KcHcajou VELETRGOVSKO PODJETJE KRANJ TEKSTIL — GALANTERIJA — PLASTIKA S-din lahko sodelu- S-din 140.000 35.000 30.000 29.000 22.000 21.000 16.000 10.000 5-odstotni novoletni popust od 12. do 31. decembra v vseh poslovalnicah KRANJ: Blagovnica, Gorenje, Tekstil, Ura, Lipa, DEKOR-pohištvo BLED: Bled, Grad JESENICE: Vesna, Kokra ŠKOFJA LOKA: Metka GORENJA VAS: Manufaktura ZIRI: Slon, Zirovka, Novost in še razprodaja v Kranju GORENJC: razno tekstilno blago — popust do 50 % BLAGOVNICA: dekliški plašči po 125,00 N-din, moški suknjiči po 150,00 N-din TEKSTIL: pletenine in volnene odeje — popust do 40 % LETO XVII. — številka 97 tteanovUelJi: občinski odbori SZDL Je-*nlce, Kranj, Radovljica, Skorja Lo-h in Tržič. — Izdaja časopisno pod-Me »Gorenjski tisk« — Glavni in •Ugovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Pri nakupu za vsaj 3.001 jete pri nagradnem žrebanju KUPCI! Hranite blagajniške listke, ko kupujete v BLAGOVNICI Kranj Osem bogatih dobitkov krzneni plašč moška zapestna ura smuči s palicami ženska garnitura perila dve svileni preši li odeji moška garnitura - klobuk, šal, rokavice vol. otroška garnitura in pajac moška garnitura — perilo Dobitke bo javno izžrebal dedek Mraz v Blagovnici 30. decembra ob 18. uri zvečer Izid žrebanja bo objavljen v "prvi številki Glasa po novem letu Dedek Mraz obiskuje vsako popoldne BLAGOVNICO, Titov trg 3 oC 2o do 30. decembra. Obdaroval bo o*rok. naših kupcev, ki bodo ob njegovem obisku v trgovini Dedek Mraz v Prešernovem gledališču za otroke naših kupcev otroška igra HURA SONCU IN DEŽJU in OBDARITEV OTROK dne 29. decembra ob 5. uri popoldne BREZPLAČNE vstopnice za gledališče dob te ob nakupu daril v Blagovnici Izkoristite popust Za Učno pripravo daril In obdaritev poskrbi Blagovnica KRANJ, sobota, 24. 12. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s »• e d a h in sobotah ZA GORENJSKO Poskusite odlično brazilsko kavo pražarne veletrgovine „(2oka" Škofja Loka Miha Marinko v Kranju V četrtek popoldne je predaval kranjskemu političnemu aktivu član predsedstva ZKJ tovariš Miha Marinko. Govoril je o reorganizaciji zveze komunistov Jugoslavije in odzivu, na katerega je ta reorganizacija naletela doma in po svetu. V razpravi pa je odgovarjal na kopico vprašanj v zvezi z mednarodnim položajem in vlogo Jugoslavije v svetu, kakor tudi vprašanj, ki so zadevala naš notranji razvoj, probleme in njih reševanje. obrazi in pojavi 0 obrazi in pojavi 0 obrazi in pojavi t obrazi in pojavi Po ukinitvi gorenj esavske proge so turistični delavci posvetili vso pozornost avtobusnemu prometu. S podjetji in skupščino 50 se dogovorili, kako bi organizirali promet, da bi bili zadovoljni vsi. Na sestanku So vsi soglašali, toda prišla je zima. Začela se je zimska sezona in obljube So začele kopneti kot sneg pomladi. Obljubljeno je bilo, da bo vozilo iz Ljubljane v Kranjsko goro več avtobusov. Sedaj se podjetja izgovarjajo, da morajo potniki svoj prihod najprej najaviti... Avtobusov ni. Obljubljeno je bilo, da bodo v Kranjski gori naredili poseben obvoz za avtobuse, da Zimskošportni center na Krvavcu dočakal svoj veliki dan Praznik sončnega Krvavca objektov. Brez dvoma gre za to zasluga vsem sodelujočim podjetjem, saj je zamujanja rokov postala pri nas že ustaljena praksa. Nova žičnica Gospine —■ Dom na Krvavcu ima zmogljivost 450 oseb na uro in je dolga 2555 metrov. SAP iz Ljubljane je investiral v njo 180 milijonov starih dinarjev, zgradili pa so jo Projekt iz Kranja, Transturist iz Škofje Loke in avstrijsko podjetje Briider. Aerodrom Ljubljana je investiral 200 milijonov v brunarico in vlečnico v Tihi dolini. Vlečnica je dolga 850 metrov z zmogljivostjo 1000 oseb na uro. Brunarica ima 33 ležišč, 80 sedežev v restavraciji in 40 sedežev v baru. (Nadalj.na. 32. str.) Krvavec, petek 23. decembra. Krvavec je danes dočakal svoj veliki dan. V Domu na Krvavcu so se zbrali številni predstavniki podjetij, najrazličnejših turističnih organizacij, predstavniki občine Kranj, gostje iz Celovca, Trsta, Beljaka in Železne Kapic na otvoritvi nove sedežni-ce, vlečnice in brunarice. Slovesnost je odprl direktor gostinskega podjetja Krvavec Roman Herlec, ki je v krajšem nagovoru dejal, da po- obrazi in pojavi Ob- rte bi prišlo do zastoja v prometu voza ni. Obljubljeno je bilo, da bodo v zimski sezoni uvedli več avtobusnih zvez... Teh zvez (za sedaj) ni. Obljubljeno je bilo, da bodo imeli avtobusi posebne košare za smuči... Teh košar še ni bilo videti. Obljube, dogovori, posvetovanja, zamere, prepiranje in zopet vse od začetka. Za Kranjsko goro se je zimska sezona že zdavnaj začela. Postavlja se vprašanje: mar nekateri nočejo bolje zaslužiti? -pc meni današnji dan »praznik Krvavca«. Direktor SAP iz Ljubljane Bogo Dragar je pozdravil številne goste v imenu podjetij, ki so investirala na Krvavcu: SAP Ljubljana, ■»Aerodrom Ljubljana« Brnik, RTV Ljubljana in gostinskega podjetja Krvavec. Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir je v svojem govoru seznanil navzoče z načrti v zvezi s Krvavcem, poudaril njegov pomen kot zimskošportni rekreacijski center, nanizal osnovne podatke o objektih, ki so na novo zgrajeni in jil.i proglasil odprte. 7. maja smo v našem listu že poročali o načrtih, ki so jih imela omenejena podjetja. Čeprav je bilo tedaj v rok izgradnje težko verjeti, smo vseeno bili ob napovedanem času priča izgrajenih Vse naročnike in bralce obveščamo, da bo naslednja — novoletna številka izšla v petek, 30. decembra, v povečanem obsegu z zanimivimi novoletnimi reportažami iz vseh gorenjskih občin. GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 24. decembra 1988 Nova kvaliteta Na zadnji seji občinske skupščine v Radovljici je eden izmed odbornikov pošteno povedal, zakaj se ni ravno disciplinirano udeleževal skupščinskih sej. »Kadarkoli sem imel kaj pripomniti,« je dejal, »so mi na dolgo in široko razlagali, da nimam prav.« Ni bila torej le občinska skupščina v našem dosedanjem skupščinskem sistemu velikokrat postavljena pred gotovo dejstvo, tudi odbornikom v skupščini se je godilo tako. In ne samo odbornikom v skupščini. Tudi volivcem na njihovih zborih, članom samoupravnih organov na sejah itd. To je prav gotovo eden bistvenih razlogov za nesklepčne seje in slabo obiskane zbore volivcev. Če pa seje le so sklepčne in Zbori obiskani, pa je zelo mršava razprava. Parlamentarni doslej nismo bili kdove kako. Če se kdo ni strinjal z uradnimi stališči, smo ga skušali diskvalificirati, če ne s silo argumentov pa z argumentom sile. Pri tem so bila taka »uradna« stališča pogosto stališča ozkih neformalnih grup ali pa celo vplivnih posameznikov. Zadnji politični dogodki pri }ias pa nam dokazujejo, da moramo s tako prakso prekiniti. Samo, če bomo vsakomur pustili povedati svoje mnenje — vsakomur seveda, ki ga želi povedati pošteno in tako, da bi prispeval k našemu družbenemu napredku — in če bomo potem ta mnenja upoštevali po resnični vrednosti, bomo uspeli pridobiti ljudi za skupno delo in reševanje skupnih zadev. Potem ne bo na vsaki seji le polovica odbornikov niti na zborih volivcev le nekaj ljudi. Potem bodo pomenile odločitve in Zaščita in varstvo delavca V ponedeljek, 19. decembra, je bila v Kranju razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, ker so razpravljali o pravni z.iščiti in varstvu delavca. Sprejeli so nekatere predloge za izboljšanje zaščite in varstva. Dogovorili so se, da morajo delovne organizacije delavcu nuditi pravno varstvo in pomoč, da zaradi neznanja ne bo prikrajšan pri svojih pravicah. Prav bi bilo, da statut in druge pravne akte razmnožijo in jih razdelijo vsem zaposlenim. Sindikalne podružnice pa naj posvečajo več pozornosti varstvu svojih članov. Tako bodo člani imeli več zaupanja v svojo organizacijo. Pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu pa bo razširila svoje delo in poslovala za člane trikrat na teden. — A. Ž. sklepi dejanski izraz volje ljudi. Za tako vzdušje pa je potrebno strpnosti in znanja. Ni moč razpravljati z avtoriteto sile, marveč s silo avtoritete, ki temelji na objektivnih dejstvih. Skratka, naučiti se moramo reševati spore na miren način, ne pa tako, da pri tem sprožimo nove spore in družbene probleme. Seja skupščine v Domžalah Na četrtkovi seji občinske Nai seji so sprejeli tudi skupščine v Domžalah so odborniki sprejeli več odlokov, poslušali poročilo komisije za statute in sprejeli sklep o najetju posojila iz občinskega reizervnega sklada do višine razpoložljivih sredstev v tem skladu. Posojilo bo porabljeno za financiranje izdatkov v začetku leta zaradi slabšega dotoka dohodkov. priporočilo delovnim organizacijam, naj izpolnijo svoje obveznosti do strokovnega šolstva za leto 1966, za financiranje nakupa nujno potrebne opreme za zdravstveni dom v Domžalah, za tekoče financiranje nove bolnišnice v Ljubljani in prispevajo svoj delež za razvoj otroškega varstva. S. S. IZREDNO ZANIMANJE — Za novoletni sejem v Kranju (od 17. do vključno 26. decembraj vlada tudi letos izredno zanimanje, že takoj v začetku so ugotovili, da je na razpolago pr«H malo razstavnega prostora. Velik interes potrjuje tudi podatke, da sejem obišče dnevno okoli 5.000 obiskovalcev, ki naredijo za 10 do 12 milijonov starih dinarjev prometa. Ljudje se naj-' bolj zanimajo za konfekcijo, pletenine in tudi za živila. Posebna privlačnost sejma so 4 kompletno opremljena stanovanja v novem stanovanjskem bloku v ulici Moša Pijade. Ce govorimo že o priznanjih, lahko povemo še to, da je najslabše poskrbljeno pri izbiri čevljev, čevljev je premalo, poleg tega pa tudi niso najboljši. Na sliki prizor iz razstavnega prostora v Delavskem domu. Foto: F. Perdan V tujino s trebuhom za kruhom Največ jih je v Avstriji Od začetka marca do konca oktobra letos se je zaposlilo v tujini 524 ljudi z Gorenjske — V tujino odhaja največ mladih ljudi — kaj vleče naše ljudi »s trebuhom za kruhom« po svetu? Preseljevanje ljudi je bilo vedno nekaj običajnega ln normalnega, čeprav je odhajanje na delo v tujino — včasih v Ameriko, danes v Avstrijo in Nemčijo — pri nas vedno pomenilo na eni strani željo za boljšim zaslužkom, za bogastvom, in le delno tudi avanturizem, na drugi strani pa revščino doma, kjer ni (bilo) kruha za vse, zato je (bilo) treba iti »s trebuhom za kruhom«. Po vojni se Je zaposlovanje v tujini razmahnilo predvsem v zadnjih dveh letih; k njegovi razširitvi so posredno pripomogli reformni gospodarski ukrepi, ko je politika zaposlovanja po juliju lani prešla iz ene skrajnosti v drugo, ko so kar naenkrat nastopile težave s službami in je postajal problem nezaposlenih vse bolj pereč. Nedvomno omogoča — če že ne zahteva — postopno vključevanje našega gospo-, darstva y mednarodno doli-tev dela poleg večje izmenjave niaterialiiili in drugih dobrin tudi svobodnejše gibanje ljudi. Razlike v gospodarski moči naše države in držav, v katere se naši delavci največ izseljujejo, pomenijo nedvomno objektiv- ne osnove zaposlovanja v tujini. Med druge objektivne in subjektivne činitelje pa lah-iko prištevamo nepravilno oz. premajhno stimulacijo strokovnih delavcev pri delitvi čistega dohodka, neurejene delovne pogoje in notranje odnose v ded ovnih organizaciijah, ne nazadnje pa tudi željo posebno mladih ljudi po spoznavanju tujine, po učenju tujega jezika itd. Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kranju, ki se vse bolj ukvarja z zaposlovanjem naših delavcev v tujini, se je iz vseh petih gorenjskih občin zaposlilo v tujini letos od začetka marca do konca oktobra 524 ljudi, od katerih je dobro polovico (53,8%) moških. Odstotek v tujini zaposlenih po posameznih občinah je takle: Jesenice 29%, Kranj 27,1%, Radovljica 16,2%, Tržič 14,2% in Škof j a Loka 13,5%. Med državami, v katere odhajajo naši delavci, močno prednjači Avstrija {361 ali 68,9%), na drugem mestu je Zvezna republika Nemčija (139 ali 26,5%) in na tretjem mestu Švica (14 ali 2,6%). Ostale evropske države so letos sprejele po nekaj aH po enega delavca. Največji interes za zaposlitev izven meja naše domovine je med nekvalificiranimi delavci An delavci raznih poklicev: prvih je odšlo 56,6% od skupnega števila, drugih pa 30,1 %. Od vseh jih je 87% odšlo na strokovno enako delo oz. na delo, ki ustreza njihovemu poklicu, 3,1 % se jih ukvarja z delom, M zahteva drug poklic, čeprav na isti stopnji strokovnosti, 7,2% jih opravlja delo z manjšimi zahtevami, 2,7% pa delo z večjimi strokovnimi zahtevami. Vendar je ta slika kaj nepopolna in verjetno tudi netočna, saj zavod za zaposlovanje nima podatkov o premikih delavcev potem, ko pridejo v tujino. Tam nemreč naši Li ud- je pogosto menjajo delodajalca, zaposlijo se v drugi stroki, na drugih delovnih mestih itd. Najpogostejša so premiki v smeri manj zahtevnih delovnih mest; poglavitno vodilo pri vsem tem so razlike v osebnih dohodkih. Slij ka trenutnega stanja zaposlenih v tujini je zato verjetno precej drugačna kot jo prikazuje zavod za zaposlovanje v Kranju. Med vsemi, ki so se letos zaposlili v tujini, jih je bfto kar 56,3% brez zajposlkve. Ostali so bili v delovnem razmerju in so svoja delovna mesta iz takega ali drugačnega vzroka zapustiti. Starostna struktura ni presenetljiva, saj je normalno, da je največ v tujini zaposlei nih mladih. Bolj neprijetno je to, da jih je velik odsto-^ tek takih, ki še niso stari 25 let. Vsiljuje se nam vprašaj nje, ali za te ljudi res doma ne moremo dobiti dela in s» da bi bila osnova na katero bi sfl prispevek predpisal, komunalno urejeno zemljišče. Tu bi se lahko uporabljala takšna merila, ki bi bi'3 po £°~ du vsem uživalcem oz. uporabnikom mestnega zemljišča (v zasebni aH družbeni lastnini). Ce bi komunalna ureditev bila boljša, bi k temu koristnik več prispeval in obratno, ce bi irfrt »»""J od komunalnih naprav, toliko manj bi prispevka plačeval. Vse kaže tako, da bo skupščina občine Jesenice počakala s svojim odlokom do rešitve tega vprašanja- j, Vidic Zdravstveni dom v Domžalah V četrtek dcpoldne, v počastitev Dneva JLA, je republiški sekretar za zdravstvo tn socialno varstvo Stane Se-lih prerezal vrvico in izročil svojemu namenu nov zdravstveni dom v Domžalah. Razmere, v katerih je Bdravstvena služba poslovala ladnjih pet, šest let niso bile več zadovoljive. Kljub nekaterim preureditvam in razporeditvam je bilo pomanjkanje ustreznih prostorov vedno pereče in često vzrok negodovanja bolnikov oz. občanov. Zato je občinska skupščina sklenila graditi nov zdravstveni dom. Gradbeno podjetje Domžale je začelo delati sredi poletja 1964, po pogodbi pa bi moral biti objekt vseljiv 1. oktobra 1965. Po predračunu iz glavnega projekta bi stroški gradnje, po cenah iz leta 1963, znašali 279 milijonov starih dinarjev. Enoletna zamuda pa je zaradi povečanja cen po gospodarski reformi precej povečala stroške gradnje. Preselitev v novi zdravstveni dom pa je odprla še novo vprašanje, kje dobiti sredstva za nabavo opreme, najnujnejšo zunanjo ureditev in izgradnjo komunalnih priključkov. Kljub izredno težkemu finančnemu položaju je novi objekt zdravstvenega doma dograjen in bo omogočil ustrezno razdelitev posameznih služb. Ime je dobil po zaslužnem padlem partizanskem zdravniku dr. Tinetu Zajcu. S. Šolar S seje skupščine občine Škof ja Loka Kaže, da ne znamo misliti Zaradi nesklepčnosti oziroma preobširnega dnevnega reda seja prekinjena — Sprejeta odloka o rebalansu proračuna in o prispevkih in davkih občanov »Kaže, da ne znamo misliti,« je dejal eden izmed odbornikov na seji skupščine v škofji Loki. Pri tem je mislil na razpravo in glasovanje o predlogih, ki so bili na dnevnem redu. Seja skupščine, ki je biJa v sredo 21. decembra, je pokazala zopet na pomanjkljivost v našem skupščinskem sistemu. Na eni strani smo bili priča pravega trgovskega »mešetarjenja«, ko so odilo-čali o višini prispevkov in davkov občanov, na drugi strani pa se je zopet pokazalo, da so seje s prenatrpanim dnevnim redom, o čemer smo že večkrat pisali, nesmiselne. Nanje se odborniki ne morejo pripraviti, ne morejo koncentrirano slediti dogajanju v sami skupščini in tako včasih glasujejo'za stvar, ki ni dobro