POŠTNINA Pl AČANA V GOTOVINI
VECERNIK
I Leto XV. I | Štev. 31 <|	TELEFON UREDNIŠTVA? 25-67 | TELEFON UPRAVE 23—67 Id 28—67 I TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 I Poslovalnica Liubliana. Frančiškan. 6. tel 46—91 1 Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 280 |	Maribor, petek 7. februarja 1941	naročnina na mesec Preleman * uoravi ali oo oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din tulina 30 din. POŠTNI CFtfOVNt RAČUN- 11.405	Cena | din 1*—J
Boji za Cirenajko in Eritrejo
Vojaške operacije, ki^ se sedaš razvijajo istočasno na severu in na vzhodu Afrike, bodo dokončno odločile vojaško usodo italifanskih kolonij Cire^ajke in Eritreje — Angleži poročajo o napredovanju proti Benghasifu in Asmari
KAHIRA, 7. febr. AP. V Cire-najki postaja položaj Italijanov vedno bolj kritičen. Naglo angleško napredovanje s treli strani proti Benghasiju se nadaljnje in so ostali poskusi Italijariov, Angleže ua več točkah zadržati, doslej brez uspeha. Splošno se pričakuje, da se bodo že v najkrajšem času pričeli odločilni boji
celokupne Grazzianijeve voiske, ki je še ostala v Cirenajkl. To bi pa zopet pomenilo katastrofo tudi za Tripolitanijo. Zaradi tega nastaja resno vprašanje, ali bodo Italijani riskirali to nevarnost in če se ne bodo morda iz Cirenajke sploh umaknili. Tudi poročila, ki prihajajo \z Eritreje, govore o naglem napredovanju angleških čet in o nevarnosti, da bo Eritreja za Italijane popolnoma izgubljena. Trenutno se bijejo boji za Keren, a angleške čete se tudi že približujejo glavnemu mestu Eritreje, Asmari. Po zavzetju Asniare bi preostal Italijanom samo še ozek obalni pas ob Adui, ki ga pa ne bi bilo mogoče braniti. Vprašanje pa je tudi, ali se bodo mogli Italijani iz Eritreje pravočasno umakniti v Abesinijo, kajti umi*
za dokončno usodo cele Cirenajke. An-|ka ob morju čez puščavo, naibrže ne bi gleške operacije čez puščavo bi mogle j mogli tvegati. Pot, ki bi jo tu morali pre-odrezati Benghasi In njegovo pokrajino j hoditi, j'e strahotna, brez vsakega rast-
Benghasi zaseden
LONDON, 8. febr. Reuter. Uradno fe bš!o ob pol 12. dopoldne objavljeno, da je Benghasi v brdskih rokah
POHOD PROTI BENGHASIJU j braniti glavnega eritrejskega mesta As-KAHIRA, 7. febr. United Press. Bn- mare, če pade Keren. Z zavzetjem Kere-»anske motorizirane kolone predirajo po na je usoda te najstarejše italijanske kopalni cesti od Derne proti Benghasiju lonije zapečatena, z brzino 40 do 50 km na dan. Druge ko- POLOŽAJ V CIRENAJKI IN ERITREJI •one napredujejo preko planote Gebel el Akhbar, tretje pa preko puščave na Mel-hali. Italijani se z veliko naglico umikajo ■z Barke. Angleški letalci poročajo, da h Benghasija umikajo avtomobilske Kolone na jugozahod. Ne ve se, če :*e Umikajo vojaki ali samo civilisti. Vojaški krogi sploh dvomijo, če bodo italijanske čete branile Benghasi.
OBKOLJEVANJE KERENA _ KAHIRA. 7. febr. AP. Angleška ofenziva napreduje s povečano naglico. RAF (e bombardirala umikajoče se italijanske čete. V Eritreji zaključujejo angleške čete Obroč okoli Kerena, železniške zveze ^oii 60 km severnozahodno od Asmare.
‘talijanske čete, ki so se umaknile iz Ba-'entuja, so obkoljene v pokrajini Tole. Bri tonske mehanizirane kolone so prišle že ‘ia 96 km do Benghasija. Pričakuje se, da kodo angleški tanki stali pred Benghasi-iem v 48 urah.
PRIBLIŽEVANJE K ASMARI KEREN, Eritreja, 7. febr. Ass. Pr-ess.
Angleške čete se pripravljajo na naskok ,1a mesto Keren, ki leži na visokem hri-^u. Računa se, da ne bo mogoče več
Zopet krvav spopad v Albaniji
Italijanske čete so izvršile včeraj znova močan sunek na osrednji fronti, da bi izenačili položaj in tako zavrl! nadaljnje grške operacije proti Valoni in Beratu
od Tripolitanije, kar bi pomenilo zajetje linstva, brez vode in zelo dolga. Vojaški
strokovnjaki zaradi tega menijo, da je usoda Cirenajke in Eritreje že zapečatena.
ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE
RIM, 7. febr. Stefani. Italijanski glavni stan poroča v svojem včerajšnjem poročilu iz Afrike: Severna Afrika; Naša letala so bombardirala in streljala s strojnicami na britanske mehanizirane oddelke. Vzhodna Afrika: Na severnem bojišču so se ves včerajšnji dan nadaljevale hude borbe pri Kerenu, katerih se je na obeh straneh udeleževalo tudi letalstvo. Naša lovska letala so v plamenih zbila na tla tri Bienheime. Podmornica pod vodstvom kapitana Prima Langobarda je razen treh ladij, ki so omenjene v poročilu št. 240, potopila tudi angleško ladjo »Urla« (5200 ton).
TRIPOLIS:
E DOZEMNO
oSr:-x«£
I SURATA
Tarhuna
BEN GAZI
Mizda ^»Orfclla Glrsa.
O/ \
-100 km. > \	,	.
'—'	A/ /
*	V	^Cpu«	a
enamesv^V -Fjalia;. S-0mar/* % ~«.Saunnu ^	\
Actedabija\	x»	.4*He
* Solu k
Bondjem
M at ra ti
•Bir	Iz
A-^jEglPAT
MuktarT
ITALIJANSKO POROČILO
RIM, 7. febr. Stefani. V svojem vče-fajšnjem 244. vojnem poročilu i>oroča '^lijansko vrhovno poveljstvo iz Albanije: Grško bojišče: Delovanje topništva ln Patrulj, ki jih ovira slabo vreme.
GRŠKA POROČILA
ATENE, 7. febr. At. Ag. Uradno poro-Cl‘° grškega poveljstva št. 103 pravi, da s|> bile v teku včerajšnjega dneva arlfle-r'jske bitke in patruljne akcije. Sovražna .e*a*a so brez -uspeha bombardirala neko žarnico blizu epirske obale.
A JENE, 7. febr. AP. Uradno javljajo, . s° najnovejši italijanski- poizkus ofen-/Jv° ni posrečil. 7
ITALIJANSKI PROTISUNEK
ATENE, -j febr. AP. V grškem glav-hnil«. ^a'n' izjavljajo, da se je v zadnjih tai! Grkom končno posrečilo prebiti ako imenovano Zogovo črto, najvažnej-_ obrambno Unijo v Albaniji, ki so jo dn^- .snuMi še za časa kralja Zoga, s	Pa so jo pozneje Italijani. Črta
j zgrajena iz globokih strelskih jarkov .-^tojank za t<>IX>ve strojnice, grajena^le ria takem ozemlju, ki je sko-to i.n?OSv0il3ivo. Razen tega So branile varili"*0 d'viz*je črnih srajc, najzaneslji-^ Jsili vojakov v vsej italijanski vojski. ttiti°ra' oa so Italijani skušali z novim ve-os"' Protiofenzivnim sunkom zopet Pa 'zsubljene položaje, kar se Jim s,....!11. Posrečilo. Spopad je bil silovito s t 'J! krvav. Italijani so nastopili tudi nk* in oklepnimi avtomobili, katere
pa so (irki večinoma uničili, posadke pa ujeli, v kolikor so bile še žive. Ta italijanski protinapad je napredovanje Gr. kov, ki jim ga omogoča prebitje črte, sicer za nekaj časa zavrl, vendar se pri-
ločitev usode Valone in Berata. Niti prvo niti drugo mesto ni tako močno utrjeno, kakor sta bili Khsura in Tepeleni. Po poročilih izvidnic Italijani ne morejo več uporabljati luke v Valoni, ker je močno
čakuje, da se bodo v prihodnjih dneh raz- j poškodovana in ker so tudi Grki že previl! večji dogodki, ki bodo pomenili od-1 blizu.
Nemški piloti v Albaniji
CURIH, 7. febr.' ZPV. Tukajšnji listi poročajo lz Budimpešte; da so v Albanijo prispeli nemški piloti. »Pester Lloyd«, ki tudi o-tem poroča* pripominja, da obstajajo doslej med Nemčijo in Grčijo še normalni diplomatski odnošaji, vendar je malo verjetno, da bi nemški letalski častniki prispeli v Albanijo Samo v študijske namene. Vse bolj verjetno Se, da je treba računati s tem, da bodo nemški piloti posegli v boje % Grki na italijanski strani.
To pa ne bi spremenilo samo vojaške,
ampak tudi politično situacijo. Razvoj z nemške strani je jasen in razumljiv: Nemčija je zaveznica Italije in mora z njo sodelovati na vseh bojiščih. Nastaja zato vprašanje, ali bo Grčija po aktivnem nastopu Nemcev v Albaniji napovedala Nemčiji tudi formalno vojno? Taka napoved pa bi mogla povzročiti tud' nemški nastop t dritrih straneh, kar M moglo vplivati na celotni položaj na Balkanu.
Nemške invazijske vaje
LONDON, 7. febr. TASS. »News Chro-nicle« poroča o vajah nemških napadal, nih čet, ki se pripravljajo za napad na Anglijo, vzdolž francoske obale od Bresta do Hendayea ter na Norveškem ln na severni obali Holandske in Danske, Vsaka formacija ima vaje na različnih tere. nih in ua vse načine, ki prihajajo v poštev. Vse te vaje se vrše naskrivaj. Razen tega grade Nemci v serijah velike čolne za transportiranje vojakov in vseh vrst tankov.
AVSTRALIJA BO IMELA POL MILI {ONA VOJAKOV
KAHIRA, 7. febr. Reuter. Predsednik avstralske vlade, Menzies, ki je zdaj v Kahiri, je izjavil, da bo avstralska vojska skoro štela 500.000 vojakov.
Darlan zopet v Parizu
VICHY, 7. febr. DNB. Admiral Darlan je dospel sinoči iz Vichyja v Pariz. Takoj za tem je konferira! s predstavnikom francoske vlade v zasedenih krajih, poslanikom de Brinonom. Kakor poročajo, bo Darlan v teku dneva imel več konferenc z odločujočimi člnitelji v Pari/.u, zvečer se bo vrnil v Vlchy.
BERLIN, 7. febr. Reuter, Po prihodu v Pariz }e admiral Darlan konferiral z de
Brinonom in Lavaloni. V Vichy se bo vrnil jutri.
VICHY, 7. febr. AP. Ameriški vele-l»osilanik admiral Leahy je imel včeraj konferenco s Petainom. Govori se, da se bo Petain umaknil s sedanjega položaja ter bo zavzel mesto, ki bo podobno bivšemu predsedniku republike. Verjet, no bo Darlan poizkusil skleniti sporazum z Lavalom.
GENERAL ARCH1BALD VVAVELL
glavni' poveljnik britanske nilske vojske
-g
Učinki napadov na zahodu
V teku pretekie noči niso bili na Anglijo izvršen, nobeni nemški letaisk* napadi; nad njo so Krožita samo izv dniška letala — Angleška še*aia so v tem času znova napadla z bombami invazijske baze
BERLIN, 7. iebr. DNB. Nemško vrhovno vojno vodstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Poskus sovražnikvih leta!, da bi letela nad zasedenimi kraji včeraj popoldne, je bil popolnoma ponesrečen. Sovražnikova letala so imela namen večkrat približati se irancoski obali ob Rokavskem prelivu, toda vsi ti poskusi so se razbili ob odličnem funkcioniranju nemških protiletal-
pešno bombardirala poljske utrdbe južno od Harvicka. Razen tega so bombardirala tudi ladje na izlivu Temze. Potopljena Je bila neka tritisočtonska ladja, hudo poškodovana pa neka druga trgovska ladja. Neko bojno letalo je izvedlo uspešen napad na trgovsko ladjo 450 km zahodno od irske obale. Ladja je bila težko poškodovana. Napadi nemških letal v noči med sredo in četrtkom so bili
skih baterij. Prišlo je tudi do spopadov i naperjeni proti vojaško važnim napravam v zraku. V teh borbah in od strani proti- v jugovzhodni Angliji. Povzročeni so bili letalskih baterij je bilo zbitih 17 sovraž- številni požari v pristaniških napravah inkovih letal. Nemška bojna letala so us-1 nekega mesta. Sovražnikova letala niso
letela nad nemškim ozemljeni, niti ne nad zasedenimi kraji. Protiletalske baterije so zbile 4. februarja eno sovražnikovo letalo ne daleč stran od Bresta. Na ta način je bilo skupno 4. in 5. februarja zbitih 21 sovražnikovih letal. Tri nemška letala se niso vrnila domov. Pri včerajšnjih letalskih napadih je kapetan Ess2h zbil 40. letalo v letalskih spopadih.
NOC BREZ NAPADOV
LONDON, 7. febr. Reuter. Ničesar važnega se ni zgodilo nocoj nad Anglijo.
V	začetku noči je bilo nekaj izvidniških
Ameriška pooblastilna debata
Roosevelt bo dob S poobiastiia za dobo petih let — Polkovnik Lindbergh eden glavnih nasprotnikov pomoči Veliki Britaniji — Tudi Hearst jje proti izglasovanju pomoči
IZ AMERIŠKE DEBATE
VVASHINGTON, 7. febr. Reuter. Predstavniški dom je začasno sprejel predlog, IM) katerem se dajo Rooseveltu pooblastila glede pomoči Veliki Britaniji za do-bo pet let. Tako so zadovoljili one, ki so se bali, da bi mogel Roosevelt sklepati pogodbe o pomoči tudi- za dobo, ko mu bo sedanji predsedniški mandat potekel. Rok je postavljen tako, da bodo njegovi sklepi o pomoči demokracijam izgubili veljavo nekaj pred koncem njegovega mandata.
WASHINGTON, 7. febr. AP. Lindbergh je izjavil, da je danes ameriško rfctalstvo slabše od nemškega, kajti USA pošiljajo večino letal v Anglijo. V zunanjem odboru senata je nastopil proti Rooseveltu ter dejal, da ameriška pomoč Angliji samo podaljšuje vojno brez pravega efekta na konec. Montanski senator Whee!er pa je izjavil, da je L januarja
j ameriška vojska imela samo 639 letal in | še ta niso bila sposobna za boj proti mo-jdernim letalom. Pred istim odborom je j lastnik »Chicago Tribune«, polkovnik Ro-| bert McCormick, izjavil, da morajo USA j okupirati po potrebi angleške in fran-jcoske posesti, da s tem odbijejo nemški ! napad na USA.
