AKADEMIJIN SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
Jože Toporišič
Tako imenujem tradicionalno imenovan kratki nedoločnik, namreč delat nasproti delati. O njem je 1890 (Cvetje IX, zv. 12., str. b in c) podrobneje pisal Škrabec. Primerjajoč ga z namenilnikom, je zanj napisal naslednje oblike po posameznih glagolskih vrstah in razredih:
/ 1 krast, plest, prest,  se.st*, je.st, gost: 2 grist mle.st, mdlst,   trest, nest;
3 tepst, dolbst, skiibst, ple.t; 4 peč, leč, strič, tdlč; 5 klet, žet; 6 tre.t,dre.t,;
7 pet, pit;
III šte.t, spät, stat;
IV učit, kosit (od glagola kosim);
V delat, orat, klat, brät, dajat, kovat, snovat, kljuvat.
V Slovenskem pravopisu 1935 je kratki nedoločnik nesistematično pripisoval dolgemu F. Ramovš. Načeloma se sklada s Skrabcem, le namesto skiibst, tdlč, kosit, je nastavil skiibst, to.lč in kosit. Marsikateremu Škrabčevemu bolj čudnemu pa tudi pričakovanemu naglasu se je Ramovš zognil tako, da kratkega nedoločnika ali sploh ni zapisoval (grist, mlest, mdlst, dolbst, ple.t, gost, klat, brät snovat) ali pa sploh ni glagola v pravosipu (krast kovat, orat, pet, gost, tepst). Pomanjkljivost obravnavanja kratkega nedoločnika v SP 1935 je sploh v tem, da (Ulma formuliranega pravila, ki bi povedalo, kako iz dolgega nedoločnika tvorimo kratkega ter kaj se pri tem dogaja z mestom naglasa in kvantiteto in kvaliteto naglašenega samoglasnika.
Tudi pozneje se vprašanje pogovornega nedoločnika ni nikamor premaknilo. Rupel je 1946 v svojem Slovenskem pravorečju navedel le oblike molit, obtesat in motit, SP 1950 pa navaja le v uvodu (str. 54) oblike hodit, prosit, kupovat, Slovenska slovnica 1956 pa na str. 231. spät in oprat.
Kot članu pravorečne komisije, ki dela za akademijski slovar slovenskega knjižnega jezika, mi je bilo konec 1964 naloženo, da formuliram za uvod slovarja primemo besedilo o kratkem nedoločniku. Pri delu za to sem se opiral predvsem na to, kar se danes govori v Ljubljani v prostem govornem jeziku namesto knjižnega dolgega nedoločnika. Na podlagi res ne preširoke ankete med ljudmi 35 — 40 let starosti sem ugotovil velike razlike nasproti Skrabcu (in Ramovšu). Kratek naglašen je bil pri pogovornem nedoločniku samo a, torej zvat, klat, dät, orät kovat, dajat, smejät, sejät, postat, bat, stat, vsi drugi samoglasniki pa so bili dolgi, torej plest, nest — sest, lest, žet, klet, vzet, objet, vret, stret, mlet, pet, — kosit, rosit, dušit, minit.
V primeri s Skrabcem se je ločilo tudi mesto naglasa, npr. kosit, orat, kovat, snovat (Škrabec: kosit, orat itd.). Namesto Skrabčevega kosit je že
• Pika za e in o namesto pod njima, ker tiskarna teli znakov nima.,-
264
Ramovš nastavil kosit. Razlike so bile tudi v kvaliteti naglašenega samoglasnika; novo naglaševanje se je v kvaliteti ravnalo po dolgem nedoločniku v primerih kot klet ali žet. Potrjena je bila Ramovševa nadomestitev Skrabče-vega širokega o z ozkim v primerih kot tolč, dolbst (seveda dolgim, ki pa je v teh primerih praktično nevtralen).
Proti temu mojemu predlogu je redakcijski kolegij, v katerem so, kot mi je bilo rečeno, A. Bajec. F. Tomšič, S. Suhadolnik, M. Klopčič in L. Legiša, predložil predsedniku akademije v arbitražo svoj predlog, ki je nekak kompromis med tem, kar je bilo o kratkem nedoločniku znano iz Škrabca in Ramovša, in med tem, kar sem predlagal jaz. Po tem predlogu naj bi bil naglašeni samoglasnik glagolov na -iti in -uti v pogovornem nedoločniku kratek ali dolg (pit, dušit, obut), glagolov na -eti tudi kratek pri glagolih na -mem in -n(j)em v prezentu (žet, vzet) — za to se je že pred tem potegoval Rigler —, glagoli z e in o v korenu pa bi sploh imeli le kratek naglašen samoglasnik (nest, peč, bost).
Ni mi znano, kaj sta o tem razsodila J. Vidmar in B. Kreft, bilo pa mi je naročeno sestaviti primerno besedilo za testiranje o kratkem nedoločniku.
Z magnetofonskega traku smo potem posnetke 9 oseb identificirali A. Bajec, T. Logar, J. Rigler in jaz. Identifikacijske zapise sem obdelal statistično in izdelal poročilo. Tako:
1. Glagoli na -äti -am imajo pogovorni nedoločnik na -ät; tako sploh glagoli na -äti, če imajo tudi deležnik na -1 naglašen na tematičnem samoglasniku (kupovat) in sploh naglas na a (krast). Glagol bati, pri katerem se je J. Rigler (prav kot pri stati) že pred tem potegoval tudi za dolžino, je bil v pogovornem nedoločniku izgovorjen enakokrat kratko kot dolgo, stat pa večkrat dolgo kot kratko. Zato sem za bati in stati predlagal dolžino na drugem mestu, mislim pa, da je taka natankost nepotrebna.
2. Glagoli na -eti imajo, če je -e- naglašen, e dolg. Tak ozek e so po anketi imeli tudi glagoli s korenskim e v nedoločniku (vleč, začet, stret).
3. Pri glagolih na -iti -im je ankteta pokazala razmerje 186 : 101 za kosit: kosit. Mislim pa, da je bila tu identifikacija nezanesljiva, saj so različni identifikatorji slišali različno: po Riglerju in Toporišiču bi bilo treba pisati samo dolgo, po Bajcu in Logarju pa kratko in dolgo. (Pri teh glagolih je posebnost govorit: 5 oseb je govorilo govorit, 4 govorit. Zaradi sistema (govorit = kosit) sem predlagal na prvem mestu (govorit).
4. Za glagole z naglašenim širokim samoglasnikom v dolgem nedoločniku (nesti, bosti) je anketa za pogovorni nedoločnik pokazala pogostejšo realizacijo kratkega kot dolgega samoglasnika, torej bost — bost. Vendar sem glede na to, da je bilo identificiranje očitno odvisno od narečne podlage identifikatorjev (Bajec je imel ravno obratno razmerje dolgih in kratkih kot Toporišič, Logar je bil v sredi, Rigler pa bliže Bajcu) in da je bolj v smislu splošne razvojne smeri slovenske kvantitete, sem na prvem mestu predlagal dolg naglašen samoglasnik (tj. nest), na drugem pa kratkega (tj. nest).
Seja 377 je glede na ta moj predlog diferentno uveljavila: pri glagolih na -eti -mem -n(j)em se je odločila za dolžino in kračino (začet in začet), pri glagolih z naglašenim širokim o ali e v dolgem nedoločniku pa za kračino in dolžino (nest — nest).
265