DOLENJSKI LIST — Št. 11 (1146) — 16. marca 1972
n
S
SKUPSCINSKI
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik IX.
Novo mesto, 16. marca 1972
Št. 6
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ:
66. Odlok o davkih občanov občine Črnomelj
67. Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
68. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja
69. Odlok o sprejetju zazidalnih načrtov v Črnomlju
70. Odlok o višini sredstev za dnevno varstvo otrok
71. Odlok o občinskih upravnih taksah
72. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1971 OBČINA MET LIK A : 73. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o začasnem usmeijanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo
OBČINA ČRNOMELJ 66.
Na podlagi 6. in 1 3. člena zakona
o	davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 125. člena statuta ob-t čine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela
ODLOK o davkih občanov občine Črnomelj
l.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Davki občanov se v občini Črnomelj urejajo, predpisujejo in določajo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi zakona in tega odloka.
2. člen
S tem odlokom se urejajo davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje, predpisujejo trajne in začasnć oprostitve ter olajšave v skladu s pooblastili, po določilih zakona o davkih občanov.
3. člen
Dolobče zakona o davkih občanov se neposredno uporabljajo, ne glede na to, da so posamezne njegove določbe povzete v tem odloku.
4. člen
Oprostitve in olajšave, uvedene s tem odlokom, za katerih uvedbo ni dano pooblastilo v zakonu o davkih občanov, veljajo samo za dohodke, ki pripadajo občini.
5. člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjige tudi davčni zavezanci, ki opravljajo žagarsko dejavnost (razrez hlodovine) in sicer knjige o opravljenem prometu (žagarski dnevnik).
11.
VRSTE DAVKOV
6. člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine, so:
1. davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja:
2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti:
3. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
4. davek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6. davek na dohodke od stavb;
7. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
8. davek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih;
9. davek na dobitke od iger na srečo.
III.
DAVEK
JZ OSEBNEGA DOHODKA
IZ DELOVNEGA RAZMERJA
7. člen
Stopnja davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki pripada občini za proračun, znaša 3.66 %.
8. člen
Za kategorijo osebnih dohodkov, od katerih se plačuje davek iz oseb-
nega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove,' se db-ločijo naslednje pavšalne mesečne osnove:
1. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic - 500,00
2. od osebnih dohodkov oseb. zaposlenih pri krajevnih skupnostih
-	500,00
3. od osebnih dohodkov ribičev, in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma v lovskih organizacijah -
500.00
4. od osebnih dohodkov oseb. zaposlenih v planinskih domovih -
400.00
5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih - 300,00
IV.
DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
9.	člen
Za odmero davka od kmetijstva se območje občine razdeli v III. in
IV.	skupino katastrskih občin. III. skupina pa se razdeli še v dve podskupini, in sicer:
na podskupino III. a, in na podskupino III. b
1.	V III. a skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Črnomelj, Dobliče. Dragatuš, Golek, Gradac, Griblje, Krasinc, Loka, Petrova vas, Talčji vrh, Tanča gora in Zastava.
2: V III. b skupino se uvrstijo katastrske občine:
Belčji vrh, Brezje pri .Vinjeni vrhu, Butoraj, Črešnjevec, Hrast pri Vinici. Kot pri Semiču, Mavcrlen, Nova lipa, Semič, Sodji vrh. Stara lipa. Štrekljevec, Tribuče, UčakoVei, Vinica in Vinji vrh.
3.	V IV. skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine:
Adlešiči, Bedenj, Bukova gora.
Bojanci, Blatnik. Crmošnjice, Damelj, Dolenja Podgora, Golobinjek, Kleč, Marindol, Preloka, Pribišje, Planina. Radenci, Sinji vrh, Sodevci, Stari trg. Stale in Zuniči.
Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja:
1. od negozdnih zemljišč po katastrskem dohodku po naslednjih stopnjah:
v III. a skupini po stopnji - 14 '/
v III. b skupini po stopnji - 12 9'
v IV. skupini po stopnji - 5 7r
2. Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh skupinah katastrskih občin po proporcionalni stopnji 20%.