WASH1NGT0N, 7. febr. DNB. Polkov-| nik Lindbergh je v zunanjepolitičnem od-j boru senata dejal, da je po njegovem j mnenju vsaka invazija v USA izključena. I Velika Britanija in Francija sta računali I s teni, da bodo USA ukinile prepoved iz-j voza orožja. Zato sem prepričan, da bi j ne prišlo do sedanje vojne. USA naj se
i	brigajo za svoje oboroževanje. Dejal je, {da ni pristaš izvažanja orožja pretko Atlantika v Anglijo. Omenil je izpremembe, ki se javljajo v sistemu demokratskih držav, pa tudi USA, kar da je 'večja nevar-
nost kakor namišljena invazija v Ameriko.
NEV/ YORK, 7. febr. DNB. Znani ameriški lastniik listov Hearst je dejal, da ne odobrava izglasovanja pomoči Veliki Britaniji brez vsakih pridržkov. To bo dovedlo USA v vqjno in svoj denar, svoje ljudi in orožje bodo morale posilati preko morja. Desetletja so se borile USA za zagotovitev svoje gospodarske premoči, zdaj pa ni razlogov, da bi silile v vojno.
NEW YORK, 7. febr. DNB. Roosevelt je podpisal zaikon, ki odobrava kredit 350 milijonov dolarjev za gradnjo tovornih ladij.
\VASHINGTON, 7. febr. DNB. Mornariški minister Knox je poročal senatnemu odboru o štrajkih v lanskem letu. V raznih :-du«trijskih podjetjih, ki delajo za oboroževanje pomorstva, je bilo lani 127 stavk, 27 od teh jih še traja. V privatnih podjetjih in ladjedelnicah je bilo 15 stavk.
Protest proti politiki izstradanja
BERLIN, 7. febr. DNB. Nemška diplomatska korespondenca piše glede ameriške odklonitve predloga francoskega poslanika, naj bi se depoziti Francije v USA uporabili za nakup živeža za - stradajoče v Franciji med drugim: »V ameriškem javnem življenju se mnogo naglasa človečansko pravo. Zdaj je politika uradnih krogov neverjetno pasivna, čeprav v tem vprašanju nima nevojaško prebivalstvo okupiranih krajev nobenih zvez z vojnimi akcijami. Francija ima v USA dovolj kreditov za nabavo živeža in oblek, tudi so ameriške humane ustanove pripravljene pomagati. Mnenje, da bi nemška oblastva
izkoristila te dobave zase, je zgrešeno. Predsednik odbora za pomoč Poljakom je še iicdavno poslal Hooverju zahvalo za sprejete pšiljke iz Amerike. Od ameriške vlade je odvisno, ali se bo mogla Anglija dalje vojskovati. Zato se v Wash'ngtonu ne morejo izgovarjati, da ne morejo vplivati na angleško blokado, ki hoče pognati evropske narode v lakoto in smrt. Nemčija je s svoje strani storila več, kot ji velevajo določke haaške pogodbe za okupirane kraje. Samo v Franciji je poslala blizu 300.000 ton žita in 100.000 ton sladkorja.
Sovjetske čestitke Rooseveltu
MOSKVA, 7. febr. Tass. Predsednik predsedstva vrhovnega sveta Sovjetske unije, Kalinin, je poslal predsedniku Rooseveltu naslednjo brzojavko: »Ob nastopu dolžnosti predsednika USA sprejmite moje najiskreneiše čestitke, kakor tudi moje najboljše želje vam osebno in za
napredek naroda v USA.« Predsednik Roosevelt je odgovoril z naslednjo brzojavko: »Visoko ceneč vašo čestitko, poslano Ob priliki moje izvolitve za predsednika USA, sem srečen, da morem vam izraziti svoje najboljše želje.«
Ameriški prostovolfcš v Angliji
LONDON, 7. febr. Reuter. V ameriški trgovski zbornici v Londonu je izjavil predsednik ameriškega Eagle Chiba, Robert Hutchinson, da je prispelo v Anglijo več tisoč ameriških prostovoljcev. Prispeli so v kanadskih uniformah in jih je skupno 7 do 8 tisoč.
Molotov bo govoril o obisku v Berlinu
RIM, 7. febr. ZPV. Ob priliki sklicanja vrhovnega sveta Sovjetske zveze, ki se bo sešel dne 25. t. m. v Moskvi, poroča agencija Stefani, da bo Molotov, čeprav dnevni red še ni objavljen, podal eks-poze o zunanji politiki SSSR, v katerem ho prvenstveno govoril o svojem tonik em obisku v Berlinu.
DONOVAN NI SMEL CEZ SIRIJO
CARIGRAD, 7. febr. UP. Francoska oblastva niso izdala vize ameriškemu polkovniku Donovanu, da bi prešel Sirijo na poti v Palestino. Zato je Douovan odšel iz Turčije z letalom na Ciper in od tod v Jeruzalem. Pilotiral je svoje privatno letalo lord Fi rbes.
JERUZALEM. 7. febr. Reuter. Odposlance'. Roosevelta. poHtovi'!«
je konferiral z visokim komisarjem Palestine in izjavil, da bo pred odhodom v Ameriko najbrž še obiskal London.
LETALSKA NESREČA V KANADI
OTTAWA, 7. febr. UP. Najtežja letalska nesreča v Kanadi se je zgodila včeraj, ko je potniško letalo z 12 potniki treščilo na tla. Vsi potniki in posadka so ubit:.
SAN FRANCISCO, 7. febr. DNB. Blizu Lovelocle v državi Nevadi se je zrušilo štirimotorno letalo in se popolnoma razbilo. Pod razvalinami so našli osem članov posadke mrtvih. Med manevri sta trčili dve. letali, en pilot ie mrtev, drugi težko ranjen.
USTAVLJEN PREHOD ŠVICARJEV
V	ITALIJO
CURIH, 7. feb. UP. Italijanska obmejna oblastva v Chiassti ne prepuščajo več potnikov iz Švice. Nihče več ne more priti iz Švice v Italijo.
VVILLKIEVA IZJAVA
LONDON, 7. febr. AP. »Daily Herald« piše, da bo Willkiejeva izjava o poteku in izidu vojne po skrivni poti prišla v Nemčijo. Tudi angleška letala bodo metala letake z Willkiejevo izjavo.
BERLIN, 7. febr. AP. V zunanjem ministrstvu so izjavili novinarjem, da Will-kie ni več interesanten, odkar je postal privatnik. Njegove besede niso več veliko vredne,
GONZALES ODPOTOVAL V USA
HAVANA, 7. febr. Reuter. Polkovnik Gonzales, načelnik štaba kubanske vojake ki je bil aretiran zaradi qbtožbe, da je sodeloval pri zaroti, je bil iapuščen. S svojo ženo je zapustil otok in se odpeljal v Miami. Na Kubi je spet uipostevljen red in mir.
TUJE LADJE V MONTEVIDEU
MONTEVIDEU, 7. febr. DNB. V poročilu o pristajanju tujih ladij v Montevideu javljajo, da je prišlo v decembru tja sedem angleških ladij s skupno tonažo 28.000 ton, a v januarju je pristalo pet brilsikih parnikov s tonažo 19.000 ton. Do decembra lani je prišito tja 25 do 30 angleških parnikov.
TELEFONSKA ZVEZA SIAM-INDOKINA
TOKIO, 7. febr. DNB. Brzojavni in telefonski promet med Siamom in Intdokino, ki je bil dva meseca prekinjen, je spet upo stavljen.
BOLGARSKI KREDITI
SOFIJA, 7. febr. DNB. Sobranje je izglasovalo dopolnilne kredite ministrstvu vojske in mornarice v višini 240 milijonov levov. Prav tako je sprejet kredit 100 milijonov levov za elektrifikacijo severne Bolgarije.
letal nad vzhodno obalo Anghjfc, vendar niso bile nikjer vržene bombe.
ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 7. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da je bilo v noči na petek zelo malo sovražne aktivnosti v zraku. Le nekaj letal je letelo nad zahodno obalo, padla pa ni nobena bomba. Britska letala so tudi v noči na petek letela nad pristanišči okupiranih krajev in vrgla bombe.
UČINKI NAPADOV LONDON, 7. febr. AP. Angleška letala so tudi včeraj in tekom noči nadaljevala bombardiranje invazijskih oporišč ob Kanalu in dalje v notranjosti. Letalci so ugotovili, da so zadnji napadi povzročil* velika razdejanja in da so mnoge baze popolnoma uničene, tako da bo trajalo več časa, preden jih bodo Nemci mogli zopet spraviti v prejšnje stanje.
RAZŠIRITEV PRISTNIšCA V G1JONU
MADRID, 7. febr. DNB. Pred dnevi so začeli z deli v lutki Gijon, ki bo sposobna za pristajanje večjih ladij. Dela na razširjenju pristanišča bodo stala 12 milijonov peset.
Padec Benghasija p o t r | e n
Kahira, 8. feb. Avala — Reuter Britske čete so vkorakale v
Benghass
MANIFESTACIJE V RIMU
RIM, 7. febr. AP. Skupina študentov je, noseč italijanske in nemške zastave, demonstrirala v bližini ameriškega vclepo-jslaništva ter vpila »Dol z demokracijo!« Policija je kmalu naredila red ter se demonstrantom ni posrečilo priti do veleposlaništva.
SOVRAŽNA LETALA NAD MALTO
LA VALETTE, 7. febr. Reuter' Včeraj so se trikrat pojavila sovražna letala. Eno letalo se je približalo obali, ni Pa vrglo bomb.
FRANCOSKI VOJAKI ODŠLI IZ ŠVICE
BERN, 7. febr. Reuter. Zadnji francoski vojni ujetniki, ki so se po zlomu zatekli v Švico, so bili poslani v Francijo. V Švici je bilo okoli 28.000 francoskih vojakov.
VIZUM ZA HOLANDSKO INDIJO
TOKIO, 7. febr. DNB. Oblastva v Holandski Indiji so se odločila, da d »vole tujcem dostop v kolonije le pod določenimi pogoji. Uveden je obvezni vizum za vse tujce. Državljani Japonske, USA, Novega Zel and a in Siama so bili dodej vizuma prosti.
POPRAVLJANJE CERKEV
BRUSELJ, 7. febr. DNB. Po Belgiji Franciji bodo začeli popravljati cerkve, ki so bile poškodovane od bombardiranj-JAPONSKI PLEN V MIRSU
TOKIO, 7. febr. Domei. Japonske čete so se izkrcale v zalivu Mirs ter takoj za' sedle cesto med Hongkongom in šiučo-vom. Ogromno kitajskega materiala Je padlo japonskim četam v roke. Med drugim je bilo na cesti 1.200 sodov petroleja, 1.900 kg eksplozivov in 1.200 parov gumijastih škornjev.
ODLIKOVANJE RICEA
RIO DE JANEIRO, 7. feb. UP. Predsednik Vargas je odlikoval v. »Južnim križem« Ricea, predsednika ameriško-brazil' ske letalske družbe.
ZBOROVANJE FALANG1STOV
MADRID, 7. febr. DNB. Politični odbor lalangistov se je pod predsedstvom zunanjega ministra Sunerja zbral k posvetovanju.
«ANAL REN—MARNA
PARIZ, 7. febr. DNB. Kanal Ren—Marna jc spet sposoben za olovbo. _
Mariborska napoved: Malo oblačno mrzlejše vreme. Včeraj je bila na^'1"sl7 temperatura —4.8. danes najnižja i ,3 opoldne —11.0. Danes zjutraj je l°za gosta megla.
Borza, C ur ih. 7. februarja. D c v • ze: Beograd 10, Pariz 7.40, V01„,r-16.10, Ne\vyork 4.31, Milan 21.72h, ^ lin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta • ’ Bukarešta 2A2'A.
Ugibanja o Balkanu stopajo znova v ospredje
A:i bo SoSun, ki |e 1914 — 18 ime; važno vlogo, v sedanji vo ni posta! nova operativna baza
Na Balkanu se bijejo zdaj odločilne ure
2	eno najpomembnejših pomorskih baz izven Pireja in Soluna, za Valono. V prvi svetovni vojni ni bilo težišče spopadov ob Jadranu, tedaj je dominiralo zaledje za Pirejem največjega grškega pristanišča Sol u n a,
_Solun je najvažnejše železniško križišče proge Budimpešta - Beograd - Skop-; lie - Atene in Carigrad - Atene. Kakor v Prvi svetovni vojni so tudi zdaj tu iztovorili velike množine vojnega materiala, ki se odvaža po dolini Bistrice na severno albansko bojišče.
Iz Soluna je prišel prvi smrtni udarec osrednjim velesilam. Mnogo se je pisalo že o tem, ali naj bi se to važno oporišče zasedlo ali ne. Avstrijski generalni štab pod Conradom v. Hotzcndorfom je kov.'l načrt, naj bi ga čete zasedle, toda. prehiteli so ga zavezniki.
Najvažnejši stategični cilji Nemčije so bili 1916 Črno in Kaspijsko morje. To dvoje je bilo brez posebnih težav dosegljivo, saj je bila Turčija z Bolgarijo na strani Dunaja in Berlina. Po porazu Romunije in zlomu Rusije bi lahko Avstrija ih Nemčija z delom sil, ki sta jih zaman vrgli pred Verdun, ostvarili svoj.; načrte, a jima tedaj ni šlo od rok.
Nemčija je septembra 1915 sklenila z Bolgarijo pogodijo, v kateri je slednja zagotovila, da ne bo napadla Grčije, ki naj ostane še nadalje nevtralna. Toda. ■ iz vseh okoliščin je bilo sklepati, da se bo pltz sesul tudi dalje na. jugovzhod. Zato zavezniške čete. kljub protestu kralja Konstantina, zasedle Solun, da bi zavrle dokončen uspeli avstro-nemške donavske ofenzive, ki je imela namen, preko Romunije- in veletoka odpreti zvezo s Turčijo.
Dne 5. oktobra, dan pred začetkom ofenzive osrednjih sil, so se izikrcali Francozi in Angleži v Solunu, šef avstrijskega-generalnega štaba, Hotzendorf je Grkom očital, da je pasivno zadržanje njih kralja Konstantina, ki se je omejil le na oster Protest, kršitev nevtralnosti. Razmerje avstro-nemških in zavezniških sil je bilo ■tedaj na Balkanu 380.000:250.000. Con-»'ad v. Hotzendorf piše v svojih spominih, da je terjal od generala Falkenhayna zaradi te premoči nagle odločitve. »Najprej k' treba streti Srbijo, potem pa zavezniško vojsko pri Solunu«.
Na kraju novembra 19!'5 je dobil Fal-kenhavn poročila o težavnem stanju zavezniške vojske generala Sarraila v Makedoniji, Zato jo je hotel z naglim napadom likvidirati. Sarrail se je pa previdno 'Umaknil, še preden so navalili Bolgari in Nemci proti jugu. Bolgari so snu sledili, hoteli so še lalje v Grčijo, toda na nem-•ski mig so ostali na grški meji. Kajti, če oi se to zgodijo, bi po grških virih morala pasti Nemcem naklonjena dinastija kra-Ha Konstantina..
