SVOBODNA Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 10. // “E8LOVEN1A LIBRE” BUENOS AIRES. 13. MARCA (MARŽO) 1958 Stalinova zapuščina Pretekli teden, 5. marca, je minilo pet let, odkar je Kremelj naznanil pričakujo¬ čemu svetu, da je Jožef Visarionovič Sta¬ lin, največji izmed modernih tiranov, umrl zadet od kapi. S Stalinom je tisti trenutek legel v grob človek, ki je bil za neštete milijone, ki so ga poznali sa¬ mo teoretično, veleum, vodja, gospodar¬ stvenik, vlastodržec, ki ga je vredno po¬ snemati, za druge neštete milijone pa, ki so ga poznali praktično, ker je nad njimi vladal, tiran, diktator, krvnik, sa¬ tan v človeški podobi, V petintridesetih letih njegovega vladanja v Kremlju je pod njegovim o- sebnim vodstvom nastal komunistični imperij, ki so mu ga pomagale skovati kratkovidne zapadne velesile. Rdeči pajek je zapredel v svojo mrežo poleg ZSSR še 15 svobodnih držav, tako da po čudnem naključju število sovjetskih republik — 16 — odgovarja številu držav, ki ječe v oklepu komunizma ZSSR: Latvija, Le- tonska, Estonska, Poljska, Vzhodna Nemčija, češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Al¬ banija, Kitajska, Zunanja Mongolija, Severna Koreja in Vietminh. Ta imperij obsega 950 milijonov ljudi, t. j. 38% vsega prebivalstva. Noben človek še ni v tako kratkem času zgradil tako velikega imperija. To¬ da noben človek še ni v tako kratkem času pokončal toliko ljudi, zasužnjil to¬ liko ljudi. Noben človek še ni toliko la¬ gal, noben človek še ni imel toliko sov¬ ražnikov in — nobenega prijatelja.. Sta¬ lin je bil edinstven v krvoprelitju, edin¬ stven v laži, edinstven v sovraštvu. Sa¬ mo satan ga je mogel nadkriliti. Noben človek še ni imel v zgodovini take ob¬ lasti, kakor jo je imel Stalin. In do da¬ nes še nihče ni prevzel te oblasti in je morda tudi nihče v ZSSR ne bo. Stalin živi v metodah in doktrini ko¬ munistične stranke znotraj in zunaj ZSSR. Stalinizem brez Stalina je dose¬ gel nekaj bučnih uspehov, toda se je tudi zapletel v vrsto političnih in go¬ spodarskih problemov. Zunaj ZSSR se pristaši Nikite Hru- ščeva, novega, toda še daleč ne povsem zasidranega vlastodržca v Kremlju, krčevito borijo proti tkzv. revizionizmu, tendenci, ki jo je sprožil Hruščev sam, ko je hotel razvrednotiti Stalina. Tako se mora danes ta isti Hruščev boriti za stalinizem. Znotraj ZSSR mladi ljudje, ki se več ne spominjajo revolucionarnega boljše¬ vizma, prihajajo na oblast in vedno bolj popuščajo zahtevam, ki med sovjetskim prebivalstvom naraščajo v geometrič¬ nem razmerju z oddaljevanjem Stalino¬ ve smrti. Največji problemi Hruščeva so poli¬ ti čn.i. Bori se, da bi obdržal svetovne komuniste v liniji in da bi ohranil pre¬ pričanje, da mora biti Moskva tista, ki vodi in narekuje “socialistično” revolu¬ cijo po vsem svetu. Zato se mora obe¬ nem boriti proti revizionizmu, ki ga smatra za največji komunistični greh, “kajti “revizionizem”, trdi Hruščev, “zanika sovjetsko vodstvo socialistične¬ ga tabora in izpodjeda mednarodno marksistično-leninistično solidarnost”. Upornikom na Poljskem, ki so posku¬ šali po svoji volji voditi svojo državo, je Hruščev grmel, da “graditev socializ¬ ma ni vezenje rož.” Kritike, ki so zno¬ traj ZSSR godrnjali nad enoličnostjo sovjetskega sistema, je Hruščev opozar¬ jal: smejo kritizirati birokracijo, toda ne sistema, ki jo je ustvaril. Težave so se začele 5. marca 1953, ko je umrl Stalin. Njegovi oprode so ga takrat slavili kot največjega moža zgo¬ dovine. Toda že takrat je ves -svet su¬ mil in še danes sumi, da ga je roka ene¬ ga njegovih “prijateljev” zadušila z bla¬ zino, da bi preprečila novo krvorelitje, ki ga je Stalin pripravljal. Previdno se je komunistična stranka začela destalinizirati, kritizirati oseb¬ nostni kult in propagirati kolektivno vodstvo. Februarja 1956 je udarila bom¬ ba: Hruščev je proglasil Stalina za me¬ sarja in despota. Živčni režim v Moskvi je obljubil ru¬ skemu prebivalstvu več življenjskih do¬ brin in nekateri satelitski režimi so te¬ mu zgledu sledili. Kremelj je bil prisil¬ jen celo objaviti, da “je več kakor ena sama pot v socializem.” Ta objava je po- FEDERACUA V SEVERNI AFRIKI? V severni Afriki, kjer je Francija s svojim bombardiranjem tuniške obmej¬ ne vasi pred tedni sprožila vrsto dogod¬ kov, ki jih hi predvidevala, se pod po¬ kroviteljstvom USA in Anglije priprav¬ lja nova meddržavna zveza med bivšimi francoskimi kolonijami Tunisom, Maro¬ kom in Alžirjem. Ameriški odposlanec Murphy, ki je priletel v Tunis takoj po bombardiranju, da bi preprečil vojaški spopad med Francijo in Tunisom, se je po razgovo¬ rih s tuniškim predsednikom Burgibo podal v Pariz, kjer je sporočil franco¬ skemu vročekrvnemu predsedniku Gai- llardu, da je Tunis pripravljen ostati prijatelj Francije v slučaju, če Pariz čim prej in čim pravičneje uredi vpra¬ šanje A ! žira. Francija da mora prene¬ hati z vojaškimi operacijami proti alžir¬ skim upornikom in pristati na samostoj¬ nost Alžira. Alžirski problem da je bil v zadnjih mesecih vedno in edini vzrok političnih zapletjajev Pariza s severno¬ afriškimi državami. Gaillard je nerad poslušal za Franci¬ jo poniževalne zahteve Burgibe, toda ni mogel nasprotovati Murphyju, ki sma¬ tra Burgibo za prijatelja USA in Za- pada ter ugoditev tuniškim zahtevam edino priliko za preprečitev naslonitve severnoafriških držav ali na Nasserja ali pa celo na Moskvo. Pogoji za to da so dani, če bo- Francija vztrajala pri svoji kolonialni politiki in mentaliteti. Gaillard je v parlamentu na vse to dobil zaupnico za nadaljevanje vojne proti alžirskim upornikom. Kljub dru¬ gačnemu zasebnemu mnenju so mnogi poslanci glasovali za vojno. Poleg Murphyja je na Gaillarda pri¬ tisnil tudi britanski odposlanec Beeley. Iz njunih izjav in načrtov za ureditev severne Afrike je Gaillardu postalo ja,- 5Y1(1,. r!54 ca Kn ali ctlaj +-«->w> nova meddržavna zveza, ki ne bo Fran¬ cije jemala v poštev, če bo Pariz sedaj izgubil priliko in ne bo primaknil še svoje sklede. Zato je Gaillard iznenada objavil, da Francija misli na ustanovi¬ tev posebne severnoafriške in zahodno sredozemske obrambne organizacije, v katero naj bi se vključile Francija, Ma¬ roko, Tunis, Alžir, Španija in Italija. Ta organizacija naj bi predstavljala nekak podaljšek obrambne organizacije NATO v severni Afriki. Francija tako hoče v zadnjem trenutku ujeti priliko, da bi se ta organizacija spletla pod njenim pokroviteljstvom, sebi v oporo pa sku¬ ša pridobiti za to organizacijo še Špa¬ nijo in Italijo. Tako se je začela med P’rancijo na eni strani in USA in Angli¬ jo na drugi strani politična tekma za vpliv v severni Afriki. V Parizu se boje, da bi tekmo izgubili, ker so v zadnjem ča¬ su maroški sultan, tuneški Burgiba ter menila povratek v leninizem, ti manev¬ ri pa so povzročili vrenje. Po političnih izbruhih na Poljskem in revoluciji na Madžarskem, katero je bilo treba zatreti z brutalno sovjetsko vojaško silo, Kremelj ni mogel dopusti¬ ti več želja in upov na samostojnost, če naj Moskva še nadalje ostane hrbte¬ nica svetovne revolucije. Hruščev je za¬ to znova povzdignil Stalina na “vzgled- nega komunista.” In novembra 1957 so na zborovanju svetovnih komunistov v Moskvi objavili deklaracijo, da vsa avto¬ riteta prihaja iz Moskve. Moskva je to sedaj mogla storiti , ker je z znanstvenimi uspehi v orožju in u- metnih satelitih mogla trditi, da se zib¬ lje na valovih bodočnosti. Večina komu¬ nističnih sopotnikov je poskakala v isti vagon. Toda seme je že posejano. Revizioni¬ zem se je v rdeči politiki trdno ukore¬ ninil. Uspehe Moskve sovjetsko prebi¬ valstvo neusmiljeno primerja z uspehi svobodnega sveta. Verige, s katerimi je Kremelj pod Stalinom vlekel pod svoje gospodstvo milijone sužnjev, se spremi¬ njajo v verige, s katerimi ti milijoni si¬ cer počasi, toda nezadržno vlečejo Kre¬ melj narazen, na vse strani istočasno. Spopad med vkopano privilegirano ko¬ munistično oligarhijo in počasi razvija¬ jočo se nekrvavo revolucijo v ZSSR razjeda verige, ki drže skupaj rdeči imperij. Nekega dne bo Stalinova za¬ puščina zgrmela v prah. alžirski uporniki začeli govoriti o se¬ vernoafriški federaciji, povsem brez Francije, toda pod ameriškim pokrovi¬ teljstvom. Taka federacija bi bila kot voda na mlin ameriškim petrolejskim mogotcem, ki bi z ugodnimi pogodbami na lahek način prišli do saharskega pe¬ troleja. Vsa francoska petrolejska leži¬ šča v Sahari pa leže tudi za južnimi me¬ jami te pripravljajoče se federacije. Če se bo iz vseh teh načrtov in pro- tinačrtov izcimila severnoafriška fede¬ racija, kateri se bosta pogodbeno pri¬ družili poleg Francije tudi Španija in Italija, potem je verjetno, da bodo Ame- rikanci sprožili misel in izpeljali vrni¬ tev Alžiru bizertskega pomorskega opo¬ rišča, Španiji pa s tem omogočili zahte¬ vo po vrnitvi Gibraltarja, ki naj bi ga potem kot članica te skupnosti dala na razpolago novi