Geografski vestnik 90-2, 2018, 135-140
Književnost
ZBOROVANJA
48. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf (Modinci)
Radgona, Avstrija, 3.-6.7.2018
Julija 2018 se je odvijal že 48. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf (Modinci). Simpozij nosi ime po istoimenski vasici povsem na jugu avstrijske zvezne dežele Burgenland (Gradiščan-ska), le nekaj kilometrov nad slovensko-avstrijsko mejo, kjer je bil leta 1969 izveden prvič. Uradni jezik simpozija je nemščina, kar denarno poenostavi izvedbo, čeprav so bili tradicionalno jeziki referentov na simpoziju štirje: ob nemščini še madžarščina, hrvaščina in slovenščina, in so referente simultano prevajali. Tokratni štiridnevni simpozij je potekal v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg; slika 1) in je bil posvečen gozdu kot življenjskemu in gospodarskemu prostoru, gozdarstvu, in tudi lovu v Panonski nižini ter v sosednjih regijah Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Referente (skupno 13) so predstavljali udeleženci iz šestih, na simpozijih stalno udeleženih dežel in držav: avstrijski zvezni deželi Štajerska in Gradiščanska, dve županiji iz Madžarske ter Hrvaška in Slovenija.
Na simpoziju so strokovnjaki s področja zgodovine, umetnostne zgodovine, geografije in gozdarstva predstavili podatke o rabi gozda v različnih pokrajinah, zgodovino gospodarjenja z gozdom, spremembe v gozdni površini v zadnjih stoletjih, posamezne ustanove in ljudi, ki so bili v ne tako oddaljeni preteklosti povezani z lovom in gozdarstvom. Govora je bilo tudi o lovu in njegovem razvoju skozi zgodovino.
Ob odprtju simpozija je predsednik Zavoda dežele Štajerske za gozdarstvo predstavil referat z naslovom Gozd kot življenjski in gospodarski prostor na Štajerskem.
Slovenski prispevek Petra Kumra in Matije Zorna (oba Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) je obravnaval spremembe v načinih gospodarjenja z gozdom v Sloveniji med 19. in sredino 20. stoletja. V prispevku je bilo poudarjeno, da je zgodnje vpeljevanje trajnostnega gospodarjenja in ustrezno
Slika 1: Tokratni simpozij Modinci je potekal v avstrijski Radgoni, mejnem mestu ob Muri.
151
Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
uveljavljanje gozdnih predpisov odločilno vplivalo na današnje ohranjene gozdne sestoje v Sloveniji. Glede te tematike je referent dal izjavo tudi za radio Agora, ki je namenjen predvsem slovensko govorečim prebivalcem na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Druga slovenska referentka, Barbara Rezar Grilc iz Tehniškega muzeja Slovenije, pa je predstavila začetno obdobje organiziranega lovstva na Slovenskem.
Drugi predavatelji so predstavili teme: požigalništvo na avstrijskem Štajerskem kot oblika gospodarjenja z gozdom; razvoj, izzivi in perspektive gospodarjenja z gozdom na Gradiščanskem, v širši okolici hrvaškega Dakova in madžarskega mesta Nagykanizsa; spreminjanje gozdnih zemljišč v Karpatskem bazenu v 19. in v zgodnjem 20. stoletju; izobraževanje hrvaških gozdarjev v Brnu na Moravskem v 19. stoletju; lov v loviščih reprezentančnih dvorcev knezov Esterhazy; predstavitev razširjenosti divjačine in lova na Madžarskem v dobi dualizma (1867-1918), ter še portret madžarskega aristokrata, politika in lovca grofa Bele Telekija (1896-1969).
Po končanih predstavitvah je bila v okviru simpozija organizirana tudi ekskurzija v gozdove na levem bregu Mure. Udeleženci so lahko spoznali uničujoč vpliv invazivnih vrst na tamkajšnje naravne sestoje. Obiskali so kulturni dom štajerskih Slovencev v Laafeldu (Potrni) in tradicionalno vstopili tudi v vinsko klet. V večernih urah je v prijetnih poletnih temperaturah potekalo druženje v zavetju lepo obnovljenega starega mesta Radgona.
Leta 2019 bo simpozij potekal v izvornem kraju, v Modincih.
Peter Kumer, Andrej Hozjan
Druga svetovna konferenca mednarodnega Združenja za preučevanje obmejnih območij
Dunaj, Avstrija, Budimpešta, Madžarska, 10.-14.7.2018
V prvi polovici julija 2018 je na Univerzi na Dunaju (prva dva dni) ter Srednjeevropski univerzi v Budimpešti (zadnja dva dni; vmes je bila strokovna ekskurzija, ki je udeležence prepeljala iz enega mesta v drugega) potekala Druga svetovna konferenca Združenja za preučevanje obmejnih območij (Association for Borderlands Studies 2nd World Conference 2018) z naslovom Border-Making and its Consequences: Interpreting Evidence from the »Post-Colonial« and »Post-Imperial« 20th Century.
Združenje za preučevanje obmejnih območij (https://absborderlands.org/) je bilo ustanovljeno leta 1976 in že več kot štiri desetletja prispeva k napredku preučevanj obmejnih območij, predvsem k razumevanju družbene dinamike, ki jih povzročajo meje oziroma oblikovanje meja. Včlanjenih je prek petdeset držav, katerih raziskovalce druži interdisciplinarno preučevanje teorij, metod, politik in podobnega, povezanih z (ob)mejnimi vprašanji. Združenje organizira letna srečanja, svetovne konference, ima pa tudi svojo revijo Journal of Borderlands Studies (https://absborderlands.org/journal/).
Konferenca je bila organizirana v času, ko se po vsem svetu postavljajo nove »meje«, pa naj bodo te povezane z ekonomijo držav (na primer »trgovinska vojna« med Kitajsko in Združenimi državami Amerike), migracijami (na primer težnje po gradnji zidu med Mehiko in Združenimi državami Amerike, ponovna vzpostavitev notranjih meja v Evropskih uniji) ali pritiska sosednih držav.
Na konferenci se je se zbralo prek 400 udeležencev iz blizu petdesetih držav, predavanja pa so potekala v več vzporednih sekcijah. Osrednja tema kongresa je bilo vprašanje postkolonialnega oziroma postimperialnega obdobja v 20. stoletju, ki sproža številna vprašanja povezana z mejami, identitetami, državljanstvom in migracijami. Globalno so konflikti povezani s postkolonialnimi mejami nekaj »običajnega«, saj so le-te ignorirale nacionalne in zgodovinske meje. Kljub temu pa državne elite v postkolonialnih državah močno nasprotujejo spremembam teh meja.
Izbor mest, kjer je potekala konferenca ni bilo naključje, saj je pred natanko sto leti razpadla Av-stro-Ogrska, Dunaj in Budimpešta, pa sta bili osrednji mesti dualistične države. Avstro-Ogrsko je nasledilo šest držav, to število pa se je kasneje podvojilo. Prav zato je bilo več vsebin povezanih tudi s Slovenijo in njeno soseščino, saj so bila obravnavana vprašanja razpadanja večetničnih držav začenši z Avstro-Ogrsko in Otomansko državo ter s tem povezanimi vprašanji nacionalizma. Poudarek je bil tudi na
136