lorrk. f.trUk in .otot« «11.1 j ^ m velja * M»ri- ru br.< po-ilj.nja 11» oni i»r»f leto Ifl. - k, a pol leta — • četrt UU . S .. *l> -. 1*U |ii> - 11 4 ti* l»to 10 gl. - k. k pol 1«U . 6 ,. — .. * iitrt leta 1! ,. M .. iKjni-tv,, m oprav ia t go.poakih ulK»li (ILrrenga.ii.) «■ M" O/nnniln: '/.a. navalno 'Ufrttopn.. vr»t>» M plačaj« t! kr., te ne n.itinn« Ikrat. S kr. te te tuka 1'krat, 4 kr. • ■ se tisku .Ikrat-Vfie ptMiienko u pla.u-jfjo po prostori. Za vsak ti*ek je plaćat-kolek (»tunpjlj) u 30 k. Kokopisi na ne vračajo, ■lupili naj te blagovoljno frankujpjo. št. le. V Mariboru O. februarja 1869. TeoaJ II. Volilci celjskega volilnega okraja! V ponedeljek 1. dan marca bode volitev novega poslanca, In zopet imamo priložnost Vam omeniti, kako važna je ta volitev, in kako je potrebno, da pred volitvo premislite, za koga boste glasovali, drugače bodo glasi razcepljeni in največ bi jib utegnil •dobiti mož, kteri Vam ni všeč. Vaš zastopnik mora biti z n a č a j e n, neodvisen, izveden, zgovoren, svobodomiseln in domoljuben. Vse te lastnosti ima gospod Ivan Xiu£a, posestnik rudnika pri Žavcu. — On je v Žavcu rojen, torej Vaš rojak, izučen pravnik, rudar in gospodar, kteri si je na graškem vseučilišči nabral juridičnili, v kmetijski šoli v ogerskeut Altenburgu gospodarskih znanosti, kteri je bil oskrbnik velikih posestev na Hrvaškem in !zdaj lastno rudo v Grižah marljivo obdeluje. On je pošten mož, ne išče nikakoršne časti ali dobička, marveč težko službo poslanca iz gole ljubezni do slovenskega naroda prevzame. Tega moža Vam priporočamo. Naj vsak volilec pride k volitvi, in pri glasovanji nobeden ne misli, da na enem glasu je le malo ležeče, ali ga da" temu ali drugemu. Vsak glas je imeniten in zato naj vsak volilec tako glasuje, kakor mu ukazujete vest in želja soseske, ki ga je za volilea poslala. Pa tudi naj vsak volilec svoj poverilni list (Legitimations-Karte), ki ga dobi od okrajne gosposke, k volitvi s seboj prinese drugač ne bode smel glasovati. Prepričani smo, da bodete vsi 1. marca pri volitvi klicali: Ivan Žuža naj bode naš poslanec! Bog živi Slovence! V Cel j i 5. februarja 1869. Slov. Gradcu; France S kaza, posestnik v Šmarji; Andrcas Elsbahcr trgovec na Laškem; Urban Znidaršič, zdravnik na Laškem; dr. Gustiiv Ipavcc v Scnt Jurji; Martin Kopač, posestnik v Šcnt Jurji; M. Kaučič, trgovec v Šent Jurji; Martin Potočin, posestnik na Zidanem mostu; Pust, župan v Trbovljah; J. Jaklič, župnik v Špitaliču; Križan, posestnik v Vitanji ; Janez Vinki or, župan pri Sv. Jurji na Taboru; Krašovoc, posestnik pri sv. Jurji na Taboru. .Mariborska volitev. Dr. Štefan Koč o v ar It rat k o v ič v Celji v Celji; France Kapus, trgovec v Celji; dr. France Davorin T rs t en jak, župnik naPonkvi; France Uob-lek, posestnik v Zavcu; Andrej Pirnat, posestnik v Levcu; Gašpar Som, posestnik in župan na Gomilskom; France Šcntak, posestnik na Vranskem; Klein, veliki posestnik v Bralsovčali ; B. Bohinc, župan v Itraslovčah ; Janez Lipold, posestnik in deželni poslanec v Mozirji; Jože Lipold, posestnik v Mozirji; Anton Goričar, posestnik v Mozirji; J. Stan cer, trgovec na Ročici; Jakob S pen de, posestnik v Gornjem Gradu; France Fi-šer, župan v Gornjem gradu; Janez Ito coni k , posestnik v Dolicu pri Zares imamo mi Slovenci čudno srečo. Kader nas nadloga tere, nima naše slovensko ljudstvo mnogo prijateljev, ki bi kaj storili zanj , ki bi se potegovali za njegove pravice. Le ob nekterib časih naenkrat pridejo ljudje, ki se nam kažejo in hvalijo, kakor da bi bili vsi vneti in goreči za dobro in blago slovenskega naroda. Ti časi so ob volitvah. In tako so tudi Slovenci mariborskega volilnega okraja tako srečni, da sc jim sveti ponujajo od ljudi, ki sami dobro čutijo, kako slabo so si zaupanja zaslužili med našim narodom, kajti ne upajo si prav z licem na dan, teniuč v temi brez-imenstva in z orožjem opravljanja in natolcevanja naših domačinov si hoto vero med slovenskimi volilci pridobiti. Prepričani smo, da bodo slovenski možjo te slabe prijatelje po njih pripomočkih za dosogo namena, in po njih prejšnjih mislih o Slovencib, kakor tudi po tem, kar zdaj obetajo za našo narodnost n«? storiti, — spoznali in pri volitvi vedeli ločiti onega, ki hoče Slovence le rabiti, dvojiti in tujemu gospodarstvu izročiti, in pa njega, ki se je rodil na domačih slovenskih tleh in ni izgubil še srca za domačo reč in za blagor naroda. Vendar no bo preveč, če eno teb skazovanj naglega prijateljstva za ta čas — malo posvetimo. V tukajšni „Marb. Zcitung" dajeta namreč dva neznana ,,wahlbo-rechtigte", oklic na volilec tiskati. Potrebno bi bilo tukaj pač, da bi bila svoji imeni povodala, kar sta pa pozabila. Ali sta volilea ali nista, tega po tem taeem no vemo, vemo" pa iz nju oklica, da Slovenca nista in da hočeta z neresnico pomagati svoji nemški stranki in svojemu kandidatu, kterega tudi ne imenujeia. Da svoji imeni zamolčita, kaže dovolj, da sc njima samima nevredno zdi poštenih mož tako hudobno in brez najmanjega vzroka slovenskim rodoljubom golo sebičnost očitati, ktero očitanje pripada le edino tacim opravljivcom nazaj. Da so pa ne bi videlo, kakor da bi hoteli tudi mi brez dokazov sumničiti, oglejmo si omonjeni „oklic". Po nečem čudno stilisovaneni uvodu beremo : „Pri veliki važnosti, ktero imajo volilni možje za volitov deželnega poslanca, imamo politično dolžnost svariti volilce kmečkih srenj pred preveliko zaupnostjo do onih oseb, ki se že tedne in tedne posvetujejo , kako bi se dali v posameznih srenjah izbrati volilci, ki bi po mnenji svojih pooblaščevjilcev ravno mnogo ne vprašali in si nepremišljeuo pustili v zadnjem trcuotku volilni listič