnega pisalnega stroja. V konfekciji — sedaj našemu drugemu največjemu obratu — nimajo pisalnega stroja in si ga morajo vsak dan izposojevati. Mnogi člani so se s prošnjo Ukmarja strinjali, vendar je predsednik Zabukovec zadevo odstopil v rešitev upravnemu odboru podjetja.
PRODAJA
V NOVEMBRU 1966
Z obsegom prodaje v novembru ne moremo biti zadovoljni, kljub povečanju napram oktobru. Načrt prodaje smo realizirali v novembru 76,6 o/0.
Kupcev za naše izdelke ni bilo, ker se na nekaterih področjih Jugoslavije opaža poslabšanje prodaje; drugi, zelo tehten razlog za poslabšanje pa je priprava trgovske mreže na letno inventuro, pri kateri težijo za čim manjšimi zalogami.
Mnogo naročil nismo likvidirali, ker nismo imeli naročenih tkanin; teh pa nimamo, ker jih zaradi pomanjkanja surovin (bombaža) nismo uspeli izdelati.
V	novembru smo v Induplati izdelali 10 219 m2 tkanin slabše kakovosti (makulature). Novembra je bilo tako največ izmečka v letošnjem letu.
Izvoz
V	novembru smo izvozili za 12 532 U$ tkanin, oziroma 42,97 % od predvidenega izvoza. Skupno smo v enajstih mesecih izvozili le 64,30 % predvidenih izdelkov.
Za izvožene tkanine smo iztržili 9583,53 U$.
V medicini je zadnji čas poznan nov problem, ki ga strokovnjaki imenujejo tablctomanija. Pod besedo tabletomanija označujemo nagnjenja k rednem jemanju večjih količin nekaterih zdravil v obliki tablet, ki so v prvi vrsti tablete za pomirje-nje, proti bolečinam, proti glavobolu in za spanje.
Pretežno vsebujejo tablete: fena-cetin, aminopyrin, phenobarbiton, coffein in druge derivate, ki v pretiranih količinah in neprestanim jemanjem lahko hitro povzročajo težke spremembe v našem telesu kot so: ledvica, kri, živčni sistem. Poznani so glavoboli, razdražljivost, slabokrvnost, skrajšana doba rdečih krvnih telesc.
Vzroke za znano manijo zasledimo že v času druge svetovne vojne. V okupiranih deželah Evrope so narodi živeli pod psihozo terorja in
PROIZVODNJA
V NOVEMBRU 1966
Nimamo! Nimamo! Tako so nam odgovarjali v predilnicah, ko smo v novembru povpraševali za bombažno prejo. Izredno slabo oskrbovanje z bombažno prejo, bodisi enojno ali s sukanci, je vzrok za letos najnižjo doseganje plana proizvodnje v tkalnici, saj se je včasih vrtela komaj polovica statev. Zaradi tega je občutno padla tudi produktivnost dela; tkalka je delala včasih na en stroj, namesto na štirih.
Po obratih je bila dosežena naslednja proizvodnja:
Plan	Indeks
november november 1966	1965
Predilnica		71,0%	71,3 %
Tkalnica		74,5 %	82,8 %
Plemenitilnica		86,6%	93,2 "/o
Tiskarna —	tm	—	39,7 o/„
	bm	—	54,4 o/o
Konfekcija		85,0 %	341,0 o/«
V predilnici počasi zmanjšujemo proizvodnjo lanene preje; tiskarna pa obratuje samo v 1 izmeni tako, da je v primerjavi z lanskim letom rezultat slab. V konfekciji so se razmere nekako normalizirale in počasi prihajamo do predvidene proizvodnje, ki pa je v primerjavi z lansko močno narastla.
Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi z oktobrom poslabšala; za 1,83 % se je zmanjšal odstotek blaga prve vrste, povečal pa se je odstotek neregularnega blaga.
—
POROČILI SO SE:
strahu. Po končani vojni so se ljudje sicer oddahnili od vojnih strahot, toda takoj so pričeli z intenzivnim delom in obnovo. Delalo sc je brez oddiha noč in dan, pod težkimi pogoji. Neprestana hitrica, kot še danes, in seslavinsko pomanjkljiva prehrana, je dovedlo ljudi do utrujenosti in bolezni. Ncurozc so zajemale vse večje število ljudi in zvečine od njih je živelo v prepričanju, da je edini izhod proti nejevolji in iz težav v jemanju tablet, ki so resnično za kratko dobo delovale pomirjevalno in so nudile občutek lagodnosti.