Po daljših pogajanjih se je ministrskemu predsedniku B iandu posrečilo, vplivati v angleškem vojnem kabinetu na to, da so vzeli Soiun kot bojišče z bolj resne strani v račun. Sarrail je dobil ukaz, da naglo zgradi taborišča in trdnjavski sistem za nove čete. Z Galipolija je dospel de! angleško-franeoske vojske, i/. Afrike pa reorganfzirain. srbska vojska z jugoslovanskimi vojnimi doorovoljci, k: je postala jedro vsega napadalnega sistema. Nemčija je bila hudo zaposlena z boji na francoskem bojišču, bolgarska in avstro-nemška vojska se je morala zadovoljiti le z defenzivnim položajem in ni nikoli več mogla misliti na sunek proti Solunu. Sledila je ofenziva zavezniških čet, Srbi so zmagonosno spet vkorakali v Beograd.
Položaj	bolgarske in avstro-nemske
vojske na Balkanu je bil tedaj oslabljen v glavnem zaradi težkega notranjega položaja teh držav. \Ta' sme se pozabiti, da so zavezniki z uspelo propagando pridobili Balkan na svojo ‘•(ran. Grčija se je
pod Venizelosom preievila v angleškc-francoskega zaveznika in je sodelovala pri solunski akciji. Zavezniška moč je rasla.
Položaj na Balkanu je zdaj precej podoben onemu iz 1. 1915—16, samo z razliko, da sta to pot sili osi precej agilni na Umi področju. Zadnje vesti, ki prihajajo iz Turčije in iz Bolgarije, vedo povedati o novih načrtih, v katere je vključen Balkan. Na albanskem bojišču da bodo nastopila nemška letala, pri čemer bi se položaj za Grčijo precej iz-pre-menil. Možnost dejanske pomoči Nemčije Italiji preko Donave postaja spet aktualna ih v Ankari si ne delajo iluzij o tem. Pomladni tedni bodo prinesli tudi za Balkan razrešitev uganke, o kateri ugibljejo po diplomatskem svetu. Zadržanje sovjetske Rusije, Bolgarije , in Turčije ter vloga, ki bi jo v tem primeru prevzel spet Solun, so najvažnejše postavke v razvozlavanju dogodkov, ki' prihajajo.
Kolonialna taktika Angležev v Eritreji
Medtem ko so se v operacijah v Libiji izkazale avstralske čete, prednjačijo v bojih v Eritreji Indijci. Teren v Eritreji je namreč v marsičem podoben površini severne Indije, od koder so indijske kolonialne čete. Večinoma peščeno ozemlje je tu pa tam preraščeno z orjaškimi Boabob drevesi, vsepovsod pa raste nizko, trnjevo tropsko grmičevje, v katerem si pešaki raztrgajo uniforme.
Skozi peščeni, ravni svet vodijo le redke ceste k Rdečemu morju. Po teh se pomikajo tanki in blindirani avto-
mobili, natovorjeni s pehoto, strojnicami in lahkimi topovi. Ti skušajo prodreti čim dalje v notranjost, ostalo očiščevalno akcijo opravi pehota, ki ima tudi nekaj artilerije, tankov in strojnic. Boji« se vrše večinoma v zaraščenih pasovih ob obeli straneh ceste. Zdaj, ko prehajajo kolonialne čete v gorati svet, bo postalo za mehanizirane oddelke težje, zato bo na čelno stran stopila indijska pehota in v bojih na nož čistila teren za glavne sunke tankov.
Aretacije pristašev de Gaullea v Parizu
Za namestnika policijskega prefekta v Parizu Langerona, ki je bil pet dni v zaporu, nato pa izpuščen, še ni imenovanja. Medtem pa javljajo iz Pariza o aretacijah več sto policijskih uradnikov, proti katerim so bili uvedem strogi ukrepi, ker so v bližini Slavoloka zmage našli
veliko tajno skrivališče raznega orožja. »Pester Lloyd«, ki o tem poroča, dostavlja, da je bil Langeron razrešen svoje službe in nato zaradi suma, da je v stikih z generalom de GauHeom, arMiran in zaprt. Podrobnejših pojasnil na uradnem mestu nočejo dati.
Ne le topovi in letala, tudi zibelke
Pod temo, da so za bodočnost tv/opc važni ne le topovi in letala, nego ‘udi zibelke in otroški v;rtci. razpravlja »Pester Lloyd« o problemu rojstev z i7.'rom na politično opredelitev v sedanji v-.ijni ter ugotavlja, da tvori blok Nemčija-Italija močan kader rojstvenega prirastka, dočim Anglija in Francija v rojstvih nazadujeta. Svoja, razglabljanja dokumentira z naslednjo tabelo: na 1000 prebivalcev je odoadlo živo roiemh:
1	1913	1933	1934	1939	1940
Nemčija	27.5	14.8	17.6	19.0	20.4
Italija	31.7	23.7	23.4	23.6	23.5
Francija	19.0	16.2	1C.1	14.6	14.2
Anglija	24.4	14.9	15.3	15.5	14.7
List ugotavlja, da stoji narodni skupini 90 milijonov Angležev in Francozov nasproti 135 • milijonov prebivalcev Palije in Nemčije v Evropi. Prva dva naroda sta dala 1939 skupaj 1,348.000 živorojenih otrok, druga dva pa 2,673.000.
Oh smrti Iva Kozarcanina
v V sredo zjutraj je tragično umrl v Zagrebu «omaj tridesetletni lirvatski pesnik ai pisatelj, kulturni urednik Hrvatskega Dnevnika ; Ivo pozarfanin. Njegova smrt je bridka prizadela rvatsko literaturo in lirvatski narod, ki za nJun iskreno žaluje. Dasi še razmeroma zelo mlad, je pokazal Ivo Kozarčanin ogromno delavnost m Je že njegovo dosedanje književno delo veliko, še večje je pa bilo ono, na kate-1° se. je pripravljal v svojih neutrudljivih na* c rtih.
Ivo Kozarčanin je bil rojen 14. oktobra le-
1,1	1-UI v Dubici. kjer je živel do dvanajsteri leta, nakar je odšel v Zagreb, tam študiral ,aJprej učiteljišče, nato pa filozofijo. Pisati je zgodaj in je že s prvimi deli vzbuja1 .pozornost. Do svoje tragične smrti je ob-dva romana:	Tudja	žena
hrvatskih književnikov in i i v :':,ložbi Matice l lrvatske, Dalje je iz-. dve zbirki novel:	Mati čeka- in rib'
*tr knjigi lirskih pesmi:	Sviram	.
iV,'-ri Mrtve oči- Toda razen tega jej "pisal ij| )|,;-iVj| še veliko število pesmi in .
I! (■■ i | I.;	.,	'	...
■-	raztresene po ravnin časopisih m j
0,1 treba šele /brati. Njegov roman Sam Predvsem biografskega značaja in .(*. 'nuskega življenja, dočim ‘.''l	1	i'>lja -	boj in obup malega člo-
vl' •? V -'tr iii i. trohah hi njegova prizade-za dvir; Kozarčanin je sploh najrajši ,(, ll|,'OVil živiifiija ,iro oih u obupanih, kar ].• £,,,,v"	>■'!(> i ,-iii- -ovega tihega in meh- .
čaj;- N-i in- . i "še so nedvomno ne-
v založili : Satu čo-
*atere
'Jugove novele, s katerimi se je uvrstil
med najboljše sodobne hrvatske noveliste.
Ivo Kozarčanin pa ni deloval samo kot pisatelj, ampak si je priboril tudi zelo ugleden 1 položaj kot urednik kulturne rubrike »Hrvatskega Dnevnika« ter sploh kritik in književni estet. Največ svojih bojevitih esejev je objavil v ..SavremenikiK. Kot kulturni urednik se je živo zanimal tudi za slovensko literaturo, predvsem sodobno, in je o njej stalno poročal v svojem listu. Napisal je več esejev o slovenskih pisateljih in slovenskih literarnih problemih. Lani se je z vso vnemo zavzel za nastop hrvatskih književnikov v Ljubljani in potem v Mariboru, kjer se nam je sam predstavil na odru mariborskega gledališča. »Veternik- je že tedaj poročal podrobneje o njem in njegovem književnem delu.
Za Ivom Kozarčaninom ne žalujejo zato samo Hrvati, ampak žalujemo tudi mi Slovenci, i ki smo z njim izgubili iskrenega prijatelja in propagatorja hrvatsko-slovenskih kulturnih stikov.’ Njegovo- ime ne bo pozabljeno. -r.
VIKTOR KRALJ: L. N. TOLSTOJ
V	zbirki hrvatskih modernih piscev je'pravkar izšla študija Viktorja Kralja o Folstem, obsegajoča 224 strani. Kraljeva študija o lol-•tem je razdeljena na devet poglavij: splošni pregled življenje in značaj, pisateljska dela, nazori o življenju, vera in cerkev, država in družbeno vprašanje, proti vojni in smrtni kazni, vzgojitelj in estet in sklep, v katerem je izraženo avtorjevo mnenje o Tolstoju kot mislecu. že i/. navedenih naslovov je mogoče
sklepati, v kakšnem obsegu je obdelana ta študija o tem velikem ruskem človeku, filozofu iii pisatelju. Posebna vrednost študije je navedba okoli 80 del, ki .jih je avtor preštudiral v originalu, deloma za časa svojega ujetništva v Rusiji v svetovni vojni. Pri tem pa je zanimivo, da se pisatelj v načelu ne strinja s Tolstega načinom reševanja družbenih vprašanj, vzporejajoč jih z raznimi stališči, na pr. Mahatme Gandhija, na katerega je Tolstoj naravnost usodno deloval, kar dokazuje ves način njegovega dela in življenja. Kljub temu, da obravnava težka vprašanja, je pisana Kraljeva študija v lahkem in razumljivem jeziku ter stilu, da jo je mogoče čitati kot ^zares zanimivo pripovedovanje. Prepričani smo, da bo zaradi tega vzbudila zanimanje tudi pri slovenskih čitateljih. Knjiga stane vezana 50, broširana 40 dinarjev in se naroča preko Binoze, Zagreb, Dalmatinska 10, ali tudi lahko potom knjigarne Tiskovne družbe v Mariboru, Cankarjeva ul. I.
k Prva knjiga velike hrvatske enciklopedije bo izšla okoli 15. t. m. Doslej se je javilo ?500 naročnikov na celotno delo, višina naklade pa znaša 9000 izvodov. Takoj po izidu bodo pričeli svoje nadaljnje delo mnogoštevilni akviziterji. Vsak dan bo vezanih 150 izvodov in bo zato trajalo knjigoveško delo pri vsakem zvezku dva meseca.
k Razstava jugoslovanskih umetnikov v Budimpešti., V prizadevanju za poglobitev kulturnih stikov med Madžari in Jugoslovani bo nova pomembna postaja razstava del slovenskih, hrvatskih in srbskih likovnih umetnikov, ki sc pripravlja za letošnjo pomlad v Budimpešti. V (a namen je bil ustanovljen poseben odbor, ki bo izbral dela.
Pogled na tabelo pa kaže, da stalno nazaduje tudi rojstveni prirastek Italije. Nemčija se je zadnja leta okoristila -s priključkom novih pokrajin, vendar je nje rojstni količnik tudi še daleč za onim iz 1. 1913. Pred slovansko rasno življenjsko sito hirajo večji narodi Evrope, ta tudi daje nekaterim optirnistčnejše statistične zaključke. Vsekakor pa bodo morali zahodni »naprednejši« narodi Evrope posvetiti vprašanju rojstev mnogo več pažnje, ker jih bodo sicer vzhodni v ten pogledu kmalu daleč prehiteli.
Horia Sima odšel med hajduke?
V	Veliko Kiiikindo v Vojvodini je dospe-
lo	več potnikov, ki pripovedujejo, da v Romuniji še ni reda. Vlaki vozijo zelo neredno, prevažajo pa večinoma vojsko in policijo. Po vsej državi je zelo stroga
J/S
kontrola, v noči na četrtek je bil ves promet ustavljen. Na važnih cestah stalno križarijo kamioni z nadzorniki. Ti strogo kontrolirajo in legitimirajo vsakogar. Promet avtomobilov je omejen. Primanjkovati je začelo v mestih hrane, kmetje je ne prinašajo, ker se boje nezaželenih dogodkov.
Po deželi je bilo v zadnjem času več ubojev. Pripovedujejo, da se je veliko število legionarjev zateklo med hajduke v erdeljske gozdove, med njimi da je tudi Horia Sima. Javna poslopja v Te-mešvaru stražijo vojaki v polni bojni opremi, tranzitne pošiljke po železnici pa nemški vojaki. V okolici Temešvara, kjer je precej nemških vasi, je močna nemška vojska. Pomanjkanje prometnih zvez se opazi pri naraščanju cen.
Politična živahnost v Beogradu. Pri
podpredsedniku vlade dr. Mačku je bila daljša politična konferenca, ki so se je udeležili ministri dr. Budisavljevič, dr. Šutej, dr. Smoljan in dr. čubriilovič. Po sestanku s Cvetkovičem je dr. Maček sprejel ministra dr. Pantiča, nato pa dr. Lazo Markoviču. Ministra dr. Krek in dr. Kulovec sta bila sprejeta v avdienci pri knezu namestniku Pavlu.
Tuji tisk je posvetil tople pisane članke o delu in pomenu vlade narodnega sporazuma v Jugoslaviji ob njeni dve-letnici.
Kaj je narod?
Narod je ena duša, eno duhovno načelo. Dve stvari polnita to dušo, to načelo. Ena je v preteklosti, druga v sedanjosti. Iz preteklosti je skupno bogastvo spominov, v sedanjosti je pristanek, želja, živeti v skupni zajednici, da se vse dobro nasledi. Narod, kakor tudi posamezen človek je delo mnogih naporov in požrtvovanja. Obožavanje prednikov je popolnoma upravičen , oni so stvorih iz nas to. kar smo. Junaška preteklost, veliki možje, in njih slava r.-o ljudski kapital za narodno idejo. Imeti ;z preteklosti skupno slavo, imeti danes jedniško voljo, nadaljevati z velikimi deli svojih prednikov — vse to so osnove naroda, čim večje so žrtve in bolečine, tem večja je ljubezen, tembolj se ’jubi hiša, ki smo jo skupno zgradili. Za državo je najlepši izraz Špartancev; »Smo, kar ste bili vi, bomo, kar ste vi.« (Renan)
(Sosfcooafskc tresli
Rešite zaloge hmelja, ki propadajo in hmeljarja,
preti propast!*
hmelj deviz, torej zlata, za 100 in več mili- l Ivan Itronovšek je videl edino rešitev jonov, potem je nujno, da tudi v dobi slabe v takojšnjem odkupu hmelju, kar naj iz-lioniunkture prevzame, če že ne vse, pa vsaj vede Prizad, ki naj plača na račun vsaj po-nekaj bremena.
