268
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Kdaj se začne zopet državni zbor, ni še gotovo; nekteri časniki pripovedujejo, da 9. dne prihodnjega mesca. Sicer se pa tudi le od odseka, ki prevdarja konkurzni red, sliši, da dela. — Danes (18. avgusta, ki je 33. rojstni dan Njih Veličanstva cesarja) ima na Du-naji biti velika veselica v praterji. — Da se nekoliko pomaga nadlogam na Ogerskem , kjer je suša ljudem vse vzela, bo dežela ogerska na posodo vzela 2 milijona; 31. dne p. m. je ta zajem prejel cesarjevo dovoljenje. — V nekterih okrajih ogerskih in sekulskih so se začele nove volitve za erdeljski zbor; mnogo prejšnih poslancev, ki so zapustili zbor, so zopet izvolili. — V Zagrebu pride na svitlo znanstveni časnik, ki bode obdelaval povestnico, filologijo in prirodoslovje; gospodje Rački, Jagič in Torbar stojijo na čelu temu početju. — Silna vročina v Trstu je pre-uzvisenega škofa Strosmaj er-j a, ki se je mislil več tednov v morji kopati, primorala, da je kmali zapustil Trst   in se   Čez Sisek,   kjer je  bil   slavno sprejet,
vrnil domii v Djakovo. — Silni hrup, ki je trpel vee tednov o poljsko-rusovskih zadevah, je potihnil; angležka vlada noče vojske z Rusom, ker ne zaupa Francozu; avstrijanska pa tudi ne; kaj bode storil zdaj cesar Napoleon, se ne ve; govori se zdaj celo in še več ko lani, da francozka in ruska vlada imate skrivno zvezo med seboj, in da po tej prijatelški poti misli Napoleon za Poljake kaj doseči. Boj pa trpi neprenehoma, čeravno Poljaki vidijo, da ne bodo nič opravili. — Pozornost sveta se je od poljsko-ruskega bojišča nenadoma obrnila v Frankobrod, kamor je na 16. dan t. m. avstrijanski cesar Franc Jožef sklical vse nemške vladarje in glavarje 4 svobodnih mest (Breme, Hamburga, Ljubeka in Frankobroda na Majnu). Bilo je razun glavarjev teh mest v nedeljo, 16. avgusta, zbranih že 23 vladarjev (kraljev, nadvojvodov, vojvodov in knezov); le kralj pruski, kterega vsi želijo, ni prišel, tudi kralj danski ne in nekoliko malih knezov ne. V pondeljek je cesar avstrijanski vladarskemu zboru predložil svoje nasvete, ki pa še niso znani; v torek ni bilo zbora zavoljo godu cesarjevega; za sredo je napovedan dan posvetovanja o teh predlogih; v četrtek pa ima konec biti zbora. Ker se je pruski kralj odpovedal zboru, se je zopet nemška sloga začela s neslogo. — Druga imenitna novica je zdaj, da po nasvetu cesarja Napoleona ima avstrijanski nadvojvoda Mak širni lian krono meksikanskega cesarstva na ponudbo. Ali jo bo sprejel, se še ne ve, ker po vradnem časniku „Abd. Post" je še veliko poravnati, preden vzame nadvojvoda, kar se mu ponuja. Meksika je država v srednji Ameriki, še več ko na pol veča memo avstrijanskega cesarstva, pa malo prebivavcev ima; kar so se Meksikanci odkrižali španjskega jarma, je preku-cija sledila prekucii, dokler je ljudovlado (republiko) unidan pomirila sila francozkega orožja. — 15. avgusta je veliki Napoleonov praznik na Francozkem. Vsako leto je ta dan cesar sprejemal poslance ptujih vlad, letos pa ne; menda so politične homatije dandanašnje sicer zgovornemu cesarju besedo vzele. — Tudi iz Pariza se piše, da že 158 let niso imeli toliko vročino, kakor so jo imeli 9. dne t. m., ko je R. gorkomer v senci kazal čez 31 stopinj gorkote.