Danes, na žalost, tablctomanija ni osredotočena samo na imenovana zdravila, temveč zavzema uporabo vrsto drugih zdravil, ki jih predpiše zdravnik ob bolezni, vendar jih ljudje uživajo še po ozdravitvi v prepričanju, da jim koristijo. Delno lahko dodamo za vzrok tablctoma-niji proizvodnjo zdravil, katerih asortiman je bleščeč in jih poleg tega dobimo brez receptov. Pozabiti ne smemo na lepe embalaže, oblike in barve zdravil, saj vemo, da lepa barva privlači človeka in enako embalaža, kajti čim razkošnejša je, bolj vabi.
V glavnem so to vsi faktorji* ki delujejo, da sc tabletomanija širi predvsem v Ameriki in prcnckatcrih evropskih državah, vštevši nas samih, ter izzove težke spremembe v organizmu, kot so zastrupljenja, re-sistenca (odpornost klic proti standardnim zdravilom), alergije (preobčutljivost na zdravila), agranulo-citoze itd. Poleg tega ne smemo pozabiti na degenerativne posledice, ker je za nami naša generacija. Upravičeno se lahko vprašamo, ali je kdo med nami, ki ne želi svojim otrokom zdravja, sreče in lepšega življenja?	Škrinjar
Novoletni pozdrav Viktorja Kokalja s priporočilom, še je čas
■\
Franc Klemenc, ključavničar,
Homar Vida, tkalka poročena CERAR.
INDUPLATI IMA SVOJ TELEPRINTER
Malce uranjeno sem napisal »ima«, toda morda bo to res, ko boste brali januarsko številko našega glasila. Namenil sem se napisati o teleprinterju nekaj več zato, ker so v ponedeljek 19. decembra 1966 prišli monterji PTT in pričeli z montažnimi deli.
Za nabavo teleprinterja se je odločil upravni odbor podjetja na svoji redni seji 27. oktobra 1965. V zapisnik so tedaj zapisali, da rabimo teleprinter za hitro komuniciranje, kar je pomembno predvsem v mednarodni delitvi dela. Sodelovanje s tujino je pomembno za vse naše gospodarstvo; večja storilnost je pri tem enakovredno pomembna, kakor ekspeditivnost. Teleprinter sodi k tehnični opremljenosti za doseganje ekspeditivnosti.
In kaj je teleprinter?
Pravega prevoda za tujko teleprinter slovenski pravopis ne pozna. Posl užil se bom zatorej opisa: teleprinter je stroj za pisanje na daljavo. Teleprinter je telegrafski stroj, s pomočjo katerega se odtipkani tekst pošiljatelja pretvori pri prejemniku v enakega pisanega. Sestoji od tastature odpošiljatelja, sprejemnika, odtisnega dela, pogonskega dela in regulatorja obratov.
10 za ob daritev
Različna mnenja k vprašanju obdaritve otrok ob koncu leta za dedka Mraza, so člani Izvršnega odbora naše sindikalne podružnice enotno razčistili. To je bilo na posebni seji, ki jo je sklical predsednik ing. Ver-hovec in, kjer so rekli — da.
Po tem odloku je sklenjeno, da bo dedek Mraz letos obiskal predšolske otroke naših sodelavcev in jih skromno obdaril. Obdaritev bo povezana s predhodno kinopredstavo, ki bo v naši dvorani 27. decembra ob 16. uri.
Za mnoge malčke bo torej tudi letos nekaj veselja.
Tastatura je povsem enaka ta-staturi pisalnega stroja. Tipke so razporejene v štirih vrstah, razmestitev črk pa enaka, kakor na pisalnem stroju. Z oddajnikom pretvorimo zahtevano črko v skupino impulzov, katere pošljemo v omrežje. Predhodno pritisnemo na gumb start, ki sproži delovanje enakega aparata pri sprejemniku. Znak stop pa pritisnemo na koncu emitiranega sporočila. Stop znak ustavi stroj sprejemnika. Sprejemnik ima vgrajen elektromagnet, ki sprejema sled električnih impulzov neposredno in premika os sprejemnika.
Odtisni del, oziroma v njem, se impulzi prenesejo na določeno mesto, ki nam naredi sprejeti signal vidnega v obliki znaka — črke.
Pogonski del je elektromotor za določeno napetost toka. Regulator pa služi za uravnavanje električne na-
petosti in omogoča, da je tudi pri kratkotrajni večji napetosti toka, premikanje osi enakomerno.