premišljena ali pa, kar se je tudi zgodilo v Loki, predčasno zapustijo sejo in mora skupščina svoje Predsednik občinske skupščine Domžale tov. Pogačnik otvaija nov zdravstveni dom delo zaradi nesklepčnosti prekiniti. Čeprav je bil sprejet predlog o znižanju proračunskih dohodkov in izdatkov za leto 1966 in je bilo sklenjeno, da najamejo posojilo v višini 23,5 milijona starih dinarjev za potrebe šolstva, so odborniki v naslednji točki, o,prispevkih in davkih občanov, sami zniževali dohodke skupščine za naslednje leto. Ob vprašanju aH naj povišajo davek na točenje alkoholnih pijač od starih 15 na 20 odstotkov, kot je bilo dogovorjeno med gorenjskimi občinami, so odborniki našteli probleme, ko so posamezne občine iz »konkurenčnih« razlogov postavljale nižje davke. Zaradi tega je prišlo večkrat do tega, da so posamezniki prijavljali sedež svoje dejavnosti v občini z nižjimi obdavčitvami. Zaradi tega so se odborniki odloči!i, da ostanejo na višini 15 odstotkov. Že prvi izračuni kažejo, da se je skupščina tako odpovedala okoli 15 milijonom dohodka. Ker je bilo vora le o gostinskem podjetju »Krona«, odborniki n:so pomislili, da so s tem precej izgubili tudi pri davkih od žganih pijač v trgovini. Skupščina je prekinila delo zaradi nesklepčnosti ob predlogu odloka o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od nepremičnin. Odborniki se niso strinjali z zelo visokimi obdavčitvami (pri prodajni vrednosti h;še v višini 10 milijonov bi znašal davek 3 milijone). Le trije so glasoval: za predlog, 25 pa j:h je bilo proti. Na ta nač'm so ugotovili, da fkupščina ni več sklepčna in so sejo preložili. P. Čolnar SOBOTA — 24. decembra 1966 KULTURA INT PROSVETA GLAS * 5. STRAN Zanimiva razstava v galeriji na Loškem gradu Lesena poslikana znamenja Zadnja letošnja razstava v galeriji na Loškem gradu, ki so }o odprli 13. decembra, zajema snov iz svojevrstne in še skoraj neobdelane etnografske tematike iz Poljanske doline. Tokrat so nam loški muzealci predstavili poslikana znamenja in njihovo vlogo v življenju ljudi. Znamenj, poslikanih v drugi polovici 19. in v 20. stoletju, nam niso predstavili z umet-nostnozgodovinskega zornega kota, ne torej kot tvorbe ljudske umetnosti bolj ali manj anonimnih ljudskih slikarjev, ampak kot predmete, ki so imeli in še imajo v življenju ljudi v vaseh ob Poljanščici in v hribih okrog nje svojo točno določeno in pomembno vlogo. Znamenj nam niso predstavili le zaradi njih samih, na razstavi zvemo ztlo malo oposamez-nih slikarjih ali slikarskih delavnicah in nič o stilih poslika-vanja, veliko pa o funkciji, ki jo imajo in so jo imeli ti predmeti v življenju ljudi. Prav v tt-m je poudarek in zato Je razstava tudi etnografska, ne pa umetnostnozgodovinska. Razstavo je pripravil Uslužbenec Loškega muzeja etnolog Alež Mrzel. Prvotno so na podobni razstavi hoteli prikazati znamenja obeh dolin, torej Poljanske in Selške ter Sorskega polja. Raziskovanja so pokazala, da to ne bi bilo smotrno, ker pomenijo lesena poslikana znamenja Poljanske doline — posebno tako imenovana pogrebna znamenja — svojevrstno zaokroženo celoto in bi mešanje z ostalim področjem dejavnosti Loškega muzeja le nakopičilo znatno več gradiva in zmanjšalo preglednost. Seveda pa ostane naloga kolektiva muzeja, da lesena poslikana znamenja, doslej zelo zanemarjena toed slovenskimi etnologi in Umetnostnimi zgodovinarji, temeljito obdela in tudi pri- kaže javnosti v Loških razgledih. Razstava je zato le prvi korak v raziskovanju, čeprav so dosedanji uspehi že lepi in obetajoči. Mrzel je lesena poslikana znamenja razdelil v tri osnovne skupine. Najštevilnejša in tudi najbolj zanimiva je prva skupina — pogrebna znamenja, katerim domačini pravijo kerlejži. V drugo skupino štejejo znamenja, ki so jih svojci postavili tragično umrlim ali umrlim nenavadne smrti. Tretja skupina so znamenja zgolj nabožne vsebine, ki pa jih ponekod uporabljajo tudi kot pogrebna znamenja, čeprav so po motiviki drugačna. Na pogrebnih znamenjih je namreč obvezno v zgornjem večjem delu upodobljen križ z Jezusom, spodaj Sodelovanje turističnih društev v radovljiški občini V društva več mladih Prihodnje leto: 600-letnica železarstva v Kropi — Slaba cesta na Talež Od časa do časa se sestane-Jo turistična društva Begunje, Brezje, Kropa, Lesce in Posavec. Tako je bil tudi pretekli četrtek, 15. decembra, V Lescah posvet vseh telh društev. Namen posveta je bil določiti okvirne cene zasebnih turističnih sob za leto 1967 in se pogovoriti o ostali turistični problematiki. Predstavniki turističnih društev so se zedLnili za cene turističnih sob, na kar pa bodo dali svoje pripombe tudi tisti, ki sobe oddajajo. Dalje so se pogovarjali o delu v okviru svetovnega leta turizma. V Kropi bodo Bpet organizirali tradicionalni žebljarski dan, ki bo že šesti. Ta prireditev bo združena s proslavo 600-letnice Železarstva v tem okolišu. Turistično društvo Radovljica bo prihodnje leto izdalo nov prospekt, medtem ko ' ostala društva nimajo večjih programov. V razgovoru o Gorenjski turistični zvezi Kranj, so ee predstavniki pohvalno izrazili o njenem delu in sodelo- še vanju z društvi, posebno v zadnjem času. Turistična društva prodajajo razen razglednic tudi razne spominke. Veliko povpraševanje je po kovaških izdelkih, vendar se je izkazalo, da UKO Kropa ne more zadovoljiti vseh potreb. Omenjena turistična društva dajejo svojim gostom med sezono napotke za izlete ali pa jih tudi sama organizirajo. Lepa izletniška točka je tudi Talež in Zgo-ška ravan, škoda, da je cesta tako slaba, da turistom tak izlet težko priporočiš. Podjetje, ki skrbi za to cesto, naj z delom pohiti, da bo do prihodnje sezone vsaj za silo popravljena — tako priporočajo turistični delavci. Turistična društva imajo dela dovolj in predstavniki gornjih društev so izrazili željo, da se njihovemu delu pridruži čimveč mlajših, saj je turizem pri nas vedno bolj pomembna gospodarska panoga. K. H. pa pogrebni sprevod s črno krsto v sredi, medtem ko so na znamenjih tretje skupina zgolj razni nabožni motivi brez krste. Ker pa (delno) tudi ta znamenja uporabljajo kot pogrebna, tudi cb njih se pogrebni sprevod od hiše pokojnika do pokopališča ustavi, tudi ob njih molijo, zato se postavlja vprašanje upravičenosti tretje skupine v razdelitvi, vprašanje njihove funkcije, vzroka za njihovo postavitev. »Kar tako«, brez vzroka, teh znamenj gotovo da niso postavili; če nadaljnje raziskave ne bodo odkrile vzroka za postavitev teh nabožnih znamenj in s tem upravičile razdelitev v tri skupine, se bo bržkone treba odločiti, ali jih bomo prišteli med pogrebna znamenja ali med tista, ki so jih ljudje postavili ob tragičnih ali nenavadnih smrtih. Težko jih je namreč izdvojiti iz teh dveh skupin samo po oblikovni plati, samo zato, ker na njih ni upodobljen pogrebni sprevod ali tragična smrt; to še posebno zato, ker iz podatkov na razstavi vidimo, da nekatera tudi imajo svojo funkcijo kot pogrebna znamenja. Na drugi strani pa iz napisov pri posameznih pogrebnih znamenjih in iz pregledne karte zvemo, da tudi vsa pogrebna znamenja ne služijo več svojemu namenu. Ob razstavi je Loški muzej izdal tudi ličen katalog, v katerem je Aleš Mrzel napisal nekaj o lesenih poslikanih znamenjih, na naslovni strani pa je fotografija znamenja iz Trebije, ki so ga svojci postavili v začetku tega stoletja Matevžu Jelovčanu, ki je utonil »13. prosinca 1867«. Fotografija tega znamenja bo tudi na ovitku letošnjih Loških razgledov. A. Triler V nekaj stavkih SKORJA LOKA: klubski večeri — Občinski komite ZMS, Ljudska knjižnica in Delavska univerza škofja Loka so s 23 novembrom letos začeli pripravljati redne programe v klubu v domu zveze borcev. Program je vsako sredo ob 19. uri. 14. decembra so pripravili zelo dober klubski program učenci osnovne šole Trata; izvedli so spominski večer ob 60-Ietnici smrti Simona Gregorčiča. V sredo, 21. decembra, pa je predaval Matija Kune; predavanje z naslovom »Doživel sera Švedsko« je bilo zanimivo za vse obiskovalce kluba. RADOVLJICA: razgibana gledališka dejavnost — Prebivalci radovljiške občine bodo v sezoni 1966/67 videli številne gledališke predstave, ki jih bodo uprizorile gledališke hiše Drama Ljubljana, Mestno gledališče Ljubljansko in čufarjevo gledališče Jesenice. V Radovljici in na Bledu bo po 8 predstav, v Kropi pa 6. Program je pripravila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij radovljiške občine in razpisala tudi abonma. Skupaj z gostovanji Mladinskega gledališča iz Ljubljane bo v tej sezoni na odrih radovljiške občine 39 predstav. KRANJ: premiera otroške igre »Fura soncu in dežju« — V nedeljo (18. decembra)je bila v Prešernovem gledališču v Kranju premiera otroške igre »Hura soncu in dežju«; avtor je Hepp Wan Delf, kot gost pa jo je režiral Marjan Belina iz Ljubljane. Uprizorila jo je domača gledališka družina v okviru novoletnega praznovanja. PODKOREN: Dejavnost dramske skupine — Preteklo nedeljo, 18. decembra, je dramska skupina iz Podkorena uprizorila delo Jakoba špicarja »Na poljani«. Premiere se je udeležil tudi avtor, kljub svojim 83 letom. Z igro bodo gostovali v Ratečah in druge d po dolini, gostovali pa bodo tudi v Selcah nad škofjo Loko. Tretja premiera na Jesenicah Kakor vsako leto, bo tudi letos za novoletno jelko jeseniško amatersko gledališče Tone Cufar uprizorilo mladinsko igro. Tokrat je izbralo pravljico »Peter Klepec«, kot jo je za odre po narodni pipovedki napisal Vas j a Ocvirk. Premiera igre bo v ponedeljek, 26. t. m. in v tednu do Novega leta, pa tudi po njem, se bodo zvrstile številne predstave za mlade gledalce Jesenic in okolice od Rateč do Radovljice in Bohinja. Jeseniška premiera DELAVSKA UNIVERZA KRANI razpisuje vpis v naslednje oddelke za odrasle, tečaje in seminarje: 1. oddelek poklicne šole za gradbeništvo 2. oddelek poklicne šole za gostinsko stroko (po potrebi natakar, kuhar) 3. začetni in nadaljevalni stenografski tečaj 4. tečaj za kurjače centralne kurjave (nizkotlačni kotli) 5. začetni in nadaljevalni tečaj tehniškega risanja 6. tečaj za blagajniško poslovanje 7. intenzivne jezikovne tečaje, začetne, nadaljevalne in kon-verzacijske iz angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine 8. začetne in nadaljevalne kuharske in šiviljske tečaje 9. tečaje iz pletenja in kvačkanja Vsi tečaji, razen pod točko 7, 8 in 9, se bodo pričeli v februarju 1967. Jezikovni tečaji in tečaj za pletilstvo pa v januarju. Vse informacije glede razpisa dobite na Delavski univerzi vsak dan od 7. do 17. ure. Telefon 210-26 in 212-43 Rok za prijave je 10. januarja 1967 »Petra Klepca« se ujema ravno z desetletnico njegove krstne uprizoritve na odru tedanjega gledališča za slovensko Primorje v Kopru. Tokratno uspelo uprizoritev »Petra Klepca« je pripravil režijsko in scensko Srečko Tič, ki je tudi tokrat scenograf, režiser pa je Stanka Geršakova. Poleg že preizkušenih igralcev in igralk nastopa tudi vrsta novih in mladih igralcev. »Peter Klepec«, poosebljeni simbol naše neuklonljivosti, bo lepo darilo ne samo mladim, temveč tudi ostalemu občinstvu, ki ji je čar pravljičnosti na odru pri srcu. Obenem pa »Peter Klepec« tudi dopolnjuje delovni načrt jesenskega dela gledališke sezone, ki je tako po številu predstav, kakor tudi po obisku zelo uspešna in zadovoljiva. Če obema dosedanjima premierama Pre-žih-Mikelnovim »Samorastni-kom« in Novačanovemu »Hermanu Celjskem« prištejemo še ponovitvene predstave Držič-Ruplovega »Botra Andraža« iz minule sezone ter dvoje uspelih gostovanj Drame SNG iz Ljubljane z igrama »Kdo se boji Virginija VVoolf«. A. Albeeja in »človek za vse čase«. R. Balta, potem lahko ugotovimo, da je bila prva polovica letošnja gledališke sezone na Jesenicah tako pestra, bogata in kvalitetna, kakor bi bilo samo želeti tudi za v bodoče. -nj GLAS * 6. STRAN REPORTAŽA SOBOTA — 24. decembra 1966 Trife nevarni mostovi op V začetku decembra smo dobili dopis našega naročnika Valentina šparovca iz Kamne gorice, v katerem nam med drugim piše takole: »Mnogo se piše in bere o naši prelepi Gorenjski, le malo pa je novic z našega desnega brega Save. Ne mislite, da pri nas ni nič novega, še zdaleč ne! Ena izmed najbolj perečih stvari je gradnja kar treh za popravilo začetih mostov skozi Kamno gorico. Vse tri so delavci Cestnega podjetja Kranj razkopali, na pol popravili oz. le pripravili za popravilo, ne pa izgotovili. Vsi trije zdaj že mesec dni stojijo kot so jih pustili, čez te smrtno nevarne mostove pa še vedno teče promet od kolesarjev do avtobusov. No, pa kaj bi pisali! Najboljše je, da si te gradnje ogleda človek, ki bo o njih tudi kaj napisal, mogoče se bo s tem tudi delo premaknilo.« Ogledali smo si Kamno gorico — »Slovenske Benetke«, kakor jo nekateri kar upravičeno imenujejo. Skozi to ttaro fužinarsko naselje, ki odmira, odkar so prenehala peti kladiva v vigenjcih, teče potok Lipnica, iz katerega 3'e voda po umetnih strugah itn rakah napeljana mimo vseh hiš. Vodna sila je bila potrebna za fužinarstvo, vi-genjcev in stare železarske (tradicije brez nje ne bi bilo. Voda in fužinarstvo sta izoblikovala podobo tega edinstvenega in arhi tektonsko sila zanimivega naselja ob Lipnici. Ko je fužinarstvo zamrlo—po zadnji vojni je še delalo nekaj vigemjcev, potem pa so za vedno utihnili — je zamrlo tudi življenje v Kamni gorici, število ljudi se je od leta 1869 do leta 1963 zmanjšalo od 876 na 508, gostilna je le še ena in še v njej so gostje redki, povedali so mi, da mladina Kamne gorice v gostilno sploh ne zahaja, včasih pa je imel svojo zganjamo vsak posestnik vigenjcev. Voda, ki je bila pogoj za fužinarstvo in ki je tudi izoblikovala svojevrstno podobo Kamne gorice, pa prinaša s 6eboj tudi neprilike. Kamna gorica ima veliko mostov — čez Lipnico in čez strugo, ki, je iz nje napeljana mimo hiš. Pri prometu včasih je že šlo, pri današnjem prometu skozi to naselje pa stari mostovi ne morejo več služiti svojemu namenu. Kamna gorica je ozko grlo za promet, ki je tod iz dneva v dan živahnejši. Avtobusov je vsak dan več, kajti ljudje morajo priti v tovarne (največ Kamnogoričamov dela v Kropi v Plamenu), osebnih avtomobil!ov je veliko prav zaradi Krope in Plamena, razen tega pa še tovornjaki vsak dan od jutra do noči hite po ozki in močno ovinkasti cesti skozi Kamno gorico; iz kamnoloma v Brezovici vozijo kamenje na Jesenice, kjer ga potrebujejo v Železarni. Za tak promet so stari mostovi odslužil, zato so se na občini v Radovljici odločili, da jih je treba popraviti, in sicer štiri največje in najslabše, tiste, ki so bili največja cokla za razvoj motoriziranega prometa. Radovljiška občinska skupščina je za popravilo oz. modernizacijo mostov sklenila pogodbo s kranjskim Cestnim podjetjem, vendar je pogodbeni rok že pred nekaj meseci potekel, mostovi pa so še vedno le na pol dograjeni in pomenijo resno nevarnost. Cestno podjetje je z dedi letos poleti sicer pričelo, a le to in nič več. Pač, en most, tistega pri gasilskem domu, na začetku strnjenega naselja, če prihajamo iz Krope sem, so zgradili do konca, ostale tri (pred Udirjem, pred Žvanom in pred Pulejem) pa ne. Zadnja večja voda letos je načela del slabo zavarovanega desnega obrežja pri dograjenem mostu pred gasilskim domom. Vendar iso Kamnogoričani zaradi tega ne jezijo toliko kot zaradi ostalih treh mostov. Ti so res šele napol dograjeni: prejšnje slabe nosilce je Cestno podjetje Omadeževana novoletna jelka Kdo se ne veseli novoletnih praznikov, novoletne jelke in novoletnega rajanja. Na snegu ali doma; za pečjo ali v lokalu. Ne bi želel nikomur kvariti predprazničnega razpoloženja, toda resnici na ljubo naj povem, da je moj prijatelj- v nedeljo odšel v svoj gozd z velikimi škarjami in porezal »peniti« vsem mladim jelkam. To ni storil iz zlobe, ampak so ga na to prisilile dolgoletne izkušnje. Te dni namreč'mnogi »divji lovci« tavajo po gozdovih in sekajo mlade jelke, ki bodo krasile stanovanja za Novo leto. Tako okleščenih jelk pa — vsaj tako upa prijatelj — nihče ne ho kradel. Gozdna gospodarstva prodajajo vrhove jelk. V bližini Ljubljane jih nekateri v te namene celo gojijo. Niti drage niso. Toda nekateri tudi pri prodaji jelk v decembrskih dneh vidijo dober zaslužek. Nekatere bogato okrašene novoletne jelke bodo kljub razkošnosti imele na sebi madež. Tudi pri nas bo novoletna jelka. Toda brez madeža. Pa brez zamere in srečno novo letol -lc Kranj zamenjalo, mostnic in ograje pa ne. Ograje so zdaj le zasilne, zbite iz desk, mostnice so stare in človeka je kar strah, ko gre čez most, na obeh straneh mostov — zlasti tistega pred Žvanom in pred Pulejem — pa so prave »skaikataice«, stopničke, ki so posebno nevarne za tistega, ki zanje ne ve. Kdor vsak dan hodi tod in pozna, kako je, vozi tam čisto počasi in še kar gre, sicer pa je avtomobilist v nevarnosti, da z avtom zgrmd v Lipnico. To se je nekomu iz Krape pred dobrim mesecem dni že zgodilo na mostu pred Žvanom; mailce hitreje je pripeljal zvečer s fičkom na most, poskočil čez stopničko, se malce zmedel in butnil v ograjo, ki ni zdržala, in se znašel v mrzli vodi. Na srečo hujšega ni bilo, lahko pa bi bito. Prav zato pravijo Kamnogoričani, da so ti trije mostovi smrtno nevarni. Vasčani kritizirajo tudi začetna dela za nov most pred Udirjem, ki bo zraven starega mostu; pravijo, da so osnovno zanj zabetonirali previsoko, da bo tod potem, ko bo most narejen, prava skakalnica, razen tega pa še ostrejši ovinek kot doslej. Oni, ki tod stalno živijo, mislijo tako, strokovnjaki Cestnega podjetja Kranj pa — očitno — drueače. Morda bo izgledalo bolje, ko bo most dograjen! Kdaj bodo mostovi narejeni? Kamnogoričani so že bili na občini v Radovljici in pri predsedniku občinskega odbora SZDL Stanetu Kajdižu, obljubili so jim, da bodo podrezali v Kranju, a vse skupaj doslej ni nič pomagalo. Povprašali smo na Cestnem podjetju v Kranju, kako nameravajo z gradnjo in zakaj mostovi kljub pogodbenemu roku še niso narejeni. Zvedeli smo, da so rok sicer res že prekoračili, vendar iz upravičenih razlogov. »Gradnja se je že v začetku zavlekla zato, ker takrat, ko smo imeli proste delovne skupine ni bilo nosilcev, ko pa smo nosilce dobili, nismo mogli takoj poslati tja delavcev, ker so Imeli delo drugje, na dirugih, tudi kritičnih delovi-ščih.