10.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
' 2. na katerih zasadijo nove vinograde z žlahtno trto. če je zasajeno najmanj 0,30 ha za 5 let:
3. zemljišču s površino nad 20 arov, na katerih zasadijo nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade;
a) za 8 let zemljišča, na katerih zasadijo češplje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje:
b) za 10 let za zemljišča, na katerih zasadijo orehe;
c) za 5 let za zemljišča, na katerih zasadijo druge dolgoletne nasade.
Davčna olajšava po tem členu se prizna na podlagi zavezančeve prošnje in potrdila, ki ga davčnemu zavezancu izda pristojni občinski upravni organ za kmetijstvo, da je bilo delo pri obnovi kmetijstva opravljeno v skladu z veljavnimi predpisi.
11. člen
Plačila davka od kmetijstva se oproste zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od površin ne presega 500,00 din in ki jim je kmetijstvo edini vir dohodka za preživljanje.
Davka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci (ki jim je kmetijstvo edini vir dohodka za preživljanje) iz višinskih krajev, če jim skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000,00 din in ki prebivajo v naslednjih krajih:
Bojanci, Marindol, Miliči, Paunoviči, Bistrica, Stražnji vrh, Grič. Maverlen, Dečina, Dolnji Radenci, Gornji Radenci, Srednji Radenci, Brezje pri Rožnem dolu, Gaber, Gornje Laze, Hrib pri Rožnem dolu, Potoki, Preloge, Pribišje, Vrčice, Rožni dol, Sela pri Vrčicah, Vrh, Damelj, Breg, Dalnje njive, Draga, Gorica, Sinji vrh, Špeharji, Kovačji grad, Vukovci, Gradnik. Praproče, Sodji vrh, Brezova reber, Maline, Doblička gora, Rodine, Naklo, Rožič vrh in Zapudje.
12. člen
Kmetom borcem in aktivistom, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodka za preživljanje in imajo priznano posebno delovno dobo pred 9. 9 1943 do 15. 5. 1945, se poleg olajšav po republiškem zakonu o davkih občanov prizna še posebna olajšava v višini 30 % od občinskega davka od kmetijstva.
13. člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, v preureditev stanovanjskih prostorov v turistične namene ali zgraditev gospodarskih prostorov, se prizna posebna olajšava v višini 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava znaša:
1. za preureditev stanovanjskih prostorov v turistične namene, zgraditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, preusmeritev gospodarstva in živinorejske proizvodnje, uvedbo pašno-košnega sistema, izvedbo melioracij in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov ne more znašati več kot znaša 5-letna odmera davkov od kmetijstva;
2. za nabavo strojev in kmetijske opreme pa olajšava ne more znašati več kot znaša 3-letna odmera davka od kmetijstva.
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti:
- za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva: ureditveni program, potrjen od strokovne službe pristojnega občinskega upravnega organa, in dokazila o višini vloženih sredstev;
- za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme: dokazilo o vloženih sredstvih-
- za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo, in dokazilo o višini vloženih sredstev.
Olajšava sc prizna v letu, v katerem je bila naložba izvršena ter se obračuna glede na višino priznane
olajšave v tekočem in naslednjih štirih oziroma.dveh letih.
Če upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katere je priznana olajšava, ta olajšava preneha že v letu odtujitve.
Olajšave iz tega člena se zavezancu priznajo za vsako prvo nabavo posameznega kmetijskega stroja oziroma kmetijske opreme.
14. člen
Zavezancem davka od kmetijstva, katerih družinski člani obiskujejo šolo za kmetovalce, se prizna olajšava v višini 50% odmerjenega občinskega prispevka od kmetijstva. Olajšava se prizna za dobo dveh let pod pogojem, da ima učenec pozitivni učni uspeh.
V.
DAVEK
IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA
OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
15. člen
Davek od obrtnih dejavnosti plačujejo po dejanskem dohodku zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroskov presega 25.000 din in zavezanci:
1. avtoprevozniki,
2. gostinci,
3. davčni zavezanci, ki opravljajo proizvodno obrtno dejavnost.
Od točke l do 3 tega člena so davčni zavezanci dolžni plačevati davek po dejanskem dohodku ne glede na višino ustvarjenega dohodka.