Že večkrat smo opozarjati na* kritični položaj, v katerem so letos nasi savinjski hmeljarji, Ki jim je vojna vihra onemogočila prodajo hmelja v- prekomorske dežele, predvsem v Ameriko. To vprašanje ni samo važno za savinjske kmete-hmeijarje, katerih eksistenca je r.ept vredno odvisna od njegove povoljne rešitve. temveč je tolike važnosti za naše celokupno narodno gospodarstvo, da mu moramo vsekakor posvetiti več pozornosti, kot doslej, ter storiti vse, da ho kar najugodneje rešeno. Tudi ne smemo pozabiti, da je ta industrijska rastlina ne samo poglavitni pridelek savinjskih kmetov, temveč da mnogi gojijo le prav malo drugih pridelkov ter je od prodaje hmelja odvisna tudi prehrana njihovih družin. Po računih Ivana Kror.ovška v ..Kmetovalcu« znaša letni pridelek hmelja 20.000 stotov. če bi hinelj prodali po 50 din kg, po ceni, ki je v vseh ozirih opravičljiva, bi to dalo letno 100 milijonov din. Po raznih cenitvah odpadejo na kilogram hmelja letni produkcijski stroški od 15 do 20 din. To je odvisno od uporabljanja domače ali tuje delovne pomoči, ali se intenzivno ali ekstenzivno gospodari. Letni zaslužek obiralcev hmelja je od 4 do 5 milijonov. Za hmeljevke izdajo hmeljarji letno 3 do 6 milijonov. Potrebna pa so še umetna gnojila, modra galica in drugi preparati, ki so potrebni za zatiranje škodljivcev, orodje, škropilnice, kurjava, sušenje itd. So zapravljivci, pa tudi skopuhi, večina pa uporablja denar pametno in smotrno: nabavlja si nove stroje in orodje, gradi in popravlja poslopja, napredno gospodari. Ogromen vpliv milijonov odvproda-nega hmelja dokazuje Savinjska dolina v sedanjem gospodarskem zastoju že od jeseni. Vse, razen domače industrije, je navezano na te milijone, zato trpi trgovina in obrt, gostilne, so prazne in prometa ni. To občuti hmeljarsko središče Žalec, prav tako pa tudi naša gospodarska središča in vsi kraji, ki imajo gospodarske stike s ' Savinjsko dolino. Hmeljarstvo pozna leta konjunkture, ko si hmeljar opomore ter pride do prihrankov, ter krize, ko se zadolžuje in propada. Takoj po vojni je nila doba konjunkture, od 1. 1929 do 1936 pa doba težlje krize, po, kateri so si hmeljarji komaj opomogli, večina pa je še danes v dolgovih in jih morijo obresti. Po tej krizi je hmeljarska trgovina spet oživela in je imel hmelj primerno ceno, dokler .ni prišlo do sedanje krize, ki je doslej najtežja. Krivda za sedanjo stisko leži na tistih, ki se niso pobrigali za izvoz v času, ko je bil še možen. Ugotavljajoč, da so domače potrebe po hmelju krite in ga ihdi ostale evropske države ne bodo več rabile mnogo, je Kronovšek mnenja, da smo nujno navezani na prekomorski izvoz. Ogromne količine hmelja so še neprodane, velike investicije leže brez haska. Hmelj leži večinoma razsut na kupih in je vsak dan kakovostno slabši.
Hmelj je rastlina trajnica, ki se ne more saditi po prodajnih prilikah, ampak so nasadi več ali manj stalni, največkrat od 5 do 15 let, dokler rastlina zdrži, . Gojiti brez jamstva za uspešno prodajo tudi ne bo 'kazalo, ker bo treba novih investicij, ki jih pa hmeljar ne zmore. In če bi ga tudi pridelovali, kam naj dajo pridelek, ko je že letošnji napolnil vse razpoložljive prostore. Pridelovanje je morda se kljub vsemu mogoče, izključena pa je prodaja, če se ne vnovči letošnji pridelek. Vsekakor so to tudi državni interesi, če je v normalnih prilikah dobila država za izvoženi
I VSA NAKAZILA IN VSE DOPlSE ZA-IRADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI I POŠILJAJO UPRAV! »VEČERN1KA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA. NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE.
V	Beogradu obstaja Privilegirana izvozna družba (Prizad), pri kateri je tudi država udeležena s pretežnim kapitalom. Njen pomen in naloga je izvažati agrarne produkte. Zato nakupuje po vsej državi razne pridelke kot žito, jabolka, slive, vino v ogromnih množinah.
Odgovornost za izvoz hmelja v sedanjih izrednih prilikah ne more imeti le Hmeljarska zadruga ali trgovci s hmeljem. Upravičeno lahko zahtevamo, da ga pokupi Prizad in ga vskladišči oz. konzervira in ga potem ob primerni priliki izvozi. Če so njegova sredstva prepičla, kar ni verjetno, potem je dolžnost države, da priskoči na pomoč.
V cikG' i i	iiiij	uti i ut uii t	jur	>	JV*
iovico sedanja vrednosti hmelja, ostanek h	__
pa po izvozu. Znesek, ki bi ga naj
čal Prizad na račun, ne bi presegal ilOk1™1oeeMHa
pr< .
milijonov din in tudi v izgubo ne bi šel. Možnosti za izvoz tudi .ne manjka. To so pokazali prav zadnji dnevi. I[meljskakupčij a, je oživela. Cena kg je 20 25 din. S tem je vsaj režija krita in mnogi so krili režijo s kreditom. Za SSSR je bilo prodanih 5000 q. Pravijo, da bo sklenjena še nova kupčija. Kljub temu so Kro-novškovi predlogi aktualni. Potrebna je boljša organizacija izvoza, nujno je vskla-diščeuje ter denarna pomoč. Zalo kličemo tudi mi: rešite blago, ki propadu in hmeljarja, ki mu preti propast! ,
Ukrepi za pobiijan e sviti ske kuge
Obvezen zakol proti državni odškodnini
Svinjska kuga, ki so jo zanesli tudi k nam iz tujine, ter je poznana kot svinjska ohromelost ali tudi kot »tešinska bolezen«, je povzročila smrtnost v 80% obolenj. Ker se tudi hitro prenaša in v naši državi še odredbe zakona o pobijanju in zatiranju nalezljivih živinskih bolezni nimajo tozadevnih predpisov, je izdal kmetijski minister ukaz o ukrepih, ki
jih je treba izvesti za njeno pobijanje in zatiranje. Določa obvezno prijavo obolenj ter poseg državnih živinozdravni-kov. Obolele živali se morajo obvezno zaklati proti posebni odškodnini živinorejcem. Dobro in učinkovito sredstvo zoper bolezen še ni znano. Določeni so tudi predpisi, ki omejujejo prenašanje.
KOLIKO PŠENICE ALI MOKE SI SMEJO OBDRŽATI PRIDELOVALCI?
Po pojasnilu, ki ga je izdal ministrski predsednik in zastopnik notranjega ministra, je treba razumeti odst. 2 čl. 1 uredbe o preskrbi prebivalstva tako, da se računa količina .300 kg pšenice ali 240 kg moke, kolikor se pušča za vsakega člana gospodinjstva, od žetve do žetve. Do nove žetve pa je samo še 5 mesecev, zato bodo pridelovalci lahko hranili za domače potrebe samo še pet dvanajstin količine pšenice, oziroma moke. Ves presežek nad to količino pa so pridelovalci dolžni prodati Prizadu.
g 100 milijonov din prejme banovina Ilr-vatska i/. skupnih državnih fondov, po
sedanji razdelitvi. Kot smo že poročal);, odpade na njo večinoma delež 29 odst., ki odgovarja odstotku prebivalstva banovine Hrvatskc nasproti skupnemu številu prebivalstva v državi. Od 140 državnih fondov je. razdeljenih II in sicer po stanju 31. avg. 1939.
g 6(i rudnih polj je odstopila TIM) banovini Ilrvatski v krapinskem in pregrad-skem okraju. Ti rudniki niso obratovali že več let. ker, zaradi geoloških formacij ni bilo mogoče uvesti izkoriščanja z večjo kapaciteto.
g O cepali za mehki rezani les bo razpravljal sredi marca nemško-jugoslovauski odbor za lesno gospodarstvo.
g Na konferenci o zunanji trgovini v Beogradu, sodeluje čez 150 zastopnikov vseh gospodarskih zbornic, Glavne zadružne zveze, vseh kmetijskih zbornic, osrednje industrijske korporacije prometnega ministrstva, urada za nadzorstvo nad cenami, oddelkov raznih ministrstev itd. Reševali bodo predvsem vprašanje uvoznih in izvoznih skupnosti ter druga vprašanja naše zunanje trgovine.
g Urad za razdeljevanje volne ho kmalu ustanovljen v Beogradu.
g Za naš aluminij se inleresira SSSIt tei' je po informacijah iz Beograda pripravljen kupiti večje količine.
g Obtok bankovcev se je povečal od 22 do 31. jan. za 311,648.600 na 13.717,157.200 din. Kovinska podlaga je istočasno padla za 5,087.532'03 na 2.271,'275.007T7 din, devizna podlaga pa se je okrepila za 5 milijonov 835.092T1 na 808,764.29728 din. Obtok in obveznosti na pokaz so bile skupno 17.721,221.098*65. Skupno kritje je bilo 25'20 odst., zlato pa 20'71 odst.
g Pogajanja z Bolgarijo bodo verjetno prav kmalu, zalo je Centrala industrijskih korporacij predlagala, da se zajamči uvoz grobe volne, starega železa, manganove rude, antracita, lanenih in konopljinih odpadkov .po poli oluščenega riža, surovih ovčjih kož in kož od žrebet ter izvozne kontingente za emajlirano posodo, žvepleno kislino, kaustično sodo, molilni alkohol, ocetno kislina, ekstrakte za strojenje kož, cigaretni papir, kalcijev karbid itd.
g Oproščena sla poslovnega davka Prizad in Pogod pri uvozu plugov, vinogradniških brizgalnic in kmetijskih strojev.
n	Več kot	HM)	otrokom je bil kršim	boter,	mnogim	pa	priča pri poroki, 60 letin
koyač Malo Begovič iz Rogalicc. V kraju je malo katolikov in mnogim katolikom, ki jih je zaneslo mimogrede v Rogatim v državni službi, je, priskočil tako »;i pomoč. Mnogih med svojimi varovanci uiti ne pozna.
n švicarski podkunztil Albert U. Eiau v Zagrebu je bil premeščen v Nev York.
V	Zagrebu je bil zelo priljubljen.
n Ledene plošče so onemogočilo vsak promet čez Kolpo v razdalji 100 km od Karlovca do Petrinje. Edino prometno sredstvo	je bil	en	sam brod, ki ga je	led
razbil.
u	Z mitraljcskim! izstrelki prere?	hn
prazen čoln so našli na obali pri Šibeniku. V bližini otoka Zlarina pa so opazili plavajoče rešilne pasove, ki jih pa ni > mogli potegnili iz vode. Ker se naš parnik nobeden ni ponesrečil, je potopljen verjetno kak tuj, katerega identitete pa niso mogli ugotoviti.
n Dobrodelne, znamke za socialno pomoč po 1, 2, 5, 10 in 20 din jo izdala Hrvalska socialna pomoč.
n 1000 delavcev na km- živi v Zagrebu. Proccntualno je Zagreb po številu delavstva na 6. mestu.
u Po odsekanem prstu je spoznala mati svojo hčerko v Beranili, ki so jo cigani odvedli pred 10 leti.
n 2 melra visok sneg je v okolici Varaždina.
n Poplavljeno je državno posestvo Ada pri Cupriji.
n Iskal je človeka, ki je umri pred četrt stoletjem, star možakar iz Požarevca po vsej državi. Ko se je vrnil domov, je od oslabelosti umrl.
n Najstarejši naš radijski pevec je ■ gotovo Blažo Ilič-Pivko, iz vasi Mbgila pri Skoplju, ld je na dan svečane otvoritve! radijske postaje v Skoplju zapel narodu ) o ,,Zlati zlatiški in zaigral na gajde.
Radio
Sobota, 8. februarja
Ljubljana: 12 plošče, 13.02 piu.-v«, 17.30 plošče, 18 RO, 20.30 Veseli Koreni,, pustni narodopisni prizori iz Prlekije, 22.’ a RO. — Beograd: 13.50 nar. pesmi, 21 zabavni koncert RO, 22 kavarniška glasba, 22.50 plesna glasba. — Z a g'r e b: 20 lz Oda-, kove opere »Dorica pleše«, 20.30 O. Jančeve-cka poje ruske romance. —• Praga: 16.30 plesna gl., 18.35 kabaret, 20.15 orkestralni in pevski koncert, 21.15 alhka gl., 22.15 plesna gl. — Anglija 1: 20 večerni spored, 21. :> pisan konc., 23.15 plesna gl. — B ero niti n-s t e r: 17 lahka gl., 19.25 RO. — Franc i j n 1: 17 koncert zab. gl. — Italija I:	Ib.!-)
simfonični koncert, 19.30 Verdijev .. Rigoletto« Nemške postaje:	14.30 zab. gl., t8.20
zab. gl., 21.15 zab. gl., 23.15 lahka gl. -A n-kara: 20 lahka gl., 20.45 turška gl., 23,4.) plesna gl
W. E. BARTIIELL:
42
ZENA V DŽUNGLI
Eksotični roman iz INDIJE
•/Govoriš moj jezik m hodiš za mojimi poti. Zdaj pa sedi na blazino, ti mati, in vrzi breme s svoje duše.«’
Bcato je globoko presunila hvaležnost, ki jo je začutila, toda z močjo volje se c obvladala in mirno poslušala njegovo besedo.
Sedeča na blazini in zroča k njemu: tako je govorila. Malo besed, toda v vsaki je zvenelo njeno neskončno trpljenje. Potem je umolknila.
»Tretje besede nisi razumela, žena?« ie spregovoril počasi, premišljeno. »Kar nosiš, moraš očistiti... .Glej, zdaj vem a tvoje trpljenje. In ti sama je ne poznaš. Ni izgubljeno naj večja izguba, temveč nepridoblje.no. Ni največji grdi tiho. kar se je zgodilo — temveč kar se )ik<.
Ben ta je povesila glavo in mu razkrila ut; D. Zeljno je pila vsak glas, ki ji ga je
podaril.
.Mnogo si storila, o žena •— toda ntiio-Mevi še nisi storila. Težka pota si hoda. okPenila si se od nečimrnih, glasnih iiovršnih. svoje Imetje si žrtvovala e hi za svojega otroka. Hvalim te T.o. Toda o žena - nmogočesa še nisi Morila!«
T da; : ov. :	kaj	naj še storim!
»Očistiti se moraš. Pojdi in pomagaj, kjer te potrebujejo!«
Straii je zakričal v Beati:
»Toda moj otrok!«
Mahatma je dolgo molčal.
»Ali si tako brez vere? Hodi po poti odrekovanja. Kar nosiš, moraš očistiti — razumeš zdaj smisel?«
Beata je pogledala postavo v svetlem siju sredi teme. Mislila je na njegovo življenje: samo odrekanje...
Dvignila se je, še tipajoča, še brez opore... Mrmrala je med stisnjenimi zobmi: »Odhajam«. Zadržala je korak in še enkrat spregovorila:
»Le eno besedo še! Podari mi še eno besedo na pot!«
In poln miru je spregovoril iz tišine: »Išči v sebi — ne zunaj-«
Še je Beata prisluškovala. Mahatma je govoril k njej, in kaj ji je dejala »Velika duša«?
Nobena zvezda ji ni zasvetila, v ujej ni zazvenela nobena harmonija, v svoji bolečini je bila slepa in gluha.
Trdo je stala pred njim.
»Tristo milijonom ljudi hočeš prinesti srečo — neki ubogi materi pa ne moreš pomagati!«
Tako se je obrnila od njega, ki niko-
gar ne odpusti nepotdlaženega čez svoj prag.