v roko potisniti." Da bi bil ves „oklic" res tudi toliko državniško delo, kakor si gg. volilea z dežele domišljujeta, moral hi jima žo ta stavek sam vzeti vso zaupanje, ktero bi v svojem prilaščenem si poslu kot „ljudska svarilca" tako O značaji slovanskega naroda. (Dalje.) K osnovnim črtam v značaji vsega slovenskega naroda se šteje: njegova nabožnost, delavnost, nedolžna veselost, ljubezen do svojega jezika in spravljivost. — Predno je Slovanom pri-svetila prijazna in tolaživua luč blažilnega krščanstva, znana je bila njihova pobožnost in privrženost k naboženstvu tudi tujcem. Tolika množina domačih besed označujočih sveto obrede, toliko prekrasnih bogovom posvečenih hramov, toliko božjih poti v dalnje krajeve za bogočestja delo, tolika pobožnost o moljenji bogov moro se od malokterega naroda spričati v tej dobi. Kedar je zarja pravo vere počela se leščati na severu , Slovani niso še le čakali, da bi blagovestniki namerno k njim prišli, nego naročito so si je iz prosili , in bratova Ciril in Metod sta dospela naprošena od slovanskih knezov v Moravsko in Panonsko. *) Ta ljubezen do naboženstva je Slovanom vedno vlastua ostala. Slovanski narodi so kupili krščanstvo za najdragšo cono, ktero življenje premore: za telesno svobodo, samostalnost in narodno ustavo. Dokaz slovanske pobožnosti morejo tudi davati mnogi narodni svetniki, čijih imena vzhodna in zapadna crkve časti, p. sv. Ljudmilo , sv. Venceslava, sv. Vladimira, sv. Nepomuka, sv. Stanislava, sv. Kazimira, *) Zaknj so se ustavljali Slovani polabski in oiiikraj Vzhodnega morja toliko časa krščanstvu, odgovarja Helraold: veleli so jim plačevati naboženstvo zgubitkom jezika in narodnosti, in Herdor naročito pravi, kaje naboženstvo le izlika bila politiških namenov, Nemški vladika Oton bamberžki se jo trsil Slovane nagibati k krščanstvu no z blagovostjo, nogo mamonom; dal jo namreč za sobo voziti prok fiO vozi Milom , zrnja in drugega živežu. sv. Boleslava itd. Res, ka so po dotikanji z drugimi narodi neki rodovi postali praznoverni, mlačni in nečutljivi v verskih rečeh; toda to nikar no daje pravice ves narod kriviti sirovosti, nemarnosti in brezbožnosti. Nedelje in svetko Slovani pravilno menje oskornjujo nego drugi narodi, rv. pismo mar-ljivejše prebirajo, pogostoma so vadijo v domačih pobožnostih, v cerkvi in pri bogočestji vlada veča tihota in pobožnost, spoštovanje naboženstva v dejanji in govorjenji je srčnejo in nežnejc; kletva in posmehovanje, razbijanje in plenjenje, ubijanje in krvoprelivanjc reje. — Delavnost slovanska je povsod znana; ne ka bi drugi narodi leni bili, ali v posamnih strokih ne marlji-vejši ali spretnejši ; toda občna delavnost od najvišega kneza do najnižega berača združena z največo životno utrjenostjo gotovo nikdar ni tolika. Kljubu preobilnim nesrečam , tlačečim ljudstvo in omiko, vendar nahajamo v vseh vednostih, umetnostih, obrtnostih in rokodelstvih moževo med Slovani, ki so morejo z inorodniki meriti ter so jim vrstniki. Zimi in poleti mrgolita hram in polje od skrbnih in delavnih rok slovanskih ; Slovani obdeluje vse obrt-nostno svrži, tirajo trgovino, gojijo znanosti in polje. Šolstvo enako ljubijo. Nedolžno voselje jo, kakor nekda grška, sedaj slovanska dragocena lastnina. Zdi so , ka jo Slovan od prirode ustvarjen za društvo in dobro voljo, nikar za togotno globokoniiselnost in tuhtajoče modrovanje, zdrava in črstva po žilah se valjajoča krv pripravlja tisto mišično in živčno mikavnost in živost, tisto udno ročnost in gibčnost, tisto očesno veselost in iskrenost, I tisto obrazno priljudnost in prisrčnost, tisto jezično govornost, tisti srčni žar, in blagost, ktera Slovana toliko označuje pred drugimi narodi. Vse to ni sad uzgaje , učenja, vaje , nego delo čiste prirode. Cutij prepolno srce sc lehko razliva v petje in ples; zatoraj sta oba zlasti pri Slovanih doma. Kdor je Slovanka, ondi slišiš petje; ona napolnjuje dvor in hram, goro in dolino, travnike in gozde, vrtove in vinograde milim glasom svojih pesmi; dostikrat oživljujc po trudnem, sparnom, potnem, gladnom in žejnem dnevi domu gredo živo potrobovala, kajti kar „oklic" našemu narodnemu volilnemu odboru resničnega očita, ni graje, ampak je hvale vredno delo, s kterim bi se naši nasprotniki dičili, ko bi ga bili storili sami, kar pa je res graje vredno, je glede* narodnega volilnega odbora — 1 a ž in so se grajene napake naši nasprotniki lami krive storili. Volilno pravo jo ena izmed najvažnejih političnih pravic, in narodni odl.or bi bil graje vreden le potem, ko bi bil mirno roke križem dr/ul in čakal, komu se bo izljubilo vzeti volilne priprave v roke, in komu se bo putem naklonila pravica zastopati mariborski okraj v deželnem zboru štirskem. Kar je storil naš narodni volilni odbor, priznavalo bi se po vseh svobodomiselnih drŽavah kot ustavna čednost, našima „vohlccina z dežele" pa je strast tako oči pokrila in njuno povdarjano ustavnost zmedla, da svarita pred lastnostjo, za ktero nas — zavidata. Konec navedenega stavka, kjer se >di, da hoče narodni volilni odbor v zadnjem trc-notku volilcem v roko potisniti volilni listič z imenom narodnega kandidata, je — naravnost rečeno — sumncča laž. Narodni odbor je v svojem volilnem oklicu, kterega je poslal po vseh vaself volilnega okraja, ne le določno in odkrito povedal namen, kterega hoče doseči pri prihcdnji volitvi in lastnosti , ktero mora imeti narodni kandidat, ampak je svojega kandidata brez ovinkov imenoval pisaje: naš kandidat je in ostane g o s p. dr. D o- m i u k u š. . i ■ Kdaj in kje pa je proti - narodna stranka javno imenovala svojega kandidata? Ali sta ga imenovala gg, s varilca? Ali se ni