zahodnosredozemski obrambni tvorbi. Sovjetski vzorec vrhovne konference Moskva in Washington sta od decem¬ bra lanskega leta izmenjala vrsto pisem o potrebi vrhovne konference. Predlogi in protipredlogi so deževali z obeh stra¬ ni, toda zadeva ni prišla dlje kakor je bila decembra lansko leto, ko se je pi¬ sarjenje iz Moskve začelo. Položaj se je razjasnil le v toliko, da danes Zapad ve, vsaj približno, kaj Kremelj prav za prav hoče doseči s tako konferenco. Zapadni strokovnjaki so prišli do spo¬ znanja, da ZSSR manevrira tako, da bi prisilila USA in druge zaveznike do te¬ ga, da bi morali pristati na sovjetsko gospodstvo nad Vzhodno Evropo. To naj bi bil eden glavnih namenov ki naj bi jih vrhovna konferenca imela. Izmenja¬ va pisem med Moskvo in “VVashingto- nom, vključno nepričakovano sporočilo Bulganina Eisenhowerju, dokazuje, da Kremelj in Bela Hiša v resnici govorita o dveh različnih vrstah vrhovne konfe¬ rence. Tudi je izmenjava pisem potrdila mnenje zapadnih strokovnjakov, da je edini -Čelik problem, o katerem bi mogli govoriti na vrhovni konferenci, kakr¬ šna bi se mogla izcimiti v sedanjem po¬ ložaju, razorožitev. Dulles je obsodil sovjetske politike, da hočejo dejansko “farso vrhovne kon¬ ference, s katero bi nalagali svet, da je končno nrišln do toliko znželleneva mi¬ ru.” USA in zapadni zavezniki smatra¬ jo tako laž kot nevarno orožje v rokah ZSSR. Z njim bi mogla ZSSR oslabiti odločnost svobodnih držav ohraniti svoj sistem protikomunističnih zvez in nji¬ hovo odpornost proti komunističnemu pritisku. Teda posledice te farse bi mogle biti še mnogo bolj tragične. Konferenca, ki jo na vse načine skušajo doseči komuni¬ sti, bi se mogla spremeniti z njihovo taktiko v sestanek, na katerem bi Zapad pristal na stalnost imperija, ki ga je Kremelj zvaril med in po- drugi svetov¬ ni vojni. Zaradi te nevarnosti je Eisenhower odklonil vrhovno konferenco po načrtu, kakor ga je predlagala Moskva. Zato je USA zahtevala predhodno konferen¬ co zunanjih ministrov, da bi tako zava¬ rovala zapadne interese pred sovjetski¬ mi cilji, ki bi bili, če bi Zapad sprejel sovjetske pogoje, naslednji: 1) Zapad bi bil prisiljen potrditi ob¬ stoj sovjetskega imperija; 2) Zapad bi bil prisiljen opustiti raketna oporišča na ozemljih držav NATO; 3) zapadni o- brambni sistemi bi bili oslabljeni, ker bi moral Zapad pristati na prepoved uporabe atomskega orožja brez zadovo¬ ljive kontrole nad enakim sovjetskim orožjem; 4) Nemčija bi morala še na¬ dalje ostati razdeljena, ker je Hruščev potrdil, da na vrhovni konferenci ZSSR ne bo pristala na razgovor o problemu zdmžitvp, obeh, Nemčii:. 51 končni cilj ZSSR bi bil oslabitev ce.otnega sistema svobodnega sveta in razpust vseh ame¬ riških oporišč okoli sovjetskega imperi¬ ja, ki so ena najresnejših ovir za voja¬ ški razmah komunizma. UN GESTO GRANDE Y NOBLE DEL GENERAL ARAMBURU HACIA FRONDIZI DIJO LA HIJA DE YRIGOYEN Para felicitar al presidente provisio- nal de la Nacion, “por la forma como ha procedido con el doetor Frondizi despues de su triunfo” — son sus palabras tex- tuales — concurrio a la Časa de Go- bierno, la senorita Sara Yrigoyen. La hija del ex presidente de la Nacion, que por hallarse el general Pedro Eugenio Aramburu ocupado en una reunion de Junta Militar Consultiva, fue recibida por el jefe de la Časa Militar, converso luego con In s periodistas, a quienes ma- nifesto que “era tan noble y grande el gesto del general Aramburu, que se enorgullecia como argentina y como hi¬ ja de un ex presidente”. Recordo luego la senorita Sara Yri- goyen que su padre gano las elecciones de abril 1916 y asumio la primera ma¬ gistratura de la Nacion el 12 de ocrub- re del mismo ano, para puntualizar: “En ese intervalo, el gobierno no tu- vo ningun eneuentro con el” y agregar en seguida: “Eso senala el contraste con el proceder del actual Poder Ejecutivo, especialmente del general Aramburu por quien siento tanta estimacion”. IZ TEDNA V TEDEN Dr. Edvard Teller, USA znanstvenik madžarskega pokolenja, je izjavil, da je “v sedanjem času razorožitev že iz¬ gubljena stvar”, zavzel se je dalje pro¬ ti temu, da bi naredili dveleten premor v poizkusih z atomskimi bombami, ka¬ kor je predlagal Stassen, kajti, četudi bi USA dogovor držale, je zatrdil Teller bi “sovjeti že nekako varali svet in na¬ daljevali s poizkusi”. Veliko ogorčenje je v kat. krogih Ita¬ lije vzbudil proces proti škofu, iz Prata, Italija, ki je v nekem pismu na krajev¬ nega župnika označil dva zakonca kot javna grešnika in govoril o konkubina- tu. Zakonca Mauro Bellandi, trgovec, in neko dekle- sta se lani civilno poroči¬ la. Oba sta sicer katoličana, a Bellan¬ di je bil med vojno pri partizanih in ka¬ sneje sodeloval s KP. Zato se je odločil samo za civilno poroko. Ko pa je zanjo zvedel, je škof poslal župniku pismo. Ta ga je ne samo prebral na prižnici, am¬ pak tudi natisnil v farnem listu. Tako se je Bellandi odločil za tožbo, češ da je župnik odn. škof prekršil določila, ki mu jih nakazuje lateranski dogovor med Vatikanom in ital. vlado. Na procesu ni bil navzoč niti Bellandi niti škof odn. župnik in kljub mnenju javnega tožilca je bil škof obsojen na 40.000 lir kazni, župnik pa oproščen, češ da je ravnal po navodilih škofa. Zadevo so zagrabile v roke sedaj ne samo politične stranke, ki rabijo material pred volitvami, pač pa je razvnela duhove, ki v tem primeru vidijo borbo med -svetno in cerkveno ob¬ lastjo. — Zanimivo pa je, da Bellandi ni mogel prisostvovati procesu zato, ker je pred časom — a že po poroki — na vožnji z avtomobilom v hipu zbolel in ima sedaj težave z govorjenjem in del¬ no ohromi jen je ene roke. Bellandi se iz tega razloga tudi ni mogel udeležiti o- biska pri škofu, katerega je naredila njegova žena z namenom, da prosi ško¬ fa odpuščanja. Otrok obeh zakoncev je bil krščen katoliško. V Vatikanu je pro¬ ces tako močno odjeknil, da je sv. oče odpovedal vse slovesnosti ob priliki ob¬ letnice kronanja. Njegovemu zgledu so potem sledili mnogi škofje po Italiji in drugod po svetu. Bližajoča se možnost ponovnih razgo¬ vorov med predstavniki Vzhoda in Za¬ hoda je bila glavna vsebina razgovorov sedmih zun. min. Zahodne Europe, ki so se zbrali v Rimu. Zastopniki Francije, Italije, Zah. Nemčije, Beneluxa in na¬ mestnik angl. zun. min. so poleg tega razpravljali tudi o postavitvi USA voja¬ ških oporišč v Evropi ter o sodelovanju teh držav pri izdelavi atomskega orož¬ ja. Pomočnik sekretarja za trgovino USA vlade Mueller je izjavil pred predstav¬ niki amer. industrije kemičnih produk¬ tov, da je sedanji krizi predvsem krivo “delno pomanjkanje zaupanja v ameri¬ ško nadmoč na vseh popriščih: voja¬ škem, gospodarskem in političnem”. Pro¬ sil je tovarnarje, naj v svojih podjetjih prično “s kampanjo psihološkega vpli¬ vanje na maso, ki naj ponovno vzbudi zaupanje v vrstah amer. kupovalcev”, kajti nekateri posamezniki, ki jim ni toliko mar bodočnost USA kakor tre¬ nutni politični interesi, “ne morejo ra¬ zumeti poraznih učinkov obeh sovjetskih Sputnikov med amer. odjemalci.” Bolivijski predsednik Siles Suazo je ob prevzemu oblasti podedoval dvoje bremen: gospodarski polom in pa po rdečih kontrolirane sindikate. Gosp. po¬ lomu se je začel zoperstavljati delno z amer. pomočjo, delno pa z ukrepi, ki so vodili v trdo, vztrajno 'in neprijetno po¬ litiko tako napram posameznikom ka¬ kor predvsem delavcem, ki so vedno znova hoteli povišanje plač. S Suazovo politiko zadrževanja inflacije in uredit¬ ve notranjega trga se ni strinjal glav¬ ni delavski tribun Juan Lechin, ki je pod prejšnjim predsednikom Paz Esten sorom prišel do neslutene oblasti. In sindikati, ki jih Lechin kontrolira s svo¬ jimi ljudmi, so začeli s štrajki. Siles Suazo, ki je že prej nekajkrat grozil, da bo odstopil in enkrat bitko proti Leehi- nu dobil z gladovno stavko, je tudi to pot odstopil. A odstopa njemu zvesti sprejeli niso, ampak so celo razburka¬ li toliko maso, da se je Lechin zbal za ARAMBURU POKAZAL VELIKO IN PLEMENITO GESTO NAPRAM FRONDIZIJU ZATRJUJE IRIGOYENOVA HČERKA Hčerka bivšega radikalnega predsed¬ nika Irigoyena Sara Irigoyen je prišla v predsedniško palačo z namenom, da bi čestitala predsedniku gen. Aramburuju zaradi načina, kako je postopal % dr. Frondizijem po njegovi zmagi. Ker je bil gen. Aramburu tedaj na seji vladne¬ ga vojaškega odbora, je hčerko biv. pred¬ sednika sprejel šef predsednikove voja- Irigoyen časnikarjem dejala, da je bi¬ la gesta generala Aramburuja napram dr. Frondiziju po končanih volitvah ta¬ ko plemenita in velika, da je nanjo po¬ nosna kot Argentinka in kot hčerka biv¬ šega predsednika. Irigoyenova hčerka je zatem časnikarjem povedala, da je njen oče zmagal kot kandidat za pred¬ sednika pri volitvah aprila meseca leta 1916, predsedstvo je pa prevzel 12. ok¬ tobra istega leta. V tem času tedanja vlada z njim ni imela nobenega sestan¬ ka. To dejstvo zgovorno