Za njo so se zaprla vrata.
Mahatma je stal v temi sam In se smehljal.
»O ti zmešano ženšče!« je mrmral James Wilgard med zobmi in udaril s pestjo im) »Times of Indla«, ki so ležala pred njim na pisalni mizi. Nesramno, to iznašanje družinskih zadev pred zvedavo javnost! Počasi se je spet sklonil stari Amerikanec čez časnik
»Fiasko mrs. Wilgard!« so ga udarile debele, velike črke v obraz kakor klofuta. In dalje spodaj je bral: »50.000 funtov za en sam preprost sen! — Jasnovidka iz Dardshilinga zapeljuje svet!«
S kletvijo je stari zalučal časopis v koš, ga divje potlačil s pestmi v globino in se burno dvignil. Povlekel je s kazalcem za ovratnikom, odprl sunkovito okna in dal svežemu decembrskemu vetru veti, v sobo. Škripanje in ropotanje voz, trobljenje avtomobilov, žvižganje in tuljenje lokomotiv je napolnjevalo sobo preprostega hotela. »The Fiasko of Mrs. AVilgard!« Ali ne kričijo teh besed raz-našaloi časnika tam spodaj na postaji električne železnice? Besno zapre James Wi!gard okno in začne trdo korakati po sobi.
Sopihal je kakor razdražena žival. Proti svojemu običajnemu obvladovanju, ki ga drugače ni zapustilo tudi pri najnevarnejših podvzemih in ki ga je privedlo do velikanske uspešnosti v njegovem poslovanju, ie začel James AVilgard
kriče, raztrgano.
govoriti sam s seboj grozeče.
»Petdeset tisoč funtov — ali sc vas to kaj tiče, vi lizači črnila? — Pali, to prgišče papirja! — Kaka VVilgardova še zmerom lahko razmeče takšno vsoto prazne sanje, če hoče! — James AVilgard se imenujem! Ves vaš senzacionalni list vtaknem v žep, da veste!« — Sklonu se je nad košem, izbrskal zmečkan zopet na površje in ga ravnal na pisalni mizi.
»Ghagira!« zakliče nenadoma čez plc' ča.
Skoro neslišno se odprejo vrata. »Sahib!«
Debeli Ghagira Musirmvalli se je sklenil z rokami prekrižanimi nad prsi, čakajoč pred zaveso v sosednjo sobo. t
»Oditi hočem! Moje stvari! Voz* Proč!«
Molčeč priklon — sahib je zlovoljen — Zavesa je padla za Indcem. Zopet sc je sklanjala kratko ostrižena glava nar »Times of India«.
»Damned! — Jasnovidka iz Qardshf-linga zavaja svet! — Jasnovidka iz Dardshilinga torej vara. — To vam jih pokažem! — Zavaja?! Oho! — Ne poznate me še, drugače bi kaj takega ne nakriclia j o moji nečakinji! — Kako so že imenuk pisec?«
Dvignil je list pred oči.
»John Smith — tako, čudnim imenom Smith! zadnja strupena vrsla. ki si .|() v ta list, moj dragi dečko!.
tako, pisun To bo tvoja
načečkal
Ne godrnjajmo, temveč deSajmo!
časi, katere doživljamo, so preresni za kakršnokoli slepomišenje in celo godrnjanje. Čeprav neposredno nismo prizadeti od sedanje vojne, pa njene posledice bridko čutimo. Zato se moramo zdaj bolj kot kdaj koli zavedati in razumeti primero, da gospodar, ki mu ujma uniči' ves pridelek in stre vse uade, ni kriv nesreče, ki je zadela njega in njegovo družino. Odveč bi bilo vsako negodovanje in tarnanje, češ, če bi..., tedaj bi...
Tudi sedaj je tako. Resda težko prenašamo vse tegobe sedanjega časa, vendar pa poglejmo okoli sebe in spoznali bomo, da se še da strpeti in nehote nam bo ušel vzklik: »Da bi vsaj tako ostalo!« Jasno pa je, da takšne strpnosti ne sme nihče izrabljati in zlorabljati v svojo korist in v škodo drugega. To je treba vsikdar ožigosati, da, to celo moramo storiti!'Ne smemo pa kaliti že itak nervoznega vzdušja s presplo-šnim-i trditvami. ker s tem podiramo še to, kar imamo.
Mnogi kraji našega podeželja so nam Pokazal; že lepe zglede gospodarske m Politične strpnosti. So kraji, in teh je
hvala bogu vedno več, kjer so se razna j Slednjim je treba povedati in tudi dopo-društva znašla v težavah, ki nam jih | vedati, da je minil čas zaplotniškega fra-nalaga današnja doba, in si podala roke | zerstva in negodovanje na tuj račun, do-v boju za ohranitev dobrin, ki jih imamo, j povedati jim je treba, da se zlo odpravili za dosego teženj, ki so skupne vsem | Ija samo z dbjanji in res stvarno kritiko. Slovencem, vsem Jugoslovanom. Pozabili so na prerekanja in razprtije »iz do- Sedanjih gospodarskih težkoč ne bosta brih zlatih časov«, ki se nam zdaj zde j odpravila neutemeljeno besedičenje in vse otroško igračkanje, krepko so stopili j tiskarsko črnilo. Mnogo več bo zaleglo, ramo ob rami ter iščejo možnosti in pota; če se otresemo vseh predsodkov in se za čim trdnejši gospodarski obstoj. So i strnemo v skupnem delu. Če bomo na
pa seveda še mnogi, ki jim ni do resne besede, pač pa tem bolj do gostilniškega kvantanja, obrekovanja, sumničenja in
podlagi gospodarske strpnosti združili žrtve posameznikov, skupna žrtev nas vseli gotovo ne bo tako velika, da bi
vsega, kar škodi njim ter skupnosti, pod njo klonili, -ig.
Težnfe rudarskih upokojencev
Položaj rudarskih upokojencev iz zasavskih revirjev še vedh-o ni zadovoljiv. Zato je opažati zadnje čase rovo .^banje med starimi in novimi rudarskimi upokojenci TPD iz Trbovelj. Hrastnika m Zagorja. Te dni so upokojenci iz navedenih krajev poslali v Ljubij no posebno delegacijo, ki jo je vodil zagorski podžupan gs Viktor F 1 i s e k. Zglasili so se pri Glavni bratovski skladnici In De-
lavski zbornici, kjer so jim obljub;Ii, da bodo upokojencem pomagali s n-n im prispevkom banovine. Za stare u ’■>-kojence velja povišanje pokojnin <;a eno leto. Zagorski upokojenci bodo .licii to nedeljo ustanovni občni zbor stanova organizacije v kinu »Triglav«. Nova . •-"anizacija se bo borila za uresničen v upravičenih teženj starih in novih rudar-• skih upokojencev.
Zimska pomoč na deželi
Hudi in resni časi, kakor tudi racionali- i Glasom zadevne okrožnice banske zacija življenjskih potrebščin ter izredna i uprave so naše vaške občine ustanovile draginja so na podeželju ustvarili pose- i posebne odbore za zimsko pomoč z nalo-ben položaj. Revežev je vedno več, po- j go, da zbero nekaj sredstev in da podpro sebno pozimi, ko ni dela in ne zaslužka, one reveže, ki so potrebni. Pri teni pa mo-Lanska slaba letina je to stanje še poslab ramo poudarjati, da naj vod jo vse te od-šala.	bore pri svojem delu res plemenita čustva
Zaradi tega je zimska pomoč revnim ljubezni do bližnjega. Vsak, ki je revež in inujno potrebna. Pri tej pomoči pa morajo i trpi pomanjkanje, je potreben podpore, sodelovati vsi.	i
O reformi medicinskega studila na Hrvatskem
Piše med drugim vHrvatski dnevnik« tudi naslednic: Medicinska fakulteta je prav
zn prav samo strokov!
za vzgoji
mladih zdravnikov, ki bodo pozneje de-iovaii med narodom po navodilih in pod nadzorstvom oddelka za narodno zdrav--’e- Sedaj ha vzgojo in strokovno pripravo mladih zdravnikov nima oddelek nobenega vpliva, jih bo pa kasneje v ve-‘>ki nieri zaposlil.« List zahteva tudi re-
splošnem je treba teoretična predavanja čim bolj zreducirati, namesto njih pa razširiti praktično delo na klinikah. Datlje priporoča list. naj bi se zdravniški naraščaj čim bolj približal in prilagodil kmečkemu ljudstvu. Predlaga tudi. naj bi spadala v bodoče medicinska fakulteta pod nadzorstvo oddelka za narodno zdravje, ne pa več pod prosvetni oddelek. Te predloge je ponatisnil tudi zadnji
organizacijo JS
medicinskega pouka. V1 > Zdravniški vestnik«.
I Ptu'
p Tujski promet. V januarju je obiskalo ! Ptuj 170 Jugoslovanov (prenočnin 178), ' Nemcev 15 (74); Nizozemec 1 (1); Italijan 1 (1); Madžar I (1).
p Srečen ribolov. Stražnik Peklar iz Ptuja je ujel v Dravi v bližini borlskega mostu izredno velikega sulca, ki je bil dolg 1.16 m in tehtal 14 kg.
p »Na ledeni plošči«, komedijo v treh dejanjih bodo v nedeljo 9. febr. ob 16, uri zadnjič ponovili v Mestnem gledališču, p Kino Royal predvaja danes in jutri »Pod
GOSPOD UREDNIK
časi, v katerih živimo zahtevajo, da j>e v polni meri izkoristijo vse možnosti,
*'* utrjujejo duh skupnosti in narodne odpornosti. Posebno mi Slovenci, ki mejimo na dve vojaški velesili, moramo storiti Vsi' da ostanemo na višini dogodkov.
Radio ie i z dneva v dan važnejše ob-v p o \	i	,	.	i	v	.	•	■	i	p	tuno	Kuvai
varno sredstvo, ki sega poslužujejo m.'si(() ijube-/ni«.
Zl‘ široki narodni sloji. Pri malih tiaro-;
ki žive na najobčutljivejših geopo-J SV0J0 HČERKO RAZGLASILA ZA . 'enih položajih, pa. ima radio se pose- mjy0 KFR SE JE POROČILA PRO-1)Ln pomen
o V Mežici so se poročili Petrovnik Ivan, prevoznik, in gdč. Cecilija Kovač, ter rudar Mihael Knez, in Stopar Cirila.
o Lani je Iiilo v Sloveniji 49 tiskovnih pravd, iii sicer 30 v Ljubljani, 8 v Mariboru, (i v Celju, v Murski Soboli in 2 v Novem mestu.
o Tržič se {{lede prehrane ne pritožuje. Tržič je eden izmed redkih krajev, ki se ne pritožuje, zaradi prehrane. Tržičani pravijo, da sta občinski prehranjevalni odbor in trgovska zadruga še precej dobro poskrbela za moko, sladkor in mast.
o Ocf davčne uprave v Krškem je_ premeščen v Senj uradnik Ferdinand Uršan.
o Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je akademija NSZ zelo lepo uspela. Zlasti je ugajalo gostovanje članov NSZ iz Ljubljane. Pester spored z govorom, peljem in spevoigro je vsakogar zadovoljil.
o Iz Kamnikjj poročajo, da je določen precejšnji del dobička sobotnega sokolskega plesa za zimsko pomoč, o Ljubljanski radio bo prenašal danes
ob pol 18 sejo mestnega sveta ljubljanskega, na kateri se bodo spominjali 70 lotniee pisatelja Lraijčiška Sal. Hnžgarja.
Ljubljana
Male oglase sprejema uprava ..Veeerni-ka" v Ljubljani. Frančiškanska ulica ti. Telefon 46-91.
a Vse ljubljanske prijatelje ečernika", naročnike in tiste, ki kupujejo list pri kolporterjih in v trafikah, vljudno prosimo oproščenja, če kdaj dobivajo list pozno ali so kake nerodnosti v dostavi. Krivda je samo v pogostih zamudah brza-vlaka, s katerim priha ja .,Veternik" v Ljubljano. Tako je imel mariborski brzee menda zaradi snežnih zametov •— v sreda kar 2 uri in pol zamude, včeraj pa spet nad eno uro. V lakih primerih prosimo blagohotnega ozira in potrpljenja! —. Ljubljanska uprava „Večernika“.
a Umrl je v visoki starosti 88 lei g. Ivan Petkovšek, strokovni učitelj v p., doma iz Bevk pri Vrhniki. Hil je velik dobrotnik slovenskim služkinjam in ji' sedanje zavetišče za služkinje v Križcvniški ulici po največ njegova zasluga.
a Ljubljansko gledališče. V d i' a m i danes gostovanje Klaičevc igralske skupine. Tri enodejanke: Petra Kočiča ...la-zavac pred sudonv! in Nitšičevi „Mulia" in „Analfabet'. — V operi „Ples v maskah Premiera.
a Strašna družinska drama se je odigrala na Kočevskem. V vasi Rajlienav pri Koprivniku je ;>5 letni posestnik Ernest Ran-lcel, že dalj časa živčno bolan človek, v trenutnem besnilu napadel svojo ženo v postelji z britvijo, boleč ji prerezati vrat. Vendar se je ženi posrečilo, da mu jo ušla in je. zbežala iz hiše. klicat na pomoč sosede. Med tem je pa blaznež že zaklal oba otročiča v posteJjci. enoletnega Valterja in triletnega Henrika, končno pa je še sam sebi prerezal grlo. Rankla in njegovo ženo, ki ima več ran, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
kES ——
* KINO UNION, t el 22-21. Danko Pišla. Muzikalni' velefilm v gl. vi Javor Pa!.
* KINO SLOGA. Tel 27-30. Vitez arene. Premiera: E. G. Robinson, Belle Davis.
* KINO MATICA. Tel. 22-11 Čarovnik iz Oza. Glasbeni telmikolor-film iz kraljestva pravljice. Judy Garland, bran k Morgan.
■Mi n»in——
ZADNJA POT IVA KOZARČANINA
Včeraj je bil na Mirogoju v Zagrebu Bogreb tragično preminulega hrvatske.ua književnika in časnikarja Iva Kozarča-nina, V zadnjem spremstvu so bili pokojnikovi stanovski tovariši, pisatelji in pesniki, zastonnu -	-	j.n	društev ter
zastopnik Umetniškega kluba v Mariboru g. Jaroslav D o 1 a r. ki je položil na Kozarčaninov prerani grob lep venec mariborski!) književnikov in se v njihovem imenu poslov-! od K. Ninina, je med drugimi tudi obiskal obdravsko metropolo. Slovehske književnike je zastopa! 1' ranče Vod n i k iz Ljubljane.
ZGlje
Pozdrav slovenskim smučarjem!
Pod visokim pokroviteljstvom ministra za vojsko in mornarico g. armijskega generala Petra Pcšiea, prosvetnega ministra g. dr. Miha Kreka, ministra za telesno vzgojo naroda g. Dušana Pantiča in poveljnika dravske divizijske oblasti g. divizijskega generala Ljubo-mira Stefanoviča, bo v dneh od 7. do 9. februarja v Celju I. zlet slovenskih smučarjev pod okriljem Slovenske zimskošportne ^zve-1 ze.