Ko boste torej videli na uradnem papirju našega podjetja napis telex in poleg njega ustrezajočo številko, boste vedeli, da razpolagamo s sodobnim strojem za komuniciranje.
Teleprinter bo montiran v tajništvu. Prednost sem medlo omenil. Njegovo delovanje gre na principu start-stop. To se pravi, teleprinter lahko s posebnim gumbom stavimo v delovanje oziroma pripravljenost za sprejemanje. V nočnih urah in preko nedelje lahko sprejemamo vsa nujna sporočila, čeprav ni nihče navzoč. Ko znova pridemo v službo, sprejeto sporočilo uporabimo in nadaljujemo delo.
Telex veze ne poznajo posredništva niti meja.
-r.
Voda po 1200 S din kg
Tehnični in ekonomski strokovnjaki so nekega čemernega novembrskega dne razpravljali o razlikah, ki nastajajo pri porabi materiala za normirane izdelke. Gre predvsem za razlike pri porabi bombažne preje. V razgovoru so izključili vse možne površne in druge prilike, ki bi vplivale na razlike.
Slednjič so se ustavili še pri dobaviteljih preje — pri naših predilnicah. Potrdili so točnost tehtanja, zataknilo pa se je pri toleranci za številko preje in vlage, katero dovoljuje JUS (Jugoslovanski standard). Skratka, dovoljeno nihanje oziroma odstopanje je pri manjši količini neznatno. Veliko in zelo veliko pa znese to odstopanje pri velikih količinah. Neprijetno je še, da kupujemo surovino v kilogramih in prodajamo izdelke iz tega materiala v metrih.
Na razlike vplivajo torej različne teže cevk, dovoljena toleranca vlage v preji in toleranca v številki preje. Najpomembnejša je toleranca v vla-
Upokojenci — tudi leta 1966 naši gostje
gi. Zaključimo lahko torej, da plačujemo predilnicam vodo (vlago v preji). Cena te vode pa je precej visoka. Kilogram nas stane 1200 S din.
Preje rabimo precej. V velikih količinah je tudi veliko vode. Sprva so le dinarji, kasneje pa milijoni. Desetine milijonov din.
Če kličete INDUPLATI, poleni zahtevajte DOMŽALE 72-010
V začetku decembra so mi sporočili, da bo od 1. januarja 1967 dalje, nova telefonska številka za Induplati v Jaršah, Domžale 7 20 10. Sprememba je povezana z deli na avtomatski centrali v Domžalah, kjer zaenkrat še vedno posredujejo telefonske zveze ročno. Stroji dandanes vse češče zamenjujejo človekovo delo, zato so se tudi v Domžalah odločili za avtomatizacijo telefonskega posredovanja zvez.
Vest o uveljivitvi nove številke za naše podjetje je točna. Potrdilo zanjo pa bomo imeli, ko bodo dela v Domžalah končana in se bo telefonist Stefan Mrvar na centrali v Induplati res javil, ko bomo zavrteli zahtevano številko kjerkoli izven naše tovarne.
Zaključna dela na stavbi nove pošte v Domžalah bodo morda res kmalu končana. Sedaj že več mesecev čakamo na ta datum. Z novico o priključitvi nove automatične telefonske centrale pa lahko upamo, da bo morda tudi poslopje nared, da sprejme poštarje in stranke v novi hiši.
Kakor že, zaenkrat si zapomnite: odslej telefonirajte v Induplati in kličite telefon Domžale 7 20 10.
Do upokojitve so delali v Induplati 150 let
Sedmega decembra sem bil gost na manjši slovesnosti, kjer so se predstavniki kolektiva uradno poslovili od sedmih članov. Upokojeni so bili Franc Anžič, Marija Blecijano-va, Janez Burja, Ivan Janežič, Avgust Kapla, Franc Stebal in Anton Troha.
V direktorjevi pisarni, kjer so ob enakih prilikah vedno zbero slavljenci, bi komaj prepoznal tiste, ki odhajajo, od tistih, ki so še vedno aktivni. Tak mladostni videz so delali ena žena in šest mož, ki so bili v podjetju zaposleni skupno 150 let. Točno stopetdeset.
Najdlje je delal, in bil do 31. avgusta po stažu najstareši član kolektiva, Franc Stebal. Devetintrideset let je delal na impregnacijskem stroju. Spominja se tudi še stare munge in delavca, ki je na njej delal. Segavo je pravil tudi, o sedaj že upokojenem članu kolektiva Burji, ki si je močno želel delati na mungi. Ko so ga res premestili na to delovno mesto, je prvi dan delal kar 24 ur nepretrgoma. Potem so ga »spodili« spat. Doma pa je od samega veselja, da je dobil delo, kjer ga posebno veseli, kupil sinu harmoniko.