pokazuje na¬ sprotno stališče sedanje vlade, posebno generala Aramburuja, do katerega čuti veliko spoštovanje. svoj položaj in pričel pomirjevati svo¬ je pripadnike. V naglici sklicano ljud¬ sko zborovanje v La Pazu je Suazu iz¬ reklo svoje zaupanje, na kar je Suazo preklical svoj odstop. Istočasno pa je tudi izjavil, da bo treba iz sindikatov počistiti trockistično komunistične ele¬ mente. S tem je šele Suazo nastopil kri¬ tično pot, a na njej ga bodo podpirali vsi veliki antikomunistični zavezniki. Teh pa Bolivija zaradi svojih rudnikov nima malo. Indonezijska vlada pod vodstvom Soe- karna je pričela z bombardiranjem po¬ stojank upornikov na področju Sumatre in grozi, da bo izvedla tudi izkrcanje. Ker pa se upornikom zdi, da Soekarno- va vlada čaka samo na pošiljko orožja iz ZSSR, so izjavili, da bodo takoj, ko ugotove prvo sovj. orožje v rabi, urad¬ no zaprosili USA za pomoč, češ da ta¬ ko važno področje, kot je Indonezija, ne sme priti pod kontrolo komunistov. Nasser je na zborovanju v Damasku povedal, da so predstavniki neke drža¬ ve ponudili sirijskim vojakom preko 2.000 milijonov frankov, da bi preprečili zvezo med Egiptom in Sirijo. Ta vsota naj bi bila ponudena šefu sirijske obv. službe Serraju in ponudil naj bi jo tast kralja Ibn Sauda. Oficirjem je tudi bi¬ lo naročeno, da je treba umoriti Nas¬ serja. Graditelji amer. satelita Explorer II so uradno potrdili, da pred dnevi izstre¬ ljeni satelit ni prišel v vsemirje. Kje in kako je izginil, niso povedali, sklepajo pa, da je zgorel. Angl. obrambni minister Duncan San- dys je sprejel povabilo za obisk ZSSR. Z obiskom, ki bo šele v nekaj mesecih, ne bo združeno nikako paktiranje. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. UL 1958 Za pravico in čast materinščine Po Furlaniji in Beneški Sloveniji je završalo in tja v Rim je odmevalo, ko je dne 13. januarja 1958 sodišče v Vidmu razglasilo sodbo po zasebni tožbi župni¬ ka, č. g. Angela Kračina od Sv. Lenarta v Benečiji proti časnikarju Arturu Man- zano, proti uredniku Giorgio Provini, ki je odgovoren za list “Friule Liberale” in proti uredniku lista “Arena di Pola” Pasquale de Simone. Vsak je bil obso¬ jena na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 44,445 lir globe, vsi skupno pa na plačilo vseh sodnih stroškov, 200.000 lir odškod¬ nine g. Kračini, ter 90.000 lir njegovemu odvetniku. Daši je kazen samo pogojna in dasi je sodišče priznalo kot olajšilno okolnost, da so vsi obtoženi in obsojeni delali “iz “domoljubnih in vzvišenih namenov”, vendar je obsodba za italijanske nacio¬ nalistične šoviniste v obmejnih krajih Italije nekaj nezaslišanega Kaj pa se je zgodilo ? Ubogi slovenski človek je branil pravico svoje materinšči¬ ne pred prenapetimi, napadalnimi Itali¬ jani, in sodnija, čeprav italijanska, ni- mogla drugače, če naj še bo sodnija, kot dati zadoščenje tožilcu in vsaj neko sim¬ bolično kazen obtoženim. Od leta 1866. Odkar so Italijani dobili leta 1866 v svojo oblast slovenske vasi ob Nadiži in Teru, je tam tih, trdovraten boj slabot¬ nega proti močnemu. Vladajoči narod in njegovi obmejni prenapeteži hočejo na silo spremeniti naravo naših slovenskih ljudi tam. Najprej so preimenovali št. Peter Slovenov v Št. Peter ob Nadiži, nato so v tem mestecu ustanovili itali¬ jansko učiteljišče, ki nima drugage po¬ mena in namena, kot vzgajati učitelje, ki bodo jemali našemu ljudstvu, našim novim rodovom to, kar so dobili po nara¬ vi: slovenski značaj in slovensko govo¬ rico. Celo tako daleč gredo, da prepri¬ čujejo mlade slovenske mamice, naj s svo- svojimi dojenčki govore samo italijanski, da se bo novi človek laže “znašel v pa- trii”, domovini svoji, ko bo po Italiji s culo v roki iskal kruha, ki mu ga borna domača zemlja dati ne more. Kmalu bo sto let, odkar Italijani me¬ ljejo naše Beneške Slovence z vsemi kamni šovenske nacionalistične politike. Naš človek, žal, nima opore niti pri kra- mV ih tria del Friuli”, da krajevne cerkvene oblasti v Furlaniji in Beneški Sloveniji podpirajo civilne oblastnike šoviniste, ■ mesto, da bi bile v tem delikatnem ozi¬ ru samostojne in resnično, praktično ka¬ toliške, univerzalne. Neposredni dušni pastirji slovenskega rodu, in pravični, ■ sploh vsak, ki se upre nečloveški in ne¬ demokratični politiki nasilnega poitali¬ jančevanja, postane žrtev zlobnega o- pravljanja, natolcevanja in klevetanja. Motocikelj Č5. g. Angel Kračina je župnik fare sv. Lenarta v Benečiji. V cerkvi in dru¬ god govori z Italijani italijanski, z Be¬ neškimi Slovenci pa v njihovem sloven¬ skem jeziku. Gospod slovi kot zgleden duhovnik, pri ljudeh je splošno priljub¬ ljen in znan, da neprestano žrtvuje za čast božjo in dobro svojih župljanov. O njegovi poštenosti in dobroti se je na lastne oči prepričal tudi pokrajinski poglavar in mu je podaril motocikelj. To malenkostno priznanje civilne u- prave požrtvovalnemu duhovniku, je zbudilo vrišč proti njemu. Nič zato, da drugi za svoje obveščevalno delo in ak¬ tivnosti v službi šovenstva dobivajo ne¬ primerno večje nagrade. Prav ti so se najbolj razburili. Kot da jih je popadel strah, da bi mogle državne oblasti le sprevideti, da to beneško prebivalstvo res nikomur nič hudega noče, najmanj pa Italiji, ki zanjo v vsaki vojski preliva svojo kri, in sicer vestno izpolnuje vse državljanske dolžnosti, dosti vestneje kot marsikateri Italijan. Napad in tožba časnikar Arturo Manzano je že znan po svojem pisanju in izlivih proti vse¬ mu, karkoli je slovenskega, ali se vsaj njemu dozdeva, da bi moglo biti slo¬ vensko. Napisal je članek napadov na č. g. Kračino. Trdil je neresnične stvari in žalil ga je. Kar takole debele se je znebil: “G. Kračina je poglavar skupine jugoslovanskih aktivistov, ki izdaja list Matajur in že več let deluje za priklju¬ čitev Nadiških dolin k Jugoslaviji.” Ni čuda torej, da je gospod Manzano hud na tega “slovanofila” in še bolj hud, da je Italija takega človeka celo nagra¬ dila z motocikljem. Kaj bi ne bil hud, saj ima dokaze, da so že pred letom 1914 v Vidmu vsi patriotični Italijani udrihali po slovenofilih in se jih bali kot pošasti. G. župnik Kračina v tamkajšnih raz¬ merah ni mogel nič drugega kot zateči se k sodišču in tam skušati dokazati, da nima grehov, ki mu jih očita člankar. Drugod ni mogel nikjer dobiti zadošče- njq. Vložil je tožbo proti piscu članka, proti listu “Friuli liberale”, ki je čla¬ nek objavil in proti listu “Arena di Po¬ la”, ki je članek ponatisnil. Pravda je tekla dve leti. Šest krat so preložili glavno razpravo. Med razvo¬ jem pred sodiščem se je pravda spreme¬ nila v “staro pravdo” za pravico rabe domačega slovenskega jezika v tej po¬ krajini, ki jo vsenaokrog obdaja jugo¬ slovanska meja in kjer ljudstvo devede- set let bije to pravdo. Ko se je Italija vrnila v te kraje po zadnji vojni, so mi¬ slili z enim zamahom končati vprašanje slovenskega porekla prebivalcev in li¬ kvidirati to malenkost, pa ni šlo. Vse to in druge podrobnosti iz “življenja slo¬ venskega hlapca Jerneja” so prišle pri razpravi na vrsto. Ni čuda, da je bilo za to pravdo ved¬ no več in več zanimanja. Ni čuda, da so se za končno razpravo v sodni dvorani v Vidmu znašli časnikarji od Trsta do Vidma in Rima. Najuglednejši odvetniki so branili obtožene časnikarje. Kar očit¬ no je bilo, da so skušali doseči obsodbo slovenskega jezika in vseh tistih, ki se upajo še izražati s slovensko besedo, zla¬ sti pa vse tiste, ki se jo upajo rabiti v cerkvi ali sicer ob skupnih, javnih pri¬ likah. Vrstili so se smešni, burni, žalost¬ ni prizori. Razpravljali so o naravnih pravicah , božji zapovedi “učite vse na¬ rode”, o ljudskem izročilu in krajevni tradiciji, o zgodovini Beneških Sloven¬ cev, o cerkvenem pravu, o določilu Sv. Stolice, o nastopih slovenske beneške du¬ hovščine v Rimu proti krajevnim poja¬ vom in krogom nestrpnih ljudi in proti takim, ki svoje dolžnosti ne izvršujejo. Slovence in župnika je branil odvetnik Bruno Panizzo, ki je tirade mimo poslu¬ šal, sam pa trdo in vztrajno iskal pra¬ vico in zadoščenje. Pri razpravah so na¬ stopali naši sivolasi in mladi duhovniki rodom s treh bregov in iz treh dolin Slovenščine. Na mizi sodnije so ležale vse izdaje slovenskega katekizma za Be¬ neške Slovence za preteklih 100 let. Od kraja je bilo kar očitno, da se ta reč ne more skoraj končati drugače kot z obsodbo časnikarjev. So se znebili le TLaruali ■no c*r» nrHroJ-nilri riVifrv. zenih, da so razpravo preložili in zopet preložili. Med tem so ponujali sporazum in prosili za poravnavo. Ni šlo. župnik Kračina ni mOgel in ni smel umakniti tožbe z ozirom na razmere. Če bi umak¬ nil, bi iste vrste ljudje, ki mu nasprotu¬ jejo sedaj, izrabili tudi najbolj blagohot¬ no popustljivost za nove napade proti Slovencem. Tudi marsikateri pošteni Furlani so rekli: Slovenci, prav imate, ne popustite. Obtoženi italijanski časnikarji in nji¬ hovi odvetniki so razkrili vse, kar so