ravno pri nasprotni stranki bati , da 10 bo nevednim volilcem zadnji trenotek v roke potisnil volilni listič?! Ali bi ne kazalo svariti pred protinarodno stranko in njenim tihim kandidatom, ki si pušča že zdaj od županov pisati obljube, da mu dado svoj glas, od županov, o kterih se niti ne ve, ali jih bodo prvotni volilci tudi počastili s svojim zaupanjem in mandatom? Ali bi ne kazalo svariti pred onimi mariborskimi nemškutarji, ki so dolenjc-hoškim mlinarjem s tem kratili njih volilno pravico, da so jim žugali odtegniti jim vse mlinarsko delo, ako ne bi za nemškega kandidata glasovali? Ali bi ne kazalo svariti pred nasprotnimi prizadevanjem, ki je vedelo pri oblastniji izposlovati, da se bo volitev sama vršila na n e n c u t r a 1 n e m polji, to je v dvorani okrajnega zastopništva, kteremtl je bojda tihi nasprotni kandidat glavar in predsednik? Taka vprašanja bi se dala iu intinitum nadaljevati, ko bi nas bila volja tiskati mestne govorice in sumnje, ko bi hoteli zabredati v napake, ktere smo ravno grajali na svojih nasprotnikih. Mislimo pa, da jim bodo tu navedena vprašanja napravljalo priglavice več kakor jim bo ljubo Na dalje pravi oklic: „Narodna in žalibog ž njo združena klerikalna stranka ne bo opustila razlagati , da je ločitev dolenjo Štirske, njeno združenje Kranjsko itd. — Slovenija od Llpnioe do Trsta — (kakor se je to v zadnjem zasedanji deželnega zbora tolikokrat tirjalo), najviši cilj vsemu prizadevanju poslanca, ki hoče svoji dolžnosti zvest biti". Nehotno očitali •.•varilcema" slabega spomina; zarad resnice le omenjamo, da se je v dež. zboru tirjala le Slovenija od Spiolfelda do Trsta. In to bo moral tirjati naš poslanec brez ovinkov in pri vsaki priliki; ta tirjatev jo stalni pogoj vsakemu narodnemu poslancu, od ktero ne bomo nikdar in nikoli odstopili, ker je zedinjena Slovenija za nas edina in glavna podlaga narodnemu obstanku, napredku in razvoju. To naj še služi našim nasprotnikom za vodilo, da vsak pošten narodnjak ta svoj politični cilj očitno pred vsem svetom priznava in izreka, da sc v dosezanji svojih političnih namer ne skriva za ni-kakor.šne raztegljive, dvoumne fraze in da smo Slovenci v tej zadevi in v politični odkritosrčnosti ter poštenosti za mnogo mnogo sežnjev prekoračili svoje nemške sodržavljane, ki so nam še dandenes dolžni odgovora na to, kaj pomeni njih tikokrat izrekaua „zveza z Nemčijo", ktera inim vedno bije na uho , ktero pa noče nikdar nihče določno in odkritosrčno razjasniti. De-nes „svarilca" le še opominjamo na izrek : „V hiši obešenega ne govorite o vrvi-;— prihodnjič jima bomo razvedrili njuno meglo, ktero hočeta sumljivo razgrniti nad zedinjeno Slovenijo. Tiskovna pravda „Slov. Naroda." (Dalje.) Pomenljive in opombo vredne se mi zde še te-le tri okoliščine: 'l 21. decembrom 1867 je prav za prav nehala kompetencija sedanjih sodnij soditi v političnih in tiskovnih pregrehah. Opravila sedanjih sodnij so torej v tej zadevi le začasna in prehodna. Tiskovne pravde spadajo po določilih decemberske ustave pred porotne sodbe in imajo sedanja sodišča le pomanjkljivost izpolnjevati, ktera izvira iz tega, da se je nekaj v teoriji ustanovilo, v praksi pa še ne izvršilo; sedanje sodnije imajo v tiskovnih pravdah le še toliko časa opravljati, dokler nekoliko okorna in dolgočasna postavodaja ne vpelje porotnih sodnij. Jaz mislim, da nikakor no kratim visoki sodniji njene časti, ako jo opominjam na to njeno prehodno in začasno stanje, in ako še pristavljam, da je navada vseh provisorij, da posredujejo prehode in pokrivajo kolikor mogoče razloček med slabim prejšnjim m boljim prihodnjim; v mojem slučaji bi to toliko pomenilo, kakor da pokažejo, da ni resničen pravni stavek, ki se je vgnjezdil v sodnijsko prakso novejše dobo in se glasi: Slovanski vrednik je od tega trenotka obsojen, ko mu je izročil sodnijski strežaj tožbo državnega pravdnika. Prepričan pa sem, da bi me porotna sodba ne mogla krivega spoznati. — Naj mi bo dovoljeno obrniti pozornost slavne sodnije še na drug provisorij, na čegar podlagi so vrši denašnje obravnavanje. Naši kazenski postavi so dnevi šteti in morebiti bo preteklo le še nekoliko tednov ali mesecev — kakor bo državni zbor hitreje ali kasnejo clolnl — in Bachovi kazenik bo imel le več nekoliko pravno-zgodovinske veljave. Če tudi nočem trditi, da naj se sodnik ne ravna po obstoječih postavah, je vendai mnenje splošno, da naj tudi sodnik postave tolmači v duhu svojega časa. V duhu denašnjega časa pa gotovo ni opravičeno, da bi se Bachovo kazensko pravosodje prav po pisani besedi izvrševalo. II koncu naj še pristavljam, da je pričujoča pravda politična pravda, pravda kakoršne postavodaja najbliže prihodnosti ne more in no sme več poznati, ako noče biti slepa za tirjatvo svojega časa. Ko bi se pa tudi ta moja nada ne izvršila in bi slavna sodnija na njo ne hotela nobenega obzira jemati, vendar še mislim, da se ravno politične pravdo no smejo razvozlavati po okamneli črki postave; saj smo mi vsi to doživeli, da so možje pri ravno istem političnem prepričanji in delovanji pred 20 leti bili obsojeni na vislice, da pa so denes pod vlado ravno istega cesarja prvi svetovalci njegove krone. Ko sem vse to razložil, zaupno pokladain svojo osodo slavni sodniji v roke in se tudi na tem sramotljivem mestu, s kterega se vam navadno le najniža sodrga človeške družbe oglaša, še nadejam, da bom neomadeževau na svoji časti in brez bojazni za svojo svobodo in prihodnost zapustil to dvorano, kakor sem prišel v njo, kakor pa je ne želim tako hitro zopet obiskati. (Dalje pri h.) I) o p i s i. Iz Ljubljane, 4. fob. [Izv. dop.J Neka prav posebna in imenitna stvar me k