Ta prireditev je doslej največja zimskošportna manifestacija smučarjev v Sloveniji m v državi sploh. Tekem se
bo udeležil cvet naših smučarjev kot tekmovalcev ter bodo ti dnevi privabili v Celju veliko število prijateljev zimskega športa.	■	/
Celjani smo ponositi, da je ta prireditev pri nas iti z veseljem pozdravljamo vse tekmovalce, ki se bodo tekem udeležili, in vse goste, ki bodo tej prireditvi prisostvovali.
Mestna občina je v počastitev te prireditve razobesila zastave na svojih poslopjih in vabim tudi Celjane, da store isto. — Dr. Alojzij Voršič, župan.
■> programom ljubljanske oddajnice sm<> večkrat zadovoljni in vemo. koliko lezkoč ie pn sestavljanju dobrega progama Toda pogrešamo šc mnogo, kar 01 »as zadovoliilo. posebno v današnjih časih.
Na tem mestu bi rad opozori! samo na ?l,0: to* je signal ljubljanske oddajnice. ie fja je kukavica'ptica naših goz-v - toda to je vse.-■‘■'edelal sem skoraj vse slovenske ;jL'!’; in :e vseli vrst iti dob. ali bi se res u; !,! » ;!o najt! za današnje čase kaj niernei^ega od onega »kukanja*. Za ''j.1. ”r 'obiranja sem vzel lepote/mdo-V;"' ';,!meinbnost spremljajočega bese-h"b'uMio.st :n kratkost. V najlepši " “ " ’'el to združeno v prelep-
■e -
'ična;
em
Hi
rst’cal
a v
n to v prvi kitici (7. m t- oo^ebno‘-glasbeno od-
TI NJENI VOLJI
V sremski vasi Putincih pr; Novih Karlovcih sta dolgo vrsto let srečno živeli vdova Jula Jankovič in njena lepa hči Jelica. BHi sta bogati in Jelica je imeia mnogo snubcev. Toda ošabno dekie ie vse po vrsti odbilo. Nedavno pa se je Jelica le poročila in to še proti materini volji. Zato se ji je mati maščevala na ta način da jo je razglasila za mrtvo. Pblekla se je v črnino in obvestila vse svoje sorodnike ter znance, da je mena Jelica zanjo mrtva. Seveda ji tudi bale ni hotela dati Kako se bo ta zanimiv spor med »mrtvo« hčerjo in nepopustljivo materjo končal, še ni znano, gotovo pa bo moralo spregovoriti še sodišče zadnjp besedo.
c Dajte na razpolago sobe in prenočišča!
Vsi,, ki imajo na razpolago sobe ali prenočišča za tekmovalce, naj jih takoj prijavijo zletni pisarni v poslopju Delavske zbornice.
e Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, vabi svoje Člane na občni zbor, ki bo v nedeljo, ob 0. dopoldne, v hotelu »Evropi«.
c Združenje rezervnih podčastnikov, pododbor Celje, ima I redni občni zbor v nedeljo, 16. februarja, ob 9. dopoldne, v hotelu »Union«. Članstvo je vabljeno k polnoštevilni udeležbi!
e Teden zimske pomoči. Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi v nedeljo, 9. t. m., ob 15.30, v dvorani Ljudske posojilnice gledališko igro ? Vragov a smola«. Ker gre čisti dobiček v korist nabiralne akcije za zimsko pomoč, vabi mestn.o Vupanstvo k obilni udeležbi.
c Male oglase oddajte v upravi »Veeernika« v Celju, Prešernova ulica 3
e Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. bo predaval primarij dr. Pavel Pehani o temi : Splav in njega nevarnosti:. Predavanje bo s skiop-tienimi slikami.
c Umrl je 37 letni uradnik pri Celjski posojilnici d. d. g. Vilibald Detiček c Celjska policija je aretirala 38 letnega brezposelnega mehanika Nikolaja š. iz Mokronoga. Aretiranega zasleduje, orožništvo v Splitu že 4 leta, ker je v Okraju Imotskem v banovini Hrvatski v letu 1936 izvršil več vlomov in tatvin. Izgleda, da ima Nikola na vesti tudi zadnje vlome in tatvine v Celju in okolici, ker je še pred aretacijo prodajal v celjski okolici razne stvari, ki so nedvomno izvirale od tatvin. Izročili ga bodo orožništvu v Splitu.
e Mestno poglavarstvo poziva vse obveznike telesne vzgoje, ki imajo smuči, da se udeležijo drevi baklaijr _ ob priliki otvoritve I, zleta slovenskih smučarjev. Obvezniki naj Bodo drevi točno ob 19. v smuški opremi :n
>Vsu
M
J rod
t,	*	sum
horja is*''. s.
'e 'hi sigtia
od
v;har razd’jal a zrni ra; stal«
. - -1 1 (H Družba sv Mb t.^ Koliko potne sedanjega, ni pot
posebej omenjati. Za signal preurejen bi bil omenjeni verz oz melodija v smislu
c »Habakuk« v celjskem gledališču. Mari- j s smučkami pri Narodnem domu Nadalje sr borsko	gledališče	bo	gostovalo z burko s j	obveščajo obvezniki S oddelka o. t.	v., Ja
petjem	Habakuk«	v	Celju v torek, II. in	drevi tečaj zaradi naklade odpade,
sredo, 12 t m„ vsakokrat ob 20. Vstopnice j c Prostovoljna gasilska četa v Gaberju je za prvo	predstavo	so	razprodane Ker pa je j	imela občni zbor, ki ga je vodil predsednik
tudi za	drugo predstavo že večina vstopnic	Konrad Golograne. V imenu mestne	občine
sedežev prostih, j	je občni zbor pozdravil žup;
oddana in je samo še nekai sedežev prostih,	j	je obem zbor pozdravi! župan dr	Voršič	Po-
instrumentacije novega'signala beograj-j	naj si občinstvo čimprej	kupi vstopnice v	j	ločila društvenih funkcionarjev	so	bila	seske	kmtknvilovm*	nostaie	Baš ta	novi	■	predprodaji v Slomškovi	knjigarni, Prešer-	j	glasno sprejeta V minulem letu	je	bilo	10
Kta.kovalovm.	postaje	na	1 _	nova ulica Vsi oni. ki so	si rezervirali pro-'	požarnih intervencij, *» predavanj,	in	12	me-
sivcnai beograjske ocklujnice iuij )! nun .	naj	dvignejo	vstopnice pri Slomškovi*	■'....
mbnejšijbil memento. kako bratje Srbi pojniujejo | knjigarni' najpozneje do sobote, s. t. m., otrebno : rbsnost sedanjega položaja. — Dr. -o -r. 1 jih bodo sicer oddali drugim.
ker
sečnih vaj. V letu 1940 je Gasilska četa kupila nove cevi in nekaj ueobhodno potrebnega orodja za obrambo pred zračnimi napadi
kan mivosti
Konec polarne pravoslavne predsiraže
Velik požar je uničil samostan v Petsamu. ki so ga v 16. stolet.u ustanovil, ruski menih
Ime Pet samo je znano vsakomur iz minule finsko - ruske vojne. Pred nedavnim smo poročali, da je ondi požar popolnoma uničil pravoslavni samostan, ki je bil najsevernejša pravoslavna postojank a na svetu. S tem je bila uničena ena izmed najbolj zanimivih naselbin na daljnem severu, tako rekoč že v polarnem pasu. ki so jo bili v 16. stol. zgradili ruski menihi.
Ob norveško-finski meji in tik ob obali Se-
•‘"il
it	.
v-
v
i
i	>
*y£\	,	,
%x
p Kupona
£
la.inBepr,
Maa^a
)/tcjokh v^J fjeroSMo
++ CčJtMHjppan
v.” j? AtyPMaHcw
>c »o
DHp73HjeMn
n
55
CoASHicuvfe , o
i{yoJicijef>8n /*
^KeMHjepa^ J^rf "
I
if
50
100 1S0
Jicn
_ ~j£-Pob 'snu e m H
#yxrya
3%>
V skrajnem desnem kotu zemljevida boste našli mesto Pet-samo, kjer je bil sloviti pravoslavni ruski samostan, ki je pred nedavnim pogorel
vernega morja so živeli menihi kaj mirno in preprosto življenje, tiho odmaknjeni od svetovnih dogodkov in vsakršnega napredka. V stoletjih je samostan doži-
ki se je zaprisegel, da bo pripeljal vse Laponce v krščansko vero. Njegovo misijonsko delo seveda ni bilo po godu laponskim svečenikom, ki so bili sklenili.
vel mnoge nesreče; ves čas pa je bil ne-ida ga ubijejo, doda menili 1 ritun je bil
v i 1	      o	li	t	s	'K.O'/_
kaka svetinja, ki so jo spoštovali tudi nekulturni in poganski Laponci. Na obalo Severnega morja je prvi prišel v prvi polovici 16. stoletja ruski menih Trifun,
— Gospa, ali ste že Čitali mojo knjigo o nespečnosti?
• Da, naravnost izvrstna je! Jedva sem prečitala tri strani, že sem zaspala kot še nikoli!
mož dobrega srca in nenavadno ljube/ niv, tako da si je v kratkem pridobil naklonjenost poganskih Laponcev ter mnogo pridobil za krščansko vero. Po nekaj letih neutrudnega dela je postal pozoren na meniha 1 riiuua celo novgo-rodski mitropolit, ki mu je pričel nuditi izdatno pomoč. Z metropol, pomočjo je
Trifun zgradil v Petsamu samostan, okoli sebe pa je zbral celo četo menihov, ki so jeli v polarnih krajih širiti kulturo in krščansko vero.
Koncem 16. stol. je menih 1 rifun umrl. Ruska cerkev ga je proglasila za svetnika, Laponci pa so ga jeli častiti kot svojega apostola. Na vse to delo pa so kaj ljubosumno zrli Švedi in Finci, ki jim seveda ni bilo prav, da se na skrajnem severu čedalje bolj utrjuje ruski vpliv. Leta 1590 so švedske in finske tolpe navalile na samostan, ga zažgale, da je pogorel malone do temeljev, večino menihov pa pobile. Skoraj 50 let so črne in ožgane ruševine zaman čakale, da bi jih kdo popravil. Šele Trifunovemu nasledniku je uspelo, da je znova restavriral samostan ter obnovil započeto delo. Vsa nadaljnja stoletja je nato veljal samostan kot nekaka ruska pravoslavna predstra-ža, ki je bila deležna iz Rusije bogatih darov in izdatnih podpor.
V zadnji dobi pa so še nad samostan zgrnile nove nezgode. Mirno ruske revolucije 1917 je šla čezenj burja finske državljanske vojne. Leta 1939 pa so ruske čete, ki so se izkrcale v Linamahari v Severnem morju, razgnale menihe, ki so pobegnili deloma v Finsko, deloma na Švedsko. Po končani finsko-ruski vojni so se menihi ponovno vrnili v samostan, da bi nadaljevali z delom. Toda zadela jih je nova nesreča. Letos je okoli Novega leta izbruhnil v samostanu velikanski požar ter zgradbo malone popolnoma upepelil. Večina menihov se je spet odselila. Ostali so le starčki, ki pa samostana bržčas ne bodo mogli več ^obnoviti, ampak bo z njih smrtjo končalo zanimivo zgodovinsko poglavje o ruskem prodiranju na skrajni sever.
Kaprica upokojenega generala
Blizu Detroita v USA živi že nad 20 let 77 letni upokojeni general Temperth v svoji razkošno urejeni vili. Mož ima kaj čudne nazore in kaprice. Od onega dneva, ko je bil upokojen, podnevi spi, ponoči pa bedi. Za svojo osebno zabavo si je najel kaj zanimiv orkester, in sicer 14 glasbenikov, ki nastopajo pred njim v starih avstro-ogrskih uniformah ter mu igrajo na' pihala same stare koračnice. Vsi glasbeniki so visoki nad dva metra ter vojaško izobraženi,
General Temperth je silno ljubosumen na svoje fante, tako da jih niti ne dovoli j fotografirati. Vsi njegovi gosti mu morajo dati častno besedo, da njegovih glas ‘ benikov ne bodo fotografirali niti o njih
Ralph Urban:
Toplo ^ (platino
Po kratkem postanku je jutranji vlak krenil s postaje. Potniki, ki so vstopili, so se gnetli po hodniku in iskali prostor, posebno vnet je bil neki .suhi gospod, ki bi rad za vsako ceno našel prazen oddelek.
■— Aha, — vzklikne, ko je pogledal skozi steklena vrata ter opazil popolnoma prazen oddelek. Naglo je vstopil, vrgel svojo torbo v mrežo ter zasedel ob oknu prostor v smeri vožnje. Dahnil si je v roke ter jih jel drgniti. Pogled mu je mehanično zdrsel proti regulatorju, Da, stal je na »hladno«.
— Tako!? — je vzkliknil, poskočil ter potisnil regulator na »toplo«.
Nekaj minut za tem je vzradoščen vstopil v oddelek debeli gospod v plašču, podloženim s krznom. Okrogla lica so mu vedro in rdeče žarela
— Pah, — se je namrdnil, — kakšna peklenska vročina! — In že je potisnil regulator na »hladno«.
Sloki sosed ga je srdito pogledal, česar pa debeluh ni opazil, ker se je pravkar obrnil proti njemu s hrbtom. Suhec se je zlobno nagnil s sedeža in potisnil ročico na »toplo«.
Debeli sosed je sedel na drugo mesto ob oknu, vzdihni! in si z robcem obrisal pot s čela. — Pah! — Nehote je pogledal proti ročici in se ves stresel;
— Oho, -- je pokimal z glavo, — zdi se mi, da sem pravkar zaprl kurjenje? Težko vstane in potisne ročico na »hladno«.
— Gospod, — se je razburil suhi sopotnik in kar zadrhtel, mene zebe. Dovolite.
In že je premaknil ročico na »toplo«.
Meni pa je vroče. Dovolite! — pravi debeli in potisne ročico na »hladno .
... Gospod! •• se je zadrl suhi in zamahnil debelemu s prstom pod nosom. — V času
kaj v javnosti pripovedovali. Nekega dne pa se je le pojavila v časopisju slika njegovega orkestra. General je krivca tožil in tožbo dobil. Med njegovimi glas-beniki-orjaki je 1 Avstrijec, 1 Švicar, ostali pa so Američani. Vsi imajo sklenjeno z generalom pogodbo za dosmrtno službo.
Kočljiva raezgoaa
fitmske dive
Znana filmska igralka Bctte Davis j® te dni doživela kaj neprijetno nezgodo. Pravkar namreč smmajo neki film, ki se delno odigrava v puščavi, polni kaktusov. Med drugimi scenami ie tudi scena, ko mora Bette Davis skočiti s padalom iz letečega aviona. Dasi skoka ni tvegala iz kdo ve kakšne višine, je vendar skočila tako nerodno, da je padla m sedla na skupino bodečih, kaktusev. K sreči je bil takoj pri roki zdravnik, ki R priskočil igralki na pomoč ter ji na kočljivem mestu njenega telesa izvlekel vec igel, ki so se ji zapičile precej globoko v meso. — Te epizode verjetno filmska publika ne bo videla v filmu.