16. člen
Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku in ki pripada občini, se odmerja po naslednjih stopnjah:
	do	30.000	10%
od	30.000 do	35.000	13 %
od	35.000 do	40.000	16%
od	40.000 do	50.000	19 %
od	50.000 do	60.000	22%
od	60.000 do	70.000	25 %
od	70.000 do	80.000	28%
od	80.000 do	90.000	30%
od	90.000 do	110.000	32%
od 1	10.000 do 130.000		33 %
od 130.000 do 150.000			34 %
nad 150.000			35 %
Odmerjeni davek po stopnjah iz tega člena se zniža obrtnikom, če ne zaposluiejo tuje delovne sile od odmerjenega davka za vsakega od navedenih pogojev po 20 %:
1. zaradi zmanjšane delazmož-nosti (starost nad 60 let ali invalidnost);
2. dejavnosti, ki so sezonskega značaja:
3. posebne dejavnosti, ki so pomembne za zadovoljitev potreb občanov zaradi pomanjkanja takih dejavnosti;
4. ako je delavnica v manjšem kraju in to zmanjšuje obseg poslo-
vanja za naslednje obrti: tesarstvo, topografstvo, tapetništvo, steklarstvo, pečarstvo, teracerstvo, mehanika koles, kolarstvo, krojaštvo, so-darstvo, steklarstvo, dimnikarstvo, parketarstvo.
Ne glede na naštete pogoje od točke 1 do 4 tega člena, se zniža odmerjeni davek za 80 % od naslednjih dejavnosti:
čevljarstvo, šiviljstvo, kovaštvo, pletarstvo, sodarstvo, čipkarstvo, vrtnarstvo, mletje žita, umetna obrt in popravilo gospodinjskih strojev.
Zavezancem davka od proizvodnih obrtnih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v ražšiijeno reprodukcijo, se prizna posebna olajšava v skladu z določili 81. člena zakona o davkih občanov.	.
17.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000	din, če ne zaposlujejo tuje delovne sile ter tisti zavezanci, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, za katere je v tem odloku določeno, da plačujejo davek po dejanskem dohodku. Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od pogojev, obsega, načina, vrste dejavnosti, delovne sposobnosti zavezanca in predvidenega dohodka.
Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja vnaprej. Najvišji letni pavšalni znesek ne more biti višji kot bi znašal po 10% stopnji odmerjeni davek od dejanskega dohodka 25.000 din. Najnižji letni pavšalni znesek davka od obrti znaša -za posamezne stroke:
1. nekovinska		300 din
2.	kovinska	350 din
3.	elektrotehniška	400 din
4.	kemična	300 din
5.	papir rila	300 din
6.	lesna	300 din
7.	tekstilna	150 din
8.	usnjarska in gumarska	sl50 din
9.	živilska	200 din
10. stavbarstvo		400 din
11.	obrtne in osebne ter druge storitve: a) moško in žensko	
	frizerstvo	200 din
	b) mlinarstvo	200 din
	c) krpanje, pranje	
	• in likanje perila	
	in oblek	150 din
	d) ostale	
	osebne storitve	150 din
12.	vse ostale dejavnosti	200 din
18. člen
Občinski davki iz obrtne dejavnosti po odbitku se plačujejo za naslednje vire po stopnjah:
1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in lotu - 10 %
2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 15 %
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic - 15 %
4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno -15 %
5. od zbiranja naročil za časopise. knjige, revije in podobno -15 9?
6. od provizij poslovnih agentov, poverjenikov ter zbiranja oglasov -15 %
7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 15 %
8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 20 %
9. od dohodkov, doseženih s priložnostnim opravljanjem storitev za organizacije združenega dela, državne organe iri druge organizacije -20%
10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega odstavka - 15 %
11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo za izvirnike - 10 %
12. od dohodkov, doseženih po
3.	in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov - 10 %.
19. člen
Davka od obrtnih dejavnosti so oproščeni občani, ki opravljajo obrtne storitvene dejaynosti brez uporabe tuje delovne sile ali pomoči svojih družinskih članov, če znaša njihova starost preko .60 let pri ženskah in 65 let pri moških.
Občan, ki na osnovi obrtnega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno storitveno dejavnost, je oproščen plačila davka za 12 mesecev od začetka opravljanja take dejavnosti.