tem vrsticam sili. — Vsakemu narodu je na slovstvenem polji dobiega slovnika tako potreba, kakor kmetovalcu lcineža k oranju. — Svojo misel o imenitnosti in važnosti dobrega slovnika jo blagi naš ranjki knjezo-škof Volf s tem najlepše izrazil, ka je v svoji zadnji volji tako lepo premoženje za izdavanje dobrega obširnega slovenskega slovarja odločil. — Že večkrat so je po časopisih govorilo in popraševalo, kedaj bode slovensko-nemški del Volfovega slovarja gotov ali kedaj se bode začelo njega nati-skanje. Tudi slavni ljublj. deželni zbor jo zadnje dni svojega zborovanja I. 18G8. nekaj o tem slovniku govoril, ter je — mislim da se prav spominjam — si. deželnemu odboru naročil, s pozornim okora čuvati, da to delo brez prenehanja napreduje ter da se kar najbrže dovrši. — Naj torej pojasni, komur jo znano, kaj in kako se postopa z Volfovem slovensko-nem- šo večerni mrak blagoglasnim pevanjein in krasnodonečimi glasovi. Kakov duh veje v teh narodnih pesmih, more sc povzeti iz dosle na svetlo danih zbirk. Trditi se smo brez protislovja, ka prirodno pesništvo pri nijenem narodu v Evropi ni razširjeno toliko čistostjo, iskrenostjo in čutno gorečnostjo, kakor med Slovani; narodne pesmi niso umazane, nego nežne, ljubeznjive, mične, blagočuti.e, prijetne, prepletene angelskimi slikami in božanskimi podobami. Odtod izvira njihova gostoljubnost proti sonarodnikom in tujcem, ktera se lešči kakor najsvetlejši biser v cvetočem venci domačih kreposti slovnnskih; narod docela udnn nedolžnim veselicam in blagim čutjem ne more se utapljati v kletvo, divjanje, inesljivost, umorivnost, kakor tisti, čegar srco in obraz sta obložena zopernostjo in otožnostjo , upornostjo in trdogla-vostjo, ali napuhom in prevzetnostjo. Četrta osnova črta v značaji slovanskem je ljubezen do materinščine in gorljivost za njeno omikanost in vzdržanje. Nikdor ne ostrini in mi ne oponašaj, ka je to le prirodno in vsem narodom enako občno svojstvo. Ako vemo, kolik pomen imajo narodni jeziki na narodno omiko, ter pomislimo, ka je slovanski jezik kakor vse slovanstvo od-nekda izvrženo bilo tujim napadom in navalom, ognju in meču; ka so celi rodovi od vzhodnega morja do Karpatov in odtod do Jadrskega zaliva po stoletnih bojevih in pregonih bili grozovitno zatrti, nečlovečje oskornjeni in okruljeni; ka so nadalje notranjost vzhodnega in severnega slovanstva naltu-sovskem in Poljskem v stoletni Litvi razmesarili mongolski mečevi in bičevi-: bodemo sc čudili, pa tudi slavo vedeli, ka še sc po tolikih krvavih in zlo-sodnih dogodbah nahaja jezik, kteri govori slovanske glasove, ka ime Slovan žc davno ni kakor starinstvo zapadlo zgodovini in ne počiva kakor starodavni ostanek v kteri knjižni ropotarnici. Čim veče je bilo oslepljenjo teb pomilovanja vrednih nasprotnikov, tem močneje se je vkorenila v vroča srca slovanska goreča ljubezen do narodnega jezika. Nijen govor pod rumenim solncem ni imel toliko sovražnikov, ni pretrpel toliko v nebo kričečih krivic, ni se moral boriti s tolikimi ovirami, in izgubil toliko spomenikov dušnega življenja in obrazne zgodovine v plameni in pod mečem; vendar naposled je vzšla srčna vtrpljivost slovanska v največ deželah zmagavno iz boritve, odinod zavideua in črtena. Prijeraši drugi narodi blagovestje, vsi so privolili pri duhovnih vajah v tuji, nerazumljivi jezik; jedini Slovani so velikim naporom odrinoli tujstvo, česteči vsemogočnost stvarnikovo ter pošiljajoči srčna čutja pred prestol božanski v materinih glasovih. Noopešano so skrbeli za sv. pismo, dobivši je zvečine prestavljeno od svojih dveh blagovestnikov Cirila in Metoda, in obranivši je kakor najdragši zaklad z nobožno bojaznijo in poštovanjem. — Ravno tolike važnosti je v značaji slovanskem spravljivost in mirov no s t. Dokler le nekoliko sveti najstarejša zgodovina tega naroda o njegovem začetku , šegah, delih in bojevih, nikder ne nahajamo pri njem žigov sirovosti, okrotnosti iu živinske divjačnosti; marveč javlja se pohlebnost, krotkost, priljudnost in pokojnost. Čeravno Slovani morejo naštevati izvr.tno dokaze slavne hrabrosti in redkega junaštva, vendar nikoli niso nepozvani žejali sovražniško krvi in opustošenja tujih selišč, nego orožja so se le lotili hote odbiti vnanjo predrznost. Pač naj drugi v to polagajo svojo slavo, ka morejo šteti umorjene kneze in kraljeve, roke prelito krvi, množino razrušenih mest in oplenjenih dežel: zgodovina Slovanov poroča, koliko narodov so pustili v mirovnem vživanji, koliko jih osrečili umetnostmi, obrtnostmi, domačnostjo in ratarstvom. Tudi oni se bojujo, čo je treba, srčno in neprestrašljivo, pa ne, da bi druge svobodno narode jarmili v sužnost in robstvo, ne da bi morili, požigali in plenili, nego da bi branili svojo svobodo, pravice, kneza, domovino, naboženstvo. Ta preblaga krepost slovanska jasni, zakaj nikoli niso hlepeli sosednjih narodov v igo dovati, krčiti ali proinačevati, marveč pritiskali in prislanjali so jim so tesneje in zaupnoje, nego bi bilo smelo so goditi brez kvara svojo narod- znamo slovenski. Hudi časi so proč. Kmet se je prebudil in omajal. Želja po slovenščini se razvida. Popred smo želeli Nemci biti, zdaj smo ponosni da smo Slovenci, časi se obračajo, nemškutarji so se pa obrnili. Mislili smo res vsi kranjski kmetje, da je grdo, ker smo Kranjci. Pa to ni ros. Naša je dežela Kranjska, rod je slovenski, slovanski. Mi smo korenina slovanskega naroda ki ga biva 80 milijonov na zemlji. Kdo nam stavi zapreke? Ali nismo najmogočneji na zemlji? To je dobro, da smo Kranjci, po rodu Slovenci. Ko bi bili popred vse to vedeli, nikoli bi ne bili po nom-ščini želeli. Ko bi bili naši stari nam povedali, da smo