Košnja na ledu
V okolici mesta Virpuri, ki je /nabit' najbolj trpelo v finsko-ruski vojni, _ R šele sedaj pričela prava košnja, kakršne smo vajeni v poletnem času. Kmetje kosijo po ondotuih močvirjih šele takrat, ko pritisne mraz ter zamrznejo močvirja. Iznad spodnje ledene plasti štrli močna trava kvišku, in to kosijo kmetje zares na ledu, kajti poleti sploh ne morejo priti na močvirja.
Modrost dvorskega norca
Dvorski norec francoskega kralja Franca I., Maraud, je na kraljevo željo vodil poseben zapisnik za vse dvorjane, ki so kakorkoli storili kako veliko budalost. Kadar je bil kralj posebno dobro razpoložen, mu je moral dvorski norec glasno brati iz teh zapisnikov. Nekega dne je Maraud med drugimi imeni navajal v spisku tudi kraljevo ime.
 Kakšna predrznost! — se je razsrdil
kralj. — Zakaj si vendar zapisal v spisek tudi moje ime?
  Poslušajte, veličanstvo! Pred nekaj
dnevi ste dali nekemu neznanemu Abesin-cu tisoč dukatov, da vam v Afriki kupj konje. Ta možakar se gotovo ne bo vec vrnil.
— fn če se le vrne? — vpraša kralj že nekoliko pomirjen.
— Potem bom izbrisal iz spiska vaše ime in vpisal ime onega Abesinca!
X Človek bi lahko skakal 100 m©trov daleč, če bi bila sila njegovega mišičju v istem razmerju kot pri kobilicah.
Zakonsko življen‘e na univerzi
zimskega voznega reda je treba kuriti, zato je vendar tale priprava! — In ročica je odle-1 tela na »toplo«.
—■ Gospod! je zarjul debeli, — ročica je vendar zato, da se prekine kurjenje, če je dovolj toplo. Sicer pa je sploh treba dandanes štediti! — Ni še končal, a že je ročica kot blisk zletela na »hladno«.
—■ človeče, nikar me ne izzivajte! — je suhi prevpil debelega. — Če vam je vroče, izstopite ter si naročite hladilni voz, v katerem prevažajo meso in zaklano živino! Ročico pa je seveda potisnil na »toplo«.
— Gspod! — odvrne debeli, — nikar ne bodite smešni. Če vas zares zebe, sedite kar na lokomotivo! — Hrrsk, in že je bila ročica na »hladno«, roke pa ni več izpustil z nje.
Toda tudi suhi ni bil len. Z obema rokama je pograbil debeluhovo tolsto roko ter io skušal zriniti z ročice.
— Nikar nasilja, dragi moj gospod! —- se je razkuril debeli ter z vso silo stopil suhemu na nogo. Razvila se je ogorčena, toda kavalirska bitka, ki jo je slednjič prekinil sprevodnik.
— Gospoda, prosim vaju, nekoliko mirneje. Nikar nesporazuma...
— Tale bi rad izklopil kurjavo, je hitel suhi.
—• Seveda,	pravi debeli, — saj je vroče
ko v peklu!
Aha, — pravi pomirljivo sprevodnik, vi bi torej radi ročico na »toplo«, vi pa na - hladno«. Najpametneje je, če jo postavita na sredino, pa bosta zadovoljna. Kar pa tiče sa-i me kurjave, vama moram povedati, da v tem j oddelku sploh ne deluje. In zato ie bil od-1 delek tudi prazen
Na univerzi v Texasu v USA je bila v tekočem semestru ustanovljena stolica za znanost in proučevanje- zakonskega življenja. Uvodno predavanje »Kako utegne biti moj zakon zares srečen« je bilo deležno nenavadne pozornosti slušateljev obeli spolov. O tej temi se bodo vrstila predavanja ves semester, predavali pa bodo priznani strokovnjaki, med njimi zdravniki, dušeslovci, duhovniki in drugi. Ob koncu vsakega predavanja se razvije razgovor med predavateljem in
Sreča je jajce, Iz katerega se izleže nesreča. — (A. N. Tolstoj).
Sreča je v jasnem razvoju človekove volje, postati nadčlovek. — (F. Nietsche)
slušatelji, ki na ta način živo in po svojih nazorih posegajo v razpravo o kaj kočljivi materiji človeškega življenja. Poročila pravijo, da je stvar tako posrečeno uspela, da kanijo ustanoviti enake stolice tudi druge ameriške univerze.
Ljubezen brez besed
V bidermajerski dobi je bila med zaljubljenimi pari ljubavna govorica kaj zanimiva. Fant in dekle se navadno splo'1 nista nič pogovarjala. Fant je kupil svojemu dekletu nežni čipkasti robček, »‘l drobno zganil in zataknil za manšeto. N;j sestanku je dekletu brez besed izroči robček, izražajoč ji na ta način svoja najgloblja čustva.
Francoski in nemški častniki
V Mariboru 'dne 7. II. '941
»V e S e r ti J S«
Stran 7.
Maribor
Debatni večeri o vzgoji otrok so potrebni
Zanimivi razgovori na sinočnji prireditvi „Sole in doma"
Mariborsko društvo »Šola in dom« je napravilo sinoči prvi poizkus s prirejanjem debatnih večerov, ki se je nad vse Pričakovanje dobro obnesel. Sinočnja Prireditev v mali dvorani Narodnega do-1113 je pokazala, da je staršem več do razgovora kakor pa do predavanj, pokazala pa je tudi, da imajo tako šolniki kakor starši tudi več od debatnih večerov kakor od predavanja, pa čeprav je še tako zanimivo. Pokazal in dokazal Se ie pregovor: »Sto glav, sto misli«.
Pozdravni nagovor je imel društveni Predsednik g. Skaza in izrazil veselje nad tako lepim obiskom, saj je bila dvorana nabito polna. Uvodno besedo k debatnemu večeru je imel znani pedagog S- prof. Šilih, ki je navedel nekaj tem za razgovor. Stik med šolniki in starši je bil že takoj spočetka prisrčen, saj so se očetje in matere ter drugi vzgojitelji kar Po vrsti oglašali k besedi. Korajžno so obrazložili in utemeljevali svoja mnenja,
zagovarjali ali pobijali to in ono trditev, zaposlitvi otrok v prostem času (poudar-
Slišali smo mnenja vseli, od preprostega delavskega očeta in matere pa do intelektualcev, vsi pa so obravnavali pereča vprašanja šolske in domače vzgoje.
Zelo zanimiva je bila debata o so-vzgoji (koedukaciji) dečkov in deklic, ki je izzvenela v tem, da je skupna vzgoja pripadnikov obeh spolov prirodna in boljša, seveda pod pogojem, da je vzgoja tudi doma pravilna. Še več pozornosti in zanimanja pa je bilo za razgovor o spolni vzgoji, ki so ga navezali na debato o koedukaciji. O tem vprašanju smo slišali mnenja šolnikov, matec in očetov, kateheta, mlajših in starejših šolnikyv. Ta problem se je zdel vsem tako važen, da se je odločilo društvo »Šola in dom« prirediti o njem poseben debatni večer, ki bo za vse vzgojitelje izredne važnosti. Nato so se razgovarjali še o domačih nalogah, o vprašanju čtiva za otroke, o
jali so potrebo udejstvovanja v športu) o obiskovanju kinematografov, o prehrani otrok, o nravstvenem ogražanju in ukrepih proti njemu, o vzroikih neuspehov ob koncu prvega polletja, o ocenjevanju otrok v šoli, torej o vsem, kar zanima šolnike in starše. 2e snov prvega debatnega večera pravi, da so takšni sestanki nujno potrebni, saj se razčistijo razna vzgojna vprašanja in dobe tako starši kakor šolniki nove smernice za vzgojo šoloobiskujočrh otrok.
Ob zaključku naj podčrtamo velik uspeh društva »Šole in doma«, ki se je odločilo za tak način posredovanja med vzgojitelji in starši, podčrtati pa je treba tudi veliko zanimanje občinstva za debatne večere in korajžo vzgojiteljev pri debati, kjer so ' povedali iskreno iz oči v oči vse, kar mislijo in kar čutijo, da je potrebno povedati in upoštevati.
Poizkusne vožnje na podeželskih progah
Mestna podjetja v Maribor so morala zaradi visoko zapadlega snega začasno ukiniti promet na nekaterih podeželskih Progah, ki jih ni bilo mogoče tako hitro usposobiti za vzdrževanje rednega prometa kakor v mestu, kjer je bil promet sicer reden, toda z manjšimi zamudami. Včeraj in deloma danes so bile prve poizkusne vožnje na podeželskih progah, ki r*aj bi pokazale, ali bo mogoče zopet vzpostaviti redne zveze. Izkazalo se je.
avtobus na progi Maribor—Pekre itd. za enkrat še ne more obratovati, včerajšnji avtobus na Ptuj je dospel na cilj s Precejšnjimi težkočami. Na tej progi
se bo redno zopet vršil promet, pač pa bo vsaka vožnja imela približno enourno zamudo. Promet na progi Maribor—Slov, Bistrica se vrši v neokrnjenem obsegu. Danes so odpeljali iz Maribora tudi jutranji avtobusi na progah Maribor—Celje, Maribor—Murska Sobota in Maribor —Ljutomer, vendar še ni gotovo, ali bodo te poizkusne vožnje uspele. Cesta iz Maribora po Dravski dolini proti Selnici ob Dravi je že v normalnem stanju precej slaba, zaradi tega je verjetno, da bo morala jutrišnja avtobusna vožnia v Selnico izostati.
Mariborskim meščanom!
Odbor za zimsko pomoč mesta Maribor ponovi v soboto, 8. in v nedeljo, tJ- t. m., po odredbi kralj, banske uprave nabirko po mestnih ulicah in stanovanjih, kier se s svojini prispevkom še niso odzvali. Prepričani smo, da bodo naši požrtvovalni nabiralci našli pri občinstvu vsestransko razumevanje in odprto roko, da bomo mogli olajšati gorje onim, ki silo razmer pogrešajo najosnovnejših življenjskih potrebščin.
Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!
je
NOV USPEH SOKOLSKEGA ODRA V RADVANJU
V	nabito polni dvorani radvanjske šole vprizoril radvanjski sokolski oder ^nano burko »Repoštev«, ki so jo v rc-21'3i Draga Špendla odigrali tokrat sami Novinci, mladi naraščajniki. Resda se na nekaterih mestih niso mogli popolnoma otresti začetniške treme, vendar so kljub Jentu dosegli lep uspeli. Podali so lepo “Sralno celoto ter se bodo z nadaljnjimi nastopi še bolj izurili ter se otresli začetniških motenj. Občinstvo je z zadovoljstvom in odobravanjem sprejelo nastop novincev. Ker so zaradi razprodane dvorane odšli mnogi domov, ne da bi
li	videli igro, io bodo Sokoli v nedeljo POfiovili.	V-ir	'
Ljudskn univer/a v
■	*0.	ho	predaval	g.	Ljudevit (ir
Mariboru
“ .Pokrajinskih in narodopisnih L'Jn.10rja od Šibenika do Ulcinja, din ° •? pojasnjevalo blizu 200 pre žen Z‘tiv-ov ' P*'irodnih barvah. v . splošno priznanje strokovne ,iafpl>.Skil' dnevnikih. Ob Ki.
1,1	J-isUni sporedom za dijašlvo
1 )rcvi u-sbacli lepotah Prala-krasnili ki so kritiko bo prc-
Obrtw*$k' olei
< februarja 1941 v Sokolski dvoiani — Vojaška frodba
ki 1 ''‘nuvsSltcv. Pristav (li ril Verstovšek, 'ul	1, J službeni )>olrcbi premeščen
jt, i^ieijske uprave v Cetinju v Maribor, oj((, v(','l:iijn postavljen v višjo skupino.
ok ‘111
,,	. pa zopet premeščen v Maribor k
n r!'11)11 "ačelslvu Maribor desni breg. Hsh-.r ••Pni|orsk',in volku - ki da ga je si,s)''•!* v hližini Glažute na Pohorju po-•10 u .M- Marine, so pred dnevi |)orocali šli,'11'	listi. Sedaj se jo izkazalo, da je.
n psa volčjaka, ki se je v jel v past. li c-'.i*'"-> linicam Toliko v pomirjanje
“Mm \ i * . .	“   .1	1	.. .	I. .
smučarjem. da se ohorja.
bodo izo-
ni Občni zbor, združen z zborovanjem stavbinskih delavcev ZZD, bo v nedeljo, 9. febr.. ob JO. v Delavski zbornici v II. nadstropju.
m Izdane in er lan e obrtne pravice. Mestni obrtni referent jc v teku meseca jan. izdal 28 novih obrinih dovoljenj, črtanih pa je bilo v istem času 31 obrtnih pravic.
m Dve ponarejeni nakaznici za premog je prodal pekovskemu mojstru Stefanu Križanu z Radvanjske ceste nezaposleni knjigovodja Gabrijel Majcen za okoli S00 din. Na nakaznicah je ponarejen žig inten-dantskega slagališta 'ter podpis.
m 17 deklic, sirol brez staršev, je prišlo peš v Maribor. Pripovedovale so, da so prišle preko Radia nad Marenbergom ter so tri djii gazile sneg, predno so prišle k dobrim ljudem, ki so jim poskrbeli za toplo hrano in za prevoz v Maribor, kjer čakajo nadaljnje usode. Najmlajša ima 10, najstarejša pa 16 let, vse so židovskega rodu.
m črno žepno denarnico z okoli 100 din gotovine ter nekaterimi drugimi vred-noslnicami je izgubila na. avtobusnem postajališču na križišču Betnavske irt Delavske ulice pisarniška praktikautinja I. Bum-dorferjeva z Aleksandrove ceste.
m Košaro s pepelom, v katerem je bila še tleča žerjavica, je dala na balkon v •1 .nadstr. hiše Aleksandrova cesta G žena čistilca oken Marija Habihova. Od tleče žerjavice se je vnela košara in kolobar* drv. Ogenj so opazili ljudje na ulici okoli polnoči ter obvestili stražnika, nakar so ogenj pogasili, preden sc jc še bolj razširil. Na balkonu jc bilo več lesa, malo so bila ožgana tudi že vrata. Zaradi vročine jc počila ena šipa' v vratih.
ČIT.UTE „MALE OGLASE" m Kronika nesreč. S kolesa je padel 20 letni delavec Alojz Perger iz Slivnice ter si ]>oškodoval 'roko .— V Košakih jc neki tovorni avtomobil povozil 20 letnega sina posestnice iz St. lija v Slov* goricah Alojza Baumana, ki jc dobil pri lem notranje poškodbe. — Z nogo je prišel pod sani 17 letni delavec P mn c Ravnjak iz Remšnika, ko je vozil drva, ter 'si jo poškodoval.
m Sekira, nekaj blaga in kožuhovine ter
drugi predmeti so izginili zasebnici Ivanki Antoličevi iz drvarnice in podstrešja v Sodni ulici. Tatvine je osumljena neka ženska, ki so jo že zalotili pri tatvini kožuhovine, a jo je takrat vrnila.
m Konj je padel v gnojnico. Na Griču je padel konj zaradi snega v 3 m globoko gnojnico in se že utapljal. Nesrečo je videl tamkajšnji posestnik g. Jože Karner, ki je takoj priskočil na pomoč in kljub življenjski nevarnosti potegnil iz gnojnice konja, ki jc bil že do ušes v brozgi.