« Tako nam je povedal direktor. Pristavil je še, da so v zadnjem času dejali mostova v Trebiji v Poljanski dolini in v Stari Fužini v Bohinju, (ki sta bila bolj -kritična kot mostovi v Kamni gorici, da pa so prav te dni (v ponedeljek) poslali v Kamno gorico svoje delavce, ki bodo mostove dogradili. Do novega leta bodo mostovi v Kamni gorici — tako je obljubil direktor Cestnega podjetja Kranj — narejeni. Upajmo, da bo to ras in da bodo dobili Kamnogoričani lepo in predvsem praktično in nujno potrebno no-' voletno darilo! A. Triler Kamnogoričani imajo veliko (slabih) mostov Popravljeni bi morali biti že pred nekaj meseci, pa še zdaj niso — Skok s fičkom v vodo, ker ograje praktično ni bilo — Na Cestnem podjetju v Kranju zatrjujejo, da bodo mostovi do novega leta gotovi Most je majav in nezanesljiv, železne traverze pa rjavijo pred njim. To je zabeležil naš fotoreporter pred 10 dnevi Nedograjen! mostovi so past za šoferje, ki ne poznajo poti. skozi Kamno gorico. Na sliki: most sredi vasi, ki ima ograjo le zasilno zbito iz desk. Foto: F. Perdan SOBOTA — 24. decembra 1969 PANORAMA GLAS * 7. STRAN Urad za zaposlovanje delavcev v Zvezni republiki Nemčiji je ugotovil, da je bilo sredi decembra v ZR Nemčiji prek 327 tisoč'brezposelnih. Brezposelnost pospešuje zastoj v nekaterih industrijskih vejah in kriza premogovnikov. Zato so v nekaterih pokrajinah odpustili že precej tujih delavcev, postopoma pa jih bodo odpuščali tudi v prihodnje. Pariški časopis »Aurore« Je v četrtek objavil pismo *rdecegardistov« v Parizu. Kitajski študentje, ki študirajo v Parizu, zahtevajo, da Lit Kitajska razreši veleposlanika, ki se je naselil v razkošnem poslopju, sprejel zahodne kapitalistične navade in začel uživati alkoholne pijače. V Djaksirti se nadaljuje proces proti nekdanjemu ministru indonezijskega vojnega letalstva Omarju Daniju. Med procesom, ki ga je prenašala djakarska radijska postaja, le Danijev zagovornik dejal: "Ce je obtoženec kriv, potem je predsednik Indonezije še večji krivec.« Tako je posredno zahteval, da mora sodišče soditi tudi dr. Sukarnu. Na zadnjih študentovskih demonstracij aih, preteklo sredo, Pa so študentje zahtevali, da predsednik Sukamo odstopi. V Španiji so v sredo in četrtek aretirali pet voditeljev ilegalne delavske sindikalne organizacije. Ta socialistični sindikat ima največ opore v Madridu, Barceloni in Bilbau. Med aretiranimi je tudi generalni sekretar delavske sindikalne organizacije Augenio Royo. Konference SZDL v jese-niski obemi V jeseniški občini so te dni krajevne konference SZDL, združene z zbori volivcev. Razprave so povsod zelo živahne. Na konferencah govore predvsem o novi organizaciji in bodočem delu ter-nalogah socialistične zveze, kot volivci pa občani povsod razpravljajo predlvsem o komunalnih vprašanjih. Iz poročila občinske skupščine je razvidno, da je bilo letos komunalnih potreb za okoli 400 milijonov starih dinarjev, da pa je občina razpolagala 'e z okoli 180 milijoni din. Skupno pa je bilo iz sredstev, ki so jih prispevala podjetja, vodni sklad in drugi, porabljenih za te namene nad 780 milijonov dinarjev. Kljub temu pa je ostalo nedokončanih del še za okoli 200 milijonov starih dinarjev. i Ljudje in dogodki Vietnamska vojna vsiljuje iz dneva v dan podrobnejše opredelitve. Pomembni ljudje na svetu, pa tudi zelo preprosti in povprečni, imajo do nje svoj odnos. Pri tem seveda ne mislimo na politično izhodišče, zaradi katerega se ljudje opredeljujejo za to znanih mož: generalnega sekretarja organizacije ZN U Tanta in papeža Pavla VI. Njuno posredovanje v korist miru v Vietnamu je prišlo neprisiljeno z velikim čutom odgovornosti. Ze samo dejstvo, da sta oba na svoj način povedala, kako bi lahko preprečili • 1 \f Zadnja priložnost ali za drugo stran. Strah pred razširitvijo vojne v Vietnamu je razgibal duhove, ki imajo na politične odločitve lahko velik vpliv. Zlasti svoj odnbs do Vietnama pametno razlagajo mnogi znanstveniki, privrženci svetovnega miru, verski poglavarji in kulturni delavci. Na prvem mestu bi po svojem pomenu morali omeniti odnos dveh prelivanje krvi v Vietnamu in izrazila svoj odpor do vojne pove, da je vietnamska vojna prav zdaj na važni prelomnici, ko že ni več mogoče trditi, da celotno človeštvo s to vojno ni ogroženo^ Predlogi U Tanta in papeža Pavla VI imajo sku-v pen cilj, da bi pridobili -v vojno vmešani državi za pogajanja. Temu namenu naj bi služilo božično premirje. Po predlogu naj bi med božičnimi prazniki in za novo leto ustavili ogenj za 48 ur. Enako naj bi ponovili tudi 8. februarja, ko je budistično novo leto. V cerkvi Sv. Petra v Rimu je papež Pavel VI pred kratkim povedal: '►Zakaj ne bi nasprotnika v tem božičnem premirju odložila orožja za daljšo dobo. To priložnost bi lahko uporabili, da bi našli pot do miru«. V palači združenih narodov v New Yorku pa je U Tant papeža dopolnil: ►»Odložitev orožja -za 50 dni nudi zlato priložnost za pogajanja«. Tudi v Ameriki se je precej poslancev, ki so se zbrali okoli senatorja Mansfi-elda in Fulbrighta, pridružilo predlogom. Po Mansfi-eldovi oceni ne morejo Američani s tem ničesar izgubiti. Popolnoma drugačno pa je stališče ameriških gene- ralov, ki Johnsonu ne svetujejo dolgega premišljanja. Njihovi dokazi so drugačni. Generali trdijo, da si bo Amerika s premirjem-pokvarila vse, kar je v tem letu na bojišču dosegla. Kot vemo je Američane vietnamska vojna v tem letu stala nič manj kot 80 milijard dolarjev in okoli pet tisoč mrtvih. Ameriških generali so srditi nasprotniki premirja, ki je po njihovih računih samo voda na mlin nasprotnika. Generali pravijo, da za konec vojne ni dovolj, če orožje položi samo ena stran. Hanoi je do predlogov pa peža in U Tanta zadržan. V tem času, ko je v mestu precej ruševin zaradi ameriških letalskih napadov ,je težko spregovorili. Spregovoril pa je Peking, ki trdi, da so papež in vsi drugi hlapci Američanov. Kaj bo z božičnim premirjem, ne ve še nihče? Po redni letni konferenci TK ZMS ZLIT Uspešno delo in dobri načrti Pred dnevi je imel redno letno konferenco tovarniški aktiv ZMS Združene lesne industrije v Tržiču. Bila je skrbno pripravljena in se jo je udeležilo kar 90 % vseh članov. Iz poročila predsednika je razvidno, da so mladinci ZLIT med najbolj delavnimi v tržiški občinf. Za njihovo uspešno delo ima vsekakor največ zaslug predsednik Lado Srečnik zato so ga ponovno izvolili. V prihodnje nameravajo navezati tesnejše stike z drugimi podjetji lesne stroke v Sloveniji. Organizirali bodo tečaj prve pomoči in šolo za življenje. Na mladince, ki nimajo do- končane osemletke, bodo vplivali, da jo bodo začeli čimprej obiskovati. Izdelali so program proslav in spored za radijsko mladinsko oddajo. V razpravi so vajenci ZLIT načeli problem praktičnega dela. Ker v tovarni delajo predvsem režijska dela, 6epri tem malo naučijo in jih zato v šoli zaničujejo ter jim ne zaupajo odgovornejših del. Na koncu so soglasno sklenili, da bodo mladince njihovega aktiva, ki služIjo vojaški rok, ob novem letu obdarili. Za denar bodo zaprosili centralni delavski svet. M. Ogrin Protestno pismo z zborovanja v Kranju Več tisoč Kranjčanov — predvsem mladih ljudi — zbranih na protestnem zborovanju proti vojni in barbarstvu v Vietnamu, enodušno obsojamo vse to, kar se danes dogaja v tej majhni azijski deželi. Solidarni smo s trpečim vietnamskim ljudstvom in zagotavljamo, da smo vedno pripravljeni moralno in materialno podpreti njihov boj za svobodno življenje brez vmešavanja s katerekoli strani. Odločno obsojamo bombardiranje in požiganje naselij ter zastrupljanje celih področij v Vietnamu — vse nečloveške metode, s katerimi tisti, ki danes vodijo politiko Združenih držav Amerike, za vsako ceno skušajo uveljaviti pravico močnejšega. Obsojamo zločine in nasilja nad miroljubnim ljudstvom, ki želi živeti v miru, človeka vredno življenje. Pozivamo razumne Jjudl sveta, naj z enotno podporo za miroljubno ureditev vietnamskega problema prispevajo svoj delež k zmagi razuma nad močjo in dokončni uveljavitvi načela, napisanega že v ustanovni listini organizacije Združenih narodov — naj si vsako ljudstvo, vsak narod, kroji svojo usodo sam. \ PANORAMA ft PANORAMA 9 PANORAMA ® PANORAMA 9 PANORAMA * PANORAMA 9 PANORAMA 9 PANORAi Avtomatično zletanje in pristajanje letal Velika Britanija upa, da bo do lea 1970 prva na svetu uvedla avtomatično zletenje In pristajanje potniških letal. Goste jesenske megle so bile kot nalašč za britanske strokovnjake, da so poskusili novo tehniko. Velika Britanija je glede tega 5 do 10 let pred ostalimi državami, vendar pa pravijo, da bodo morali to tehniko tako izpopolniti, da bo na 10 milijonov pristankov samo 1 nesreča. Novo orožje Pripadniki osvobodilne fronte Južnega Vietnama uporabljajo proti ameriškim in 6ajgonskim enotam novo orožje. Borci postavljajo ob poteh, kjer se premikai sovražnik, sršenova gnezda, ki jih v določenem trenutku »»aktivirajo«. Neka sovražna izvidnica se je nedavno spopadla s krilatimi nasprotniki. Vojaki so sicer poskušali odstaniti gnezda, toda razjarjeni nasprotnik je odločno napadel. Enajst vojakov je bilo resno »ranjenih«, tako da 00 jih morali odpeljati v bolnišnico. Promet na cesti je bil prekinjen za štiri ure. Avstralski meteorit Dva geologa v Zahodni Avstraliji sta našla večji meteorit, ki je padel na to celino in je hkrati eden izmed 12 največjih na svetu. Meteorit je težak 290 ton in se je razklal na dvoje. Znanstveniki so sicer, vedeli, da je meteorit padel pred tremi leti, niso pa vedeli kam. Američani leta 1968 Znani ameriški strokovnjak za vesoljske polete VVernher von Braun je pred kratkim izjavil, da je možnost, da prvi Američan pristane na Mesecu leta 1968. Meni, da bo prvi kozmonavt prebil na Mesecu okoli 18 ur. Von Bra-un je prepričan, da SZ ni nehala tekmovati v »vesoljski dirki« in upa, da bo sovjetski kozmonavt prvi stopil na Mesec. Vojna proti mamilom Zaplenjena mamila, ki so jih odkrili policaji in cariniki, predstavljajo največji plen oblasti za preteklih 35 let borbe proti tihotapcem mamil. Na 21. zasedanju komisije Združenih narodov za borbo proti mamilom so zbrali naslednje podatke: 196? so policaji in cariniki zasegli 37 ton surovega opija, 175 ton kanabije, 431 kilogramov morfija, 320 kilogramov heroina ln 180 kilogramov kokaina* Najstarejši slon v Evropi poginil Slona Mandužla, o katerem menijo, da je najstarejši med svojimi vrstniki v živalskih vrtovih širom po Evropi, so te dni našli mrtvega v kletki, Slon je bil v ziiriškem živalskem vrtu od leta 1929 in je bil star prek 60 let. 1 ■ gorenji V začetki*!, dozori kost**™ nabirat sttffL več kostanj področju tfie A Medvodami A* kom, sv. Cfc lki Sv. imed prvo voj.no so g** , De pnmanj^ rejši ljudje 53 med prvo rZA mala vsega £l to; takrat J 1 velika stisK*'^ di kostanj prehrane. j$ Dane« 5^ nabirajo, *\ t ta hrano \°. I ampak bclJ m. Posebno m^ kostanj. j Kdor gr*w,j vzame 3 hrbtnik) ir* ;r* v katero nt? p & nje, ko JJJ nahrbtnik. " i fini nabirA bice, ki so.;I jf in fantJV Ženske ga Jfl v predpasn''':'^ nazaj in Milia Klinar: Mesta, c Rejci kokoši, pozor! V zadnjih dneh je na območju občin Kranj in škof-ja Loka izbruhnila kokošja kuga Bolezen se izredno naglo širi in je skoraj 100-odstotno smrtna za kokoši. Zato opozarjamo rejce na naslednje: 1. Vsako obolenje ali poginjanje kokoši takoj prijavite najbližjemu veterinarju. 2. Ob eventualnem obolenju ali poginjanju kokoši takoj opozorite sosede, da zaprejo svojo perutnino. 3. Ostanke kupljenih piščancev neškodljivo odstranite s tem, da jih sežgete ali globoko zakopljete. Rejci, opozarjamo vas, da je kokošja kuga kužna bolezen, ki jo je po zakonu treba zatirati. Vsakdo, ki se ne ravna po veterinarskih navodilih, odgovarja za prekršek. Veterinarska inspekcija Skupščine občine Kranj Preklete babnice! Zaradi nj^V do kraja uničeno, si je skuhaj brez opeklin lahko pojedel. V>1 časti in kariere in prihodnjih težko zmagati, saj imajo soc»V< žencev. Ljudje so siti vojne, '0 devanja socialistov za sklenite*' pC njih volitvah še mogoče priti [p Izgubiti ta položaj pa bi bilo v $ Tudi ta skrb ga nenadoma zadeva s Federlovo lahko uni^ f» socialisti napihnili in v zvezi ti rabljal svoj položaj in vojno * % Ob takih mislih plahni nje^-" »Izmislil? Izmislil? Kdo naj ^ jeclja, a še vedno zatrjuje, da * , »Vi ji verjamete! A mi \X^c izginila vsaka sled. Sam sem in vzame iz listnice neko pisn*^ »Tudi dr. Betghe je pisal, d rdeči časnikar. Zupan strmi v list, ki mu | »Vidite, gospod župan, tu p. nila vsaka sled. Pred letom dni j, ki so ga potem premestili pCr ničesar ne vedo.« »Tako?« zajeclja župan. »Po »Potem bi vas prosil, da nas pravi Star. GLAS * 8. STRAN 31 SOBOTA — 24. decembra 1963 Tri dežele, eno gospodarsko središče GLAS * 9. STR Alf vsak dan od 8-19^ob sobotah do 14 I MALOPRODAJA KVALITETNEGA POHIŠTVA r j iT j V NAJVEČJEM ftffl SKLADIŠČU UtiU VIŽMARJE 168 KOMPAS Ljubljana turistično in avtobusno podjetje poslovalnica Kranj, Koroška 2 (tel. 21-431) — odkupuje tuja plačilna sredstva — organizira izlete z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi za tu- in inozemstvo tel. 22-076) — opravlja taxi službo (služba je neprekinjena — Priporočamo naše usluge! Zahtevajte informacije! Geschaftstelle Kranj, Koroška 2 (tel. 21431) — kauft ab fremde VVahrungcn — organisiert Ausfltige im Inn- und Ausland mit eigenen touristisehen Autobussen (tel. 22-076) ~ besorgt Taxidienste (jederzeit zur Verfiigung) VVir empfehlen unsere Gefalligkeiten! Verlangen Sie Informationen! informacije O BOHINJ — Zasedena hotel na Voglu in Stane Žagar, od 27. dalje zaseden hotel Zlatorog in obe brunarici na Voglu. Od 25. dalje zasedena tudi hotela Jezero in Triglav. J Tladinski dom zaseden. Odprta hotela Belle-vue im Pod Vogiom. Pri privatnikih 40 prostih postelj. O BLED — Prostor v hotelih Toplice, Jelovica, Krim in Lovec. Hotela Triglav in Park sta zaprta. 