tako slavni, vkrotili bi bili že Nemce, renogatov bi ne bilo. Srce se nam treso, ko čujemo, da so ljudje ki reći morejo, da sovražijo lastno meso, lastna kri. Ali sc temu čudimo? Nič. Saj naši prededje so bili ravno taki, ker niso pozuali slovanske moči. Bojevali so se s Turki — bojevali se bomo mi za jezik in domovino. Na noge slovenski kmetje, postavimo se na čelo, recimo soglasno besede: Mi znamo novo slovenščino, mi jo bočomo, mi jo branimo na veke. Slovanski bratjo naj živijo in razširjajo omiko. Živeli Čehi, Hrvati, Slovaki in drugi. Živeli pa tudi vsi, ki nas vodijo po pravi poti in uče slovenskega jezika. Slava jim, ki so nas pripeljali iz sužnosti tisočletne. Ponosni smo vsi, da smo Slovenci, ponos boste videli v „taboru" ki ga napravimo na spomlad pri sv. Vidu na Dolenjskem. Ponosni smo tudi, da smo se zbudili na taki podlagi. Mi smo močna podlaga, zato pa nas vesoli, ako slišimo po mestih naš jezik čislati. Govorito slovenski vsi, no sramujte so, ker ako slišimo Vas pervakc in druge, to povzdiga nas. Podlago imato čvrsto na skalo zidano, drugo narediti ni nobena umetnost, samo hoteti morate. — Stvarnik sam nam pravi: Odreši in no vdaj se! Mi bomo poslušali vladarja, in ko pride čas, bo tekla naša kri v prid mili domovini naši. Moč nam je dana. Ne udajmo so! Iz Novega mesta [Izv. dop.] Naj bo zadosti, ako povem, da se je v nekem slovenskem klubu rodila misel ustanovljenja dijaške čitalnice. Precej se o tej ideji dijakom poroči, kteri obljubijo gori imenovani klub — ki je se ve da brez paragrafov — po moči podpirati. To se jo tudi zgodilo. Pisatelj teh vrstic ima med tem ko to pišo pred seboj pot eksemplarov paragrafov in dotično prošnjo adresirano na slavno c. kr. deželno vlado, ki prosi dovoljenja dijaške čitalnice v Novomestu. Kdo se no bo iz srca veselil slišavši o tako nevstrašenem postopanji novomeško mladine? In kdo ni žo naprej trdno preverjen, da v tako ustavni iu svobodoljubni državi, kakor je dišče". Ko sem prišel v Ljubljano sem čul vso gospodo govoriti nemški.! Avstrija, ne bo našim dijakom prošnja odbita? To krepko postopanjo naše Ta jezik je bil „nobel", kdor ga zna, mu je dobro, ima vsega dovolj, kdor j mladeži pa bodi v očitno spodbujo vsem drugim gimnazijam slovenskim, da ne, slabo zanj. Ko sem drva na prodaj peljal, je prišla ženica k meni in se s samo besedo: „krepko za narod in domovino" nikamor no pride, nogo me vprašala: Koliko „koštajo"? Ko ji povem, pravi: Da „štrajta* ne bo da se mora tudi z dejanjem pokazati, kar srce misli in jezik govori. Naj se vam toliko dam. Ker jo bilo premalo uisem hotel dati. Ženica pa kar za-jtudi drugim slovenskim dijakom po vseh gimnazijah vzdigne megla, ker jim godrnja: kdo se bo s „pavri" ubijal, in odide. Gledal sem za njo, in sij tlači srca in posnemajo naj našo nadepolno mladino — kteri posebno ču-mislil, pojdi škric ljubljanski, pridemo že vkup. Ko sem jajca in piščeta'dotvorna megla veliko pomaga. prodajal, je bilo vse „košten", 5 grošen treben. Ker nisem umel, sem od- Iz Slov. Bistrice, 3. febr. [Izv. dop.] Denes pišo iz tega malega, kimal. Niks tajč. „Ven niks tajč pa niks" je bilo odgovorjeno in kupčevavka dobre štiri uro od Maribora oddaljenega mestica „Slov. Narodu" čisto nov je odšla. Ko odide, vprašam zraven stoječega, kdo je to? Ali več ne po-j dopisnik, in piše lohko brez navadnega rodoljubnega vatla — resnico. Kajti znaš, mi pravi, to jo tista Franca, ki je pri vas dve leti služila. Sam sebi poročila iz čitalnic pošiljati med naš slovenski svet, to jo pač stara navada, so čudim in prisegam, da to ne more biti. Ko mi pa dopove kako je, mu in misel se je jako preveč med nami vkoreninila: vso kar je narodno, jo dobro, pritrdim in premišljujem noč in dan, kako bi se nemški navadil. Ker, kdor Pisatelj teh vrst so ni mogel nikdar sprijazniti z enacimi načeli, bodisi, da so bili javno izrečeni, ali le opomenjeni; gnjiloba in polovičnost vselej graje zasluži, ali jo v domačem ali pa v nasprotnem taboru. Slovenske čitalnice imajo vzvišeno nalogo: one po mestih imajo širiti in zopet pridobivati naši narodni stvari tla, pospeševati narodno literaturo, gojiti konversacijo v našem narodnem jeziku, in tako izpodriniti tujo vpljive; one na kmetih pak, razširjati našo stvar med narodom, kali slovenstva in slovenske politiko za-sajati med prosti narod, in med prostim narodom delati za našo edino in glavno namero: omiko in napredek v vsacem obziru. — Ta namen se jo marsikje iz nimar izpustil. Kakor jo bilo žo omenjeno so postale marsikje iz čitalnic preveč le razveseljevalnice in prvoten narodno-političen namen kvaro trpi. Kako vesol mora torej človek biti, če najde da tu ali tam ro- škem slovarjem, ker gospod Levstik je neki že pred 14 dnevi izdelovanje tega slovarja opustiti moral, ker se mu je od novega leta 1869 naprej za tako važno delo res dosti pičlo odmerjena plača ustavila, brez vsega plačila pa vendar menda tudi gosp. Levstik pri vsi svoji duševni sposobnosti tega celemu narodu tako imenitnega in važnega, ali tudi sila težavnega in zamudnega dela ne bode mogel nadaljevati, gotovo tudi od njega nikdo tega zahteval ne bo ter zahtevati ne more. Gospod Levstik naj mi no zameri, da se kdo drug drzne govoriti o zadevi, ktera se tiče v prvi vrsti njega samega, ter je tudi njemu samemu najbolje znana, ali on se ravna tukaj gotovo vsled principa: nemo judex in causa sua. — Zatorej se drzne nezasve-čenec o tej stvari javno pregovoriti ter povprašati: Kako stojimo z Volfovim slovensko - nemškem slovarjem? ali se misli mar njega nadaljovanje izročiti komu drugemu, ka se je plača za to delo gosp. Levstiku odvzela? ali se je mar ponudil kdo še