ČITAJTE „MALE OGLASE" m Zlalo zapestno uro in denarnico jo neka ženska izmaknila zasebni učiteljici rrančiški Bašlovi iz ročne lorbice, ki jo je za nekaj časa pustila ležati na klopi v frančiškanski cerkvi.
* Hotel Zamore, danes morske ribe, specialitete.
Pevsko društvo ,,Radvanjski Zvon" javlja svojim cenj. članom, da se vrši dne 9. 1'ebr. 1911, 4. občili zbor, ob 11'30 uri v gostilni Podgoršek, v Novi vasi.
* PUTNIKOV IZLET V BUDIMPEŠTO oif 22.—26. februarja. Zahtevajte prospekte!
m Nočno lekarniško službo bosta vršili od
I.	do vključno 7. februarja lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01 ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.
Narodno gledališče
Petek, 7. febr.: zaprto.
Sobota, 8. febr.. ob 20.: Sumljiva oseba" Red A.
Nedelja, 9. febr., ob 15.: „Cigan baron"; Znižane cene. Ob 20. : „Dva tiicala rdečih rož“. Prvič.
Kino
* GRAJSKI KINO. Danes „Njen prvi rendez-vous". Deanna Durbin. Film prekrasnih pesmi Avc Maria, Musete. Ljubezen je vse.
* ESPLANADE KINO. Danes zadnjič francoski film ..Nemoral*'. V soboto izborni nemški film ,,Yvelte“. Kathc Dorscli, Albert Matterstozk.
* UNION KINO. Do vključno ponedeljka „DežeIa strahov" senzacija, napeta vsebina, trdni živci so potrebni.
* ZVOČNI KINO POBREŽJE. 8 in 9. febr. -„Dan povračila". Kriminalni film.
Smučarska poročila
(»Potnik", Maribor, 7. febr.) Mozirska koča na Golt eh: —4 C, oblačno. 80 cm pršiča na podlagi 60 cm. * Ribnica na Pohorju: —8 C, jasno, 15 cm
pršiča.
Senjorjev dom: —10 C, jasno, 15 cm prši-na podlagi 60 cm.
Rimski vrelec: —10 P, jasno, 9! cm pršiča.
Peca: —6 C, oblačno, 120 cm pršiča. Rogaška Slatina: —11 G, jasno, 15 cm pršiča.
Grič (Oset); —5 G, Janšo, 75 cm pršiča. Smuka povsod odlična!
Orkestralni koncert Glasbene Matice
Po dolgem je prišel iskreni ljubitelj glasbe v našem mestu na svoj račun: naša Glasbena Matica je priredila 5. februarja v Sokolski dvorani koncert, ki ga lahko pridruži svojim najboljšim koncertom. Njen orkestralni odsek jc skupno z godbeniki 45. pešpolka poskrbel za prav lep večer simfonične glasbe. Razveseljivo je dejstvo, da se je naše občinstvo odzvalo v zelo velikem številu, tako da je bila ogromna dvorana skoraj vsa zasedena. Skoraj se zdi, da je le še kaj ljudi, ki pogrešajo dobre muzike, ki jim ni razumljivo, čemu imamo toliko glasbenih (zlasti pevskih) društev, ki se ne zganejo. Letošnja stagnacija koncertnega življenja je kar huda in zbuja resne pomisleke. Morda se z zadnjim koncertom odpre vrsta nadaljnjih koncertnih prireditev? To bi si vsi pravi prijatelji glasbe in našega kulturnega napredka iskreno želeli.
Spored koncerta je bil tokrat kaj raznovrsten. Na njem so se znašli trije kla-sicizirajoči romantiki (nemški komponisti Franz Schubert, Karl Maria von Weber in Felix Mcndelssohn-partlio!dy) poleg ruskega novatorja Aleksandra Borodina in sodobnega Hrvata Krešimira Barano-viča. Kot prvo točko sporeda -smo slišali slovito Weberjevo uverturo k operi
■	Obe r on«, skladbo, ki sc v njej prelivajo bujne melodije v duhu neke prikupne pravljičnosti, ki preveva vso opero; naš orkester se je z njo kar najimenitueje uvedel. Vse poglavitne točke te skladbe so prišle dovolj plastično do veljave in v tehničnem pogledu ie bil orkester kos tudi nekaterim nekoliko osoljenim pasažam. Sledil je Mendelssohnov violinski koncert v e-molu, ki ga je izvajal prof, Taras Poljanec ob spremljavi orkestra,
S tem koncertom se je prof. Poljanec uvedel v mariborski javnosti jeseni leta 1933 na koncertu Pevskega zbora Glasbene Matice. Tedaj ga je spremljal na klavirju pianist in profesor iz Ljubljane Marjan Lipovšek. Primerjajoč ta dva nastopa treba pač poudariti, da je sedanje podajanje bolj poglobljeno in manj akademsko — znak zrelejšega pojmovanja in zapopadenja skladbe. Vsekakor pa je v skladbi sami mnogo vabljivega za violinista: jasnost in svežost v melodijah, veliko polje za virtuoznost, romantična nastrojenost. Poljanec je zmagovito šel preko najrazličnejših težav, pri čemer ga je uspešno podpiral fini, skoraj prenežni ton njegovih gosli, iz katerih bi si bili mestoma želeli izdatnejših izrazov. A kljub temu in kljub svojemu presubjektiv-nemu interpretiranju nekaterih pogibov je prof. Poljanec izvedel skladbo z močno dozo prepričevalnosti, ki je tudi izzvala splošne in močne aplavze vsega občinstva. Posebno uspel mu je srednji del, ki ga odlikuje božajoča kantilena. Skladba kot taka je sicer sestavljena iz treh delov, ki pa so med seboj povezani. Zakaj jih je podal ločeno, ne vem; res pa je, da mnogi umetniki tako delajo ravno s to skladbo. Orkester jc spremljal solista prav diskretno in s tem doprinesel izdaten delež k velikemu uspehu te programtie točke.
Po krajšem odmoru je orkester izvajal nedokončano Schubertovo Simfonijo v h-molu, ki obstoji iz dveh delov: prvi nosi naslov Allegro moderato in ima nekoliko elegične motive (celo v najbolj znanem, skoraj popularnem motivu je nekaj otožnosti), drugi je Andante con moto. tudi zaodet v oblačnost. Izvajanje je bilo zelo dobro in prisrčno aplavdira-
no. Posebno sočno so zveneli violončeli v drugi temi prvega dela.
Naslednji kos, Borodinov »Iz srednje Azije« (pravilneje »Skica iz srednjeazijske stepi«) je duhovito obdelana skladba opisujoče narave, v kateri se ruski narodni motivi srečavajo s tatarskimi. Podajanje je bik) prirodno in močno sugestivno. Zaključno točko koncerta je tvorilo Baranovieevo Kolo iz njegovega baleta »Licitarsko srce«. Kompozicija vestno čuva svoj narodni značaj in se razvija v dokajšnjo razigranost, ki jo skladatelj skoraj prehitro ustavi, je pa zelo učinkovita, tako da so jo morali na splošno zahtevo ponoviti.
Občinstvo je zapustilo koncertno dvorano s polnil« občutkom hvaležnosti do izvajalcev, ki so pod neumornim in smotrnim vodstvom kapelnika kapetana Jos. Jiranka nudili tako prijeten umetniški užitek. Poznalo se je, da je vložil kapelnik mnogo truda in ljubezni v korist lepega uspeha; videlo se je to pri interpretaciji arhitektonike posameznih skladb kakor pri izdelovanju detaljnosti, videlo se je pa tudi iz lepe ubranosti orkestra, v katerem so le redkokdaj medena pihala preglasila ostale instrumente. Občinstvo je znalo ceniti veliko delo vseh, posebno pa kapelnika Jiranka in prof. Poljanca, ki sta prejela tudi mnogo lepih šopkov cvetic in lovorjev venec. Za prihodnjič upamo, da bo še več jugoslovanskih skladb na programu in posebno ponosni bi bili vsi skupaj, izvajajoči in poslušalci, če bi mogel enkrat ves večer biti izpolnjen s simfoničnimi skladbami slovenskih, hrvatskih in srbskih komponistov! To bi bilo posebno potrebno, ker naše občinstvo jih v 22 letih tako rekoč niti slišalo ni! M.
IZGUBLJENO
DENAR
MALI OGLASI
VOZILA
POHIŠTVO-OPREMA
SLUŽBO DOBI
ŽENSKI KOTIČEK
GRAJSKI KINO
TELEFON 22-19
prinašamo zopet veliki zabavni film
Deanna Durbin
e3. Črni: Kh4, kmetje na a6, b6 in h6.) Beli na potezi zmaga: 1, d4, Kg5 2. Kf7, Kf5 3. d5, Ke5 4. e4, a5 5. KŽ7, a4 6. d6, a3 7. d7, a2 8. d8D, alD 9. Dh8 + in beli dobi, ker pade črna dama. Tudi če bi črni igral 4..., b5, ali 4..h5 izgubi daijio.
SO. šahovski oreh
Med znamenitimi šahovskimi komponisti študij in končnic blesti na prvih mestih tudi ime Henry Rincka. Njegove študije so zanimive, blesteče, pravi biseri šahovske umetnosti. Znabiti vam za praktično igro ne bodo nudile posebnih pobud, vendar ne bo brez ha-
-i — ipi i- n.......... ska, če se vanje
AŠf	nekoliko poglobi-
mt* ' "M "(te. Naučile vas bo
*	X m   do globoke šahov
M«	SP	KM	ske	miselnosti.
 Poglejte nasled-
■	 .	njo! Beli:	Kc7,
gl	U	M	Tc2,	La4 m kmet
 K' s f  	•'<>• Crni:	KaS,
6*  ■	. *	Ddl,	Lf3 in kmeta
fe:&§§	a,,	3 na a7 in b7. Beli
..	r.,,	na potezi remizt-
r- .	**-"■	ra. Saj ni mogo-
BeH na potezi remizira
la vas bo pretnoč črnega. Belemu vendar ;;visi« kralj takorekoč v zraku. Pa je le mogoč remis, Rinck ga je čudovito skril. Poskusite!
Rešitev 29. šahovskega oreha
N. D. Grigorjev; (Beli: Kg8, kmeta cl3 in
Ta slavna, velika Ulmska igralka očarjuje s svojim glasom slehrnega gledalca, poleg tega pa je ta film tako izborno režiran, da bo o njem govorilo vse mesto. —
Naši reševalci so sc Gricorjevu že precej ,,privadili'', da jim gre kai' lepo izpod rok. Med 18 poslanimi jc bilo 25 pravilnih rešitev. Pravilno so rešili: I. Krampač, J. Dolenc, P. Senica, L. Križanič, T. Meh, K Bohauec, 11. Gobec, D. Brglez, M. Verk, L. Gabrijan, A. Jakolie, dr. R. Klasinc, A. Manfreda ,vsi iz Maribora; J. Sašet in L. Zajc, Ljubljana; T Kočan in .1. Pirjevec, Mežica; R. Goljat, Dovže; A. Medved. Žerjav; S. Tomšič, Ormož; J. Jol'dan; Sv, JuriT Ob Ščavnici; Mgr. Hočevar, Radeče; dr. 1). Senčar, Prevalje; J. Schneider in JF. Grein, Celje.
žreb je določ'1 nagradp roman dr. I*. Zbašnika v2rlVe" I- ranču Bohaitcu, dijaku ki. g. v Murilx>ru.
£k$jt&es
veliki film o afriškem pragozdu in romanu o dveh pri iateljih, ki sta ljubila eno ženo.
Proda se lepo
VINOGRADNO POSESTVO
3	ha 45 a,'z ViftlČarijO ul stanovanjsko hišo za 260.000 dinarjev. Naslov v osi. odd. »Vcčcrnika«.	22557-11
Kupon za šahovsko nagrado
„^ečernlk“, 7. februarja 1941
L	do 2U besco ^0 .in. vsaka nadaljnja
besed« 2 din
Rabim
Boljše, cisto zdravo	POSOJILO
DEKLE	za 40—50.000 din. Garancija
ki zna samostojno in štedlji- Posestvo v vrednosti 160— vo kuhati, lepo sobe posprav 180 tisoč din. Ponudbe Pod lfati in likati, se sprejme- ^Sigurnost« na ojjl. odd-:,»Ve Predstavijo se naj samo ta- černika«.	22075-12
ke. ki imajo dolgoletna izpri-čevala, Maistrova II. Tezno-22582-2
~	     —	jo 20 besrd 15 din. vsakn nadnljnjp
Prvovrstna	l,escda 1 din
KUHARICA	NOVA	SPALNICA
z dolgoletnimi spričevali se \z mehkega lesa, pobarvana, sprejme k dvem osebam. Pe- m posamezne postelje ter rica v hiši. Salo« »Šteiani- nočne omarice poceni napro*
ia«, Grajski trg 6___22518-2	daj. Mizarstvo, Slovenska
■■HMrVSVSffAHMM I ul- 28.	22570-17
d.-* 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
do 20 besed 20 din. vsak« nadatinia beseda ž din
GOSTILNA »EVROPA« STUDENCI
Vsako soboto in nedeljo koncert. Pojedina piščancev, porcija din 10.—. Sobe za tujce. Telefon 2859.	22568-1
V nedeljo, 9. JI. vsi na veselo PUSTNO RAJANJE v gostilni »Triglav. Za dobro kuhinjo in klet #o priporoča Mara FjtoJt	225.60-1
KANC
Jo 10 beseč 20 din. vsaka nadaljni* hasodo ** din
PARCELA
2000 m3, V4 ure od glavnega kolodvora, se takoj proda. --Vprašati Košaki 47-	22551-11
Nogavice trajnc
po »Nlreala« kopeli aw>
MALE OGLASE
za sopotuo-nedcljako številko „Vcčernika“ Sim-prci v tednu* najkasneje do
\/\ / Ali >NIMBLA<
V/ l
iv/ J patalj (zank)
/	'	Din	30--,
>nimela< SMiOPROMJA
CILJI. poStnl pradal 2
V soboto dne 8. februarja 1941 otvoritev
Cankarjeva ul. 11 z najnovejšo zvočno aparaturo znamke Victoria
ker so do tedaj oddani tnali oglasi brez posebne pristojbine in zb*° cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani.
O obl «e v drogerijah«!! trgovinah
KINO STUDENCI
PREPROGO
omaro za predsobo in razno proda skladiščnik. Meljska c 29.	22566-17*
Prvi naš film je premiera
«»“	• r r*	■	■	■ m. m* m
(Zlomljena srca) z Charles Boyerjem ljubimcem žena.
Oglasni oddelek.
!o ?0 besed 15 din vsaka uad;ill:iln besedj ’ din
PLESNE FRIZURE
za Obrtniški ples. Salon Knez Ulica kneza Koclja 24, Maribor;	22573-18
Predstave ob delavnikih ob 16 , l8. in 20. uri, ob nedeljah in prazn kih ob	11
matineja; popoldne pa ob 1/SI5.,	17., '/,19. in V«2l. uri.
Izdajo m urejuje AlJOL.I IUUMK.AK v Mariboru liska Mariborska tiskarna d d. predsiuvnik S l A.NKU OLI Ll.A v Mariboru ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 0. — Iclelou uredništva štev. 25-07 in uprave štev, 28-67.