Pomislil sem, kako enostavno lahko nekoga osrečiš in ga narediš zadovoljnega pri delu in z delom.
Marija Belcijanova pa pravi, da je življenje upokojenca vse drugačno od življenja aktivnega delavca.
Na predvečer dneva JLA je priredilo Telesnovzgojno društvo Partizan Jarše akademijo.
Po državni himni, katero so peli vsi nastopajoči, je goste v dvorani nagovoril predsednik društva Albin 2 i b e r t. V svojem govoru je orisal razvoj JA, ki je v boju ljudstva za osvoboditev prerasla v JLA. Iz njegovih besed smo znova doživljali vso trnjevo pot, katero so prehodili tisoči in stotisoči borcev. Žibert je del svojega govora posvetil tudi borcem v ožji okolici. Posamično opisovanje dogodkov je končno povezal v misel, iz katere sledi, da smo družno bojevali boj za svobodo in s tem ustvarili pogoje za socialno in narodnostno enakopravnost Jugoslovanov.
Današnja pripravljenost in opremljenost naše armade ni napadalnega značaja, je naglasil govornik, ampak garant za ohranitev izvojevane svobode in čvrst branitelj naše federativne socialistične skupnosti, katero vodi maršal Tito.
V nadaljevanju sporeda akademije so prvi nastopili cicibani. Deklice in fantiči, oblečene v ljubka krila, rožnate barve, oziroma v modre hlačke, so izvedli rajanje in želi za svoj nastop priznanje občinstva.
Otroci so preskrbljeni, je rekla in časa ima upokojenec zelo veliko. Menda 24 ur dnevno.
Anton Troha ima nevšečnosti z revmo. Zboli, pa spet ozdravi. Vse bi še bilo le pokojnina je zelo pičla. Le 330 N-din mesečno.
Burja se izven podjetja še vedno aktivno ukvarja z učenjem novih voznikov motornih vozil. Trdi, da bo lahko letno naučil te veščine 130 kandidatov. »To bo dren na cesti,« sem pomislil in vprašal Antona Kaplo, naj mi pred odhodom v pokoj pove, kdo mi je leta 1960 pobarval bele škornje v črno. Odgovoru se je sprva izmikal, končno pa rekel, da mora pred dokončnim odgovorom o tej zadevi govoriti z mojstrom Rokom Peterlinom, ki je vodil tedaj »našo« čevljarsko delavnico.
Anžič je bil redkobeseden. Od upokojitve (11. oktobra 1966) do danes še ni prejel pokojnine. Malce sem se zamislil, kako lahko živi brez denarja, pa je moj molk prekinilo ponavljanje ostalih, ki doslej tudi še niso prejeli pokojnine. Zakaj toliko administrativnih zadržkov, ko pa govorimo, da je tega konec. Administracije; vsaj odvečne!
Z Janežičem sva v začetku obujala spomine na »krvave« dogodke na naši nekdanji ekonomiji. Janežič je bil namreč klavec. No, mesto odgovora je vprašal naj jaz povem, kako je bilo, ko je telička zaklal Vouk. Dolgo je že od tega, pa sem
S parternimi vajami v drugi točki, so prikazali del svojega znanja mlajši pionirji. Zahtevnejše vaje so prikazale mladinke na dvovišinski bradlji. Slednje so ponovno nastopile v zadnji točki sporeda s prosto vajo, ki je gledalcem zelo ugajala. Ljubke so bile tudi mlajše pionirke s svojo vajo in dokazale skupno s svojimi vodniki, da dejavnost Partizana vodi k vsestranskemu urjenju telesa.
Spored so prireditelji obogatili z dvema točkama, kateri so izvedli člani TVD Partizan Domžale. Občinstvu se je predvsem dopadla vaja posameznikov na drogu, kar v Jaršah le redko vidimo.
Načelstvu Partizana Jarše lahko k uspeli izvedbi akademije iskreno čestitamo. Ponovno pa obenem ugotavljamo, da starejši občani ne obiskujejo akademij, za pripravo katerih je treba žrtvovati toliko ur prostega časa. V sicer polni dvorani je bilo dosti več otrok; med starejšimi pa predvsem starši nastopajočih.