boljši kup ali celo brez plačila za to delo T — Kaj ta-cega bi temeljitost dela samega, pa tudi njega dovršitev komaj pospeševalo , ker Slovenci Levstikov nemarno ravno na zbiranje. Naš deželni odbor je le deželnemu zboru odgovoren za izpolnovanje svoje naloge o nadzorovanji zadev slovenskega slovarja, zatoraj od njega tudi ni pričakovati "dotičnega razjasnila. vendar pa sme tudi vsak posamesen svojo željo priobčiti za po jasnenje tako važne zadeve celega naroda. Iz Dolenjskega, 3. jan. [Izv. dop.] Mnogo so čuje od sovražnih naših nasprotnikov, da mi kmetje ne umorno slovenskega jezika, da je umetno kovan in torej neumljiv. Na to očitanje nočem odgovoriti in sicer v jeziku, ki trdito da ga ne urnem. Ko sem jaz v Šm. v šolo hodil, so spominjam, da so prišle na svitlo bukvice ki so se imenovale: „Kroftne molitevce za gmej folk." Dobro mi je znano, da sem ravno ta napis bral; zdaj jih nimam več v spominu mi je pa, da že v teh bukvicah sem naletel besede popačeno nemške, pa tudi veliko jih je bilo slovenskih. Kakšen drug nameu so imele te bukvice kakor ponemčevati nas. Ta namen imajo menda tudi kan-celijski nemški spisi. Ker jih ne umemo jim mi nismo prijatelji. — Nekoliko besed res imamo v slovenskem , pri kterih v prvem hipu ne vem od kodi izhajajo. Čez nekoliko časa pa mi na misel pride in jih umera. Zakaj pa mi ne umemo vseh slovenskih besed? Učili se jih nismo. Ponemčiti so nas hoteli in nas še hočejo, ker nam ne privoščijo lepega jezika slovenskega. Pred petimi leti nisem umel kaj je „čitalnica", umel sem pa besedo „teater" akoravno mi nič ni koristilo. Zdaj pa urnem kaj je „čitalnica" in kaj „gle jo znal, bil je gospod — Poslal sem otroka v šolo, ko dojde na dom, ga vprašam nemško in je malo znal. Kmalu bi bil doma ostal, pa sem ga vendar še dal. Uči so nemško da boš gospod. Ko sem jaz v stare šole v Šm. hodil, se ve da smo se le učili: ih pist, du rist, erist itd. Kaj nam je to pomagalo, druzega nič, kakor to, da sem bil neumen ko som v kancliji kako nemško zagodrnjal, so se mi smijali. Od kod je izvirala želja po nemščini? Od kod izvira želja po slovenščini in sovraštvo proti nemščini? — Ako dandeno8 v Ljubljano pridem, čujem nemški malo govoriti, in ako me gospa vpraša nemški ji jaz odgovorim slovenski in vse eno zbarantava, ker je sila. — To pa ni tako, zvedel sem tudi, da tako baze se zovejo nemšku-tarice. Pa saj mora tako biti, kje bodo pa nasledniki. To je že minilo, mi nosti. Slovan ne pozna psovanja in zasramovanja drugih narodov, jegov dušni govor niti ne zmaga besed za psovke. kterimi bi brezljubezno in po-smehovalno grdil drugih narodov imena, šege, noše in običaje. O tem se lehko osvedoči vsakternik prebiraje knjigo Slovanov govoreče o tujem narodopisji. Ako kteri narod na zemlji, gotovo je Slovan, kteri rajšo mirovno krivico prenaša, nego dela, druge rajše spoštuje nego psuje, razžaljenja rajšo odpušča in pozabiva, nego se maščuje; knezu in vladarju je udau negibljivo zvestostjo. Slovani ljubijo nravnost in red, snažnost v domačih rečeh, pri-prostost in blagost narodnih običajev, spoštovanje starosti in zaslug, zvestost v prijateljstvu iu zakonu, ter mirno udanje v svojo osodo itd. Slovan pa tudi pozna osoj svojega narodnega življenja. Ta jo delovno ljomljcnjc in kaljenje značajnih žarkov pri posamnih rodovih v tisočletni nesreči. Previdnosti nebeški se jo račilo to veliko ljudstvo v imenitni dobi narodske selitve v tako stanje spraviti, ka se je jihova brezbranivna mirovnost morala razdrobiti na okrotnem nasilji drugih narodov. Premah teh narodov je vedno krčil meje stare slovenske države, kar je narod razkrop-Ijevalo in mešalo s sosednimi narodi, ter tako ni so dalo postaviti narodno-državnega mejnika, kteri bi bil na dolgo časa zagotovil jegovo narodnost. Društvenost slovanska je pogrešala edinosti; drevo skupnovladne svobodo, ki so je med sabo posadili, stalo je brez korenja in borja je je podrla. Več slovanskih rodov ločenih od morja čutilo je na skorem, ka ima prevezano bilo svojega življenja, svoje brodivno roke zaprto, in po opešanji brez krepil-nega sredstva nastopila je na hitrem slabost. Tujstvo dobivajoče vedno večo moč na domaštvo kvarilo je ne samo odvzgor na vzdol — ker pojedina iz-noverjeuost nekoliko velikašov enaka jo nozrolcmu ali prezrelemu sadju, ktero nikakšoga kvara ne dela zdravemu in močnemu steblu, nogo od vzdol na vzgor troseče in strupećo narodni stržen, sklivšo in zbrišavšo proti glasu prirode jegovo narodnost, ktero se ničim ne da namestiti. Tako so razklada prokleta naša polovičnost oziroma na narodni duh. Toda kder jo zdravejši del padših rodov ljudstvo otel iz toliko borij in pogibeli sporainajoči na velikost svojega bistva, gorečo ljubezen do jezika, ponosno samočutjo in svojo narodnost, ondi se še lešči rešilna zvezda. Tu se prilaže tolažilna izreka Herderjeva: „Kolo menjajočega časa so neprestano vrti; in kor Slovani bivajo zvečine na najlepšem kraju v Evropi, če bi bil sevsema obdelan in trgovina odprta, ker pač inači se tudi no moro misliti, nego da bodeti v Evropi zakonarstvo in državstvo namesto bojnega duha vedno boljo pospeševati morali tiho marljivost in mirno občenjo narodov med sebo in pospeševali bodete: bosto vi globoko prepadoni, nekda marljivi in srečni narodi, posled-njič iz svojega dolgega in lenega spanja predramljeni obdelovali kakor lastnino svoje lepe krajine, ter na njih obhajati smeli svojo stare praznike mirne marljivosti in trgovine." Toda zmotil se je veliki in nam prijazni modrijan o uljudnosti in pravičnosti denešnjoga zakonarstva in državstva glede na slovan8tvo, nečeti si na zastavo zapisati gesla: pravičnost, ter se mu