mi¬ slili in šli tako daleč, da so privedli pri¬ če iz Beneške Slovenije, ki naj bi pove¬ dale in dokazale, da v njihovih krajih res ni Slovencev. Bila je to kot burka, res kot burka, ki o njej piše Cankar, da traja že tisoč let. Ko so ti “italianissi- mi” zagledali v sodni dvorani domače duhovnike, jih je bilo sram in postali so “neusmiljeno nerodni” za namene tistih, ki so jih predlagali. “Patria del Friuli” piše: “Izid tega procesa je naravno silno odmeval med nacionalističnimi ljudmi vseh smeri. Za¬ nje je ta pravična in objektivna sodba nekaj nezaslišanega. Takoj so seveda izjavili, da gredo pred prizivno sodišče”. Časnikarji iz notranjosti Italije, ki so zasledovali ta proces, so videli kake raz¬ mere vladajo ob meji, do kakšnih ab¬ surdnosti dovedejo strastne narodnostne nasprotnosti in sovraštva do drugega je¬ zika. Včasih seveda se pod in med vse¬ mi drugimi lastnostmi in razlogi skriva pohlepnost po denarju, kot najmočnejša odločilna strast. Razprava je več kot očitno pokazala, da je to ubogo naše ljudstvo pogosto nesrečni predmet igre za denar, za sredstva, ki jih dajejo jav¬ ne ustanove za plemenite, patriotične namene. Na razpravi je bilo prav tako očitno, da to ljudstvo nikomur noče nič žalega in da nemir v tej deželici delajo tisti, ki bi radi na račun teh sredstev le¬ po živeli. Trapasti prenapeteži Mi v tej svobodni Ameriki sploh ne moremo razumeti razmer, v katerih se bore Beneški Slovenci za svoj obstanek. Mi se vprašujemo kako je sploh mogoče razpravljati o tem ali smejo ljudje go¬ voriti v svojem materinskem jeziku ali ne. Pomislimo kako gorje bi nastalo, če bi italijanski emigrantje po svetu ne smeli govoriti v italijanščini. Kako be¬ dasta bi bila obtožba, da se italijanski civilisti in njihovi dušni pastirji, ki pri¬ digajo v italijanščini, s tem vtikajo v Mladinski športni nastopi v okviru III. Slovenskega dneva Lep dan je pripomogel, da je mnogo gledalcev obiskalo otvoritveno priredi¬ tev III. Slovenskega dne v Našem domu v San Justo. Čeprav so tek¬ movanja šele v drugič, izgleda, da že prihajajo v tradicijo, da naša mla¬ dina pokaže svoje delo tudi v športu. Ta otvoritveni dan je predstavil slovenske¬ mu občinstvu tudi mladince (v odbojki) in članice v namiznem tenisu in odboj¬ ki. “Naš Dom” se je lepo pripravil na ta dan. Pa se tudi vidi, da pridno delu¬ je, kajti prijetno iznenadi že kar lepo urejeno igrišče, ob strani pa popolno¬ ma izdelano ogrodje iz železobetona za kegljišče, katerega streha služi za tri¬ buno. Igrišče je bilo okrašeno z zasta¬ vicami, na mizi ob strani so bili razstav¬ ljeni pokali, ki jih bodo dobila zmago¬ valna moštva. Res lepo je bilo videti te pokale, ki so prav gotovo povzdigni¬ li te dneve. Štirje veliki prehodni po¬ kali in trije manjši: Prehodni pokal za odbojko —- dar Društva Slovencev, pre¬ hodni pokal za nogomet — dar Mladin¬ skega doma (č. g. J. Mernik), prehod¬ ni pokal za nam. tenis — dar Prometa SRL, prehodni pokal za šah — dar Day — Dama SRL, pokal za zmagovalca v odbojki mladincev — dar g. I. Kastrev- ca, pokal za odbojko (članice) — dar g. V. Severja in pokal za nam, tenis (čla¬ nice) -— dar Day-Dama SRL. Člani zma¬ govalnih moštev, ki dobe prehodne po¬ kale, pa dobe še spominske plakete. Pred začetkom je predsednik Našega Doma sprejemal goste športnike, kma¬ lu zatem je bil mimohod vseh nastopa¬ či januarski rudarski stavki v Trbov¬ ljah smo že poročali v dveh številkah Svobodne Slovenije. Prijatelj Svobodne Slovenije v Avstriji nam je pa o njej poslal še nekaj novih podatkov v pismu, ki smo ga dobili te dni. Iz njega zaradi važnosti dogodka povzemamo glavne od¬ stavke: O stavki trboveljskih rudarjev ste pi¬ sali, vendar niste povedali vsega. Je to razumljivo zaradi tako velike razdalje. TV/Ti eivvirt nn 4-'-> Viln.m i« Ir »r je pribežalo iz Slovenije tudi več rudar¬ jev, ki so stavkali in ti so nam poveda¬ li strahovite stvari. Stavka se je zače¬ la dne 15. januarja. Vanjo je stopilo 4.200 rudarjev. Je bila to največja stav¬ ka, kar jih je sploh doslej bilo pod ko¬ munistično diktaturo. Začela se je tako, da rudarji nočnega šihta niso hoteli za¬ pustiti rovov, v rov pa niso pustili ru¬ darjev za naslednji turnus. Ti rudarji so bili zbrani pred vhodom v rov in so se takoj priključili stavki. Glas o rudarski stavki je šel kot blisk po Trbovljah. Mi¬ ličniki so se začeli takoj zbirati. Pred vhode v rove pa so začele prihajati tu¬ di žene stavkujočih rudarjev z otroci. Miličniki so nastopali zelo surovo. S silo so hoteli razgnati velike skupine notranje zadeve države, kjer žive. Tra¬ pasti prenapeteži pa očitajo beneškim Slovencem še več: Trdijo, da so vsi, ki govore slovenski, agentje Jugoslavije, trdijo, da se z njimi Jugoslavija meša v italijanske zadeve. Mi ne razumemo ka¬ ko je mogoče, da ima Italija eno najmo¬ dernejših demokratičnih ustav, ki ščiti rabo domačega, torej v našem slučaju slovenskega jezika, pa njena vlada de¬ jansko pušča, da se gode tako divje zlo¬ rabe in tako groba zatiranja mate¬ rinščine, kot se to je pokazalo v tem vi¬ demskem procesu? Mi ne razumemo obnašaja svetnih ob¬ lasti. ,še manj pa si moremo razložiti ravnanje tistih cerkvenih oblastnikov, ki bi po svoji sveti dolžnosti morali bra¬ niti svoje dobre duhovnike pred krivi¬ cami in nezasluženimi napadi, pa molče in se ne ganejo. Ali nimajo oblasti od Boga tudi za to, da ščitijo pred krivico vselej in vsakogar? Proces bo ostal v zgodovini Beneške SJovenije kot dokaz kako so Slovenci branili svoje naravne, od Boga dane pravice. Dokaz več kako so slovenski duhovniki pošteno in požrtvovalno delali za vero in svoje ljudstvo. Dokaz več, da so prav duhovniki morali več trpeti, da bi ohranili svoje ljudstvo v zvestobi Bo¬ gu in državi. Dokaz več, da so stali na braniku pravic svojih vernikov in mora¬ li zanje trpeti tudi v času, ko ječi Cer¬ kev v drugih slovenskih pokrajinah pod jarmom brezbožnega komunizma, da so morali prenašati, očitek “jugoslovan¬ stva” v času, ko je notorno jugoslovan¬ ski režim preganjal Cerkev in duhovni¬ ke, kjer jih je sploh dosegel. jočih, ki jih je občinstvo navdušeno po¬ zdravilo. Nastopajoči so potem strum¬ no pozdravili argentinsko in slovensko zastavo, ki ju je dvignil na drog član Našega Doma g. B. Kosančič ob igranju obeh himen. Sledil je pozdravni govor predsednika Našega Doma g. Lojzeta Zakrajška, ki se je zahvalil vsem, ki so prihiteli na prireditev. Dalje je dejal, da je vesel, ker se je ta dan zbralo toliko športni¬ kov iz vseh delov Vel. Buenos Airesa, ki bodo branili svoje barve, a vendar v pri¬ jateljski borbi. Podpredsednik DS g. dr. J. Savelli na¬ mesto zadržanega predsednika g. ing. A. Mozetiča pričenja športne prireditve III. Slovenskega dne Na to je govoril namesto zadržanega predsednika Društva Slovencev podpred¬ sednik g. dr. J. Savelli. Poudaril je, sa si šteje v čast, da more že v drugo po¬ zdraviti vse nastopajoče in gledalce na (Nadaljevanje na 3. strani) rudarjev. Ker se ti niso hoteli raziti, so jih začeli pretepati s puškinimi kopiti. Prihajalo je do strašnih prizorov. Ko, je poveljnik miličnikov zagrozil, da bo dal streljati, so razburjene žene z otroci v naročju stopile pred rudarje ter začele vpiti proti miličnikom: “Tako, zdaj pa začnite kar streljati, režimski hlapci.” Težko vzdušje je bilo tiste dni v trbo¬ veljskem rudarskem revirju. Stavkujo- či rudarji v rovih so pristali, da so prišli V nii-m samo triip nrorUtavniki komu¬ nističnega režima. Tem so sporočili svoje zahteve po zboljšanju prejemkov in delovnih pogojev. Med drugim so tu¬ di zahtevali, da policija ne sme nobe¬ nega rudarja zapreti zaradi tega, ker je stavkal. Režimski predstavniki so ob¬ ljubili, da se to ne bo zgodilo. Ko so pa rudarji zvedeli, da je policija zaprla dva rudarja, so nadaljevali s stavko. Položaj je bil v Trbovljah tako na¬ pet, da je moral priti tja sam Miha Marinko. Njegov prihod so rudarji, zla¬ sti pa rudarske žene, sprejeli z najraz¬ ličnejšimi psovkami. Verjetno jih svoj živ dan ni še takih slišal, kot jih je 17. jan. Ljudje so bili do skrajnosti ogorče¬ ni in niti prihod novih 300 miličnikov, ki so jih komunisti spravili v Trbovlje iz raznih krajev, ni vplivalo na ljudi ustrahovalno. Raje izzivalno. Miličniki so imeli s seboj celo lahko topništvo. Tako je “ljudska oblast prišla pomagat delovnemu sloju”. Da je bila ironija še večja, je v senci bajonetov prišel prav tisti dan v Trbovlje tisti Marinko, ki je pred leti po tistih krajih lovil rudar¬ ske glasove kot njihov delovni tovariš in predstavnik politične skupine, ki je ru¬ darjem obljubljala boljše čase. Izjave Mihe Marinka, da bo vlada sprejela vse zahteve rudarjev in da pro¬ ti njim ne bo postopala, so vzeli stavku- joči rudarji na znanje s pikrimi opazka¬ mi. S trboveljskimi rudarji so bili v nji¬ hovih zahtevah po pravičnejših prejem^ kih solidarni tudi rudarji v Hrastniku in Zagorju, t. j. prav