1# RATEČE — Zasedeno gotsišče 2erjav. V gosišcu Mojmir in pri zasebnikih je še prestor. • KRANJSKA GORA — Zasedeni vsi hoteli. Od 29. dcembra dalje zasedene tudi vse privatne sobe. • PODKOREN — Hotel Vitranc je zaseden. • GOZD MARTULJK -Od 23. zasedena hotel špik in gostišče Pri Jožici. V Rozmanovem domu prostor do 30. decembra. t VRSIč — 30. decembra zasedena Erjavčeva koča in Tičarjev dom. Za praznike zasedena tudi Koča na Gozdu in Mihov dom. O JESENICE - Na Planini pod Golico in v smučar-skem domu na črnem vrhu zasedeno za novoletne praznike. Pri zasebnikih v okolici Jesenic in hotelih še nekaj prostora. (Nadaljevanje na 10. strani) V/UACH '"••■MU... AM0L0STEIM \'£UK0VEC UlmtFURI d CELOVEC A} 00 \ U.HKA EISEHKAPPEL CivioAte iEDAD '•^^ BOHINJ tolmin OST WA SOČI IEDDVOR JZGN* «? vkhhika 0$T0JNA 1$£n0z£CE TkIESTE TRST Obloge za pode, tapete, oknice, zavese Celovec — Klagenf urt, 8 Maistrasse 11 Smuči, smuči in še enkrat Sport smuči Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 47, Telephon 6657 Fiedler Celovec — Klagenfurt, Wienergasse 7, Telephon 5493 Dobro založena skladišča modernih in primernih športnih oblačil ter smučarskih čevljev vas bodo prepričala, da kupujete pri strokovnjaku Postrežba v slovenskem jeziku! Vsa tekstilna blaga v eni trgovini! — Plačate lahko tudi v dinarjih! hi:1a debre kakovosti Celovec — Klagenfurt, Feldm. Conradplatz 1 Trgovina LODRON v njej boste našli veliko izbiro blaga za zavese Bek jak — Villach Lcdergassc 12 Juriga Beljak — Villach, Rathaus Specialna trgovina za moške in ženske plete nine. Velika izbira pulo verjev, telovnikov in pletenih kostimov % Vse stroje in orodja za kmetijstvo, obrt in in dustrijo % Avtomatični pralni stroji, hladilniki, šivalni stro ji, kolesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov % Velika zaloga rabljenih strojev za kmetijstvo Zastopstvo Steyer STROJI MORE Spittal/Drau, Bahnhofstrasse 13, Koroška Rezervni deli, prevleke, preproge in svetila ter vse ostalo za vsa vozila dobite pri F.LLI Cibin Trbiž, Via Roma 21 Majhna gostilna za vse ljudi Jože Malle St. Lenart v Brodeh Loibltal Ob gostilni tudi trgovina GLAS * W. STRAN Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA — 24. decembra 1966 Simon Prescheren TARVISIO — TRBIŽ (UDINE) Vam nudi po izredno ugodnih cenah pralne stroje gorilnike na ma~ut peči za centralno kurjavo svetila — kolesa — otroške vozičke keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Če želite dobiti lepo novoletno nagrado, potem sodelujte v NOVOLETNEM ŽREBANJU, ki smo ga pripravili za vas. Pogoji: vsakdo, ki kupi v naši trgovini blaga v vrednosti nad 10.000 starih dinarjev, dobi posebno potrdilo, to pa odda osebno ali pošlje po pošti na upravo lista GLAS. Žrebanje bo opravila uprava časopisa ob novem letu. Trije srečni dobitniki, ti bodo objavljeni v časopisu GLAS, bodo dobili na upravi potrdilo in s tem dvignili nagrado v naši trgovini v Trbižu. Nagrade: 1. zlata plaketa s 7 grami zlata, 2. philips brivski aparat, 3. maulinex fen za sušenje las s »havbo«. Carinske stroške plača dobitnik. Za sodelovanje se priporočamo in ob tej priložnosti tudi želimo vsem delovnim ljudem Jugoslavije srečno novo 1967. leto. Turistične informacije (Nadaljevanje z 9. strani) 9 TRŽIČ, PODLJUBELJ — Do novoletnih praznikov še dovolj prostora. Prav tako v planinskih domovih na Kof- „ cah, pod Storžičem, Zelenici I in na Kriški gori. (9 KRANJ — Prostor v obeh hotelih in na šmrjetnl gori ter Brniku. V brunarici * na Krvavcu prostor do 26. decembra. Prostor je tudi pri zasebnikih. Prostor je v domu na Jezerskem, Preddvoru in na Krvavcu. • ŠKOFJA LOKA — Prostor pri Kroni in zasebnikih. Planinski dom na Lubniku je zaseden. Prostor v Selški in Poljanski dolini in v planinskem domu na Sorski planini. Vreme V naslednjih dneh bo nekoliko topleje, vendar bo to vezano najverjetneje tudi s padavinami. Snežne razmere cm VELIKA PLANINA 30 ZELENICA Ljubelj 50 Vrtača 80 Vrh 110 VOGEL 70 SPANOV VRH 40 KREDARICA 220 DOM NA KOMNI 70 POKLJUKA 43 JEZERSKO 4 Priporočamo vam hotel Evropa v Kranju — odlična kuhinjo — nizke penzionske cene — ausgezeichnete Kiiche — niedrige Pensionspreise — ottima cucina — bassi prezzi di pensione hotel Grad Hrib v Preddvoru — nočni lokal, smučarska vlečnica, penzion 3354 S din — Nachtlokal, Drathseilbahn, Pension 3354 Alte Dinar — locale notturno, strascico con slite, pension Din 3354 trgovina Delikatesa v Kranju — odprta tudi ob nedeljah od 6. do 20. ure — geoffnet auch sonn- und feiertags von 6. bis 20. Lhr — aperta anehe nei giorni festivi ed alle Domeniche dalle 6-2C SAP Ljubljana sporoča: začela je obratovati nova žičnica-sedežnica, ki vas bo popeljala do hotela na vrhu Krvavca. Sprejemamo naročila za zimske počitnice v hotelu Porentov dom, Kranjska gora Kam na silvestrovanje ? Prostih mest za novoletne praznike je na Gorenjskem že zelo malo. Na Bledu nekaj mest prrzasebnikih in sedeži v restavracijah hotelov Park in Jelovica. Nekaj prostora ima hotel Pošta na Jesenicah. Prosta mesta imata še kranjska Evropa in Jelen ter nekaj sedežev na Smar-jetni gori. Nekaj prostora je še v gostišču Krona v školji Loki, gos ; Tabor v Gore- ni vasi in ......družnem domu v Sorici. Amatersko gledališče »Tone Cufar« na Jesenicah PONEDELJEK — 26. decembra ob 15. uri V. Ocvirek »PETER KLEPEC«, premiera za osnovno šolo Koroška Bela TOREK — 27. decembra ob 17. uri V. Ocvirk »PETER KLEPEC« za občinski odbor DPM Jesenice Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Harmonike, kitare, pihalni inštrumenti svetovne znamke, poceni v trgovini z glasbili Hergeht Celovec — Klagenfurt, Burggasse 23 Postiežemo tudi v slovenščini Josef Strauss stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Beljak— Villach prodaja na velike — Gasvverkstrasse 7 prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telephon 042 42, 60 61 in 68 53 UUalter UJinkler Celovec — Klagenfurt Getreidegasse 1 I— bogata izbira ženskih, moških in otroški! modnih oblek po zelo ugodnih cenah! )— Pogovorili se boste v slovenščini! )— Veselimo se vašega cenjenega obiska! nem gostinstvu (Uradni list SRS št. 11/65), morajo voditi razvid o osebah, ki jih sprejemajo na prenočišče ali jim nudijo začasno nastanitev* v obliki knjige gostov. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 204-03/66-1 Dne: 20/12-1966 Predsednik Ludvik Slamnik 1. r. 211. Na podlagi 48. člena statuta občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske št. 13-94/64) ter na podlagi predloga Sveta za urbanizem, gradnje in komunalne zadevo Sob Jesenice z dne 21/9-1966,, je Skupščina občine Jesenice na skupni seji Občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20/12-1966 sprejela SKLEP o prepovedi uporabe zemljišča ukinjene železniške proge Jesenice-Ratečc za gradbene namene 1. Prepovedano je uporabljati zemljišče ukinjene železniške proge Jesenice-Rateče-Planica v gradbene ali kakršnekoli namene, ki ne urejajo prometne situacije v zgornjesavski dolini. Prav tako ni dovoljeno preurejanje obstoječih železniških objektov ob tej progi, dokler ne bo izdelan in sprejet dopolnilni predlog ureditve prometa k »Urbanističnemu projektu Zgornje-savske doline«, ki bo upešteval, z ukinitvijo proge nastali spremenjeni položaj in izdelan idejni projekt hitre ceste skozi gornjesavsko dolino. To zemljišče je rezervirano za cestne komunikacije in prometne objekte. 2. V ožjem območju Kranjske gore, to je na odseku med križanjem ukinjene železniške proge s cesto I/l na vzhodni in zahodni strani Kranjske gore, se do sprejetja dopolnilnega predloga k «• Urbanističnem projektu Zgornje-savske doline-« določi vsa zemljišča, ki so bila pod upravo železnice kot rezervat za novi odsek ce-fite I/l in za gradnjo komunalno-prometnih objektov. Številka: 350-6/62-8 Datum: 20/12-1966 Predsednik \' Ludvik Slamnik 1. r. Izdaja Gorenjski tisk, Kranj. Izhaja po potrebi. Glavni in odgovorni urednik Slavko Beznik. Rokopise za objavo pošiljajte na naslov: Glas. uredništvo, Kranj, Trg revolucije 4, p. p. 81. TekočI račun pr: podružnici Narodne banke v Kranju: 515-1-135. Uradni vestnik Gorenjske Izhaja kot redna priloga Glasa ln ga dobijo vsi stalni naročniki tsta brezplačno NOVO LETO JE PRED DURMI Pred durmi je tudi veliko nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke Nagrade: — avto zastava 750 — pralni stroj — moped — šivalni stroj — hladilnik — pisalni stroj — dve kolesi lahko dobi vsakdo, ki bo do konca decembra letos vložil v banko najmanj 2.000 novih dinarjev za vsaj leto dni Razen do sodelovanja v nagradnem žrebanju imate še tele ugodnosti: — dobili boste višje obresti — nezgodno boste zavarovani V primeru res nujne potrebe vam banka zagotavlja vrnitev vloge pred rokom. Tudi za prihodnje leto pripravljamo še večje nagradno žrebanje. Zato varčuj in stalno vlagaj v svojo Gorenjsko kreditno banko Kadrovska komisija Gorenjskih oblačil Kranj razglaša prosto delovno mesto trgovskega potnika za Gorenjsko, štajersko in del Hrvatsl. Pogoji za sprejem: 1. Srednja strokovna izobrazba ali VK prodajalca tekstilne stroke; 2. Kvalifikacija prodajalca tekstilne stroke in 2 leti uspešnega praktičnega dela na sličnem delovnem mestu; 3. Stanovanje v Kranju, Ljubljani ali bližnji okolici; 4. Lastno prevozno sredstvo; 5. Poskusno delo do 2 meseca. Prijave sprejema kadrovska komisija do 31. 12. 1966 Posredujemo prodajo K AR AM BOLIRANE GA AVTOMOBILA Zastava 600 letnik 1957, prevoženih 11.000 km po generalni. Začetna izklicna cena 1.950 N din Ogled vozila možen vsak dan pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 28. 12. 1966, do 12. ure. Zavarovalnica Kranj Loterija Poročilo o žrebanju 51. kola srečk, ki je bilo 22. XII. 1966 Srečke s končnicami so zadele dobitek N din 8 00 70 90 740 7010 37430 39330 985150 21 31 511 08401 6 8 100 200 600 400 8.000 10 6 80 600 12481 400 123831 30.006 82 20 12202 400 41922 1.000 99632 •400 067912 8.000 43 6 17993 600 56623 600 68213 1.000 4 4 03534 2.004 36814 404 43394 604 59574 404 80204 404 81324 1.004 98174 1.004 969084 10.004. 05 8 15 6 25 6 295 40 671525 8.006 96 6 26426 400 381S6 600 944536 50.000 284S7 600 52797 600 64767 400 555367 1 2 100.000 J o 68 o 10 75718 408 77068 610 9 4 70319 604 222829 10.004 306779 8.004 708019 8.004 2 2 Glas, dne 24: decembra 1966 SOBOTA — 24. decembra 1966 Tri dežele, eno gospodarsko središče GLAS * 23. STRAN Največja specializirana tekstilna hiša — Das grosste spezialisierte Textilhaus moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd. Mode, Textilien, Teppiche Konfektion, Schuhe usw. LJUBLJANA - MARIBOR Pri plačilu v tuji valuti 10 odstotkov popusta,— Bei Zahlung in auslandischen VVahrungen 10 •/. Nachlass Angleži — Yugotours in London (II) Torej — London Predvsem je prevelik, da bi lahko o njem pisal, kot o mestu s tako in tako podobo. Prevelik, da bi sploh lahko bilo kaj enotnega v njem. Z Londonom je nekako tako kot z velikimi razstavami. Med množico predmetov nenadoma odkrijete nekatere, jih ogledujete in si jih želite. Tako v Londonu nisem našel zanimivosti na krajih, ki jih priporoča turistični vodič. Hotel sem ob-čutti mesto, njegovo življenje, razkošje in bedo, resnično mesto, ki ga ni v turističnem vodiču. SOHO podnevi, ob večeru, ponoči Kraj, kjer London resnično živi, kjer je resničen — to vidite, je SOHO. Zlovešče ime, polno spomina na nekdanje gangsterske obračune. na tolpe, ki so ropale po temačnih uličicah, na policaje, ki hodijo samo v dvoje, na vse, kar se pod besedo Soho skriva v poprečnem pojmovanju preprostih turistov. Soho je resnično bil več kot zloglasna četrt ropa in umo-orv, vendar je tega že najmanj deset let. Sedaj je še vedno duša Londona, morda še dosti bolj kot poprej, vendar je vse usmerjeno saimo v drobno zaslužkar-stvo in prevarantstvo. To je stikališče sveta. Tu se mešajo vse rase in narodnosti, blišč in beda velikega imperija si podajata roko in vse skupaj je podobno va.škemu trgu, ako zaideš tja podnevi. Soho podnevi Kadar sem hodil po ozkih uličicah, sem se nalahno smejal raznim opozorilom, ki Zelenjavni trg — Tu dobite vse, zelenjavo, knjige, sadje hi obleko, predvsem pa, to je v Londonu redkost, mnogo živahnih, toplih ljudi so mi jih dajali, ko eo zvedeli, da nameravam ostati tu teden dni. Saj ni nič posebnega. Velike trgovine na Shafttesburv Avenue, manjše v manjših ulicah m končno zelenjavni trg! To je bila prva londonska slika, prvo presenečenje. Pripravljen na najhujše sem stopil proti stojnicam, okoli katerih so se — kakor povsod po svetu — gnetli kupci in čistilci. Mislil sem si, kot dobro poučen s Ponte Rossa: Torej tu je že nekaj malo bolj sumljivega. No in pristopim in si ogledujem ponujeno blago in končno izgubim vse zaupanje vase in tržaško inačico trga pod stojnicami. Blago, gre predvsem za sadje in zelenjavo, je čudovite, never-jene kvalitete. Sortirano po deželah in kvaliteti je na ponudbo v najpreprostejši obliki, vendar pa po nižjih* cenah. Z zanimanjem opazujem prodajalce. Stari ali srednjih let so panorama značajev. Nekateri samo ponujajo blago, sede in se ne zmenijo za nič. Ko pride kupec, ga postrežejo in nato sedejo nazaj. Mirni, nepremakljivi, s svojimi sanjami o topli trgovinici brez mraza in prepiha. Drugi pa so pravi kn»p. Naglo se nagnejo preko svojega pulta, se zazro v kupca in nato razvežejo bi-sago hvalnic. Nenehno se premikajo in živahno iščejo stranke. In ko ga takole opazuješ nenadoma ugotoviš, da je vsa ta živahnost samo del kupčije. V trenu/tiku, ko mislijo, da jih nihče ne opazuje, se sproste, umire in za bežen trenutek postanejo to, kar so — povsem normalni prebivalci največjega mravljišča v Evropi. Ta zelenjavni trg. Na prvi pogled bera-ški, po vsebini pa tako razkošno bogat, je prava podoba tega življenja. Dostikrat pa se obrne drugače in se za ogromno reklamo skrivajo razočaranja. In smešno. Bolj ko pada večer in končno ponoči, je vse več reklam, za katerimi so razočaranja. Jože Pogačnik Vlado Vrečar in Jurij Kobe vsak 100.000 S-din za poštenost Nagrada za poštenost 0 tem dogodku smo pisali že aprila v našem listu, danes pa posredujemo bralcem njegov epilog. Toda najpr. naj osvežimo spomin na ta dogodek. Simplonski ekspresni vlak Miinchen — Atene, ki pripelje na Jesenice zvečer ob 23. uri, je bil v Beljaku tako poln, da so mu tam morali dodati še en vagon, če tako priključeni vagon v sosednji Avstriji uporabljamo tudi mi na naših progah, ga moramo plačati v devizah. Zato imajo prometniki nalog, naj takšne vagone, če je le mogoče, takoj na meji vračajo nazaj. Tako je bijo tudi aprila letos. Prometnik Vlado Vrečar je odločil, da zadnji vagon, ki je bil priključen v Beljaku, odklopi in vrne nazaj. Skupaj s premikačem Juri- jem Kobetom sta odklopila vagon, na spoju vagonov izpod meha pa sta nepričakovano našla majhen paket. Takoj sta vedela, da je tihotapsko blago, vendar paketa nista odpirala, ker to prepovedujejo predpisi. Dala sta ga carinikom, ki so ga odprli. V njem so našli 500 ženskih zlatih prstanov 10 moških zlatih prstanov in zlato zapestnico. Skupno je bilo zaplenjeno 2200 gr 14-karatne-ga zlata v vrednosti osem milijonov dinarjev. Pretekli mesec je uprava carinarnic iz Beograda nagradila prometnika Vlada Vrečarja in in p remi kača Jurija Kobe t a vsakega s po 100.000 starih din. To je nagrada za poštenost, h kateri tudi mi čestitamo. JOŽE VIDIC Dvajset let vzornega dela Blizu in daleč je poznan Janez Cel j ar, grobar v Šenčurju. Po dvajsetih letih zapušča gaj mrtvih. Zakaj? Sega vo bi vam odgovoril: »-Sem že v letih, bokl.ien in rad bi živel in delal še nekaj let z živimi.