klanjati ; dokler tega ni, ne moremo so odonod zboljška nadejati naših politiških in narodnih razmer. Zavedeti nam se je treba, ka smo Slovani, ter složno pa marljivo delati v duhu slovanske vzajemnosti, to nam pribori slavno bodočnost , ter odvrne sovražnika, da ne bode gazil svetih grobov naših očev in ošabno gospodoval v naši domovini nas zaničovaje. Donašajmo marljive daritve boginjam, ki se pravijo: sloga, delavnost, slovanska vzajemnost! duljubi slovenski ne trosijo svojih moči samo Zato, da If tej ali oni nemško govoreči frajlici dve uri ne zdeha, temuč da se ravno prilika veselic porabi in neposredno naši narodni reči pot pripravlja v ljudstvo. In to smo našli nektari gostje, ki smo *c na svečničen dan tje podali, v Slov Bistrici. /1.ranih je bilo pri čitalnični besedi gotovo nad sto kmetov. Dr. Vošnjak je govoril v prvi vrsti za nje o Vodniku. Djal je, da vsak narod rodi ob svojih časih mo/e, ki si ne nalagajo, da bi v svojem življenji delali le za sebe in svojo korist, temuč svoje delo posvete splošnosti, narodu. — In eden tak mol je bil Slovencem Vodnik, čeg.ir življenje je potem na kratko poslušalcem razvil. Reči moram, da mi je jako dopalo in da se mi zdi, ka ni bilo brez koristi, da je govor na Vodnikovo življenje navezal ves program slovenskega prizadevanja in tako v najprosteji in najumljiveji obliki kmečkim poslušalcem razložil stvari tako , kakor bi jih v drugačnem govoru jasneje ne bil mogel. Med njegovim govorom iu potem. ko sem se s priprostimi narodnimi možmi pečaje videl, kako so se jih besede prijele, prišla mi je misel, kako par bi bile ravno v enaki obliki pisane male broŠurice za narod koristne. Morda si bode govornik skrb vzel ter svoj govor nekoliko raztegnil na papir spravil in se bolj ugladil , da sc razširi med ljudmi in sadu donese. Po petji se je igrala glediščna igra: „domači prepir". Vrlo dobro jc igrala guspica Srnčcva, ktera se zna v svojo ulogo vmisliti, ne da bi kakor diletantinjc brez duha svoje naučeno besedo pripovedovala-Kavno tako smo bili zadovoljni z igralcem g. Zcleznikarjein, kteri nam je dobro in slabo stran zakonskega stanu tako dobro predočeval, da sva jaz in eden mojih kmečkih prijateljev, ki sem si ga bil za tisti večer v tovarištvo dobil, Ugenila, da 6« ie ne more ta gospod sam skušnje imeti, ima dober talent za opazovanje tega sveta. Drugemu igralcu, sosedu pak bi rekli, da bi svojo ulogo pridno inenioriral in se mu ne bo bati odra. — Pri tej igri sem imel priliko opazovati kako se naši prosti ljudje zanimajo za dramatične predstave in kako naglo umejo namen tacill predstav in starega duhovnika sem slišal radovoljno govoriti: (ilej , kako nežno se glasi naš jezik iz ženskih ust naše igralke! Iz Trsta I. febr. '/■■ Narodno gibanje v tržaški okolici čedalje ži-vahneje postaja, n muc se trditi, tla SO nam naši sosedje a protivniki mnogo pripomogli, da smo se predramili iz skoraj hi rekel prirojene nam zaspanosti. Vidi se pa zdaj vsak dan, da smo se zbudili. Krasen venec čitaluic obdaja naše mesto, vsaka veča vas ima svoje ognjišče, okolo kterega so shajajo naši kmetje in si ogrevajo srca v narodni zavesti. Vsak blagdan so besede v treh, štirih vaseh, da je meščanu mučno odločiti se, ktere povabilo bi prijel. V nedeljo 31. jan. sem bil na Občini pri izvrstni besedi. Igra „Scrvus pete-linček", drug po prostem seljaku sestavljen šali v dvogovor, petje, deklamo-vanje, vso sc jc vrstilo in vršilo v najlepšem redu, in dovršilo sc ve da v sedanji dobi — s plesom. V Škednji tudi tako, pri sv. Ivanu isto, v mestni čitalnici zopet. Na svečnice dan je bila beseda v Boljuncu, na pragu tožno nam Istro. Igrala se je druga Vilharjeva igra „župan" tako točno in umetno, in pelo so jc tako milo iu ubrano, da no veš koga bi bolj hvalil, učitelja ali igralce in pevce Učitelj njihov pa tudi jest „Cvek." Ako Bog da, postane v Beljunou ali sosedni mu Dolini kmalu prva istrska čitalnica, a potem si že dalje pomoretno. — Pripravljena so naša tla za Slovenijo, sicer jo pa dehalnji položaj naše okolice v razmeri z mestom jako žalosten. Mislite si, da o200 mestnih volilcev izbere -18, a 2500 volilcev v okolici voli lo C, reci šest zastopnikov. Pa ko bi bila ta šestorica kakor hočeš junaška in zmožna, ne more doseči najmanjšega vspeha proti ogromni večini, in — galeriji. Da, da, kdor tržaške galerije ne pozna, naj ide v Ameriko, bliže gotovo no najde enake sirovosti, in toliko nesramnega pošilja. V naši deželni dvorani torej okolica no najde nikdar pomoči in pravice, mora jo torej drugod iskati in na to naj so. dela! To spoznavši se je tudi g. Dane V, rodoljub poštenega srca odpovedal vsake kanditature. — Strašan požar na jiašem kolodvoru, ceni se škode na dva miljona — je tudi pokazal, koliko bi naši očetje doma dela našli, brez da bi si ga drugod iskali. Omenim le pomanjkljivosti našega gasilnega zavoda, tesnobo na kolodvoru, poboljšanje naše vsem vetrovom odprte Inke, predilsko železnico itd. t'um gratis in infinitum. Politični razglod, V poslanski zbornici seje izročil grf. Diirkheima nasvet zarad vrejenja žolezniške promete posebnemu odboru. Potem se je zavrgel njegov nasvet zarad vrejenja solnega samotržja iu potrdila postava o organizaciji državne sodnije in o postopanji prod to sodnijo. Poljaki so glasovali proti postavi češ tla je ona protivna deželni avtonomiji. Gosposka zbornica je potrdila postavo o odškodovanji pri železniški prometi iu rešila še nektere nezažne stvari. V Srbiji prihaja vlada, kar mora vsak Jugoslovan z veseljem pozdravljati, k pravemu spoznanju in so stresujc magjarskega upljiva v vzhodnem vprašanji, Oficijelen časopis „Vidovdan" v svojem članku odvažno govori zoper evropsko diplomacijo, ktera brani sramotno turško gospodarstvo nad kristjani: .