v Marinkovem področju. Pa tudi v rudniku v Mežici so bili na strani stavkujočih rudarjev. Komunistični funkcionarji so bili za¬ radi množičnega nastopa rudarjev proti sedanjemu komunističnemu plačilnemu /sistemu vsi divji. Po vseh tovarnah so •naročili svojim ovaduhom, da morajo strogo paziti na razpoloženje med de¬ lavstvom. Najmanjši pojav nezadovolj¬ stva da morajo takoj prijaviti. Takoj po rudarski stavki v Trbov¬ ljah so komunisti zelo poostrili svoj re¬ žim. Pojačali so nadzorstvo nad oseba¬ mi, za katere vedo, da niso z njimi, po¬ ostrili so pisemsko cenzuro. Nobeno pis¬ mo, ki je omenjalo rudarsko stavko, ni Rojaki iz Št. Joška nad Vrhniko, Hor¬ jula, Brezovice pri Ljubljani — o vaših krajih je govora v novi knjigi msgr. ŠJkerbca Krivda rdeče fronte. Dobite jo v Dušnopastirski pisarni. ARGENTINA Dr. Frondizi, izvoljeni argent. pred¬ sednik, se pripravlja za prevzem pred¬ sedniške oblasti dne 1. maja. Preučuje vprašanja, ki čakajo na rešitev, razmiš¬ lja glede izbire svojih sodelavcev v vla¬ di in glede spopolnitve izpraznjenih po¬ ložajev v stranki. Skoro vsi vodilni strankini funkcionarji so bili namreč iz¬ voljeni na razne položaje. Pripravlja tu¬ di osnutke za svojo poslanico, ki jo bo prebral narodu po prevzemu predsed¬ stva republike. V prejšnjem tednu je nadaljeval z vljudnostnimi obiski raznim ministrom in ustanovam. Bil je tudi pri ap. nun¬ ciju Msgru Zaninu, sam pa je sprejel obiske predstavnikov raznih strank. Od krščanskih demokratov je bil pri njem dr. Luka Ayarragaray. Po daljšem raz¬ govoru z njim je časnikarjem potrdil, da bo krščansko-demokratska stranka podpirala pri zadnjih volitvah zakonito izvoljeno vlado. Njeni predstavniki bo¬ do lahko v njej prevzeli kake funkcije, ni pa to nujno. Dr. Ayarragaray je za¬ tem obiskal sed. predsednika gen. Aram- buruja ter se mu v imenu stranke za¬ hvalil za demokratično izvedbo volitev. Dr. Frondizi je prejšnjo nedeljo imel sestanek tudi z vsemi izvoljenimi guver¬ nerji. V poročilu so objavili, da so raz¬ pravljali o potrebah posameznih provinc. Za prihodnje dni ima več strank na¬ povedane sestanke svojih vodstev. Med drugim tudi ljudski radikali. Njihov prvak dr. Balbin je ta teden dejal, da za to stranko ni mogoče govoriti o po¬ razu, če človek prešteje glasove, ki so jih za to politično skupino oddali samo radikali. Po njegovi izjavi sodeč izgleda, da bo ta stranka napram bodoči dr. Frondizijevi vladi v hudi opoziciji. V zadnjem času je dala posebno izjavo tudi komunistična stranka. Zavzema se za ustvaritev široke narodne koncentra¬ cije, ki naj bi zajela skupine od skraj¬ nih levičarjev do “naprednejših elemen¬ tov med buržuazijo”. Ta formacija naj bi podpirala dr. Frondizijevo vlado. Za komuniste pa ne kažejo nobenega zani¬ manja ne intransigentni radikali, pa tu¬ di nobena druga politična skupina ne. Peronisti so nepočakani. Radi bi že sedaj imeli obnovljeno svojo stranko. Zato so že sedaj vložili prošnjo za odo¬ britev delovanja. Odobritve še niso do¬ bili, pač pa je več vidnejših peronistov zopet prišlo na svobodo. Tako so izpu¬ stili iz zaporov go Delio de Parodi, biv. predsednico ženske peronistične stranke in biv. glavnega tajnika CGT Edvarda Vuletiča. Vlada je mobilizirala vse bančne urad¬ nike, ker so stavkali že nad 40 dni. Za¬ kon o mobilizaciji je stopil v veljavo ob uri 0 10 marca. Velja za domačine in tujce. Tiste, ki se v 48 urah niso javili na delo, so proglasili za dezerterje ter je proti njim začelo postopek vojaško sodišče. Vlada je objavila tudi dekret, s katerim je za čas od 27. jan. do 15. marca zaključno suspedirala pravne in administrativne učinke, ki so v zvezi z zapadlimi obveznostmi napram bankam (zapadle menice, razna plačila itd.). Na vseh argent. ljudskih šolah se je začel 10. marca redni šolski pouk za šol¬ sko leto 1958/59. Argentinski škofje so v Buenos Aire¬ su ustanovili kat. univerzo. Kat. vseuči¬ lišče bo imelo v začetku 3 fakultete in sicer fakulteto za filozofijo, za pravo in politične vede ter fakulteto za social¬ ne in gospodarske vede. Argentina ima po januarskih stat. po¬ datkih 20.057.700 prebivalcev. Zanimivo je, da najbolj narašča prebivalstvo v sa¬ mem Buenos Airesu, ki je imel jan. me¬ seca 3.733.000 prebivalcev, ter v provin¬ ci Buenos Aires s 5.244.000 prebivalci. V palači min. za komunikacije so pri odpiranju zalepk s ponudbami za odkup 55 radijskih postaj, ki se jih je poslu¬ ževal prejšnji režim, ugotovili, da za največjo radijsko postajo Belgrano, o- cenjeno na 100 milijonov pesov, ni bilo nobene ponudbe. Sedaj jo bo vlada verjetno izročila buenosaireški univerzi, Buenosaireško blagovno borzo je obi¬ skal predsednik beograjske trgovinske zbornice dr. Ivo Barbalič s skupino ju- goslov, gospodarstvenikov. Zavzemali so se za poglobitev gospodarskih zvez med obema državama. ■šlo v inozemstvo. Vse tiste, ki so imeli redne potne liste za potovanje v inozem¬ stvo, je notranje ministrstvo v Ljubljani pozvalo ter jim zabičalo, da v inozem¬ stvu ne smejo dajati nobenih podatkov o množični rudarski stavki v Trbov¬ ljah. Tako komunisti obnavljajo razme¬ re, ki so bile pod njimi od leta 1947 do 1949., t. j. v vseh smereh so postri- li politični kurs proti svojim nasprotni¬ kom. Še o rudarski stavki v Trbovljah Buenos Aires, 13. UL 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz Srfcoenijo Umrli so: V Ljubljani: Ana Drobino, roj. Bela, Ciril Dular, komercialni rav¬ natelj podjetja Gosad, Antonija Miklav. čič, učiteljica, Manca Dolenc, trafikan- tinja, Pepca Darovec, Anton Zaviršek, žel. v p., Ivo Bogoslav Seršič, Viktor Črnko, Dragica Gomilšek, učiteljica v p., Rezika Snoj, zasebnica, Uršula Janči- gar, roj. Pavšič in Edko Ferjančič, žup¬ nik v Kojskem, Alfred Suchy, kapetan 1. razreda v p. v Kranju, Leopold Vodeb, upok. v Škofji Loki, Marij Bratuž, uči¬ telj v Novi Gorici, Darko Rotar v Kra¬ nju, Emil Saunig v Vrtojbi, Ferdinand Čuder, gostilničar v Čezsoči, Janko Šum- rada, biv. trgovec in pos. v Kozarišču, Uršula Dolžan, roj. Bezlaj v Kranju, Ka¬ rel Režun, upok. računovodja Bratovske skladnice v Trbovljah, Katarina Kovač, vdova po žel. uradniku v Prečnem pri Novem mestu, Karel Hribar v Sneber- jah, Helena Hartman, roj. Sever, upok. v Škofji Loki, Leopold Lavoslav Tratnik v Šibeniku, Ljudevit Tavčar, upravnik internata pomorske srednje šole v Pira¬ nu in Olga Zorec, roj. Jenko na Viču. SLOVENCI V ARGENTINI | sinov, hčera vnukov in drugih dorodni- BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE Prihod novih Slovencev. Dne 4. mar¬ ca 1958 so prišli iz Ljubljane v Buenos Airesu ga Anica Buda s hčerko Lidijo in sinovoma Marijanom in Petrom. Po dol¬ gih letih se je tako združila družina g. Stanislava Bude, uradnika ministrstva za javna dela in stanujočega v mestu Ciudad Belgrano na Ezeizi. Novodošlim rojakom želimo v Argentini vso srečo in -veliko osebnega zadovoljstva. •j - Jožefa Poljanšek. V vasi Bela peč, župnija Sela pri Kamniku, je 24. II. 1958 umrla Logarjeva mama, ga Jožefa Poljanšek, stara 70 let. Leta 1956 je s svojim možem Jernejem v domači žup¬ nijski cerkvi in na svojem domu sredi Zapisnik Jakoba Žaklja o ustanovitvi prve vaške straže pri št. Joštu je zgo¬ dovinski dokument, zraven pa opomin vsem, ki še niso popisali svojih dožive¬ tij med revolucijo. Kako jih je treba pi¬ sati, boste videli v novi knjigi msgr. Škerbca Krivda rdeče fronte. Na pro¬ daj v Dušnopastirski pisarni. kov obhajala svojo zlato poroko. Bila je vzorna slovenska žena in mati. Znala je moliti, delati in trpeti. Posebno pa se je odlikovala po svoji izredni dobroti in ljubezni. Imela je 11 otrok, izmed kate¬ rih je 9 še živih. Za njo žalujejo oče Jernej, trije sinovi in šest hčera. Vsi sinovi in štiri hčere so poročeni. Vsi ti so bili obenem z očetom zbrani pri nje¬ ni smrtni postelji, ko je umirala. Dve njeni hčeri Ivana in Marija pa živita v tujini. Ivana, ki ima redovno ime sestra Severina, je usmiljena sestra v bolnišni¬ ci v Knittelfeldu na Gor. štajerskem v Avstriji. Hči Marija pa je morala v be¬ gunstvo in zdaj živi v Argentini. Dobra, blaga Logarjeva mama naj mirno poči¬ va v domači slovenski zemlji, hčeri Ma¬ riji pa, ki žaluje v tujini po njej, naše iskreno sožalje! Družinska sreča. V družini g. Janka Zakrajška in njegove žene ge Marice, roj. Škedelj v San Justu se je rodil sin. V družini g. Antona Komidar in nje¬ gove žene ge Zofije, roj. Kafol, se je pa rodila hčerka. Pri krstu je dobila ime LEPO PRIZNANJE Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1958 je prišel v roke tudi slo¬ venskemu razumniku, ki živi sredi Ev¬ rope in je tudi v stalnem stiku z domo¬ vino. Ko je to največjo vsakoletno publi¬ kacijo slovenskih protikomunističnih emigrantov prebral, nam je napisal pis¬ mo, v katerem med drugim ugotavlja naslednje: “Na splošno so vsi zelo prijetno pre¬ senečeni nad Zbornikom Svobodne Slo¬ venije. Mnenja so, da je tehnično ena najboljših naših publikacij. Nekdo, ki je prišel pred kratkim od doma in dobro Antonija-Frančiška. Srečnima druži¬ nama naše čestitke. Poroka. V župni cerkvi Asuncion in San Andres v mestu San Andres sta se - poročila v soboto dne 8. marca 1958 g. Dušan Šušteršič, sin biv. upravnika celj¬ ske bolnišnice g. Jožeta Šušteršiča in gdč. Lia Marlene, roj. Pozzi. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. CIUDADELSKI ODER NEDELJA, 23. MARCA ob 18 uri STANKO KOCIPER "ŠENTJERJEVSKI PROVIZOR” Drama v treh dejanjih Vstopnice v predprodaji na Alvarado ..§50, T. E. G58 - 0827, Ramos Mejia po $ 8.—, $ 7.— in 8 5.— BARILOCHE Dne 27. 12. sta dve italijanski nave¬ zi dosegli vrh Zahodnega Paina. Januar¬ ja je ista ekspedicija, ki ji načeljuje in¬ dustrialec Monzino, preplezala Torre Norte v skupini Torres del Paine, kar znači pomemben alpinistični uspeh. Kot je izjavil Monzino (ki sam ni bil na nobenem vrhu) v Bs. Airesu, so ita¬ lijanske naveze našle na Zahodnem Pai- nu tri kline, ki sta jih pustila tam me¬ seca novembra Conntag in Jereb. Po mnenju italijanskih plezalcev je bil del stene nad zadnjim klinom najtežji pro¬ blem v vsej smeri in tudi vrhnji gre¬ ben sam precej težaven. Bariloški plfezalci, ki so izrečno obso¬ dili neodgovorni in senzacionalistični članek, objavljen v buenosaireški reviji “Vea in Lea”, ne osporavajo trditev ev¬ ropskih alpinistov. Cenitve v navpični steni od spodaj navzgor so pač samo približne. Tisti, ki bo smer ponovil — kar se bo prej ali slej gotovo zgodilo — bo lahko izrekel dokončno sodbo. A na vsak način podčrtamo, da se je g. Monzino skrbno čuval, da ni na ti¬ skovni konferenci ničesar povedal o tem kako si je dal goro “zavarovati” od čil¬ ske vlade, vojaštva in policije. V. Arko Mladinski športni nastopi v okviru III. Slovenskega dneva (Nadaljevanje z 2. strani) prvi letošnji športni prireditvi, ki je u- vcd v III. Slovenski dan. Dejal je, da mora pozdraviti vse, zlasti nastopajoče, ki bude mladini veselje do športa in obe¬ nem krepijo zavest do slovenske skup¬ nosti; dolžnost občinstva pa je podpre¬ ti delo športnikov. Zahvalil se je doma¬ činom in odboru Našega Doma, da so omogočili nastope v Domu, ki, ga tako skrbno preurejajo. Vse športne prire¬ ditve, ki bodo še sledile, so uvod v Slo¬ venski dan. Svoj pomen pa imajo, če bo¬ mo znali prav dojeti bistvo športa. Ne gre tu za čast in slavo, še manj za de¬ nar; geslo bodi že staro, a važno nače¬ lo: Zdrav duh v zdravem telesu. In ta zdravi duh naj pride tudi v vso sloven¬ sko skupnost. Takoj po otvoritvenem govoru so se pričele tekme. Nastopali so: Odbojka (moški): NAŠ DOM — B. Kosančič, J. Rus, F. Krištof, F. Benko, J. Tekavec, J. Modic, T. Škraba. MLADINSKI DOM — M. Volovšek, R. Piber, J. Fajfar M. Filipič, A. Avguštin, J. Mehle, F. Zu¬ panc, J. Draksler, SFZ MORON — J. Prijatelj, J. Knap, J. Havelka, B. Ma¬ gister, T. Mokorel, M. Skvarča, V. Tri¬ ler, J. Malovrh, J. Grabnar. SFZ LA- NUS — F. Gerkman S. Mehle, J. Gerk¬ man, L. Šmalc, J. černak, M. Goljevšek. Odbojka (članice): NAŠ DOM — A. Kovač, L. Lipušček, Z: Trpin, M. Gril, T. Tekavec. A. Zupanc. SDO MORON — O. Prijatelj, H. Skvarča, T. Glavan, M. Vodnik, K. Moder. M. Smersu, A. Prijatelj. Odbojka (Mladinci): NAŠ DOM — M. Intihar, I. Skvarča, J. Skvarča, B. Ko¬ vač, L. Modic, J. Bergant, L. Intihar, B. Oven. SFZ MORON — J. Mežnar, L. Mehle, J. Boltežar, M. Jesenovec, F. Tomazin, I. Selan, M. Urbanija, J. Šenk. Mamizni tenis (članice): NAŠ DOM — P. Kovač, L. Lipušček, T. Tekavec, M. Gril, A. Zupanc. SDO MORON: V. Kokalj, M. Vodnik, O. Prijatelj, J. To¬ mazin, A. Savelli. Dopoldanski program je obsegal na¬ slednje tekme: Odbojka: Naš dom — Mladinski dom 2:0 (16:13. 15:10). SFZ Moron — SFZ Lanus 2:0 (15:12, 15:13). SFZ Moron — Naš Dom (mladinci) 2:1 (15:4, 9:15, 15:7). (21:11, 21:8); T. Tekavec: O. Prijatelj 2:1 (19:21, 21:15, 21=16); M. Gril. J. Tomazin 2:0 (21:17, 21:16); A. Zupan: A. Savelli 2:0 (21:17,,21:16). — Potem so sledile igre v odbojki. Teh¬ nični rezultati so: SFZ Moron: Mladin¬ ski dom 2:0 (15:5, 15:6). Naš dom: SFZ športniki in športnice, ki so nastopili v odbojki na športni prireditvi III. Slovenskega dne med dviganjem zastav pozna domače gospodarske razmere, pravi, da je razprava o Delavskih svetih najboljša stvar, kar je doslej o tem bral. Čestitam k članku o Progresivnih kato¬ ličanih in o krščanski demokraciji, če¬ stitam k vsem drugim prispevkom, ki dajejo Zborniku takšno višino, še en¬ krat: čestitam vsem urednikom tako v tehničnem, kakor vsebinskem pogle¬ du.” Pa tudi od rojakov iz drugih delov sveta so pisma polna hvale za jubilej¬ ni Zbornik. Mnenja vseh so si edina v tem, da je jubilejni zbornik Svobodne Slovenije za leto 1958 tako lepa knjiga, da ne bi* smelo biti nobene slovenske družine, nobenega fanta in nobenega dekleta, brez nje. Zatto Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1958 v vsa¬ ko slovensko družinsko knjižnico! Kdor ga še nima, naj piše ponj na u- pravo Svobodne Slovenije, Ramon Fal- eon 4158, Buenos Aires. Stane $ 84. — Pri pošiljanju po pošti je priložiti za poštnino, priporočnino in ovojnino še S 6.—. V Severni Ameriki Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za 1958 lahko na¬ ročite v New Yorku pri League of C.S.A., 238 E. 19th Str, v Clevelandu pa v trgovini FAMILIA, 616 Glass Ave. V Torontu, v Kanadi, ga ima v pro- Vsak teden ena KJE SO TISTE PTIČKE MOJE ... Kje so tiste ptičke moje, ki po zraku letajo, ki po zraku letajo, pa men veselje delajo? Kje so tiste rožce moje, ki po vrtu cvetejo, ki po vrtu cvetejo, pa men veselje delajo? Kje so tiste ribce moje, ki po vodi plavajo, ki po vodi plavajo, pa men veselje delajo? Kje so tiste svetle zvezde, ki na nebu svetijo, ki na nebu svetijo, pa men veselje delajo? Kje so tisti prijatlji moji, ki smo včasih skupaj bli, ki smo včasih skupaj bli, lepe pesmi prepevali? daji Slovenska pisarna, 618 Mannig Ave. V obeh državah stane Dol. 3.25, V Av¬ straliji ga pa imata na razpolago g. p. Bernard Ambrožič, 66 Gordon Str. Pad- dington. (Sydney), in g. p. Bazilij, Padua Hall 19 A. Beckett Str. Kew, (Melbourne), Vic. SLOVENCI PO SVETU Prvi dve tekmi sta bili prav zanimi¬ vi. Mladinski dom je v prvem setu prav po nepotrebnem izgubil, ker je pokazal lepšo igro, a je kmalu popustil; v dru¬ gi tekmi pa je bilo očitno, da SFZ Morcnu manjka Knap. Nad vse je ob¬ činstvo navdušila igra obeh mladinskih moštev. Zmaga je bila naklonjena mo¬ štvu, ki je ohranilo mirnost. Videti pa je, da imajo oboji dobro šolo, lepo poda¬ jajo, in če jim ne bo pohvala stopila v glavo, bodo želi še dosti uspehov, se¬ veda je treba vztrajati na poti in čim večkrat nastopati. Za opoldanski odmor so kuharji Na¬ šega doma pripravili okusno in obilno kosilo, pijače tudi ni manjkalo, in ta¬ ko je ob zvokih glasbe in kramljanju potekel čas oddiha; bližnji so seveda po¬ hiteli domov, a se kmalu vrnili v še več¬ jem številu kot dopoldne. Popoldne so se pomerile za pokal v namiznem tenisu članice Našega doma in SDO Morona. Zmagale so prve s 4:1. P. Kovač: V. Kokalj 1:2 (19:21, 21:12, 6:21); L. Lipušček: M. Vodnik 2:0 Lanus 2 = 0 (15:6, 15:8), članice SDO Moron: Naš Dom 2:0 (15 = 9, 15:10). SFZ Lanus: Mladinski dom 2:1 (8:15, 15:8, 18:16). SFZ Moron: Naš Dom 2:0 (15:9, 15:10). Vse igre so bili zanimive, nekatere celo napete, posebno ona med SFZ La- nusom in Mladinskim domom. Lanus' je sicer zmagal, a brez posebnih zaslug. Igrali so defenzivno, brez kombinacij in Mladinski dom, ki je dobro začel jih je pričel posnemati z manj sreče; do¬ kler so kombinirali, so bili člani Mla¬ dinskega doma boljši. V zadnji igri za prvo mesto, ki je razvnela gledalce, da so vneto navijali za Svoje, je SFZ Mo¬ ron dokazal, da v svoji najmočnejši po¬ stavi še vedno nima tekmeca, čeprav je Naš dom dosti napredoval od lani. Tekme so bile res lep uvod v III. Slo¬ venski dan, in vsem je lahko žal, če ni¬ so. mogli priti in bodriti svoje, pa naj pridejo na ostale športne dneve, in s tem podprejo napore naše mladine. B. USA Msgr. John Schiffrer, župnik v Chis- holmu v Minnesoti, je s kiparjem Fran¬ cetom Goršetom sklenil pogodbo za no¬ tranjo in zunanjo opremo nove cerkve, ki jo grade v tem kraju. V novi cerkvi, ki je zelo moderna — zidana je v ku¬ bističnem slogu — bodo križev pot in vsi kipi izrezljani iz orehovine. Zunanja oprema dveh visokih kipov bo pa iz tr¬ dega gradiva. KANADA Pred božičnimi prazniki je prišel iz Španije v Toronto zdravnik dr. Srečko Pregelj iz znane Pregljeve družine pri št. Petru v Ljubljani. Mladi doktor je pri slovenski fari začel takoj sodelovati pri slovenskem cerkvenem pevskem zbo¬ ru. V raznih farnih društvih je imel tu¬ di že več predavanj. V Kanadi se name¬ rava specializirati za otroške bolezni. Ko bo opravil vse formalnosti glede po¬ laganja izpitov in nostrificiranja diplo¬ me, bo čez nekaj let začel s samostojno ordinacijo. Pri