Zaključno želim omeniti, da je klavirsko spremljavo za vse točke igrala Breda Jerajeva in si s tem zaslužila posebno pohvalo.
L.
pozabil. Naslednji odgovor tovariša Janežiča je bil, da se sedaj »profesionalno« ukvarja s kuho. 2ena dela, otrok ni doma, pa je on kuhar. To so za njim izjavili tudi drugi. Menili smo zatorej, da je to vzrok za njihov mladostni in svež videz.
Zaključno je slavljence še enkrat nagovoril tovariš Ivan Deržič, ki je zastopal odsotnega direktorja. Gostom je zaželel v imenu kolektiva še mnogo prijetnih let in jih pozval, naj nikar ne prekinejo poznanstva s kolektivom, v katerim so živeli in delali precej let.
Popoldne tega dne sem šel k frizerju in se dal ostriči. Hočem, da bi napravil mlajši videz, kajti upokojenci so mi rekli predpoldne, da sem naslednji kandidat za upokojitev jaz. Uradno mi še manjka 19 let dela. Nič se pa ne ve, če bo toliko res potrebno, če že sedaj tako star iz-gledam.
O.	Lipovšek
Ob izgubi mojega dobrega očeta
MIHE KOCAR-ja
se najlepše zahvaljujem svojim sodelavkam iz oplemenitilnice za lepo cvetje, ki so ga poklonile na pokojnikov mrtvaški oder. Posebna hvala tovarišu Petru Rojcu in vsem, ki ste mojega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti.
V Radomljah, novembra 1966.
Žalujoča hčerka
Bronislava Kočar
Ob smrti mojega dragega očeta
FRANCA ŠIMENCA
izrekam vsem svojim sodelavcem in sodelavkam iz pripravljalnice iskreno zahvalo za poklonjeno cvetje in izraze sožalja.
Vsem prav iskrena hvala.
Hčerka Vida Šimenc
Na cesti v Zgornjih Jaršah se je 22. oktobra v prometni nesreči težko ponesrečil moj brat
STEFAN TRAVEN
V nedeljo 11. decembra je podlegel pridobljenim ranam. Sodelavcem in sodelavkam iz oplemenitilnice se iskreno zahvaljujem za cvetje, ki ste ga položili ob njegov mrtvaški oder in za izraze sožalja Vsem hvala.
Žalujoča sestra Marija Traven
Akademija
Vstopi:
1.	Marija Hemetek, tkalka, vstopila 14. 12. 1966,
2.	Ana Kodrič, tkalka, vstopila 14. 12. 1966,
3.	Olga Kranjc, tkalka, vstopila 14. 12. 1966,
4.	Zofija Pavlič, tkalka, vstopila 14. 12. 1966,
5.	Jožica Petek, tkalka, vstopila 14. 12. 1966,
6.	Darinka Rode, tkalka, vstopila 14. 12. 1966,
7.	Ivana Šarec, tkalka, vstopila 14. 12. 1966,
8.	Marija Zobavnik, tkalka, vstopila 14. 12. 1966,
9.	Pavla Prosenc, tkalka, vstopila 15. 12. 1966,
10.	Joža Dovč, tkalka, vstopila 21. 12. 1966,
11.	Ivica Zajc, tkalka, vstopila 19. 12. 1966,
12.	Štefka Novak, tkalka, vstopila 23. 12. 1966,
13.	Urška Gerkman, tkalka, vstopila 23. 12. 1966,
14.	Ivanka Per, tkalka, vstopila 23. 12. 1966.
Vstopi v oddelek konfekcije za
določeno dobo tj. do 31. 5. 1967:
15.	Anica Klopčič, vstopila 15. 12. 1966,
16.	Cirila Bedenk, vstopila 21. 12. 1966,
17.	Marija Cerar, vstopila 21. 12. 1966,
18.	Francka Florjančič, vstopila 21. 12. 1966,
19.	Darinka Gabor, vstopila 21.12. 1966,
20.	Jožica Grad, vstopila 21. 12. 1966,
21.	Marija Grčar, vstopila 21. 12. 1966,
22.	Ivanka Herbaj, vstopila 21. 12. 1966,
23.	Slavka Kolenko, vstopila, 21. 12. 1966,
24.	Antonija Kopitar, vstopila 21. 12. 1966,
25.	Ida Kovačič, vstopila 21. 12. 1966,
26.	Marija Kumer, vstopila 21. 12. 1966,
27.	Silva Kunc, vstopila 21. 12. 1966,
28.	Antonija Makovič, vstopila 21. 12. 1966,
29.	Majda Markovšek, vstopila 21. 12. 1966,
30.	Francka Miklič, vstopila 21. 12. 1966,
31.	Marija Orehek, vstopila 21.12. 1966,
32.	Jožefa Pergar, vstopila 21. 12. 1966,
33.	Marija Pogačar, vstopila 21. 12. 1966,
34.	Majda Pritekelj, vstopila 21. 12. 1966,
35.	Veronika Slak, vstopila 21. 12. 1966,
36.	Albina Šuštaršič, vstopila 21. 12. 1966,
37.	Ivanka Trdin, vstopila 21. 12. 1966,
38.	Julijana Trdina, vstopila 21. 12. 1966,
39.	Dragica Urankar, vstopila 21. 12. 1966,
40.	Helena Urbanija, vstopila 21. 12. 1966,
41.	Pavla Zupančič, vstopila 21. 12. 1966,
42.	Martina Gregorin, vstopila 22. 12. 1966,
43.	Anica Kaplja, vstopila 22. 12. 1966,
44.	Terezija Petrič, vstopila 22.12. 1966,
45.	Anica Urbanija, vstopila 22. 12. 1966,
46.	Jožefa Slapar, vstopila 23. 12. 1966.
Izstopi:
1.	Janez Burja, nočni čuvaj, izstopil 31. 10. 1966,
2.	Nežka Erce, tkalka, izstopila 31. 10. 1966,
3.	Marija Rovanšek, tkalka, izstopila 31. 10. 1966,
4.	Meta Reš, ekonomist, izstopila 31. 10. 1966,
5.	Stana Urh, šivilja, izstopila 31. 10. 1966,
6.	Jože Mežnar, barvar, izstopil 5. 11. 1966,
7.	Ivanka Obrulk, šivilja, izstopila 3. 12. 1966.
Nedokončano nogometno prvenstvo v NPL
V decembrski številki našega glasila zavoljo časa nisem uspel napisati dokončne razvrstitve tekmujočih nogometnih enajsteric. Nogometaši moštva Induplati so se uvrstili na drugo mesto. To sem že zadnjič omenil. Zmagovalec jesenskega dela tekmovanja je moštvo Bele krajine iz Črnomlja, čeprav je to moštvo odigralo tekmo manj. Poplavljeno igrišče v Jevnici je onemogočilo igranje in bo tekma odigrana pred pričetkom pomladanskega kroga tekmovanj. To velja tudi za srečanje nogometašev moštva Novo mesto, Rog, Usnjar in Rakek.
Lestvica po končanem jesenskem tekmovanju:
1.	Bela krajina	11	9	i	1	52:13	19
2.	Induplati	12	9	i	2	43:19	19
3.	Sava	12	8	2	2	40:20	18
4.	Novo mesto	11	8	0	3	35:23	16
5. Usnjar		11	6	2	3	31:15	14
6.	Rog	11	7	0	4	30:22	14
7.	Rakek	11	5	1	5	19:19	11
8.	Medvode	12	4	1	7	31:46	9
9.	Dob	12	4		7	22:37	9
Hi.	Domžale	12	4	1	7	19:35	9
11.	Ihan	12	3	2	7	18:25	8
12.	Enotnost	12	1	1	9	24:54	3
13.	Svit	12	0	3	9	11:48	3
14.	RudarB	13	6	3	4	36:28	15
	(izven)						
	Mladinsko moštvo			Induplati			se
ne	more pohvaliti		2	dobrim uspe-			
hom; zasedlo je šele 5 mesto in dobilo za to 4 točke. Zmagovalec med njimi je mladinsko moštvo Olimpije B, ki je zmagalo v vseh srečanjih. Dobilo je 12 točk. Na drugem mestu je Rakek, tretji so Domžalčani, sledijo: Sava, Induplati, Dob in zadnji so mladinci Usnjarja.
Naši igralci zaslužijo priznanje za osvojeno drugo mesto, ki daje
upanje na osvojitev prvega. Pozabiti ne smemo le na dejstvo, da bodo igrali spomladi naši igralci v gosteh pri Usnjarju na Vrhniki, na Rakeku in v Novem mestu. Doma pa se bodo spomladi srečali s Savo, z Belo krajino in z igralci Roga iz Kočevja.
Znova se bomo oglasili s poročilom o nogometu pred pričetkom pomladanskega kroga tekmovanj.
Strel in — gol. Žoga
se je znašla v mreži vratarja Usnjarja