Čakajte, pravi omenjeni list, naj diplomacija dela kar hoče, narodi imajo delati, kar morajo, kar jim narodnost reši. Zato nam je vse en kup, kar se bode v Atenah na deklaracijo odgovorilo: zadnja besedo bode govoril bog vojne. Vladni list „Jedinstvo" pa pravi: „Minil jc tisti čas, ko je dopuščal Srb, da so mu na črepinji tabak rezali, in jo hotel turškega age konja bos po snegu voditi. Z našimi brati stojimo in umrjenio." Kakor se iz Belega grada telegrafnje, prinaša i/, vladnega vira časopis Srbija naravnost vest, da če sc vojna med Grki in Turki vname, pristopila hode Srbija s Črnogoro, Bolgarijo, Hercegovino in Bosnijo Grški na stran. Po sporočilih iz Rima in Florcnce je papež novarno zbolel. Vzhodno vprašanje se ni zadnje dni premaknilo ni naprej ni nazaj. — Izdstolj in odgovorni vrcdtiik Anton Tomšič ™"""~~~mr Na Bpaaiskem so neki sklenili, da se izroči najviša izvršilna ol. last triumviratu, v kterem hodu bojda zediujeni Prim, Serauo in Rivero. Iz Londona se brzojuvlja: Med tukajšnjimi Grki seje ustanovil odbor, ki ima skrbeti, da se napravi na (irskem repubhka. ko bi se zdaj ] ondešnja vlada podala turškim tirjatvam. Razne stvari. * (Čuden meteor.) V pondeljek 1. t. m. ob '/,8 zvečer je pri-letel skozi okno čitalnice v Slovenski Bistrici meteor in je obležal pri vratih Navadne detonacije ni bilo ravno čuti, pač pa žvenkanje pobitih šip. Metem je okolo dva funta težak, pa jc popolnoma podoben navadnemu kamenju kakoršno se nahaja v Bistriškem potoku. Kdor je to reč bolj na tenko opazoval, se uljudno prosi, da blagovoli o tem natančneje pisati. Spis se bo. primerno honorira). Tajnik. * (Sokol, ljubljansko telovadno društvo) napravi veliko maskerado na pusten torek 9. februarja t. 1. v čitalnični dvorani. Vstopnico so brezplačne in sc dobivajo 7, 8 in 9 februarja od 2—4. ure popoldne v čitalnici v I. nastropji. Vhod je dovoljen le udom narodnih društev in osebno povabljenim. Pride sc maskirano ali v kostumu. Začetek o 7 uri. Konec po polnoči. * (Umrl) jc pošten rodoljub iu priden slovenski pisatelj K. išavperl 28. jan. Bazen več podučnih spisov, je izdeloval prestavo iz Šekspirja v slovenščino. Dovršil je boje prestavo Hamlet-a. * (Možato) — se g. Svetec nekje v odboru za prenaredbo davkov obnaša, povedo „Nov." —.— * (O p o na rej i in izdaji bankovcev) jo po 19dnevni obravnavi v Ljubljani bila tožba končana. Sodnija je kazen še više odločila kakor je predlagal državni tožnik, in znaša za vsn skupaj 328 let, 2 raeseca in 14 dni. * (Okrajno zastopništvo) v Slanu na Ć e s k c m je zopet izvo lilo za svojega pivomestnika grofa CIain-Murtinica. Izvoljeni je pa na vprašanje odgovoril , da za zdaj volitve ne moro sprejeti, da se bo pa v prihodnjih boljših časih rad posluževal ljudskega zaupanja. Znano jo namreč, da že dvakrat Nj. veličastvo njegove volitve ni potrdilo. * (Življenjepis K no hl eh a r j a), znanega Slovenca iz dolenjske Kranjske, ki je bil šel čez morje divjim afrikanskini narodom krščansko vero ozuaiiovat, izdal je v poslednjem času v nemškem jeziku profesor Mitter-rutiner v Briksnu pri knjigarji VVegerji. * (Prvo tiskovno pravdo v Gorici) ima „Domovina" Toži jo gospod Jernej Troha, začasni učitelj pri sv. Jakopu (Rena nuova) v Trstu, zarad odgovora v listu 4.0. od 0. novembra 18G8 v predelku „Poslano" na sostavek „Ein unversehamter Landpriester" v predelku „Mittheilungen aus dem Publikum" v tukajšnji „G6rzer-Zeitung" in od 22. sept. 1, 1. štev. 76. Vrcdnik g. dr. Marušič je tožen, da ni hotel sprejeti Tr-a-inega popravka k dopisu s Pečin. V ostalem se pritožuje g. tožnik menda zarad razžaljenju časti. 25. t. m. jo bil g. dr. Marušič povabljen pred preiskovalnega sodnika na zaslišanje. * (Pasji davek v Gorici). V prvih 8 tednih t. m. jo bilo naznanjenih pri magistratu že ,i(i0 psov, za ktere so bo plačeval novovpeljani davek po 4 gld. na leto. * (20 tisoč za Predelsko železnico). Mestno starešinstvo goriško je kakor beremo v „Dom." sklenilo: Mesto Gorica ponuja po mestnem starešinstvu 20.000 goldinarjev tistemu društvu, ktero prevzame speljanjo že-leznične črto čez Predel v Gorico, s tem pogojem, da ima biti kolodvor (šta-cijon) v mestu. Izplačati se ima obljubljeni iznesek v 4 letnih ratah začenši od tistega časa, ko se bodo dela pričela. Teh 20 tisuč pa ponuja mesto kot donesek za odkupovanje zemljišč v obniestji. Ustnica vreilništvn V. č. g. Lovr. Pot. žup. pri sv. Mariji v Puščavi: Po §. 14 lit. b) se imajo med voilce uvrstiti vso one osebe, ki imajo po svoji osebni lastnosti aktivno volilno pravico v kteri srenji I o §. 1. srenjskega volilnega reda imajo vsled določila sub '2 lit a) volilno pravico oni duhovniki, ki v kteri srenji oskrbujejo dušno pašo in vsled lit f) očitni učitelji. Davki torej tu nič ne določujejo in duhovniki v dušni paši, ter javni učitelji imujo vsakako pravico voliti v srenji, kjer stanujejo, volilne može in tudi biti voljeni. Ako so izpuščeni iz zapisnika, treba jo pognati se za volilno pravico. Dunajski) borza od .». februarja. 5% metalikc 01 fl. 75 kr. ■>'/, mctalike z obresti v maji in nov. Gl fl, 5°/„ narod, posojilo lil! ti. 75 kr. 1860 drž. posojilo 07 11. '20 kr. Akcij« narod, banke 081 ti. _ kr. Kreditno akcij« 'JG"> fl. 50kr. j London 121 fl. — kr. Srebro 118 fl. 75 kr. Cekini 5 fl. G8 kr. Dr. Dragotin Ipavic, odvetnik v Mariboru |je odprl svojo pisarnico v stolnih ulicah hiš. št. 201 v 1. nadstropji. živinska, rdeča po 3 gl. 50 kr. cent siva, . . . . „ 2 „ 25 „ „ se dobiva pri F. Koletniku v Mariboru Lastniki: Dr. Jož« VoAiijak in drugI. Tiskar Kduard Jnmtlć.