OB ODKRITJU NAJDIŠČ SILEKSOV NA LJUBLJANSKEM BARJU DRAŠKO JOSIPOVIĆ Organizirana arheološka izkopavanja te- čejo na Ljubljanskem barju, na bolj ali manj močvirni pokrajini med Škofljico in Vrhniko ter med Krimom in Ljubljano, z manjšimi presledki vse od leta 1875. Takrat so na ledi- ni Kepje ob Ižanski cesti pri današnjem Igu izkopali ostanke visoko razvite bakrenodobne koliščarske naselbine. Odkritje je bilo brez dvoma pomembno v širšem evropskem pro- storu in je odmevno vplivalo na arheološka raziskovanja v "Vzhodnih Alpah in na Balka- nu. Ljubljansko barje je tako postalo kar ne- kakšen sinonim, pod katerim si predstavljamo prav naselja na koleh. Vendar pa je na tem prostoru življenje bujno utripalo tudi v mlaj- ših arheoloških obdobjih, skoraj kontinuira- no od bronaste dobe mimo posebej živahnega antičnega obdobja vse jio prihoda Slovanov. | Danes je na Barju registriranih že več kot sto najdišč, ki nedvomno predstavljajo enega največjih arheoloških kompleksov v Slove- niji.' Za nas posebno zanimiva je skupina de- setih najdišč na trdini, ki so bila odkrita pri arheološki topografiji v letih 1974—1981. Skupno vsem tem najdiščem je izredna mno- žina drobnih, skoraj mikrolitskih orodij iz sileksa dn razbitih, deloma fosihziranih kosti. Po trenutnih domnevah naj bi bila večina teh najdišč predneolitske starosti.^ Še starejša dokaza o prisotnosti človeka v paleolitiku na področju Ljubljanskega barja sta dva. Prvi je bil odkrit leta 1905. To je danes žal izgublje- na slučajna najdba z Vrhnike, s področja nekdanje Petričeve opekarne. Po opisu je imela najdena odlomljena leva rogovila se- vernega jelena {^Rangifer tarandus) na zu- 2_ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 nanji strani vreze in zareze, ki so jih pripisali paleolitskemu človeku.' Najdba je danes opredeljena kot tardigravettien (kljub po- manjkanju nekaterih argumentov, saj dej- stvo, da rogovila pripada severnemu jelenu, ki se v Sloveniji pojavi šele v času viška würma III — pred okoli 20.000 leti, ni dovolj. Za to oceno je važna trditev S. Brodarja, ki pravi, da je treba računati s končnim obdob- jem würma, ko je klima postala najostrejša in je na Barju prevladovala tundra).* Zaradi skromnih podatkov, ki so na razpolago, ni več mogoče ugotoviti, ali so bili vrezi na rogovili samo tehnične narave (npr. postopek pri izdelavi šil, igel in drugih predmetov) ali pa so predstavljali ornamentiko, oziroma ne- figuralno umetniško manifestacijo lovca na severne jelene.' Drugi dokaz je le posreden. To je pričevanje enega izmed udeležencev ekskurzije, ki jo je v naše kraje vodil veliki češki raziskovalec paleolitika proi. Karel Absolon. On je uporabljal karto, na kateri je bilo z rdečim svinčnikom označeno najdišče na terasi, severno od ceste Ljubljana—^Vrhni- ka, mogoče nekje v okolici Brezovice. Ta skromni podatek komaj dopušča možnost natančne lokacije, vendar pa je pomemben že zaradi dejstva, da je najdišča iz stare ka- mene dobe izredno težko odkriti.' Po tem uvodu se vrnimo k že omenjenim najdiščem sileksov. Obravnavam jih po abecednem re- du ledinskih imen, v oklepaju dodajam ime najbližjega naselja, temu sledi rimska števil- ka arheološke regije in arabska številka nek- danje občine (= arheološki sektor), sledi ime današnje občine po načinu, ki je zapisan v Arheoloških najdiščih Slovenije (1975) ter še enkrat predstavljen v Varstvu spomenikov 22, 1979, 258 zgoraj. Literaturo za vsako naj- dišče navajam sproti. Izpuščam parcelne šte- vilke