Davka od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni doT hodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim, obiralci hmelja, od prevoza mleka in pluženja snega z vprežno živino, ter dohodki od izdelovanja domače obrti (pisanice in vezenine).
VI.
DAVEK
IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
20. člen
Stopnje davka od intelektualnih storitev, ki se odmerja po dejanskem dohodku so:
	* do	30.000	10%
od	30.000 do	35.000	13%
od	35.000 do	40.000	16 %
od	40.000 do	50.000	19%
od	50.000 do	60.000	22%
od	60.000 do	80.000	28%
od	80.000 do	90.000	30%
od	90.000 do 110.000		32%
od	110.000 do 130.000		33 %
od 130.000 do 150.000			34%
nad 150.00			35 %
21.	člen
Zavezanci davka od intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
DOLENJSKI LIST - Št. 11 (1146)-16. marca 1972
n
(N
2
te
Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od pogojev, obsega, načina, vrste storitev, delovne sposobnosti zavezanca in predvidenega dohodka.
Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja vnaprej. Najvišji letni pavšalni znesek ne more biti višji, kot bi znašal po 10% stopnji odmerjeni davek od dejanskega dohodka 25.000 din.
Najnižji letni pavšalni znesek davka od intelektualnih storitev znaša 200 din.
22. člen
Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci po enotni stopnji 15 %.
VII.
DAVEK
IZ OSEBNEGA DOHODKA
OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV
IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
V
23. člen
Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3 %.
Ne glede na določbe 1. odstavka tega člena se plačuje ta davek po 10% od osebnih dohodkov od avtorskih pravic v naslednjih primerih:
1. doseženih od reklamnih slik, risb, plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2. od raznih skic, risb. stripov in drugih podobnih del;
3. od artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na za-bavno-glasbenih prireditvah;
4. reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
VIII.
DAVEK
NA DOHODKE OD STAVB
24. člen
Davek na dohodke od stavb plačujejo lastniki ttavb na območju naselij: Črnomelj, Kanižarica, Kočevje, Sela pri Semiču. Semič, Svib-nik. Vavpča vas, Vinica. Vojna vas in Dragatuš.
V	ostalih krajih občine se ne plačuje davek na dohodek od stavb, razen od tistih stavb, ki se oddajo v najem.
25. člen
Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina ozirom« najemnina ali najemninska vrednost, zmanjšana za stroške uporabljanja in vzdrževanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe.,
Višina stroškov za upravljanje, vzdrževanje in amortizacijo stavbe se določi na 60 odstotkov od stanarine oziroma rtajemnine ali najemninske vrednosti.
26. člen
Davek na dohodke od stavb znaša 30 odstotkov od ugotovljenih osnov.
IX.
DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
27. člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova	Stopnja
do 5.000	12 %
od 5.000	do 10.000	15 %
od 10.000	do 15.000	18%
od 15.000	do 20.000	21 %
od 20.000	do 25.000	24 %
od 25.000	do 30.000	27 %
od 30.000	do 35.000	30 %
od 35.000	do 40.000	33 %
od 40.000	do 45.000	37 %
od 45.000	do 50.000	40 %
nad 50.000	45	%.
Ne glede na določila po prvem odstavku tega člena se ta davek plačuje po enotni stopnji 15 % od dohodkov iz posesti motornih in priklopnih vozil.
^	28.	člen
Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob v turistične namene se oprosti plačevanja tega davka.
X.
DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
29.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, ki znaša več kot
100,00	din, plačajo od takega dobitka davek. Davek od dobitka od igre na srečo, ki pripada občini, se odmeija v višini 10 odstotkov od dobitka.
XI.
DAVEK NA DOHODEK.
DOSEŽEN Z UPORABO
DOPOLNILNEGA DELA .
DRUGIH
30.	člen
Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na tujo delovno silo, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, sc določi v višini 30 odstotkov takim osebam neto izplačanega osebnega dohodka.
31.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se obračunava od osnove v višini 30 odstotkov izplačanih osebnih dohodkov po stopnji 15 odstotkov.
Zavezancem, ki redno zaposlujejo več kot enega delavca, se davek na tujo delovno silo zniža za 10 odstotkov za vsakega nadaljnjega delavca, vendar največ do 50 odstotkov odmerjenega davka po določbah tega člena.