•« Domačini In tujci, ki spremljajo k poslednjemu počitku svoje drage, občudujejo veliko vzorno urejeno pokopališče v Šenčurju, za katero skrbi vestni in marljivi grobar Janez. Ker ima vrtnarsko žilico, je ob njegovi vešči roki vzklilo življenje cipres, ki sedaj v dolgih vrstah varujejo grobove. Lepo urejen dom imajo tudi borci, saj jim vrbe žalujke, lepotič-no grmičevje in drobno cvetja krasi njihovo domovanje. Za slovo od svojega dola je še vse letošnje leto prebil na pokopališču, kjer so urejali še tisto, kar ga je motilo in je že več let želel, to je adaptacija mrtvašnice in ureditev pločnikov ob njej. Svet krajevne skupnosti v Šenčurju, krajevna organizacija ZB, svojci počivajočih in vsi tisti, ki smo poznali in spremljali dolga leta njegovo delo, mu ob tej priliki izrekamo skromno priznanje in zahvalo za vloženi trud in mu želimo še mnogo zdravih let. S. Kuharic GLAS * 21. STRAN Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA — 24: decembra 19&3 Seja UO Gorenjske turistične zveze PoživI[ena Na seji UOGTZ, ki je bila v Kranju v četrtek, so sicer razpravljali o bodočnosti podjetja Ideja, vendar je bilo čutiti povečano dejavnost zveze, ki jo je razvila v zadnjih mesecih. Predstavniki turističnih društev so se zavzemali za nadaljevanje takšnega dela, ki bi bilo morda lahko ogroženo s pripojitvijo oziroma odstopom od zamisli o ustanovitvi o propagandnem podjetju Ideja. Navzoči so se dogovorili, da bodo ponovno pripojili gospodarskopropagandno dejavnost GTZ, vendar tako, da bi v te namene nastavili posebnega človeka. Nekateri diskutanti so poskušali poiskati tudi vzroke za to, ker ni mogla Ideja zaživeti. Morda res še najbolj drži ugotovitev, da je bila navečja prepreka v tem, ker naj bi to podjetje s svojo dejavnostjo krilo stroške, ki bi jih imela GTZ v svojem družbenem delu pri razvoju turizma. UO je sklenil, da prekliče dosedanje zaključke o ustanovitvi Ideje, da mora ostati osnovna dejavnost zveze do društev neokrnjena ter da do prihodnje seje pripravijo statutarna določila, ki bi določala, kako naj se v bodoče propagandna dejavnost razvija. — pc Vesele praznike želi vsem cenjenim strankam Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri Obiskovalci drsalne revije imajo pri elektro-radioaparatih v poseben popust |"G IOVANNImJ Trst, Via Ghega — telefon 31863 blizu železniške postaje Nasproti Stadttheatra Klagenfurt — Celovec, Theaterplatz 1 Konfekcija, tekstil, modni in športni izdelki po polovičnih cenah ter kavbojke Super rifle, hlače, ki jih največ prodajo v svetu. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta. S Vel Velepapirnica Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-26 • Velika izbira papirja in pisarniških potrebščb © Ves pribor za tehnično risanje Rassati Antonio Trbiž — Tarvisio Via Roma 32 Q špecarija & drogerija • papirnica O parfunierija Veletrgovsko podjetje »Xokra« Kranj prodajalna »Dekor« KOROŠKA C. 33 5 % popust pohištvo, preproge, zavese ln drugo dekorativno blago. Brezplačna dostava na dom do 31. 12. 1966 Almira Alpska modna industrija Radovljica tel. 70-123 proizvajamo vse vrste pletenin: ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po-najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo. Alle Arten von Flechtvvaren fiir Damen, Herren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sind nach der neusten Mode kreirt. Fiir geehrte Bestellungen empfehlen wir uns. Avlopromet Gorenjska Kranj oddelek za turizem prireja 24. decembra soboto letos ln po novem letu vsako enodnevne izlete v Trst Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred kina Center. — Povrarek iz Trsta ob 17,30 — Cena potovanja znaša 35 N-din. — Potnik mora imeti individualni potni list — Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v navedenih tednih.— Prevoz je e modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku za turizem tel. 21031 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in Generalturistu. BRAUN — SIKTANT Električni brivski aparat RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi . Eiektrodeiavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravi j alni-ca — poceni in hitro Trapanotto Lorenzo Tarvisio — Trbiž, Via Romana 17 — peči na plinsko olje vseh vrst — pralni stroji — vse potrebne instalacije za kopalnice Jože Madotto Fužine — Lagal — galanterija — volna vseh vrst — pijače — konfekcija — obutev — pralni stroji in pralni praški Obiščite nas (in prepričajte se o kvaliteti). Strežemo v slovenščini, non-siop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju $ in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ) Mranje kostanja pod Osolnikom oktobru "-t ga gre 4o. Naj-Mft na j Loko in Osolni-■ v oko-Posebno svetovno Nt ker 1*6 Sta-so ga «jM do-vsako le-t hrano i biil tu-Jea vir udje Se je toliko potrebo, kreacijo, obirajo kostanj, Jak (na-t torbo, M in ga stresa v Hcbma-'■>. tor-tnož-I vojn. abirajo zavihajo • vrvico ali pasom okoli pasu. Včasih so lastniki kostanjevih gozdov branili nabirati kotstanj, ker so ga prodajali in so ga imeli za pridelek. Zato je večkrat prišlo do prepirov med lastniki in nabiralci. Danes ne branijo več, 'ker se jim ga ne splača nabrirati; pravijo, da je pre-pooeni. Se pred leti oz. desetletji so nabiralci kar tekmovali, kdo bo prej prišel v hrib in kdo ga bo največ nabral. Zato so vstajali zelo zgodaj, da eo prišli v hrib že, ko je bila *e tema. Prav posebno pa so tekmovali možje in fantje na roženvensko nedeljo (prva nedelja v oktobru), kajti prav posebnega priznanja ie bil deležen tisti, ki je že do desete maše prinesel mernik (25 litrov) kostanja domov. Kostanj so potem maj ili (lupili), navadno zvečer; ponekod so ga imeli kar za večerjo. .Zvečer se je zbrala vsa družina k lupljenju kostanja in tam, kjer so imeli več otrok, so spet tekmovali, kdo ga bo več olupil in seveda pojedel. Kostanj so potem maj ili vsak večer tudi še po vseh svetih. Na dan mrtvih so obvezno po molitvi treh rožnih vencev za rajne majih kostanj. Lupljenje je bilo zabavno, saj so vmes pripovedovali razne šale in resnične ter neresnične zgodbice. Ena izmed njih je npr. ta, da je še danes zakopan zaklad nekje pod vrhom Homa; zakopal ga je gra-ščak, preden eo mu tlačani uničili grad, njega pa pregnali. Ljudje tud i pripovedujejo, da sta pred 160 do 170 leti vsako leto zapored prihajala na sveti večer dva Italijana v hrib Hom nekaj iskat. Prenočila sta v vasi Draga ob Sori. Kaj sta iskala, ne ve nihče, ostala pa je skrivnost, zakaj sta prihajala prav na sveti ■večer. Iz tega je nastala zgodba, da sta hodila iskat v Hom zlato, ki bi ga našla lahko le med pomočnico, in sicer med povzdigovanjem. To je seveda le zgodba, res pa je — tako pravijo stari ljudje — da sta prihajala ta dan na Hom. Tudi danes ljudje še nabirajo kostanj, ga zvečer lupijo in vmes kramljajo. Vendar ne več toliko kot včasih. Ivan Bogataj, Šaljiva pesem iz Besnice Pred približno devetdesetimi leti je živela v Zgornji Besnici neka žena Mica. Zabavala je svoje .sosede z raznimi šaljivimi pesmimi, ki jih je sama zlagala in si zar nje tudi izmišljala napeve. Eno tako šaljivo pesem še danes včasih zapojo v Besnici; ima prijeten napev v ritmu polke. Pesem je imenovana po tistem delu vasi v Zgornji Besnici, ki mu pravijo Videm (»Vidmarska«). Ker so ljudje, omenjeni v njej, že vsi pomrli, v hišah, ki so v pesmi omenjene, pa žive drugi ljudje, ki imajo druge navade, vrline in napake, ne bo nobene zamere, če se zapiše. VIDMARSKA Pri Muskarju pa godla vre, / Tomaž, pa dere (== leti) po žgane. j Na kolinah so se zbrali / vsi, ki prasca eo držali. Hlip in španc sta pijanca oba, / Mati.jevc tudi tako zna. / Oretovka se pa jezi, / ker možu žganje ne diši. Dobreška hodi prav drobno, / da bi moški gledali za njo. / Za njo poškilil je Mik-lov, / ko mimo nje je šel domov. Njegovi ženi to ni všeč, l zaito mož ne poskuša več, / da si ohrani hišni mir, / da stiša bab j i se prepir. Pri Vranču tam na kraj vasi / — gre mimo Jakopč s svojimi psi — / dekleta hitro ven lete, / da bi jagre 6i ogledale. Med jagri več je takih mož, / ki nosijo hlače iz irhastih kož. / Dekletom to zelo je všeč / in ou jim prav, ker gredo preč. Je k Jurež Pavleška odšla, l ker baba rada klepeta. / V hiši dolgo sta sedele, / 60-sede svoje vse premlele. Jerička tudi ni nič bolj, / ker rada hodi naokol; / je Štuparco opravljala, / čez Jurmanko zabavljala. Znidarca pa moška (= ponosna) je, / kosmatega desefe (=moža) dobila je. / Matjaž ti hodi prav pokonc, / po Vidmu nosi baba zvone. Zelo vesel je Mcžnar nasV / kadar popije kakšen glažj / pri Znidarju Jaka sedi, ft besedo glavno on diži. Oblakovci tudi ni prov, / ker pozno pride mož domovji / pač pa pri Maziju tega ni« / ker ženi dost za moža nL' Franconov so otroc jokali« / ker so podmedenko čakali. / Prevrgla z burki jami je lonec, / naj Vidmarske bo pesmi konec. Nekaj pojasnil: godlja — kaBa, kuhana a svinjsko krvjo. podmedenka — kaša, ki je podmedena, to je pomešana z moko, včasih pšenično« včasih koruzno. V Stražišču pravijo podmedenki rašovna. burkljc — kuhinjsko orodje, podobno vilam, z dvema zakrivljenima rogljcma. Bur-klje so uporabljali za postavljanje loncev k ognju v peč. Včasih se je slišalo, da je to ali ono dekle z burkljami napodilo fanta, ee je bil le preveč nadležon. France Kozjek ►-^^«v-»k--». -*v^-^ n razcestja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Kiinar: Mesta, ceste in razcestja d Miha KHnar: Mesta, ade videle mlado Federlovo postaja prevroča, da bi jo ;:ašanje njegove županske U katerih bo že brez tega nje čase vedno več privr-aljs bolj odobravajo priza-h kdove ali bo na prihod-j do županovega položaja? t izgubiti polovico bogastva, b zavesti, da bi mu prav ta ..no izvolitev, saj jo bodo krili, kako spretno je upo- bogatitev. ozavest. bfl izjavo ujetega Federla,« stari Federlovi. je za sodrugom Federlom a Rdeči križ,« pravi Star 'a še ni prejel,« pravi tudi jetnikom Federlom je izgi-v taborišču blizu Marseilla, :je. Toda tam o Federlu n nasedel stari Federlovi.« ite še h aospodu župniku,« »Vrag vzemi vse skupaj! Jaz ne grem nikamor. Jaz se ne bom več mešal v te stvari!« »Morali se boste! Član Jugendratha ste.« »Potem povejte župniku, da je meni vseeno... ne, recite mu, da ne nasprotujem vrnitvi sina mladi Federlovi, čeprav ji bo nekoč lahko še žal, ker ni sprejela naše pomoči.« Potem odidejo v župnišče. Toda župnik je nepopustljiv. Noče jih sprejeti. Stefi je medtem pri Ebnerjevih. čaka, dokler ne pride ponjo Marekova. »župan je popustil, a župnik noče.« »Vedela sem, da bo tudi ta pot zaman,« pravi Stefi, ker ve, da bo obveljalo to, kar bo rekel župnik. Toda naslednje dni popusti tudi župrrik^^tali pogojem, naj obvelja, kar bo izjavil otrok pred sodečem. ega Otrok? Kaj naj izjavi otrok drugega, kakoraia hoče k njej. Stefi ne sluti, da bodo izrabili Slavkov strah pred poboljševalnico, ki mu ga je vcepila sama. »Otrok se je boji. Ne bo hotel k njej,« zagotavlja stara Feder-lova župniku. Pred sodnikom bo izjavil, "da noče k mami. »Vi glejte,« pravi župnik in ji brez ovinkov pove, da si bodo penzberški gospodje umili roke, če bo tožbo izgvbila. »Brez skrbi!« Stara Federlova je samozavestna in prepričana, da bo sodišče prisodilo Slavka njej in da ga bo župnik lahko dal potem v zavod, kjer bo fant dokončal osnovno šolo in se potem izučil kake obrti. Župnik je seveda zaskrbljen. Tisti članek, ki ga je objavil miinehen-ski rdeči časnik, mu gre na živce. Tožil bo časnikarja pred deželnim sodiščem, zato pa hoče imeti čimprej dokaz, da on ni silil nikogar, naj šlavini vzamejo otroka. Zato je zabičal stari Federlovi, naj pripravi otroka do tega, da bo pred sodnikom Teufelbachom izjavil, da ga je mama pustila samega in da se je sam zatekel k stari mami in jo prosil, naj skrbi zanj. Zapisnik vveilheimskega sodišča bo služil župniku kot dokaz, da je vse, kar je pisal socialistični časopis, navadna in nesramna laž. Zato zahteva od stare Federlove, da izjavi pred \veilheimskim sodiščem pod prisego, da je sama prosila župnika in druge penzberške gospode, da bi priskrbeli otroku podporo za šolanje. Prisegla bo, pravi, saj ji bo župnik dal odvezo za krivo prisego. »Kakšno krivo prisego?« se razburi župnik. »Moj bog,« vzdihhe stara Federlova. Ali je gospod res pozabil, da jo je on klical k sebi in ji razodel željo penzberških gospa, razočarano pomisli, a molči, ker noče zapraviti župnikove naklonjenosti. Ce je greh, kar bo storila, ga bo vzela nase. Morala ga bo, saj je tudi vnuka morala, ker so tako hoteli drugi. Res je, da je odobravala tudi sama, saj se je na ta način lahko maščevala šlavini za vse gorje, ki ga je leta prizadela Francu, a še bolj njej. Vendar ni mislila, da bo Slavina imela take zaščitnike, čeprav so ti zaščitniki sinovi pekla. Pekel ji pomaga in pekel je treba v slavo božjega imena in svete cerkve piemagati, saj se od tistega dne, ko so ljudje brali tisti članek, preprosti penzbttJki ljudje vedno bolj zgražajo nad župnikom, med njimi celo taki, ki so do nedavnega še hodili v cerkev, a zdaj ne hodijo več. »Gospoda je treba oprati,« si pravi, ko odhaja po otroka T Freissing, kjer pazijo nanj benediktinci. Tudi sama je nekaj tednov živela tam in se šele te dnf vrnila v Penzberg, a se ji je zdelo, kakor da ni prišla domov, marveč v tuje mesto. Niti vse tretje-rednice ji niso ostale zveste, a kaj šele ljudje, ki so vselej nihali med cerkvijo in socialisti. Mnogi med temi ne nihajo več, marveč so se zapisali k rdečim. Dokler so z rdečimi držali samo v rudniku, še ni bilo tako hudo, saj so drugače hodili v cerkev m dajali darove zanjo. Tudi na volitvah so skoro vsi volili župnikovo stranko, a kakor je videti, je na prihodnjih ne bodo več. In prav lahko se zgodi, da bo župana Straussa zamenjal rdeči hudič Stiir. O tem razmišlja, ko odhaja proti postaji. Ne opazi, da ji sledi neznan človek že od Stiirovega stanovanja sem. Šele na postaji, ko kupuje vozno karto za Freissiru?, ga zagleda in postane nanj pozorna, ko sliši, da tudi neznanec zahteva karto za isto pot. »Ste iz Frcissinga?« jo premaga radovednost. - »Ne,« odgovori neznanec. Samo tja je namenjen. Stara Federlova ga opazuje Droben, bled človek je, a videti je izobražen, ga ocenjuje. Rada bi ga vprašala, po kakšnih opravkih gre tja, a si ne upa. Notranji glas ji pravi, da bi se ne spodobilo. Mladi moški ima mil obraz, podoben svetemu Alojziji:. In če je podoben, je najbrž tudi tako pobožen in svet. Mogoče je celo namenjen v samostan? Njegova podobnost s svetim Alojzijem jo privlači. Kakšna angelska milina je na njegovem obra/u. Morda je sam angel, jo obide sveta groza. Ne, angel ni. Od apostolskih časov se angeli niso več prikazovali smrtnikom in si nadevali človeške podobe. A svet človek je prav gotovo. Mogoče se bo umaknil za samostanske zidove in se poglobil v sveti mir. Da, prav gotovo. Drugače ne bi potoval v Freissing. V klošter gre. Bog ve, ali se bo hotel peljati z njo? Blažena bi bila, ko bi se mogla voziti s tako svetim človekom. Zato gleda, kam bo vstopil, a si ne upa za njim. V Stambergu pozabi nanj. Tu je zdaj šlavina. Težko bo otroka pripravila, da jo bo pozabil, saj jo nenehno prosi, da bi smel zopet k mami. Vselej ga mora spomniti, da ga bo mama odpeljala v poboljševalnico, brž ko bi prišel k njej. Potem postane vselej žalosten in umolkne. Kljub temu pa ga je vedno težje obdržati v samostanu. 