katastrskih občin, izris iz katastrske kopije in risbe gradiva. To naj ostane za mo- nografsko predstavitev vsakega najdišča po- sebej v prihodnosti, ko bo najbrž znanih še več podatkov in bodo rezultati seveda delno spremenjeni. Tako za zdaj tudi ne presegam okvira kratke topografske predstavitve naj- dišč. Bluse (Plešivica, VIII, 3, Lj. Vič—Rudnik). To je manjši osamelec ob cesti Log—Plešivi- ca. Najdišče leži na severovzhodnem vznožju hribčka pod cesto in je bilo odkrito maja 1981. Najbrž je delno uničeno zaradi bližine ceste in zaradi kmetije s pripadajočimi go- spodarskimi poslopji. Kamena industrija je zaenkrat številčno in tipološko precej skrom- na; izkopavanj oziroma sondiranj še ni bUo. Najdbe hrani Inštitut za arheologijo pri ZRC Najdišča sileksov na prostoru Ljubljanskega barja, stanje novembra 1983: 1. Goričica pri Mali Ligojnl, 2. Pod njivo pri Blatni Brezovici, 3. Za hribom pri Goričici i. Bluse, 5. Vrbičev hribec, 6. Zamedvedica, 7. Doböenica pri Vnanjih goricah, 8. Sv. Lovrenc pri Jezeru, 9. Gmajna in Kanale pri Igu, 10. Breg pri Škofljici KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 3 — SAZU, Ljubljana (v nadaljnjem tekstu IZA SAZU). Lit.: I. Turk, Varstvo spomenikov 24, 1982, 131. Breg (Škofljica, VIII, 35, Lj. Vič—Rudnik). Breg pri Škofljici je ledinsko ime za majhen osamelec premera okoli 30 m, z relativno višino 2—3 m nad ostalim površjem. Leži pri- bližno 1 km vzhodno od Babne gorice in ca. 500 m jugozahodno od železniške postaje Škofljica, ob levem bregu prekopa Škofeljšči- ce. Najdišče sva odkrila z D. Vugo novembra 1981 na obdelovalni površini na jugovzhod- nem vznožju osamelca. Najbrž je poškodo- vano zaradi divjega odlagališča smeti na osrednjem delu osamelca. Med vsemi najdišči sileksov je zaradi tega z vidika spomeniškega varstva najbolj ogroženo! V letih 1981—82 je bilo pobranih blizu tisoč kosov sileksov, med katerimi so tudi tipološko definirani artefak- ti: različna praskala, klinice s hrbtom in celo geometrijski primerki, značilni za mezoMtik. Večino materiala predstavljajo ostanki jeder, razbitine in odkruški, ki so odletavali pri iz- delovanju artefaktov. Na površini je bilo najdenih poleg delno fosiliziranih in ožganih kosti tudi nekaj kosov lončenine tipa Resnik, kar daje slutiti na večplastnost najdišča. Od 3. do 5. 11. 1983 je Katedra za kvartarologijo pri FNT, Ljubljana, izyedla poskusno izko- pavanje, ki je dalo presenetljive rezultate. Izkopani so bUi številni sileksi (orodja veči- noma nakazujejo mezolitski habitus), 5 ko- ščenih šil in osteološki ostanki iavne (neob- javljeno). Breg je po številu sileksov trenutno najbogatejše najdišče na Barju. Površinsko nabran material hrani IZA SAZU, gradivo in dokumentacijo z izkopavanj pa Katedra za kvartarologijo. Lit.: D. Josipovic, Varstvo spomenikov 25, 1983, 187. Dabčenica (Vnanje gorice, VIII, 3, Lj. Vič-Rudnik). Maja 1981 je D. Vuga na seve- rozahodnem vznožju osamelca Dobčenica, ki leži med Vnanjimi in Notranjimi goricami, na sveže preorani njivi odkrü novo najdišče kamene industrije. Silekse hrani IZA SAZU (neobjavljeno). Gmajna in Kanale (Ig, VIII, 11, Lj. Vič- Rudnik). Gmajna je ledina na severovzhod- nem robu Iškega vršaja na vzhodni strani Ižanske ceste. Najdišče so odkrili leta 1974. V nekaj letih so našli pestro kameno indu- strijo, koliščarsko keramiko, bronasto sulično ost iz obdobja kulture žamih grobišč ter tri železne rimske podkve. Na zahodni strani Ižanske ceste so na ledini z imenom Kanale leta 1975 in 