XII.
KONČNE DOLOČBE
32. -'len
Svet za družbeni plan in finance pri občinski skupščini Črnomelj se pooblašča, da lahko na zavezančevo prošnjo oziroma na obrazložen predlog davčnega organa določi, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi z izteijavo spravili v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, oziroma da se lahko davčni dolg pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini.
33. člen
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca, ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve, če ne poravna svojih davčnih obveznosti v roku 6 mesecev od njihove zapadlosti, ali če zavezanec, ki se je preselil iz droge občine, nima poravnanih družbenih obveznosti v občini, kjer je imel pred tem prijavljeno obrt.
Poroštvo obsega pismeno poroštveno izjavo dveh porokov, za katera davčni organ ugotovi, da sta lahko poroka, ker sta lastnika nepremičnega premoženja ali imata osebni dohodek iz delovnega razmerja.
34. člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davkov se določi 31. januar za preteklo leto. če ni z zakonom ali z drugimi predpisi določeno drugače.
35. člen
Svet za družbeni plan in finance občine Črnomelj je pooblaščen, da daje po potrebi pojasnila za tolmačenje in izvajanje tega odloka.
36. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Z dnem. ko začne veljati ta odlok. preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 3 do 38 in 4 do 43/1971).
Številka: 422-55/65
Datum: 9. 3. 1972
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ. 1. r.
67.
Na podlagi '68. in 70. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. SRS št. 17/71) in 92. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na 25. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
1. člen
Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ofcčine Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: svet) kot družbeno telo.
2. člen	*
Predsednika, tajnika in člane sveta imenuje skupščina občine Črnomelj izmed predstavnikov zai^ter^ siranih organov in organizacij ter strokovnjakov s področja cestnega prometa.
Mandatna doba predsednika, tajnika in članov sveta traja štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
3. člen
Naloge sveta so:
- obravnava in proučuje cestno prometno problematiko;
- pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu;
- usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki sc ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo:
- izdaja in razširja prometno-vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek drugih sredstev javnega obveščanja;
- predlaga organom in organizacijam. ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje prometne varnosti;
- opravlja tudi druge zadeve s področja preventive in vzgoje y cestnem prometu.
4. člen
Natančnejše določbe o delovanju sveta se določijo s poslovnikbm o delu, ki ga sprejme svet.
• j •
5. člen
Sredstva za izvrševanje nalog sveta določi občinska skupščina V vsakoletnem proračunu na podlagi programa za delo sveta.
Sredstva za delo sveta, ki šo določena v proračunu občine., uporablja svet na podlagi programa za delo sveta, ki ga sprejme svet. potrdi pa svet za občo upravo, delo in notranje zadeve.
a
6. člen
Strokovne naloge za svet opravlja tajnik sveta, upravno tehnično delo oddelek za splošne zadeve, računovodstveno delo pa oddelek za gospodarstvo in finance.
{ :
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-1/72
Datum: 9. marca 1972
Predsednik občinske
skupščine Črnomelj:
inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
68.
Na podlagi 26., 27. in 28. člena Zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraže-
vanja v SRS (Ur. list SRS, št. 8/69) in 125. člena Statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja
1. člen
Za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Črnomelj v letu 1972 se s tem odlokom določa stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in del občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
2. člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 0,97 %.
Med sredstva za izobraževanje se steka tudi 50 % vseh ostalih sredstev prispevkov, navedenih v 1. členu tega odloka.
Presežek sredstev, zbranih po prvem in drugem odstavku tega člena nad znesek 1,630.000,00 din, se odvede na poseben račun proračuna občine namensko za investicije v šolstvu.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-13/71
Datum: 9. marca 1972
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
69.
Na podlagi 125. člena Statuta občine Črnomelj ter 12. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, štev. 16/67) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnih načrtov v Črnomlju
1. člen
S tem odlokom sc sprejmejo:
1. Zazidalni načrt za predel „Grajske njive", ki obsega zemljišča za stadionom v Črnomlju do predvidenega daljnovoda.
2. Zazidalni načrt za „Rdeči hrib“. ki obsega predel med Viniško cesto do naselja Kočevje^ utico Nova Loka in daljnovodom.