župniji Marije Pomagaj v Toron¬ tu že dve leti deluje karitativna usta¬ nova Vincencijeva konferenca. Ob njeni ustanovitvi so bili nekateri mnenja, da je nepotrebna, v zadnjih dveh letih pa se je pokazalo, da je bilo njeno delo v tem času zelo potrebno in tudi korist¬ no. V prvem letu svojega obstoja je ime¬ la Vincencijeva konferenca dohodkov $ 1,257.77, izdatkov pa $ 1,128,50. V le¬ tu 1956/57 so dohodki narastli na $ 2,576.02, izdatki pa na $ 2,603.80. Za novodošle rojake so porabili 396 dolar¬ jev, v evropska taborišča so poslali 463 dolarjev, med bolnike in pomoči po¬ trebne so pa razdelili v Kanadi 1,286 dolarjev. Za škofijski Particular Coun- cil in za kardinalov emigracijski fond so nakazali 338 dolarjev. Kardinalov emigracijski fond je pa novodošlim slo¬ venskim družinam pomagal s hišno o- premo ter z obleko za otroke, 12 dekli¬ cam je pa nudil 10 dnevno taborenje. Da je Vincencijeva konferenca mogla tako uspešno vršiti svoje delo, je zasluga slo¬ venskih župljanov pri Mariji Pomagaj, ki so radi podpirali vse njene nabiralne akcije. Župnija Marije Pomagaj v Torontu slavi letos petletnico svoje ustanovitve. Uradno je bila namreč ustanovljena 1953. Priprave za njeno ustanovitev so se pa začele že leta 1948 s prihodom g. dr. Jakoba Kolariča C. M. v Toronto. Zna¬ čilnost za to župnijo je ta, da jo sestav¬ ljajo mladi ljudje, zaradi tega je malo smrtnih primerov, veliko pa rojstev otrok. Ob koncu leta 1957 je imela žup¬ nija 2116 duš, t. j. 473 družin. Od teh je bilo 1030 odraslih in 455 otrok do 16 leta starosti. V enem letu je ta župni¬ ja narastla za 99 družin, t. j. za 482 od¬ raslih in 149 otrok. Krstov je bilo 101, porok 37, smrtnih primerov pa 5. Ta statistika pa ne zajem vseh Slovencev v Torontu. Nekateri so namreč vpisani v druge neslovenske župnije, nekateri pa v nobeno in tudi v cerkev ne zaha¬ jajo. Sodijo, da je sedaj v Torontu že okoli 3000 slovenskih rojakov. Večja slovenska naselbina v Kanadi je tudi v Montrealu. Sedaj imajo tudi svojega slovenskega duhovnika in sicer vodi dušnopastirsko službo med njimi Rev. Jože Časi. C. M. Vsako nedeljo in praznik se zbere pri slovenski maši oko¬ li 200 Slovencev. Je pa v Montrealu še več slovenskih rojakov, ki pa se še ni¬ so priključili slovenski verski skupno¬ sti. V Montrealu imajo tudi slovenski cerkveni odbor. Vodi ga prekmurski ro¬ jak Mike Žoldaš. Prav lepo deluje tudi slovenski tečaj za otroke. Montrealski Slovenci so imeli pred Božičem na obi¬ sku škofa dr. Gregorija Rožmana, štiri¬ najst dni je imel pri njih misijon, kate¬ rega se je udeleževalo okoli 450 Sloven¬ cev. Dr. filozofije je postal na vseučilišču v Torontu g. Mirko Rener. G. Rener je med študijem poučeval še nemščino v kolegiju sv. Mihaela, petje pa v bogo¬ slovju bazilijancev. čestitamo! Kadar nalagaš svoje prihranke, misli predvsem, kdaj in kako jih boš dobil vrnjene. Zato se ne zanašaj samo na lasten preudarek! Vprašaj za nasvet znanca ali prijatelja, ki je mogoče že dvignil iz potrebe svojo naložbo pri “PROMETU” in se boš kaj lahko odlo¬ čil, komu boš zaupal svoj denar. PROMET SRL, capital m$n. 100.000,-, (edina družabnika brata Krištof), 25 de Mayo 533 - 39, Buenos Aires, T. E. 31 - 6435. ŠPORTNI DNEVI v okviru III. Slovenskega dne — 19511 SOBOTA 15. MARCA 1958 ob 16.30 uri - Cerkvena dvorana San Justo NAMIZNI TENIS za prehodni pokal “PROMET” (Naš dom - SFZ Moron, Mladinski dom - SFZ Lanus, Naš dom - SFZ Lanus, Mladinski dom-SFZ Moron, SFZ Moron-SFZ Lanus, Mladinski dom-Naš dom) * * * NEDELJA 16. MARCA 1958 ob 15.30 uri - športno igrišče DON BOSCO, Ramos Mejia NOGOMET za prehodni pokal “MLADINSKI DOM”: (SFZ Lanus - Naš dom, Mladinski dom - SFZ Moron) Ostale partije se nadaljujejo v nedeljo 23 marca na šp. igrišču LANUS in v nedeljo 30. marca, šp. igrišče DON BOSCO. Obakrat ob 9. uri. ŠAH bodo odigrali v soboto 22. in 29. marca ob 19. uri v prostorih NAŠEGA DOMA v San Justo. * * * Prehodne pokale so darovali: Odbojka: DRUŠTVO SLOVENCEV; Nogomet: Č. g. MERNIK; Namizni tenis: PROMET S.R.L.; šah: DAYDAM S. R. L. Trajne pokale so darovali: Odbojka juniorji: I. KASTREVC; Odbojka dame: VINKO SEVER; Namizni tenis dame: PROMET S.R.L. Pri vseh prireditvah pobirajo prostovoljne prispevke za kritje stroškov, presežek bo pa šel v socialni sklad D. S. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 13. IH. 1958 - No. II SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni. Marec 1958. Vsebi¬ na: Kristus kliče (fBoris Kerč); Misi¬ jonar (Marija Brenčič); Misijonarjeva molitev (škender); Misijonski poklic (N. N.); Rim, Atene, Nairobi in nazaj (Maksimilijan Jezernik); Pesem o škr¬ latnih orhidejah (Vladimir Kos); Iz Ka- sijskih hribov (B. Bernik); Preobrazba črne Afrike (Aladin); Captownski sonet (Vladimir Kos); Baragovo misijonišče; | VII. misijonska veletombola; Pismo iz Južne Afrike (M. Ksaverija Lesjak); Urednikovi misijonski zapiski; Poskusi¬ ti je treba (s. Darina Konc); Težko je klasje (s. Darina Konc); Po misijon¬ skem svetu; Iz pisem slovenskih misi¬ jonarjev. Družabna pravda, štev. 107. Vsebina: Človeški odnosi v podjetju (Dr. Ivan Ahčin); Slovenci in skupni evropski trg (Dr. Peter Klopčič); Cerkev uči; Vzemi in beri; Iz domovine. Točen popis množičnih morišč v Slo¬ veniji v času revolucije in predvsem po vrnitvi Slov. narodne vojske je po¬ dan v knjigi msgr. škerbca Krivda rde¬ če fronte. — Ker je dospelo lo omejeno število izvodov, pohitite z nakupom. — Na prodaj v Dušnopastirski pisarni. Slovenski keglaški klub Moron vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 23. III. 1958 ob 15. uri na Pri¬ stavi. KOROŠKA Kulturno življenje po koroških slo¬ venskih farah je bilo v zimskih mese¬ cih kar živahno. Ni skoro nedelje, da ne bi imeli kake kulturne prireditve. Je to ali nastop pevskega zbora, ali pa igralske družine. Vse to delo se vrši pod vodstvom Slovenske krščanske kulturne zveze v Celovcu. Ta osrednja organiza¬ cija slovenskega krščanskega prosvetne¬ ga dela na Koroškem je imela na sveč¬ nico dne 2. februarja t. 1. v Narodnem domu v Dobrli vasi prosvetni takor pod naslovom Slovenski kulturni dan v Do¬ brli vesi. Prireditev je bila namenjena LOJZE NOVAK izključno zastopstvo m r 31 A K. S. BI. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. Službo dobi zakonski par ali tričlanska družina kot vrtnar in gospodinja z dobro plačo, s hra¬ no in z lepim stanovanjem. Informacije v pisarni Društva Slovencev. vsem podjunskim slov. kat. prosvetnim organizacijam. Spored je obsegal odrske nastope, petje pevskih zborov ter go¬ vor predsednika Narodnega sveta ko¬ roških Slovencev dr. Joška Tischlerja, ravnatelja slovenske gimnazije v Celov¬ cu ter župana Kumra. Na Brnci je priredila Slovenska kmeč- ko-gospodarska zveza v Celovcu gospo¬ darsko zborovanje. Na sporedu je bilo predavanje o gospodarskem položaju slovenskega dela Koroške. Za razvedri¬ lo sta bila tudi dva zvočna filma, na¬ stopili so pa tudi pevci iz Št. Lenarta. V BARILOČAH so prekrasni izleti tudi v jeseni. Zlasti na Islo Victorijo, na Cerro Otto ali pod Tronador na obisk k smučarskemu prvaku Jermanu. Spo¬ mini na te izlete so neizbrisni. Za mal denar — $ 45 dnevno — imate prenočišče in hrano v hiši Al¬ berta Budineka. Za obisk se priporoča ALBERT BUDINEK Pasaje Gutierrez - Barrio Belgrano, S. C. de Bariloche Bela nedelja 13. aprila Slovenski dan JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanie Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires Pahete Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadrati - Pak Charcas 767. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! Odbor 30. marca 1958 ob 17. uri popoldne v Kolegiju San Salvador CALLAO 540, BUENOS AIRES KONCERT narodnih in umetnih pesmi. Plemenita gesta Slovenskega pevskega zbora GALLUS v korist vsem slovenskim domovom. Predprodaja vstopnic: Slovenska hiša, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires; Lanus: g. Reven; San Justo: gg. Li¬ pušček - Jenko; Slovenska pristava v Mo¬ ron: g. Havelka; Florida: Družina Prijatelj. Vabi društvo "Slovenska vas" v Lanusu DRUŠTVENI OGLASNIK Daruj svoj prispevek v mladinski sklad Društva Slovencev, da tako ohra¬ nimo slovensko šolstvo v Argentini. OBVESTILA Proslava dneva slovenskih delavcev in podjetnikov bo 1. maja letos v Sloven¬ ski hiši na Ramon Falconu. Ob 9. uri maša, ob 10. uri proslava 10. letnice ob. stoja organizacije Družabna pravda, na¬ to občni zbor Družabne pravde. Že da¬ nes vabimo vse rojake na to proslavo. V nedeljo 16. t. m. bo ob pol desetih dopoldne sestanek Dekliškega mladin¬ skega doma v zavodu Maria Mazarello v Moronu. Vabljena vsa dekleta. Odbor. KrajeVni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia bo začel v tej sezoni s pro¬ svetnimi večeri v nedeljo 4. maja s pre- davanjepi g. Janka Hafnerja o temi “Umetni satelit in sonce”. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Prijateljem in znancem sporočam, da je 24. februarja 1958 zapustila solzno dolino in odšla k Bogu po plačilo naša predobra, zvesta mama, sta¬ ra mama, • gospa JOŽEFA POLJANŠEK Pokopali so jo 26. februarja 1958 na pokopališču svete Neže na Selih pri Kamniku. Umrla je previdena in lepo pripravljena na smrt. Priporočam jo v molitev! Hči Marija Poljanšek v imenu vseh domačih in vseh sorodnikov v domovini in tujini. Buenos Aires — Sela pri Kamniku, dne 6. marca 1958. KNJIŽNA ZALOŽBA TABOR JE IZDALA NOVO KNJIGO V Trstu je izšla zbirka črtic Vinka Beličiča pod naslovom: "DOKLER JE DAN" Oprema: Milan Volovšek. Knjiga je na prodaj v Dušnopastir¬ ski pisarni Ramon Falcon št. 4158, v pisarni Kulturne Akcije Alvarado 350 in pri Pavletu Homanu. Cena 35 $. DARILNI PAKETI IZ TRSTA C I T R U S PRISPEJO V 25 DNEH Glavni zastopnik Oton F r e s l Maipu 735 T. E. 31-5142 Capital Službo dobe Slovenska strojna delavnica in livarna sprejme: Tovarniške delavce za strojno stroko za delo na strojih in v livarni s prakso .aii brez nje. Prav tako vajence za isti obrat. Javiti se v novih tovarnlikih prostorih v ul. Remedios de Escalada 135 (biv. ul. San Martin) v Saenz Peha (Villa Raffo), tri kvadre od postaje, ter 2 kvadri od ul. Lope de Vega. B. Seljak _. • t "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (76) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Vidite, dragi prijatelj, da smo od¬ stranili ovire, ki jih je postavila vlada. Jaz sem uradnik. In uradnik je kakor vojak. Ne sme vpraševati, temveč ubo¬ gati. Nismo se borili proti vam, kakor ste mislili, temveč za vas. Dokler ni¬ smo vedeli, ali je voda iz studenca zdra¬ va ali ne, toliko časa smo vas, ovirali, da bi jo pili. Sedaj pa je vsaka skrb od¬ več, ker se je tako izrazila univerza v Toulousu. Vlada je s tem dosegla svoj namen. Zato smo se odločili, gospod prefekt in jaz, da votlino odpremo in vam ne stavimo nobenih ovir več.” Reči je treba, da je spoštljivi govor odlično utemeljil zaskrbljeno zadržanje oblasti. Toda na množico je deloval ka¬ kor kamen, ki ga vržeš v močvirje. Iz¬ zval je le nekaj šibkih krogov poroglji¬ vega smeha. Ko je prišel domov, je go¬ voril Jacomet ženi in hčerki, ki sta pri¬ nesli kosilo: “Prav je, da pridemo iz tega umaza¬ nega gnezda. Komisarijat v Alaisu je odličen napredek. Alais je za Nimesom drugo največje mesto v okraju Gard in tam je podprefektura. Dobimo krasno, stanovanje. Za podprefektovo ženo bo žena policijskega komisarja prva gospa v mestu...” S temi besedami je Jacomet naznanil svoji družini premeščenje, ki mu je bilo javljeno z dekretom, katerega je po vr- J nitvi našel na pisalni mizi. Njegovo vese¬ lje, da se bo rešil okoliščinam tednov so polni junaških dejanj neke zločinske tolpe, ki se preganja po gar- deskem okraju, med Nimesom in Alai- som. Rop na vlake je posebna speciali¬ teta teh banditov. To je slišati dosti bolj moderno kakor pa milostni vrelec in vizije. Tudi ni dvoma, da se bo mo¬ gel kriminalist dosti bolj postaviti proti roparjem na vlake, kakor pa pro¬ ti Gospe. Na prvega novembra je prinesel vlad¬ ni list “Moniteur” sporočilo, da je ba¬ ron Massy imenovan za prefekta v Gre- noblu. Res je. Cesar ga je hotel v na¬ valu svoje jeze popolnoma žrtvovati in ga pahniti v nič. In okraj Isere z glav¬ nim mestom Grenoble velja v skrivnost¬ ni znanosti francoske uprave kot pre¬ hod k niču. Grenoble je zadnja postaja. Od tod ni nobene poti k blestečim vlad¬ nim palačam v Parizu. Baronove sanie so izsanjane. Vendar še naprej ostane prefekt. Milo je Gospejino maščevanje. Najslabše je za cesarskega državne¬ ga pravdnika Vitala Dotoura. Njegov položaj ostane namreč nedotaknjen. Ne bo prestavljen, temveč obsojen na isto mesto. Dan za dnem nosi plešec svoj bledi zoprni obraz prek trga Marca- dale k deželnemu sodišču in spet nazaj. Dvakrat na dan sedi v kavarni Fran- cais. Prisiljen je, poslušati Duranove časopisne paberke in prenašati provin- Estradea, ali Clarenca s svojimi izkuše¬ nimi zlovoljnostmi. Sedemnajstega novembra ob enajstih so nenadoma pričeli zvoniti lurški zvo¬ novi pri Sv. Petru. To je značilo: Nje¬ gova škofovska milost Monseigneur Lau- rence se pri najboljši volji ne more več upirati Gospe. Vsi pogoji, ki jih je stavil, so točno izpolnjeni. Cesar je bil proti vsemu pričakovanju pirema- gan. Vlada se je umaknila. Prefekt je prestavljen v drug konec Francije. Ovi¬ re pred votlino so padle. Nobene poseb¬ ne ovire ni več, ki bi dajala škofu pra¬ vico, da bi zavlačeval s preiskavo sve¬ tih kočljivih dogodkov. Kot najpomemb¬ nejši nasprotnik se mora Monseigneur vdati. Ni popolnoma premagan, umaknil se je prav za prav za zadnjo obrambno linijo. Še včeraj, ko je sklical člane preiskovalne komisije, je v kratkem na¬ govoru naglasil, da se pravo čudežno o- zdravljenje ne odlikuje samo po tem, da se medicinsko' ne da pojasniti. Da čudež¬ nega ozdravljenja ni moči ovreči, mora pristopiti še poseben element, omamlja¬ joča hitrica namreč, evangeljski “Vsta¬ ni in hodi!” Z ozirom na to si on kot škof pridržuje odločitev o vseh tistih slučajih, ki bodo prišli pred komisijo. Preštudirali so obrede, ki so predpi¬ sani za svečan nastop podobnih družb. Stoje pod varstvom Svetega Duha, kate¬ rega navdahnjenje je nujno potrebno za uspeh takega dela. Delo se torej otvo- ri s cerkveno slovesnostjo, ki se prične pri Sv. Petru, kakor se spodobi. V bo¬ dočih, daljnih časih, če preiskava potrdi nadnaravno delovanje, pa naj se vse zaključi s še večjo slovesnostjo pri še močnejšem Sv. Petru. Danes so se zbra¬ li teologi škofijske komisije, okrog pre¬ prostega glavnega oltarja luvške farne cerkve. Za učene laike, medicince, kemi¬ ke in geologe so pripravljeni častni se¬ deži pod stopnicami. Za njimi sede v prvi vrsti ugledne priče prikazovanj: Madame Miilet in njene prijateljice si¬ jejo kot dvorjanke nebeške slave. Šivi¬ lja Peyret si je preskrbela za to sveča¬ no priložnost spoštljivo temno obleko. Tudi ona sedi v prvi vrsti in zraven nje stari Filip. Bernardkine sošolke so vse, na čelu jim Jeanne Abbadie, ki je prva vrgla kamen v prerokinjo, sedaj pa ima čast biti najstarejša apostolka. Never- ske sestre so prav tako prišle razen Ma¬ rije Terezije Vauzous, ki se je že pred nekaj meseci vrnila v materinsko hišo. V gosti množici se drenjajo sosedje iz Cachota: stric in teta Sajou, Bouriette, gospa Bouhouhortsova, ki žareča drži na rokah ozdravljenega otroka, Piguno, Ourous, Raval, Gozos. Sredi med njimi gospoduje modra Bernarda Casterot, poleg nje je tiha in uslužna Lucija. Ma¬ ti in sin Nicolau sedita daleč, v zadnjih vrstah. Kanonik Ncgaro, kanonik tarbeški. intonira Veni Creator Spiritus 1 . Tedaj gre začuden šepet po klopeh. Kje je Bernardka? Kje je družina Soubirous? Končno najdejo glavno osebo prav za¬ daj med navadno množico, stisnjeno med starše in Marijo. Brani se, toda porine¬ jo jo naprej. Gospa Milletova ji hrepe¬ neče stegne roke naproti. Nekaj ljudi na¬ pravi prostor. Končno sedi Bernardka poleg svoje prve dobrotnice, ki preliva otožno vesele solze. Bernardka ni ve¬ selo razpoložena, temveč polha strahu. Prej so jo mučili z zasliševanji Jacomet, Rives in Dutour. Sedaj bodo to delali ti duhovniki in doktorji. Tega se boji. Za¬ kaj vse to? Toda njen strah ni povsem utemeljen. Po božji službi se zbere škofijska ko¬ misija v prezbiteriju k prvi plenarni se¬ ji. Okoli dvajset gospodov je, duhovni¬ kov in laikov, ki sede v polkrogu okoli velike mize. Za priče so klopi ob steni. Prvo pokličejo Bernardko in sicer bolj kot obtoženko kot pričo. Vedno znova mora pripovedovati svojo zgodbo. Ne dela tega z apatičnim glasom, kot pona¬ vadi, toda tudi ne z zaneseno predanost¬ jo kakor pred Monseigneurom Thibau- tom. Govori s skopimi, toda živahnimi besedami. Tako govori pred sodiščem človek, ki se bori za svoj obstanek. Ved¬ no znova jo prekinjajo, da druge priče njen govor potrdijo. Marija, Jeanne Aba- die, Antonija Peyret, mati in teta Ber¬ narda, gospa Nicoalu, in Anton. Vidi se, da je odraslim pričam marsikdaj spo¬ min odpovedal, Bernardka pa se je spo¬ mnila vsake podrobnosti iz tistih večno nepozabnih dni. Mogli bi reči, da živi izven časa, samo v velikem spoznanju svoje ljubezni. Vsak Gospejin pogled, prikimavanje, vsak gib glave, vsaka kretnja, vse je globoko zarezano v spo¬ min. In še več, vse te kretnje vedno zno¬ va nastajajo. In ne samo kretnje, tem¬ več tudi vse tisto, kar se je bilo zgodilo pred zamaknjenjem in po zamaknjenju. Neovrgljiva moč tega spomina je prvi močan vtis, ki ga je preiskovalna ko¬ misija dobila o Bernardki. Bernardka vedno znova presenetljivo odgovarja. Kanonik Nogaro na primer jo je vprašal, o skrivnosti, ki jo ji je zaupala Gospa. (Nadaljevanje v prihodnji številki) cialno trivialnost juristov, oficirjev in Lurda, je bilo kljub malomeščanske družbe. Praznik je že resnično, časopisi zadnjih če sme kdaj pa kdaj pričakati renegata