1978 prav tako dobili orodja iz sileksa. Obe ledini najbrž sestavljata eno naj- dišče, katerega je Ižanska cesta razdelila na dva dela. Silekse hrani IZA SAZU. Lit.: D. Vuga, Varstvo spomenikov 22, 1979, 273; I. Turk, D. Vuga, Varstvo spomenikov 24, 1982, 141. Goričica (Mala Ligojna, VIII, 43, Vrhnika). V novembru 1981 sva z D. Vugo na južnem vznožju osamelca Goričica pri Mali Ligojni našla na ježi slabo opazne terase več sileksov z znaki obdelave. Keramike tudi pri kasnej- ših ogledih nismo zasledili. Najdbe hrani IZA SAZU. Lit.: D. Josipovic, Varstvo spo- menikov 25, 1983, 185. Pod njivo (Blatna Brezovica, VIII, 43, Vr- hnika). Aprila 1977 je D. Vuga na severoza- hodnem vznožju osamelca na površju njiv (ledina Pod njivo) odkril številne odbitke in bronastodobno keramiko. Kamena industrija je sicer precej številna, tipološko definiranih orodij pa je presenetljivo malo. Silekse hrani IZA SAZU. Lit.: D. Vuga, Varstvo spomeni- kov 22, 1979, 258; I. Turk, D. Vuga, Varstvo spomenikov 24, 1982, 139. Sv. Lovrenc (Jezero, VIII, 25, Lj. Vič- Rudnik) je 329 m visok hrib severno od vasi Jezero pod Krimom. Aprila 1979 so na seve- rovzhodnem vznožju osamelca naš|i precej številno kameno industrijo (praskalca, strgal- ca, pa tudi puščične konice, ki časovno in tipološko spadajo že v eneolitik). Na južnih pobočjih osamelca so kasneje našli še čre- pinje posod iz starejše železne dobe. Gradivo hrani IZA SAZU. Lit.: D. Vuga, Situla 20 do 21, 1980, 199 ss; D. Vuga, Varstvo spomenikov 23, 1981, 199; I. Turk, D. Vuga, Varstvo spo- menikov 24, 1982, 141. Vrbičev hrihec (Plešivica, VIII, 3, Lj. Vič- Rudnik) je večji osamelec južno od Bluš in zahodno od Plešivice. Številno kameno indu- strijo so novembra 1976 odkrili na terasi ob severnem vznožju. 19. 5. 1983 so sodelavci IZA SAZU na najdišču sondirali v zelo ome- jenem obsegu. V treh plasteh odkrita orodja in odbitki se med seboj bistveno ne ločijo. Odkrito je bilo tudi nekaj difuzno razprše- nega oglja ter precej fosiliziranih kosti. Ne- objavljeno gradivo in dokumentacijo, hrani IZA SAZU. Lit.: D Vuga, Varstvo spomeni- kov 21, 1977, 192 s; D. Vuga, Varstvo spome- nikov 22, 1979, 274; I. Turk, D. Vuga, Var- stvo spomenikov 24, 1982, 132; D. Vuga, Ljubljansko barje v arheoloških obdobjih. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 118 (1982) 4, si. 3; I. Turk, Varstvo spomenikov 26, 1984 (v tisku). Za hribom (Goričica pod Krimom, VIII, 25, Lj. Vič—Rudnik). Leta 1977 so na ledini Za hribom na severozahodnem vznožju osa- melca Goričica pri vasi z istim imenom od- 4 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Osamelec Zamedvedica pri Plešivici krili neobdelane silekse in podrobneje neo- predeljene crepe prazgodovinskih posod. Material je na IZA SAZU. Lit.: D. Vuga, Ljubljansko barje. Pionir 32/2, 1977/1978 (priloga Pionirjev arheološki vodnik) 10, kar- ta št. 16; I. Turk, D. Vuga, Varstvo spomeni- kov 24, 1982, 160. Zamedvedica (Plešivica, VIII, 3, Lj. Vič- Rudnik) je osamelec južno od Vrbičevega hribca in zahodno od Plešivice. Aprila 1976 so na manjšem pomolu na severni strani osamelca odkrili številne odbitke in orodja pa tudi koliščarskodobno keramiko. Gradivo hrani IZA SAZU. Lit: D. Vuga, Varstvo spomenikov 21, 1977, 193; I. Turk, D. Vuga, Varstvo spomenikov 24, 1982, 132; D. Vuga, I. Turk, Arheološki vestnik 34, 1983 (v tisku). Število najdišč kamenih orodij najbrž še ni dokončno. Veliko je še »sumljivih« teras okoli osamelcev, ki se kot otoki dvigajo iz ravnine, duhove buri tudi domnevno »Abso- lonovo najdišče« pri Brezovici (cf. M. Bro- dar, o. C, 196). Znani sta tudi že dve novi potencialni točki, na katerih pa najdbe še niso bile odkrite. To je v prvi vrsti griček Bičevje v barju med Brezovico in Vnanjimi goricami.' Drugo najdišče bi bil lahko Ajdov- ček pri Iški Loki. To je do 2 m visoka vzbo- klina nepravilnega tlorisa, ki leži 40 m vzhodno od struge Ižice in je daleč naokoli edina krpa trdine.