Oba projekta sta izdelana pod štev. 1557 v urbanističnem zavodu Projektivni atelje Ljubljana.
2. člen	^
Zazidalna načrta sta stalno na
vpogled občanom, organom in or-
ganizacijam pri upravnem organu občinske skupščine Črnomelj, ki je pristojen za urbanizem.
3.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-121/71
Datum: 9. marca 1972
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
skem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Številka: 56-8/71 Datum: 9. marca 1972
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
70.
Na podlagi 4., 6., 10. in 12. člena zakona o skupnosti otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 43/67, 41/68, 40/69), 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972 (Ur. 1. SRS, št. 7/72) in 125. člena Statuta občine Črnomelj, je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela
ODLOK
o višini sredstev za dnevno varstvo otrok
1.	člen
S tem odlokom sc določi del občinskega prispevka za dnevno varstvo otrok, ki se steka v sklad otroškega varstva pri temeljni izobraževalni skupnosti Črnomelj.
2.	člen
Sredstva za dnevno varstvo otrok v občini Črnomelj tvori:
1. 0.45% prispevek od sredstev, namenjenih za osebne dohodke, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije ter državni organi;
2. 0,40 % prispevek od čistega mesečnega zneska pokojnin, ki ga plačujejo za upokojence in delo/ne invalide skladi pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
3. 0,2 % prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ter od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki ga občina odstopa skladu za dnevno varstvo otrok.
3.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se uporabljajo in dajejo za namene iz 36. in 37. člena zakona o skupnosti otroškega varstva in nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.
4.	člen
, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenj-
71.
Na podlagi 4. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. list SRS št. 7//2) in 125. člena Statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. marca 1972 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.člen
Upravne takse v občini Črnomelj se plačujejo za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih v občini Črnomelj po taksni tarifi Zakona o upravnih taksah (Ur. list SRS, štev. 7/72).
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. S tem dnem preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/69).
Številka: 423-4/69
Datum: 9. marca 1972
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
72.
Na podlagi 62. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-po-litičnih skupnosu (Uradni list SFRJ, št. 3.1/64, 33/64, 28/66, 1/67, 54/67, 30/68, 32/70 in 15/71), 64. člena zakona o financiranju dnlžbcno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68) in 125. člena statuta občine Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske, št. 15/64) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1971
l.člen
V	odloku o proračunu občine Črnomelj za leto 1971 (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/71) se 1. člen spremeni in se glasi:
Proračun občine Črnomelj za leto 1971 obsega dohodke, ki znašajo skupaj 8,151.999 din, od tega:
- prispevek za uporabo mestnega zemljišča	150.000
- razporejeni dohodki
v znesku	8,001.999
2. člen
1. Zviša se vrsta dohodkov:
1. Prispevki	38.000
2. Davki	165.000
7.	Dopolnilna sredstva 319.600
2. Zniža se vrsta dohodkov:
2. Davki	4.000
3. Takse	58.000
3. člen
V	posebnem delu proračuna za leto 1971 se izvrši sprememba tako, da se:
1.	zviša glavni namen
04 - Socialno varstvo 319.600
05 — Zdravstveno varstvo 61.000 07 - Delo državnih organov 46.000 13 - Dejav. družbeno-političnih
organizacij in društev 4.000 17 - Proračunske obveznosti iz
preteklih let	30.000
4. člen
Zvišanje oziroma znižanje po posameznih oblikah dohodkov in razrednih skupinah je razvidno iz bilančnega dela proračuna.
5. člen
Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-6/71 Datum: 24. decembra 1971
Predsednik občinske skupščine Črnomelj: inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r.
f-
<z>
OBČINA METLIKA
73.
Na podlagi 119. člena statuta občine Metlika je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 18. februarja 1972, sprejela
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti odloka o začasnem usmeijanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo
1. člen
Veljavnost odloka o začasnem usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/71) se podaljša za nedoločen čas oziroma do sprejetja- ustreznega odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
2. čle
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v SDL in se uporablja od 1. januarja 1972 dalje.
Številka: 36-2/66
Datum: 18. 2. 1972
Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r.
f"
Os
sO
>C/5
C«
►“»
Z
w
-J