2e dvakrat je skušal pobegniti, a so ga patri pravočasno prestregli in poslali ponjo. GLAS * ». STRAN GLAS * 26. STRAN SPORT — KRONIKA SOBOTA — 24. decembra 1968 V počastitev 25-letnice JLA Športno tekmovanje v Kranju Počastitev dneva JLA Praznovanje 25-letnice JLA je bilo letos v Kranju še posebno lepo in skrbno pripravljeno. V počastitev tega dne in 29. novembra je športno društvo Borec iz Kranja skupno z občinskim združenjem ZB NOV organiziralo tradicionalno športno tekmovanje, v katerem so sodelovali člani Zveze združenj borcev NOV, rezervni oficirji in podoficir- Vaterpolska tekma v Kranju V počastitev dneva JLA je bila v zimskem kopališču v Kranju odigrana zanimiva vaterpolska tekma med reprezentancama kranjske garnizi-je in ZVVI Kranj. Tekmovanje je organiziralo športno društvo Borec iz Kranja. Zmagala je ZVVI s 6:3. R. C. ■P" Smrtna nesreča v Zmincu Avtomobil v strugi Sore Požrtvovalni voznik tovornjaka V četrtek ob 7. uri se je v Zmincu pri mostu, kjer se odcepi cesta za Bodovlje, smrtno ponesrečil voznik oseb. avtomobila LJ 399-42 Janez Stroj, doma iz Krnice pri Bledu. Voznik tovornega avtomobila LJ 155-17, last podjetja Tcrmika iz Ljubljane, Franc Potrebuješ iz Poljan je vozil iz škofe Loke v Bodovlje. V vasi Zminec je s smernim kazalcem dal znak, da bo zavil v levo. Voznik Stroj, ki je pripeljal za njim, ga je klub temu hotel prehiteti po levi strani. Povečal je hitrost in zavil močno v levo, pri tem pa zadel ob cestni kamen. Od tu ga je vrglo na most tako močno, da je odlomil ograjo in odletel z avtomobilom še kakih 8 metrov naprej od mostu v reko Soro. Avtomobil je obstal v strugi obrnjen na streho. Voznik tovornjaka je takoj skočil v Soro, odprl vrata Strojevega avtomobila in hudo ranjenega izvlekel iz vode. Ponesrečenca so takoj s kombijem odpeljali v Zdravstveni dom šk. Loka, vendar je že med potjo umrl. S. S. ni pešec V noči od srede na četrtek je na cesti II. reda Kranj— Mavčiče na Zasavski cesti v Kranju mopedist Jože Dre-šar iz Mavčič podrl pešca ji, Zveza vojaških vojnih invalidov in aktivni pripadniki JLA kranjske garnizije. Tekmovanje se je začelo že v septembru. Tekmovali so v kegljanju, streljanju z zračno in malokalibrsko puško, vojaško pištolo, v šahu, plavanju in balinanju. Svečana razglasitev rezultatov in podelitev nagrad in prehodnega pokala je bila na večer praznovanja 21. decembra v domu invalidov borcev v Kranju. Svečanemu zaključku tekmovanja je prisostvovalo več kot 100 predstavnikov organizacij in združenj, navzoč pa je bil tudi znani partizanski pisatelj Tone Svetina. Prehodni pokal občinskega združenja je tokrat osvojila organizacija ZVVI s 26 točkami, sledi ZROP 24 točk, JLA 22 točk, mladina 17 in ZB NOV 13 točk. R. Č. Jožeta Mlinarja iz Drulovke, ki je vinjen hodil po cesti. Pri nesreči je bil pešec hudo, mopedist pa laže ranjen. -sš V smrt zaradi karambola Preteklo sredo zvečer je Lojze Lunder v domači drvarnici v Kranju, Stražiška 34, napravil samomor, tako da je sprožil bombo. Domnevajo, da se je Lunder odločil za ta korak zaradi tega, ker je uro pred tem v Hotemo-žah povzročil težko prometno nesrečo, pri kateri je bila huje ranjena sopotnica. Do nesreče je prišlo zaradi neprimerne hitrosti v strnjenem naselju. Potem ko se je štirikrat preobrnil obstal na travniku Na Suhi se je v sredo ob 8. uri zgodila prometna nesreča vozniku avstrijske registracije Resitu Zeceviču iz Moldinga v Avstriji, ki je začasno na delu v tujini, sicer pa stalno stanuje v Kranju, Tavčarjeva 40. Ko je vozil iz škofe Loke proti Ljubljani, ga je v Kovačevem klancu na Suhi začelo zaradi poledenele ceste in ker je zaviral, zanašati in je izgubil oblast nad volanom. Avto se je štirikrat preobrnil in obstal na travniku 6 metrov od ceste. Sopotnik Alojz Traven iz Kranja je bil huje ranjen in ao ga od-pelali v bolnišnico. Na vozilu je škode za 400.000 starih dinarjev. -sš TVD Partizan Križe je v počastitev dneva JLA organiziral rokometno tekmo in namiznoteniški turnir s pripadniki garnizije iz Križcv. Q V rokometni tekmi je domači Partizan z ligaško ekipo v lepi in zanimivi borbi visoko premagal garnizijo s 30:12 (14:5). Največ golov za domačine so dali: Franc Dobre 11, Evgen Ješe 8 in Vinko Ješe 6, za garnizon pa Damjanovič 9. # Na tnamiznotenišklem turnirju je nastopilo 6 ekip in 25 posameznikov. Zmagala je prva ekipa Partizana, med posmezniki p je bil najboljši Peter Mali. REZULTATI — Ekipno: I. Križe I : Garnizija I 5:0, Križe II : Garnizija II 0:5, Križe III : Garnizija III 5:1; Posamezniki: 1. Mali (Križe), 2. 2. Pezič, 3. Horvat (oba Garnizija). Pokal za SD Bratstvo - edfnstvo Strelska družina »Sava« je v počastitev dneva JLA letos spet organizirala tekmovanje za prehodni pokal. Udeležilo se ga je šest kranjskih družin s štiričlanskimi ekipami. Izkazailo se je, da je še vedno daleč najmočnejša med vsemi ekipa SD »Bratslvo-edinstvo«, ki je dosedaj osvojila že tri pokale v trajno last. Letos je z rezultatom 693 krogov, od 800 možnih, osvojila že četrtega. Najbolj ši med posamezniki je bil zopet Vinko Frelih s 178 pred Francem Naigličem (oba Br-ed.) 177 in B. Malovrhom s 171 krogi od 200 možnih. VRSTNI RED EKIP: 1. Bratstvo-edinstvo 693, 2. Iskra 610, 4. Sava 633 krogov itd. Malovrh Podelitev nagrad ob dnevu republike in JfLA Najboljša ekipa vojni invalidi V torek so v domu invalidov in borcev na Zlatem polju objavili rezultate tekmovanja v počastitev dneva republike in JLA. Tekmovanje je pripravilo in organizacijsko izvedlo športno društvo »Borac«. V tekmovanju so sodelovali ZVVI, ZROP, ZMS, ZB in pripadniki JLA. Tekmovali so, v kegljanju, plavanju, ^jSLJn, streljanju z zračno ,J^^pia'iokaiibrsko puško ter^mPSjaško pištolo. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa Zveze vojaških vojnih invalidov. Predsednik občinskega odbora zveze borcev pa je 28 najboljšim posameznikom razdelil knjižne nagrade. Pri podelitvi nagrad so sodelovali tudi pevci in pisec knjige »Ukana« Tone Svetina, ki je prebral odlomek iz drugega dela knjige Ukana, ki jo pripravlja. — A. Ž. Blagovnica '/4stra „ Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti • SD štefe Anton-Kostja je v strelskem domu na Ravnah organizirala v počastitev dneva JLA strelsko tekmovanje. Nastopilo je 9 ekip in 27 posameznikov. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojila prva ekipa SD štefe Anton-Kostja z 803 krogi od 1000 možnih. Med posamezniki so se na prva mesta uvrstili njeni člani: 1. Lado Je-kovec 172, 2. Milan Rustja 170, 3. Jelko Ruštja 163 krogov od 200 možnih. D. Humer Pred razsulom? Zvedeli smo, da je ko-šarkarica kranjskega Triglava Nada Prezelj zaprosila vodstvo kluba za iz-pisnlco, ker namerava prestopiti k ljubljanski Olimpiji. Kaže, da ji nameravata slediti tudi Beba Kodek in Biserka Ko-mac. Če do prestopov res pride, pomeni to praktično razpad ženske košarkarske ekipe v Kranju. Morda se lahko spomnimo malo nazaj. Igralke Triglava so se uvrstile v prvo zvezno košarkarsko Ugo. Ker ni bilo denarja, so se morale sodelovanju odpovedati. Eno sezono so sedaj nastopale skupaj, med tem so bile omenjene tri uvrščene med kandidate za državno reprezentanco. Finančni položaj kluba se med tem časom ni niti malo spremenil in kot smo pričakovali so se odločile za sredino, kjer imajo možnosti športnega razvoja. Dekleta za ta ne gre obsojati. So športnice ln žele tekmovati z enakovrednimi nasprotnicami. Ob tem lahko napišemo le predlog, ki je po sedanjem stanju naj realnejši: Trošimo denar zopet za nove začetnice, da ostala mesta ne bodo ostala brez kvalitetnih igralk. P. Čolnar 1 modna hiša LJUBLJANA - R I B O R Izkoristite ugodne nakupe za novo leto 1967 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in v poslovalnici Srečno in zdravo novo leto 1967 MODNA HIŠA LJUBLJANA SOBOTA — 24. decembra 1968 OD VSEPOVSOD GLAS * 27. STKAN Uspehi Iskre na zunanjih trgih Nov prodor v Indijo Zaradi velikega uspeha pri obratovanju tovarne elektronskih »stavnih delov v Thani pri Bombavu je sklenila družba *Wan Electronics« z Iskro novo pogodbo. Operativni direktor družbe g. P. A. Bhat ki se je te dni mudil pri nas, je Nplsal dogovor, po katerem bo Iskra odstopila licence, izdala ln montirala celotno opremo tei uvedla poskusno obratovanje za prolzvodnio elektronskih merilnih instrumentov. Pogodba zajema 35 vrst instrumentov panoge tako imenovane profesionalne elektronike, ki jo sestavlja proizvodni program tovarne elektronskih merilnih instrumentov Iskra v Horjulu. Pogodba predvideva tudi Priufitev strokovnjakov na Jovo tehnologijo. Že februar-% ali marca prihodnjega leta bodo prišli na prakso v torjulsko tovarno indijski inženirji, nekaj mesecev kasneje pa bo Iskra poslala v bdijo že prvi del opreme. Konec naslednjega leta bo Rekla poskusna proizvodnja, r začetku leta 1968 pa že red-fe, Z novo pogodbo prehaja iskra v drugo fazo še tesnej-lega sodelovanja z indijsko Jružbo »Asian Electronics«. I prvi fazi je oskrbela Iskra £ženiring za proizvodnjo Sektronskih elementov, to je Snovnih sestavnih delov za Vgradnjo elektronske indu-Rrije. Tovarna v Thani že •edrto obratuje in ima v pr-'«m letu planirano proizvod-";o 100 milijonov keramičniti telesc, 20 milijonov sortiranih Rastnih uporov in 10 milijonov stirofleksnih kondenzatorjev. V drugi fazi pa gre k za finalne elektronske aparature in za." posel, pri katerem bo Iskra delno udeležena tudi s kapitalom. Obe pogodbeni stranki predvidevata tudi skupen komercialni sastop v drugih, zlasti seveda fabsko govorečih državah. Inženiring elektronskih Derilnih instrumentov bo navrgel Iskri okrog 550.000 dolarjev čistega izvoza in ne bo zadnji s to ugledno indijsko družbo. Ob sedanjem obisku operativnega direktorja g. Phata so se predstavniki Iskre okvirno dogovorili še za nadaljnje sodelovanje. - at Tržiški kruh Včasih dober — včasih slab Tržičani očitno niso zadovoljna s kruhom Pekarije Tržič. Trdijo, da kvaliteta kruha zelo niha in je ta včasih zelo dober, drugič slab. O tem so govorili tudi na zadnji seji občinske skupščine. Predstavniki Pekarije se izgovarjajo na objektivne težave, češ da nimajo ustreznih prostorov za vskladišče-nje moke. Menda zaradi tega moka, čeprav iste kvalitete, nima vedno enakih lastnosti. Kljub temu pa so odborniki predlagali, naj se v Tržiču omogoči prodaja kmha še kakšnemu pekarskemu podjetju s področja Gorenjske. Menijo, da bi se na ta način izboljšala preskrba občanov, verjetno pa bi to tudi vplivalo na Pekari-jo Tržič, da bi izboljšala peko kmha. S. Š. Predlog zazidalnega načrta za Primskovo in Stražišče Za jugozahodni del Stražisča je zazidalni načrt že sprejet Mesarsko podjetje v Tržiču Pred prenovitvijo klavnice Mesarsko podjetje v Tržiču, ki oskrbuje mesto in okolico z mesom ter mesnimi izdelki, je imelo pred reformo precejšnje težave s cenami klavne živine, ki so se močno spreminjale. Ker so se sedaj, razen pri prašičih, ustalile, podjetje nima posebnih težav z nabavo živine ra zakol. Tudi hlevi podjetja imajo dovolj 'kapacitet, medtem ko je klavnica nesodobna in jo nameraivajo prenoviti. Za prenovitev imajo že pripravljene potrebne načrte in zagotovljena denarna sredstva. Računajo, da bodo z deli začeli v februarju ter Jih končali do junija prihodnje leto. Uredili bodo hladilnico z zmo-gljivosrtjo 40 ton in tekoči trak v klavnici. Svoje izdelke plasirajo na tržišče prek lastnih prodajaln, zalagajo menze Iskre in Planike v Kranju, v času se-K*» pa dobavljajo nekaj mesa in mesnih izdelkov tudi na Bled, v Bohinj in Sežano. S.Š. Dedek Mraz v Škof ji Loki Ker ni bilo v Skofji Loki nikogar, ki bi organiziral prireditve za otroke ob novem letu, je Ljudska knjižnica pripravila kratek program z obiskom dedka Mraza. Dedek Mraz bo od 24. do 31. decembra obiskoval podjetja in ustanove v Skofji Loki ter v Poljanski dolini. Za Tehnik, LTH, in Jelovica bodo posebne predstave v Loškem gledališču. V klubu pa bo v sredo, 28. decembra, ob 19. uri prireditev zai otroke, ki niso vključeni v nobeno praznovanje po podjetjih in ustanovah. Stanovanjsko območje Primskovega in Stražisča je že dlje terjalo izdelavo zazidalnega načrta. Sedanje razmere kažejo, da je bilo do sedaj na obeh področjih precej zamujenega. Obe področji, ki sta bili včasih izrazito vaški, sta danes postali sestavni del mesta. Na zadnji seji občinske skupščine v Kranju je bil odbornikom predložen predlog zazidalnega načrta za oba kraja. Predlog zazidalnega načrta za Primskovo predvideva 75 novih (individualnih) stanovanjskih zgradb. Največ je predvidenih pritličnih hiš z naklonom strehe 35 stopinj. Razen tega je predviden tudi center naselja; in sicer med Jezersko cesto in Jelenčevo ulico ter med zadružno ulico in ulico Milene Korbar-jeve. Na tem prostoru so predvideni: šola, prostori za otroško varstvo, za družbene organizacije, za kulturno dejavnost, nadalje športna igrišča, gostinski prostori, servisi in trgovine. Osnovo bo predstavljal sedanji zadružni dom, severozahodno Novo iz Bohinja % Cestno podjetje v Kranju je uredilo na cesti proti Bohinju nekaj izogibovališč in jih označilo za pluženje, tako da bo moč prilagajati srečavanja zlasti z avtobusi in večjimi vozili. Na ta način bo letošnjo zimo bolje preskrbljeno za promet pri Bohinju. % V sredo so se v Bohinjski Bistrici sestali predstavniki železniškega turističnega biroja iz Ljubljane s krajevnimi turističnimi delavci ter proučili možnost za organizacijo posebnih turističnih vlakov v Bohinj. Dogovorili so se,, da bodo v najkrajšem času postavili nad železniško postajo dve vlečnici in uredili nekatera vprašanja gostinstva. Naslednji teden, se bodo sešli, da bodo pregledali, koliko so se uresničili sklepi. Če bodo narejene te minimalne potrebe bo Turist-biro organiziral nedeljske vlake v Bohinj. # Turistično društvo Bohinj je dobilo te dni iz tiska po 3000 propagandnih lepakov za letno ln samsko sezono. Na lepaku je panorama Bohinjskega jezera; pogled s Peči na jezero. To je doslej najkvalitetnejši in najlepši lepak o Bohinju. TD ga bo te dni razposlalo poslovnim partnerjem, raznim potovalnim uradom, letališčem, agencijam ln drugim. od njega je predvidena šola in vrtec, jugovzhodno od zadružnega doma Pa trgovski center. Center bi v prihodnje zadoščal vsem potrebam za Primskovo, dal Klanca, Gorenje in Britof. Najprej bi na tem območju zgradili nepopolno osemletko — . za krog 300 otrok (10 razredov) — vendar z vsemi športnimi napravami. Kasneje, ko bi se povečalo število otrok, pa bi šolo povečali še za okrog 300 otrok. V vrtcu bi bilo prostora za 120 otrok. Ob teh zgradbah pa so tudi predvideni parkirni prostori za približno 100 vozil. V predlogu zazidalnega načrta je tudi predvideno, da se uredijo vse ceste, posebno Jezerska cesta. V Stražišču pa je po predlogu načrta predvidenih 142 individualnih stanovanjskih zgradb. Največ (35) je predvidenih visokopritličnih ali enonadstropnih hiš. širši družbeni center pa načrt predvideva med Ljubljansko in Delavsko cesto ter med Stražiško ulico in Škofjeloško cesto. Potrebno bo zgraditi 9 novih učilnic, ki bi zadoščale za nadaljnjih 10 let. Razen sedanje vzgojno-varstvene ustanove v Samskem domu Tekstilindusa sta predvideni še dve novi. Prva ob sedanjih prostorih TVD Partizan za 120 otrok, druga pa na sedanjem speedway dirkališču prav tako za 120 otrok. Najprej bo treba zgraditi vrtec pri TVD Partizan kasneje, ker se bo dirkališče najbrž moralo umakniti, pa še dnigi vrtec. V prvem obdobju izgradnje trgovskega centra je predvidena v bližnji prihodnosti izgradnja objektov, v katerih bodo: knjigama, mlečna restavracija, trgovina s tekstilom, želczni-na, barve in kemikalije itd. Na parkirnih prostorih- bo lahko parkiralo okrog 300 vozil. Predvidena je izgradnja novega športnega parka na jugozahodnem delu Stražisča. Zaenkrat pa je še vedno, na predlog krajevne skupnosti, rezerviran prostor za šport v dolini Torklje. V predlogu zazidalnega načrta pa se ne vztraja za vsako ceno, da se sedanje dirkališče umakne iz tega prostora, kljub temu, da bi bilo to boli ugodno za celotno rešitev. V načrtu je predvideno tudi, da je v daljšem času treba urediti vse ceste. O obeh predlogih odborni-Iki na seji skupščine niso imeli posebnih pripomb. O njih pa bodo razpravljali tudi na zborih volivcev obeh krajev. Razen tega so na skupščini sprejeli tudi zazidalni načrt za jugozahodni del Stražisča, ki leži med Pševsko, Ješetovo. Benedikovo ulico in Škofjeloško cesto. Na tem področju na bo treba urediti in razširiti še vodovodno omrežje, zgraditi novo trans-j formatorsko postajo in ure- i dati ceste. Po končni zazidavi bo gostota na tem področju! 