^ Seveda sedaj ne smemo trditi, da vsa navedena najdišča pripadajo paleolitiku oziroma mezolitiku. 2e naključ- ne površinske najdbe nas opozarjajo na večplastnost najdišč (npr. eneolitske puščične konice s Sv. Lovrenca pri Jezeru, keramika pri Blatni Brezovici, na Zamedvedici itd). Zato bo v prihodnosti na terenu (in v kabi- netu) nujno tesno sodelovanje vseh, ki se ukvarjajo s predkovinskimi obdobji v Slove- niji. To še toliko bolj, ker leže vsa najdišča tako rekoč na pragu Ljubljane (kjer so tudi vse vodilne slovenske arheološke ustanove, ki se ukvarjajo s tem problemom), tako da stro- ški terenskih raziskav morda ne bodo previ- soki. Pri topografiji naključno pobranega gradiva je že sedaj toliko, da njegova obde- lava zahteva izredno resen pristop in po možnosti teamsko delo! Vseh deset najdišč bi lahko (za zdaj z nekaj rezerve) označili za naselbinske postaje. Seveda bodo to do- mnevo dokončno potrdila ali pa ovrgla le ob- sežnejša, zaradi množice mikrolitov zelo na- tančna izkopavanja, tudi s sejanjem in z izpiranjem sedimentov ter s primerno orga- nizirano ekipo. V prvi fazi so se dela (topo- grafska sondiranja) že začela, npr. na Vrbi- čevem hribcu ter na Bregu pri Škofljici in z veliko optimizma upamo, da se bodo v pri- hodnosti uspešno nadaljevala. Za zaključek lahko strnemo, da je odkritje najdišč sileksov nedvomno izredno pomembno. Po trenutnih znamenjih sodeč bodo nekatera najdišča vsaj deloma zapolnila veliko časovno vrzel v na- selitveni zgodovini Ljubljanskega barja — med najdbo z Vrhnike (cca 20.000 pr. n. št.) in med doslej najstarejšo koliščarsko nasel- bino ob potoku Resnik pri Igu (okoli 2300 let pr. n. št.). KRONIKA CASOPI3 ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 5 OPOMBE 1. Ct. T. Bregant, M. Jerman, M. Slabe, D. Vuga, Varovanje arheoloških terenskih spome- nikov Ljubljanskega barja. Arheološka zaščitna raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979 (1980) 11 ss. — 2. Takega mnenja je I. Turk (Varstvo spomenikov 24, 1982, 131), eden od od- kriteljev jim pripisuje celo starost več kot 7000 let (D. Vuga, Ljubljansko barje v arheoloških obdobjih. Kulturni in naravni spomeniki Slo- venije 118 [1982] 9). Na nekaterih najdiščih so bili odkriti tudi sledovi mlajših poselitev. — 3. Cf. V. Hiilber, Ein Renngeweih aus Ober-Lai- bach in Krain. Mitteilungen der Anthropologi- schen Gesellschaft in Wien 36, 1906, 163 ss. — 4. Ct. S. Brodar, Ledenodobni človek na ljub- ljanskih tleh. Zgodovina Ljubljane 1 (1955) 225. — 5. Kot meni F. Osole, Gravettienski kulturni kompleks u Sloveniji. Praistorija jugoslovenskih zemalja 1 (1979) 185 s. — 6. Cf. M. Brodar, Bre- zovica pri Ljubljani? Varstvo spomenikov 23, 1981, 195 s. 7. Cf. D. Vuga, Brezovica, Varstvo spomenikov 22, 1979, 341. — 8. Vendar pa za Ajdovček (= Ajdovšček) domnevajo, da časovno pripada prehodu pozne rimske dobe v zgodnji srednji vek, cf. D. Vuga, Topografski izsledki na Ljubljanskem barju v letu 1979. Arheološka zaščitna raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979 (1980) 129 s.