264
Šolske stvari.
Šolska letina.
Letnik c. k. vise realke Ljubljanske za 1878. (Jah-reabericht der Staats Oberrealschule in Laibach) se začenja z Jako temeljito razpravo slovenskega jezika , v katerem je Primož Truber, najstareji slovenski pisatelj, spisal svojega „Matevža", ne da bi slovstvu slovenskemu dal knjigo, ampak zato, ker ga je potreboval za svoj namen — za propagando Lutrove vere na Slovenskem. Za predmet razprave svoje si je prof. Leveč izbral posebnosti narečja Truberjevega in to temo nemški obširno obdelal v letošnjem realkinem letniku, kateremu je ravnatelj dr. Mrhal dodal navadna šolska poročila. Profesorjev in namestnih učiteljev je bilo 18, učencev pa 340, med katerimi po mater-
nem jeziku 168 Slovencev, 137 Nemcev (?), 28 Italijanov, 5 Srbo-hrvatov, 1 Ceh in 1 Francoz, — po veri vsi katoličani razen 6 druzib vernikov. Med obligatnimi jezici nahajamo nemški, slovenski, italijanski (od 3. razreda počenši) in francoski jezik (od 5. razreda naprej). Da pa je slovenski jezik obligaten jezik, to je, predpisan jezik vsacemu realkinemu učencu kakor je nemški, italijanski in francoski jezik, to je zgolj fikcija in res čuditi se moramo ravnateljstvu, da si ga upa staviti na mizo obiigatnih naukov, ker je po dodatku njegovem z ukazom ministrovim od 23. oktobra 1875. leta posajen na „katzenti3chel" realke s temi-le besedami: ,,Zur Theilnahme am slo-venischen Sprachunterrichte sind nur jene Schiiler verpfiichtet, deren Eltern oder Elternstellvertreter dies ausdriickiich verlangen" (to je, slovenščino učiti se morajo le taki učenci, katerih stariši ali njihovi namestniki to izrecno zahtevajo). Po takem je italijanski jezik ministerstvu bolj pri srcu kakor slovenski na domačih tleh, — mar zato, da propaganda za „Italio irredente" čedalje krepkeja prihaja in se jej tla gladijo do Postojne in še daije , ko vidi, da smo tudi v Ljubljani bolj Italijani kakor Slovenci?! — Z realko v zvezi je obrtnijska napredovalna šola, v katero je preteklo leto hodilo 156 učencev (13 do 32 let starih) za poduk v risanji ornamentov in modeliranji, v mehaniki in stavbah.
Letnik državne gimnazije v Mariboru (Programm des Staats-Gimnasiums in Marburg) ima v nemškem jeziku na Čelu sestavek prof. M. ValenČaka z naslovom: „Primož Trubar,*) der Begriiader der neuslovenischen Literatur", ki popisuje življenje Trubarjevo in njegovo 361etno delovanje na slovstvenem polji od leta 1550 do 1586., po katerem je na svitlo prišlo 18 bolj ali manj obširnih spisov njegovih. — Tako je letošnja šolska letina prinesla dva članka o Trubarji: enega v Ljubljani, druzega v Mariboru; uni se giblje na čisto jezikoslovnem, ta pa sega po druzih razmerah. — Profesorjev in druzih učiteljev je Mariborska gimnazija imela 17, učencev pa je štela 259, med katerimi 128 Nemcev (?), Slovencev 127, 2 Hrvata in 1 Magjar, po veri, razen 2, bili so vsi katoličani. — Slovenski jezik se po vseh razredih nahaja kot obligaten nauk; učencem nemške narodnosti se je pa kot prostovoljen predmet predaval za dijake doljne gimnazije v 4, za dijake više gimnazije pa v 2 razdelkih.
*)   Tukaj Trubar,   tam Truber;   enkrat Prešeren drugikrat Preširn!