81 prebivalcev na hektar. A. Žalar « Odgovor iz Železnikov Obrazi v napačnem ogledalu Članek, ki ste ga objavili v 96. številki vašega lista v rubriki »Obrazi in pojavi« ni objektiven. Zato ga hočem osvetliti še z druge strani. Sestanek je bil sklican šele po sklepu samoupravnih organov, čeprav je odbor podružnice in jaz osebno večkrat zahteval pri direktorju, naj se sestanek skliče. Že pred sestankom smo se dogovorili, da bomo vsem diskutantom čas omejili, da se ne bi sestanek preveč zavlekel. To sem tudi v začetku povedal. Tega se ni držal le direktor, ker je imel poročilo sestavljeno prej kot je zvedel za našo zahtevo. Zato niti predsednik ObSS ne more biti izjema. Če bi pa govoril dalj kot pet minut, mu tudi nihče ne bi besede vzel. Na tem sestanku prav gotovo ni bilo treba razvnemati kolektiva. Rad bi tudi vedel, kdo je »vodstvo«? DS, DO, direktor? Ali je to kolegij? Ali so to vsi nadrejeni skupaj? Ali so to »ta zgornji«? Mogoče je to tudi ves kolektiv, če govorimo o samoupravljanju?! In končno, ali je res greh, če hoče biti nekdo pošten do vseh članov kolektiva. Ali je res nujno, da je sindikat v neki trajni opoziciji z vodstvom? Ali naj predsednik sindikata res vzdržuje prepad med neposrednimi proizvajalci in re-žijci? Ali niso drug drugemu potrebni? Dejstvo je, da ni do danes niti en član kolektiva niti odbora še rekel, da ne držim z delavci, niti zahteval, da svoja stališča spremenim. Na koncu še to. Ni lahko biti predsednik sindikata v tovarni, ki je v takem položaju kot je naša. Karkoli narediš, imaš iste možnosti, da si naredil prav, kot narobe; vendar si vseeno odgovoren, vsaj moralno. Nisem pa za razvnetost, kakršno pridiga pisec, ker sila rodi silo, posledice pa še nikoli niso bile pozitivne. Nisem proti ostri debati, toda na kolektivnih sestankih se kaj rada izrodi in takrat je prepozno. Peter Gortnar predsednik IO SP Iskra Železniki GLAS * 28. STRAN MALI OGLASI SOBOTA — 24. decembra 1968 Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. Ure. / Delavski dom Kranj Prodam Prodam 8 mesecev brejo kravo. Zg. Besnica 21 5790 Prodam prašičke, 6 tednov Btare. Selo 33 — Žirovnica • 5814 Nove skakalne smuči »G16-Iler Comber«, 245 cm prodam. Pretnar Janez, Poljšica 40, Zg. Gorje 5815 Prodam svinjo, 200 kg težko za zakol. Cerklje 103 5816 Prodam prašiča za zakol. Pšata 15, Cerklje 5817 Prodam prizidek hiše; dve Bobi kuhinja in klet. Bistrica 99, Tržič. Vseljivo po dogovoru 5818 Prodam dva prašiča, 120 kg težka. Voglje 106, Šenčur 5819 Prodam prašiča, 170 kg težkega, Golnik 53, pri blokih 5820 Prodam 200 kg težkega prašiča. Vošče 1, Radovljica 5821 Prodam prašiča za zakol. Češnjevk 5, Cerklje 5822 Prodam dva prašiča, 150 kg težka, kobilo, 3 leta staro zamenjam za kravo ali bika. Trboje 62, Smlednik 5823 Prodam dobro ohranjen gumi voz, 1500 kg sena in dva para lestev za voz. Škofjeloška 36, Kranj 5824 Prodam dva prašiča 30 kg težka. Golnik 48 5825 Prodam enostanovanjsko hišo, Cerklje 34. Informacije dobite na št. 35 5826 Prodam osebni avto VW. Bogataj, Stari dvor 65, Šk. Loka 5827 Prodam kobilo, staro 10 let. Zalog 43, Cerklje 5828 Poceni prodam skoraj nov šivalni stroj z dolgim čolruč-kom. Kranj, Partnzanska 34 5829 Otroški kombinirani voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5830 Prodam dva prašiča po 160 kg težka za zakol. Voklo 66 5831 Prodam 6 prašičkov, 6 tednov starih. Sp. Brnik 5 5832 Prodam prašiča, 160 kg težkega in bikca, 14 mesecev starega ali menjam za kravo. Voglje 64 5833 Cementno strešno opeko špičak, rabljeno — 2000 kom, prodam. Rekar Savska c. 22, »Kovinar« 5834 Prodam 500 kg težkega vola. Javornitk, Trstenik 7, Golnik 5835 Prodam krompir cvetnik — 3000 kg. Zg. Bitnje 22 5836 Prodam strešno opeko bo-brovec. Štular Ivan, Vočnje — Mlaka 26, Kranj 5837 Prodam dva konja po izbiri, plug obračalnik nemški pokončni, vprežni kultivator, elektromotor 10 KM in prašiča za zakol. Sr. vas 41, Šenčur 5838 Prodam novo »folc« cementno opeko — strešno — 2000 kom. Vopolje 5, Cerklje 5839 Prodam bika, 450 kg težkega. Sajovic Peter, Mlaka 21, Kranj 5840 Prodam NSU primo, 175 ccm. Zonta Pavel, Pristava 8, Križe 5841 Prodam 6 tednov stare prašičke. Žablje 4, Golnik I 5842 Prodam dva plemenska vola. Senično 15, Križe 5843 Prodam kravo, dobro mle-karico po teletu. Proj, Plovno 14. šk. Loka 5844 Prodam tovorni avto mer-cedes, 2 toni. Valjavec Milan, Kovor 70, Križe 5845 Prodam kravo, 9 mesecev brejo. Sp. Besnica 61 5846 Prodam kravo, mecesnove in smrekove plohe. Dvor je 34, Cerklje 5847 Prodam prašiča, 200 kg težkega, Bašelj 32, Preddvor 5848 Prodam harmoniko »Hoh-ner« Grad 35, Cerklje 5849 Prodam kravo s teličkom. Jama 22, Kranj 5850 Prodam 6 tednov stare prašičke. Grad 43, Cerklje 5851 Prodam nov pralni stroj »Castor« 532, Kranj, Jezerska c. 71 5852 Prodam kravo s teletom. Zg. Bitnje 18, Žabnica 5853 Ugodno prodam skoraj novo kosilnico znamke »Reform« Potoki 8, Jesenice 5854 70 salonitnih plošč 125 x 102 — 8.5. valjnih, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5874 Prodam dva prašička, 6 tednov stara Lahovčc 28, Cerklje 5875 Prodam prašiča za zakol in vprežne sani. Velesovo 18, Cerklje 5876 Prodam konja 6 let starega in telico 1 1/2 za pleme. Gantar Marjana, Valburga 59, Smlednik 5877 Prodam 6 oken, (štantov kozolca), cementni podstavki. Cerklje 30 5878 Prodam novo peč na olje »Emo-5« Celje. Naslov v oglasnem oddelku 5879 Prodam vola, 250 kg težkega. Potočnik Ivanka, Brezje 58 5880 Prodam 8 let starega konja, menjam za starejšega ali goved. Kranj, Primskovo, Kokrški log 10 5881 Prodam dva prašiča, od 35 — 45 ali od 55 — 60 kg menjam zja goved ali starejšega konja. Visoko 90, Šenčur 5882 Prodam prašičke, mlado kravo, težko, visoko brejo in slamoreznico na motorni pogon z vgrajenim malim puhal nikom. Lahovče 17, Cerklje 5883 Prodamo skoraj novo peč znamke »Termocena S ditn 25.000. Ogled in informacije v trgovini Varteks, Kranj 5834 Prodam prašičke, 7 tednov stare. Pivka 14, Naklo 5885 Prodam avto mercedes, 2 toni letnik 65. Naslov v oglasnem oddeliku 5886 Prodam dva prašiča za zakol. Okroglo 1, Naklo 5887 Prodam garažo na Zlatem polju. Ponudbe poslati pod »Garaža« 5888 Garažo, ogrevano, v bloku, oddam za leto 1967 najboljšemu ponudniku, ki plača vnaprej. Ponudbe poslati pod »Ponudnik« 5889 Prodam prašiča za zakol. Sp. Brnik 50, Cerklje 5890 Prodam prašiča za zakol. Kranj, c. na Klane 19 5S91 Prodam kompletni kompresor in dve kompresorski glavi. Predoslje 113, Kranj 5892 Prodam fiat 750, dobro ohranjen, Kern Peter, Hote-može, Preddvor 5893 Prodam 285 kom. salonitnih plošč 90 x 40, novo masko za opcl rekord 1960 in kompletni žarometi. Naslov v ogl. oddelku 5894 Prodam dva prašiča za zakol od 160 — 180 kg. Traven, Valburga 23, Smlednik 5895 Prodam kombinirano omaro in polavtomatični pralni stroj »Castor« Somrak, Stoši-čeva 4, Kranj 5896 Ugodno prodam fleš (elektronsko blic lampo), in polavtomatični dia projektor Voigtlander — Perkeo. Ljubljanska 15, Kranj 5897 Prodam VW 57 z zamenjanim motorjem, 45.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 5898 Kupim 300 — 500 mJ zemlje v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 5855 Kupim plemenskega volič-ka do 300 kg težkega. Sp. Besnica 50 5856 Kupim gozd, mlado zaraščen v bližini Britofa ali Šenčurja. Ponudbe poslati pod »Gozd« 5857 Kupim rabljeno otroško posteljo z vložkom. Naslov v oglasnem oddelku 5858 Kupim slamoreznico s pu-halnikom in verigo. Koželj, Cerklje 35 5859 Kupim žlindrino opeko. Bodla j Ferdinand, Breg 4, Križe pri Tržiču 5860 Ostalo 10% popust od 15. — 30. decembra 1966 na vse artikle za dedka Mraza vam nudi in se priporoča »MIRA« Kranj, Titov trg 24 5536 Avtotapetništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerada za tovorne avtomobile. Izdela tudi zaščitne rokavice in ostala popravila. Vse izdeluje kvalitetno in po ugodnih cenah 3515 Kavarna išče pridno pomočnico z znanjem nemščine za kuhinjo in pospravljanje tujskih sob. Hrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. Ponudbe poslati s sliko pod »Koroška—Avstrija« 5739 Dvosobno ali enosobno stanovanje iščem v Kranju za debo 2—3 leta. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »Nujno« 5861 Kmečki fant, 34/175, prijetne zunanjosti s 5,000.000 S din gotovine želi spoznati čedno kmečko dekle, ki ima svoj dom. Resne ponudbe poslati pod »Želim si toplega doma« 5862 Preklicujem avtobusno izkaznico L 9620 na ime Fen-de Miro, Bobovk — KOP 5863 Izgubila sem ročno uro v bližini križišča Cerklje — Preddvor. Prosim najditelja, naj jo vrne šter Ani pri Jošt, Visoko 40 5864 Izgubil sem aktovko od Stražisča do Labor. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov v indexu 5365 Našel sem dva kolesa. Dobi se c. na Klanec 17, Kranj 5866 Psici, velika črna novofund-landka in belorjava hrtinja tavata okoli Kranja. Proti nagradi sporočite, prosim: Plcstenjaku, Šk. Loka, Koširjeva 1 5872 Iščem dva ali tri prostore, primerno za gostilno v Kranju. Lovrek> Kranj, Savska cesta 20 5873 Moški srednjih let želi spoznati dobrosrčno žensko s stanovanjem. Ponudbe po slati pod »Silvestrovanje« 5S99 Prireditve GOSTILNA DUPLJE sprejema rezervacije za SILVESTROVANJE v posebni sobi, ki bo prijetno ln udobno opremljena. Cena za osebo 30 N din. Solidno boste postrežem" (večerja, pecivo ifl pijača). Ne zamudite! Se priporočamo. 5867 PD Matej Hubat SKARUČ-NA prireja veselo silvestrovanje združeno z igro »Analfabet« v svojih prostorih, pričetek ob 8. uri. Za zabavo in ples bo igral orkester JE-ŽlšKIH mladih s pevko Sonjo iz Jezice 5868 Vabimo na veselo SILVESTROVANJE, ki ga prireja KUD Kokrica. Začetek ob 19. uri 5869 Obveščamo vsa gostinska podjetja in gostišča, da je za silvestrovanje prost TR2I-ŠKI KVARTET — DOMAčlHj VIž Gričar Franc, Partizan-' ska 5, Tržič 5S70 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in stric Anton Oman upokojenec v 83. letu starosti — Cegelnica 15, Naklo Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. 12. 1966, ob 15. uri. Ohranimo blagega pokojnika v častnem spominu. Cegelnica, dne 23. decembra 1966 Žalujoči: sinovi Tone, Ciril, Franc, Leon z družinami in hčere Štefka, Polda, Micka in Pavla z družinami in ostalo sorodstvo Cegelnica, Naklo, Strahinj, Kokrica Zahvala Ob izgubi naše drage žene, mame, sestre in stare mame Angele Pogačnik rojene Murnik iz Brezij se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Topla zahvala vsem, ki ste jo med boleznijo obiskali in nam v dneh žalosti kakorkoli pomagali. Iskrena hvala dr. Romihu in Cernetu, očetom Frančiškanom, posebno g. Seljaku, č. sestram in sosedom. Žalujoči: mož Anton, sestra Marija, hčerke: Špela in Micka z družino in Metka SOBOTA — 24. decembra 1966 OGLASI GLAS * 29. STRAN MARKET AUTO UNION AUDI mode« 1967 AUTO UNION znižuje ceno AUTO UNION zvišuje moč AUTO UNION razširja program Odločite se za udobno in zanesljivo vozilo z edinstvenim 4-taktnim Mercedes-Benz motorjem najnovejše konstrukcije. DM 5.680.— in N-din 12.407.56 DM 6.007.— in N-din 13.041.11 DM 5.992.— in N-din 13.012.06 DM 6.307.— in N-din 13.622.35 DM 6.575.— in N-din 14.141.61 DM 6.908.— in N-din 14.786.80 DM 6.374.— in N-din 13.752.18 AUDI 72 KS 2 vrat AUDI 72 KS 4 vrata AUDI 80 KS 2 vrat AUDI 80 KS 4 vrata AUDI 90 KS 2 vrat AUDI 90 KS 4 vrata AUDI/VARIANT Vabimo vas na preizkusno vožnjo! Informacije: AUTOCOMMERCE — Generalno zastopstvo Ljubljana, Trdinova 4 Predstavništva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Rijeka, Split. VELETRGOVINA Kranj PE Koloniale Bled s svojimi prodajalnami na Bledu, Bohinjski Beli, Kropi, in Kamni gorici vam nudi v času novoletnih praznikov od 26. do 31. 12. 1966 pri nakupu bonbonov, keksov, čokolade, alkoholnih in brezalkoholnih pijač v znesku 20 N-din 5 % popusta. Špansko vino Pescadur in Alroso vam nudimo po 3.20 N-din za liter, pomaranče po 3.50 N-din. Izkoristite ugoden nakup! Za cenjeni obisk se priporočamo! Delovna skupnost vam ob tej priliki želi srečno, zadovoljno leto 1967 Velika izbira darilnih zavitkov, aranžiranih košaric, boebonier, desertnih pijač in igrač RAZPIS JAVNE DRAŽBE Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje po sklepu 20. seje z dne 20/12-1966 javno dražbo za prodajo pisalnih miz, omar, pulta, šolske mizice, električnih radiatorjev, slik z okvirji, manjših kartotečnih pločevinastih zabojev, železne blagajne, električnega stabilizatorja, lesenih meril za merjenje hlodovine, raznih rabljenih avto-gum, mopeda Colibrl in nekaj drugih avto-delov ter drobnega inventarja. Dražba bo v sredo, dne 28. 12. 1966, z začetkom ob 8. uri v upravni zgradbi skupščine občine Kranj (v pritličnem hodniku novega dela zgradbe). Interesenti si lahko ogledajo predmete na dan dražbe, in to eno uro pred pričetkom. Cene so ugodne. Dražbeni pogoji: 1. izpod začetne izklicne cene se predmeti ne prodajo. 2. Pravico do dražitve in nakupa ima vsakdo. 3. Izdražitelj mora kupnino poravnati takoj po iz-dražitvi. Obveščamo potrošnike, da je začela poslovati nova trgovina z mešanim blagom v zadružni poslovalnici Log v Poljanski dolini. Ob tej prilikr želimo občanom Loga in okolice srečno novo leto 1967 z željo po še tesnejšem sodelovanju v prihodnje. Priporočamo se za cenjeni obisk. Kmetijska zadruga Škofja Loka Upravni odbor Komunalnega podjetja Vodovod Kranj razpisuje prosto delovno mesto glavnega skladiščnika Pogoji: VK delavec kovinske stroke s triletno prakso ali KV delavec kovinske stroke s petletno prakso. Centralni zavod za napredek gospodinjstva priredi v soboto 24. decembra 1966 ob 16. uri demonstracijo za potrošnike in sicer delovanje pralnih strojev, centrifug in likalnlkov z regulacijo — agitatorskl A-04, »Gorenje 275«, C-03 in CM-03 in Rovente Demonstracija bo v poslovalnici Opreme Kranj ob gimnaziji. Vstopnine ni gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj sprejme šoferja C kategorije Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja Kranj, Maistrov trg 11 — 10 dni pO objavi razpisa. GLAS * 30. STRAN SPOREDI SOBOTA — 24. decembra 1966 SOBOTA — 24. decembra_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šala za nižjo eloipnjo — 9.25 Igra zabavni ansambel Boruta Lcsjaka — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Rona — odlomki iz opere — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert lahke glasbe — 12.10 Pravkar prispelo! — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Antična idila na \oncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Glasba iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 SonaTa od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V svetu operetnih melodij — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami Poročila poslušajte vsak dan ob 5., G.. 7., 8., 10.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9.. 12., 13.. 15., 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA — 25. decembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.47 Glasbena medigra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 ' Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — IT. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Danes popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.05 Igra orkester Percv Faith — 17.30 Radijska igra - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Naša potujoča glasbena skrinja — 21.00 Umetnik Pablo Casals — 90 letnik — 22.10 Mozaik jazza tri zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Pri skladatelju Igorju Stuhecu PONEDELJEK — 26. decembra ---■ — . 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za milade radovedneže — 9.10 Lahka orkestralna glasba — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Koncert za klavir in orkester — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vesela godala —12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij «— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkester Rudolf Urbanec — 13.30 Priporočajo vam —14.05 Iz jugoslovanske solistične in an-sambelske gjasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Mali koncert zbora »Lira« iz Kamnika — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Oporni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 27. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne in ponarcdele pesmi — 9.40- Iz glasbenih šol — 10.15 Popularne arije in dueti — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Na dopoldanskem obisku pri slovenskih skladateljih — 12.10 Ansambel »Dobri znanci« in trio Slavka Avsenika — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra violinistka Ida Haendel — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba — 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednico — 20.00 Poje zbor »Branko Cvetković« iz Beograda — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem godal - 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medli g ra — 22.15 Skupil program JRT — studio Sarajevo — 23.05 Za ples igra orkester Max Greger SREDA — 28. decembra 8.05 Glasbena matineja — zgodb — 9.10 Lepe melodije 8.55 Pisan svet pravljic in — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Majhen recital klarinetista Alojza Zupana — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Mojcej le vzemi mene« — slovenske narodne pesmi — 12.10 Igra zabavni orkester romunskega radia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Finale 3. dejanja opere Pikova dama — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lisztova in Franckova klavirska glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo .in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Križem po Ju-goslavii s Komornim zborom RTV Ljubljana - 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Vrag in Katra — opera v treh dejanjih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Zaplešimo z orkestrom Kurt Edel-hagen \ ČETRTEK — 29. decembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Zagorske narodne v priredbi Borisa Kr-. niča — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Slovenski pevci v romantičnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri Mantova-ni, »101 Strings« in Les Bax-ter — 12.10 Ansambel Franca Korbarja in Beneški fantje — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Glasbena slika z Balkana — 13.30 Priporočajo vara — 14.05 Odmevi s sončnega juga — 14.45 »Enajsta šola« — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Melodije za klavir in godala -r 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Veliki ljubezenski dueti — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Slovenska zima — 23.05. »Mladim plesalcem« Kranj »CENTER« 24. decembra premiera barv. Tis. filma JUNAK IZ TEKSASA ob 16. uri, amer. barv. CS film ŠTIRJE V TEKSASU ob, 18. uri, japonski CS film ONIBABA ob 20. uri, premiera polj. barv. CS fil-jna FARAON ob 22. uri — predprodaja vstopnic za Silvestrov filmski program I. JMOJE PESMI — MOJE SA-£JJE amer. barv.- CS film in ANGELIKA — ANGELSKA JVTARKIZA franc. barv. CS film. 25. decembra amer. barv. CS film JUNAK IZ TEKSASA ob 13. uri, amer. barv. CS •film ŠTIRJE V TEKSASU ob fl5., 17. in* 19. uri, Japonski 'CS film ONIBABA ob 21. uri, •predprodaja vstopnic za Silvestrov program. 26. decembra amer. barv. CS risani film JUNAK IZ TEKSASA ob 15. uri, polj. barv. CS film FARAON ob 17. uri, japonski CS film ONIBABA ob 20. uri, predprodaja vstopnic za Silvestrov program. 27. decembra amer. barv. risani film JUNAK IZ TEKSASA ob 15. uri, poljski barv. CS film FARAON ob 17. uri, japonski CS film ONIBABA ob 21. uri, predprodaja vstopnic za Silvestrov program. 28. decembra amer. barvni risani film JUNAK IZ TEKSASA ob 15. uri 29. decembra amer. barvni film ROBIN HOOD ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORZlC« 24. decembra amer. barv. film LEGENDA O VOLKU ob 16. uri, amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUNTY ob 18. uri, japonski CS film ONIBABA ob 21. uri, predprodaja vstopnic za Silvestrov program — ital. špan. barv. CS film PRELUKNJANI DOLAR in amer. barv. CS film MOJE PESMI — MOJE SANJE. 25. decembra amer. barv. risani film BAMBY ob 10. uri, amer. barv. CS film GERO-NIMO ob 14. in 18. uri, amer. barv., CS film JUNAK IZ TEKSASA ob 16. uri, predprodaja vstopnic za Silvestrov program. 26. decembra sovj. barv. risani film MACKINA HIŠICA ob 15. uri, amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUNTY ob 16.30 in 19.30 uri, predprodaja vstopnic za Silvestrov program. 27. decembra amer. barv. ris. film JUNAK IZ TEKSASA ob 15. uri, poljski barv. CS film FARAON ob 17. uri, japonski CS film ONIBABA ob 20. uri, predprodaja vstopnic za Silvestrov program. 28. decembra barvni risani film V NEKEM KRALJESTVU ob 15. uri, amer. barv. CS film KLIC TROBENTE ob 16., 18. in 20. uri 29. decembra amer. barvni risani film JUNAK IZ TEKSASA ob 16. uri, amer. barv. CS film GULIVERJEVO POTOVANJE ob 18. uri japonski CS film ONIBABA ob 20. uri CERKLJE »»KRVAVEC« 24. decembra ital. barv. film RIMSKA SUŽNJA ob 19. uri. 25. decembra amer. barv. film PTICI ob 15. in 19. url, ital. barv. CS film RIMSKA SUŽNJA ob 17. uri. KROPA 24. decembra ital. barv. CS film TARUS, SIN ATILE ob 20. uri. 25. decembra amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BOUNTY ob 16.30 in 19.30 uri. Jesenice »RADIO« 24. do 25. decembra angl. barv. film FANTOM LONDONSKE OPERE. 26. decembra amer. barv. CS film PLAMTECA ZVEZDA. 27. decembra amer. CS film HAZARD ER. 28. decembra ameriški CS film HAZARDER 29. decembra italij. barvni CS film SAMSON PROTI NASILNEŽEM Jesenice »PLAV2« 24. do 25. decembra amer. barv. CS film HAZARDER. 26. do 2*7. decembra angl. barv. film FANTOM LONDONSKE OPERE. 28. decembra italij. barvni CS film SAMSON PROTI NASILNEŽEM 29. decembra franc.-špan.-itatij. CS film NEKEGA LEPEGA JUTRA Žirovnica 24. decembra franc. CS film VLAK. 25. decembra angl. film KRIVA POT. 28. decembra angl. barvni film FANTOM LONDONSKE OPERE Dovje-Mojstrana 24. decembra amgl. film KRIVA POT. 25, decembra franc. CS film VLAK. 29. decembra angl. barvni film FANTOM LONDONSKE OPERE Koroška Bela 24. decembra franc. špan. ital. CS film NEKEGA LEPEGA JUTRA. 25. decembra švedski film MOJ DRAGI JOHN. Kranjska gora 24. decembra švedski film MOJ DRAGI JOHN. 25. decembra franc. špan. ital. CS film NEKEGA LEPEGA JUTRA. 29. decembra amer. CS film HAZARDER Kamnik »DOM« 24. decembra angl. barv. film VLOMILEC ob 20. urL 25. decembra angl. barv. film VLOMILEC ob 17. in 20. uri. 26. decembra angl. barv. film VLOMILEC ob 20. uri. 28. decembra angl. barv. film TOM JONES ob 20. uri 29. decembra angl. barvni film TOM JONES ob 17.15 in 20. uri MALI KINO — Delavski dom vhod 6 24. in 25. decembra franc. film GOSPOD HULOT NA POČITNICAH ob 17. uri. lOBOTA = Ji. decembra 1968 SPOREDI IN OGLASI GLAS * 31. STRAN JOBOTA - 24. decembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 14.50 TV v šoli RTV Skopje 17J0 Poročila 17.15 Zviti Pejo RTV Beograd 1735 Kje je, kaj je RTV Skopje 17.50 Reportaža RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik 18.45 O našem govorjenju RTV Skopje 19.10 Komorna glasba RTV Ljubljana 19.40 Cik cak { ' RTV Beograd 20.00 TV dnevnik r - k RTV Ljubljana 2030 Neznani kraji — film RTV Beograd 21.00 Ljudje in papige — humoristična oddaja RTV Ljubljana 22X0 Po sledovih plesnih korakov g.10 Bonanza — film .15 Zadnja poročila DrugI spored RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Mednarodna scena RTV Skopje .19.10 Komorna glasba I RTV Zagreb |19.40 Propagainidina oddaja 1934 Lahko noč, otroci RTV Beograd 2030 Dokumenti in čas 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 18.10 Narodna glasba 22.10 Bonanza RTV Zagreb 23.05 Informativne oddaje NEDELJA — 25. decembra RTV Ljubljana 925 Poročila 930 Na Trški gori — narodno zabavna glasba RTV Beograd 10XX) Kmetijska oddaja 10.45 Dismevev svet 1130 Tomelk in pes RTV Ljubljana 11.45 Film za otroke RTV Zagreb 12.00 Nedeljska TV 1 konferenca Športno popoldne in Ponavljamo za vaa RTV Beograd 16.50 Poročila 1635 Od Bihača do Jajca RTV Zagreb 18.00 Razglasitev najboljšega športnika Jugoslavije RTV Beograd 1830 Karavana — reportaža 19.05 Ime in priimek — mladinska igra 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak RTV Zagreb 20.50 TV magazin RTV Ljubljana 2130 Zgodbe za vas 22.15 Zadnja poročila Drugi spored 18.00 do 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 26. decembra RTV Zagreb 9.40 TV v Soli TELEVIZIJA 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli RTV Zagreb 1430 TV v šoli 15.50 Ruščina RTV Beograd 1630 Poročila 16.55 Angleščina RTV Ljubljana 17.25 Film za otroke 17.35 Disnevev svet 18.25 TV obzornik 18.45 Otrok in zdravje 19.05 Za danes in jutri RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.35 TV pošta 19.50 Dedek Mraz prihaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 TV drama RTV Skopje 21.30 Biseri glasbene literature RTV Beograd 21.45 Lirika studia Sarajevo RTV Ljubljana 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.30 Včeraj, danes, jutri 18.45 Družina in družba RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 27. decembra RTV Ljubljana 17.55 Valvazorjev Bogenšperk 18.15 Oddaja o morju 19.05 TV obzornik 19.20 Dedek Mraz prihaja 19.30 Pesmi naših mest RTV Zagreb 20.00 Novo leto 1967 RTV Beograd 21.20 Novoletna čestitka RTV Skopje 22.35 Novoletne čestitke 23.10 Poročila Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 28. decembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.35 Angleščina RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.45 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.55 Glasbeni pouk RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Tik tak RTV Beograd 17.55 Slike sveta RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Reportaža RTV Zagreb 19.05 Nekaj novega, nekaj starega RTV Ljubljana 1930 Mozaik kratkega filma 19.50 Dedek Mraz prihaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 2035 Mlin na Padu — III. oddaja 21.55 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT 19.30 TV pošta RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 29. decembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli RTV Beograd 11.00 Angleščina 11.30 Glasbeni pouk RTV Zagreb 14.50 TV v šoli RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli RTV Beograd 17.35 Poročila 17.40 Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana 1825 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Na prvem mestu RTV Ljubljana 19.10 Rezerviran čas 19.40 Cik cak 19.54 Dedek Mraz prihaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni pogovori RTV Zagreb 21.15 Zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 22.15 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Na prvem mestu RTV Zagreb 19.10 Na pragu Metropolitana RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 24. decembra ob 15. uri Delft: HURA SONCU IN DEŽJU za vzgojno varstvene zavode Kranja, ob 17. uri za učence šol Mavčiče— Podbrezje in Krajevno skupnost Kokrica, ob 15. uri URA PRAVLJIC v Naklem, ob 17. uri URA PRAVLJIC v Goricah. NEDELJA — 25. decembra ob 15. in 17. uri za IZVEN Delft: HURA SONCU IN, DEŽJU ob 10. uri dopoldne v Prešernovem gledališču URA PRAVLJIC — novoletni program, ob 14. uri URA PRAVLJIC v Podnartu, ob 16. uri URA PRAVLJIC v Kropi in ob 18. uri URA PRAVLJIC na Lancovem. PONEDELJEK — 26. de-* cembra ob 15. in 17. uri Delft} HURA SONCU IN DE2JU za dijake šole Stane Žagar, ob 15. uri URA PRAVLJIC v Zabnici, ob 17. uri URA PRAVLJIC v Dupljah. TOREK — 27. decembra ob 15. in 17. uri Delft: HURA SONCU IN DEŽJU za dijaka šole Simon Jenko, ob 15. uri URA PRAVLJIC na Trsteni-ku, ob 17. uri URA PRAVLJIC na Primokovem. , SREDA — 28. decembra ob 15. in 17. uri Delft: HURA" SONCU IN DEŽJU za dijake šole France Prešeren, ob 15. uri URA PRAVLJIC v Pod-blici, ob 17. uri URA PRAVLJIC v Besnici. ČETRTEK — 29. decembra ob 15. uri Delft: HURA SONCU IN DEŽJU za dijake šol Cerklje, Zalog in Senturško gora, ob 17. uri zaključena predstava za trgovsko podjetje KOKRA, ob 15. URA PRAVLJIC v Predosljah, ob 17. uri URA PRAVLJIC na Jezerskem. cena: N. Din 1.300.— Gnojnična motorna črpalka MOTO-30 kapaciteta: 1500 litrov v minuti Pog. moč: elektromotor 2 KW Pocinkane cevi Kremžar Franc strojna delavnica Ljubljana - Šentvid Vsem odjemalcem želim vesele praznike in srečno NOVO LETO 1967 Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, žena, hčerka in sestra Marija Hudobivnik roj. Dolhar Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, ob 15.30 izpred hiše žalosti, Šenčur 16, na tamkajšnje pokopališče. žalujoči: hčerka Nada, mož Jože, mama, oče, bratje in sestra Kranj, 23. decembra 1966 SOBOTA — 24. decembra 19W (Nadaljevanje s 1. strani) Praznik sončnega Krvavca Skupno s prenovljenim Domom na Krvavcu, ki ima sedaj 160 sedežev in 170 ležišč, ter stare eedežnice, je postal Krvavec izredno privlačno smučarsko središče. Zaradi tega ni niti preveč optimistična napoved, da lahko pričakujemo, da bodo sedanji pogoji privabili na to področje še nove investitorje. To je v toliko bolj gotovo, ker ima Krvavec odlične perspektive, saj je z močnim zaledjem Kranja in Ljubljane najbližji in tako tudi najcenejši smučarski center. Vredno je še omeniti, da bo Kr-ivevec oddaljen od nove gorenjske magistrale le 15 km. Ob koncu naj omenimo še načrte, za katere smo lahko izvedeli. Kaže, da nameravajo v naslednjem letu zgraditi tudi sedežnico od Go-spinca do brunarice ter 'dve novi brunarici v Tihi dolini. Prrw tako imajo člani PD Kranj, ki so Krvavec »-odkrili«, že načrte, da bi zgradili nov dom na samem grebenu. S tem bi se smučarska sezona na Krvavcu bistveno podaljšala. Prvi smučarji so se spustili po zasneženih strminah. Snega sedaj res še ni največ, vendar je mogoča že prijetna smuka. P. Čolnar Božidar Fajdiga | Umrl je dober človek, glovek — zdravnik, ki je vtisnil Kranju svoj pečat. "Njegova iskriva kritičnost se \e prepleta z legendo. Govo-H o Človeku — humanistu, širokega srca in odprtih rok, ki je vedno hudomušno godrnjaje rad pomagal sočloveku. Pomagal kot človek in zdravnik. Osemdeset let je iztekalo, kar se je rodil. Za zdravnika je promovira! tik pred prvo svetovno vojno. Potem ga je vojna usoda popeljala preko krvave fronte v rusko ujetništvo, kjer je doživel velike dogodke tistih let. Po vrnitvi v domovino je bil najprej Zdravnik v Skofji Loki in nato v Kranju. V usodnih Dan pred praznikom Jugoslovanske ljudske armade so podelili vrsto ,sl,Pda„ zveecr ie b.. v pros.orih obeske £^SeWS . programom, ? tem pa tovarkko sreianje » domu JLA v Kranju. t3ll*^i&»i* pohval — roto: r. reraan CRVAVEC JE ODPRT — Nova sedežnica na Krvavcu je v jpetek popeljala prve goste. V lepem in sončnem vremenu so podjetja — investitorji ln vse turistično zaledje Krvavca slavili zmago. Uspeh je še pomembnejši, saj je bil rekreacijski center izročen namenu pred novoletnimi prazniki. — Foto: JP. Pcrdan dneh nemške okupacije je bil — razumljivo — z ljudstvom v njegovem odporu. Zdravil je ranjene partizane, zato so ga Nemci kmalu zaprli in internirali. Po vojni je bil okrajni in potem mestni zdravnik. Kdo se ne spominja človeka, ki je v večini v lovski obleki, z ovojkami in veliko torbo tekal po Kranju ali se z motornim kolesom vozil po bližnjih in daljnjih vaseh ter pomagal bolnikom? Kdo se ne spominja njegove ordinacije na Titovem trgu, ki je šele pred kratkim onemela? Takega kot se ga spominjamo: preprostega, dobrega in namrščeno prijaznega, bomo ohranili v trajnem spominu. pTvsod po Gorenjskem so svečano proslavili 25-letnlco ustanovitve JLA 7i*c.i bile sl(V vesne proslave po garnlzijah. Na sliki: proslava v kranjski garniziji. Proslave so «e udd«*«1 tudi mnogi gostje; predstavniki občinske skupščine in dnđbenopiutS^^Stalu Od 4. do 19. januarja krvodajalska akcija v Kranju Prijavljena polovica krvodajalcev 20. decembra letos je potekel rok za zbiranje krvodat-jalcov za prostovoljno oddajo Novost za leto 1967 so gabardeni za ženske obleke TEKSTILINDUS KRANJ krvi v prihodnjem letu. Odvzem krvi bo od 4. do 19. januarja. V občini je treba zbrati 2800 prijavljencev, vendar do sedaj polovica krajevnih organizacij RK še ni zbrala potrebnega števila krvodajalcev. Na občinskem odboru Rdečega križa v Kranju pravijo, da aktivisti krajevnih organizacij RK pri zbiranju krvodajalcev na terenu največkrat naletijo na nerazumevanje že pri predstavniki družbenih in političnih organizacij. Najbrž bi bilo prav, da se vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini in na terenu dogovorijo o pomenu krvodajalske akcije in pomoči v prihodnje. A. 2. IN URADNI VESTNI* GORENJSKE Izdaja in tiska CP renjski tisk«, Kranj, K0* roška cesta 8. — Našlo* uredništva in uprave Hs*aj Kranj, Trg revolucije * — Tekoči račun pri SDR v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,10 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 jn nena-ročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo