večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5%. uri zvečer. Uredništvo ln upravnlštvo: Kolodvorske ulico štev. 15. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 13. uro. — Rokopisi se no vračajo. — Inaerati: ŠostBtopna potlt-vrsta 4 kr., pri večkratnem pooav- d., ra čotrt lota 1 gld. 60 kr., na moaoo 50 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja colo ljanji dajo se čopast. 'tev. 71. .v« v ■ *vviuu>moku uuuu bujv. io. — 6 uroaiiiKom bo moro govoriti vsa* ai Velja, za Ljubljano v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., »» «»“• »v*** * tjm. ou ar., ua moaoo ou ar., poh loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jedon moaoo 85 kr. »ljubljanski List“ v novi obliki svojim čitateljem. Danes nas vidijo naši častiti čitatelji pred seboj v nekoliko izpremenjeni obleki. Se vč da Oismo s tem tudi izpremenili dosedanjih svojih Političnih nazorov in načel. Saj ni naša navada, Spreminjati jih, in najmanj nam je tega treba ^oes, če se oziramo na to, kar smo doživeli v 2adnjem letu, od kar se namreč bavimo s poli-,lk°. Hud boj je bil sicer v tem času med nami In našimi nasprotniki; a nimamo zaradi tega nzroka misliti, da pot, po kateri smo hodili, ni Prava, ali da stvar, ki smo jo zagovarjali, ni dobra. Saj vemo, da je le strast, ne prepričanje, gonila naše nasprotnike v boj zoper nas. „Ljubljanski List" ni bil še zagledal belega dneva, ko so se uže njegovi sovražniki, namreč stovenski radikalci, zarotili, da ga hočejo, Vi ko pride, zadaviti, uničiti. In ko se je potem Pbkazal in začel jim praviti marsikatero resnico, 1 je niso bili vajeni nikoli preje slišati, je kaj P‘ecej zagorelo v njih strehi. Na noge torej, "?l°venski Narod", „Slovan“, »Brencelj", „Soča“, »^krač"! Vstanite, pomagajte vsi, tudi vi, ljubljanski sodniki, pomagajte! Zgrabite novega vriujenca! V nevarnosti je zdaj čast, da, celo ob* stanek naroda slovenskega, kajti »Ljubljanski List" ln njegov urednik (gorjč obema!) sta se drznila ^>ti, da naši radikalci niso — nezmotljivi, niso dotakljivi. Predrznost „Ljubljanskega Lista" je 2aies neslišana! In kaj bi ne? Saj misli »Slovenj ^aroi*U> ima za seboj ves narod slo-»Slovanu" se zdi, da stoji za njim celč 8^S ^0Vanski svet; »Brenceljnu", »Soči" in „Škratu“ S{»nja, da stojijo na njih strani vsi pametni loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jedon mosoo 85 kr. V Ljubljani v ponedeljek, BO. marcija 1885. .• -vt. » i_ • • _ Tečaj II. Listek. Črnogorska nevesta. (Izvirna novela. Spisal J. Bedčnek.) (Dalje.) Žal ^Hnko poklekne k nesrečnemu, in ko ga spozna, 08tn° vsklikne: »Tisi, Bogdan? Oj, drago srce, 0fi, kedo te je umoril?" Hogdan, on je bil, oči odpre, zatisne rano z sl ?’..liakor bi hotel bežečemu življenji še po- piši 7' "Stoju zaPovedati in z drugo pokaže na Vo • ’ ki-ie poleg njega ležala. „Sam,“ sprego- * * s tihim, slabim glasom. Hotel sem svojemu gorj. bre.kot„.mu go,j„ koMC 8toriti Moje ,ju. » 1 »««no srce „i Nlo dalje sreče pre„^.,i, ki je ^ ^heniu zaročencu tako milo cvetela. Bolečine, ^ °žne bolečine polastile so se mojega 8rCa, ka- še imena ne vem! Vsak dan sem se nu- ejal, da mj p0gj srce) ju vsak večer sem se s ^adko nado k pokoju podal, da se več ne zbudim. ender zastonj sem oprezal na trenutek, ki bi mi , to tolažbo prinesel. Danes, ravno poprej sem 1 skrivna tiha priča velike sreče, ki obema tako tasho cvete, ko sem ju za mejč skrit poslušal. V efmtku obsedel me je hudi duh in nevoščljivost ljudje. Ni torej čuda, da si je ta petorica vzela »Ljubljanski List" na muho, a da je tudi mislila, da prec kar odpihne »najnovejši dnevnik" ali »ljubljanski listič", da ne bo več ne duha, ne sluha po njem. So pač čudni svetniki vsi ti radikalci, naj bodo uže nemškega ali slovenskega plemena. Nemški radikalci bi hoteli sami gospodariti, in ker njih beseda povsod ne velja, vpijejo na vse grlo: Nemci v Avstriji so vznemirjeni, so razburjeni, češ, da sedanja vlada Nemce tlači, da jih pritiska na steno. Ravno taki so naši slovenski radikalci, zato trobijo po svojih gori imenovanih glasilih v svet, da ni bilo nikoli slabših časov na Kranjskem za Slovence, da je sedanja vlada kranjska razdražila in razburila ves narod slovenski — zakaj? ker je »Ljubljanski List" tem prenapet-nežem na njih sanjarije in na njih drzno in zlobno opravljanje brez strahu povedal, kar jim gre. To je pregreha, ki jo je vlada s svojim listom vred doprinesla nad narodom slovenskim; kajti ti možje — čeravno jih lehko našteješ na prstih — si mislijo in javno trdijo: Narod smo mi, in m narod slovenski, odločno obsojamo »nemškutarski" »Ljubljanski List" z „nemškutarsko“ vlado kranjsko vred! — To vam je zares prava komedija! In glej! marsikak možiček na Slovenskem, sicer dobra duša, ki hoče tudi jezdariti konja velike politike, ker je posrkal nekoliko polit iške modrosti iz »SlovenskegaNaroda", »Slovana", »Brenceljna", »Soče" ali »Škrata", glej, tudi on misli, da je kaj prebrisana glava, če izreče soglasno s »Škratom" in njegovimi tovariši svojo obsodbo nad »Ljubljanskim Listom". In če mu rečeš: Prijatelj, povej mi, kedaj in kje si našel v »Ljubljanskem Listu" kaj slabega, kaj neresničnega? Pokaži mi, in zavist gnale ste mi roko po pištolo, ravno to, ki mi je sedaj poslednjo prijaznost skazala, in hotel sem na ljubljenca vstreliti, da bi bil vsaj eduega ali pa oba zadel in jima tako odprto nebo po polnem razrušil. V pravem času je pristopil dobri angelj ter me z milim glasom prosil: »Stoj nesrečnež, kaj sta ti storila? Kakošno pravico imaš, uže vdrugič se nad življenjem človeka pregrešiti, ki ti nikdar ni za las žalega storil." Milo se mi je storilo in bolečina in teža srca zlajšala se mi v obilih solzah. Zapustil sem srečni kraj, pritaval semkaj, kjer se me zopet poprejšnje hrepenenje po sreči poloti, ki tako neusmiljeno pred menoj beži. V prepolni meri bolečin nisem jim bil več kos, in roka poseže za pas in zgrudil sem se v tistem trenutku na zemljo. Čutim, da bodem prav kmalu vseh bolečin rešen živeti nehal. Predno pa se ločim, moram tebi, Miroslav, še nekaj razodeti, kar mi kakor težak svinec na srcu leži, in to se tvoje lastne osebe tiče. Jaz sem bil tisti, ki je takrat na te vstrelil in ki je do danes prikrit ostal. Iz samega dolgočasa opazoval sem te v gr-movji ne daleč od srpentin, po katerih si prišel. Imel sem te za ogleduha, in satanska misel se me je polastila, na tč pomeriti. Pomeril sem in sprožil in ti si bil žrtev moje lahkomišljenosti. Sedaj pak v zadnjem trenutku, ki še diham, pro- kje si našel v njem kaj Slovencem škodljivega, ker mu vender od druge strani, namreč Nemci, vedno očitajo, da zagovarja samo Slovence in ne mara za Nemce? In ta mož ti odgovori, da ni sicer »Ljubljanskega Lista" še nikoli niti v rokah imel, in še manj ga čital, a da hoče vender soditi o njem — se vč, da tako, kakor sodi slepec o barvah. Prav za prav se mora človek vsemu prizadevanju in trudu naših radikalcev le smejati, saj ni misliti, da se bodo naši razumni in trezni Slovenci ravnali po njih načelih in po njih uku. — Kolike papirja in koliko črnila so ti možje uže potratili ua pr. zaradi tistih glasovitih 600 goldinarjev, ki jih je deželni zbor kranjski dovolil za poučevanje slovenskih otrok v dvo- in večrazrednil slovenskih ljudskih šolah v nemškem jeziku po 2 ali 3 ure na teden, in sicer le takil otrok, ki se zato prosto voljno oglasč. Dokazati so hoteli ti kričaji, da se s tem vsi Slo venci ponemčijo; a prosti, pa tudi presodni kmet vč dobro, da to ni res, in ve tudi, da vsj njegovi otroci ne morejo biti kmetje, ker nimj dovelj kmetij za vse; vč torej, da tistemu nje govemu otroku, ki mora iti s trebuhom za kru hom po svetu, mora biti le koristno, če se ji zraven maternega jezika naučil tudi kaj nem škega; vč pa, da ni zaradi tega njegov otrok ši postal Nemec. — Koliko nepotrebnega se je go vorilo in pisarilo o tem, ali se morajo v Ljub ljani po postavi zraven slovenski! ljudskih šol za Slovence h krati usta n oviti tudi nemške šole za blizu 6 0 01 Nemcev; naši slovenski radikalci, ki vedno vpi jejo: dajte nam enakopravnost, so žugali vladi da jo bode v tej zadevi na zadnje po njih vo sim te še odpuščanja svojega zločina. Oh, odpusl iz dna srca pregreho zgubljenemu sinu, katero j nad teboj doprinesel. Spominjaj se besed svoj matere, ki ti jih je v nježni mladosti dan z dnevom ljubečega srca govorila in te jih zgovat jati učila: »Odpusti nam naše dolge, kakor tuc mi odpuščamo svojim dolžnikom!" Saj so to bf sede našega velikega in zvišenega nebeškega moj etra! Odpusti, odpusti!" »Odpustil sem uže, in to tem preje, ker s je vse v vojnem času pripetilo. Naj bi ti to veči pravični sodnik tako odpustil, kakor sem jaz oc pustil!“ Še kratko grgranje, in Bogdan je za večn oko zaprl. Srce, ki je bilo vstvarjeno, da je trpel in ljubilo, oj, tako neizmerno ljubilo, nehalo j živeti. Pretrpel je! »Mrtev je", pravi žalostno Janko, »škoda j dobrega in junaškega mladeniča, iz srca sem g imel rad. Bog mu daj večno luč!" »Kaj nama je z njim začeti?" vpraša Mirosla »tukaj ga vender ne moreva pustiti." »Nesiva ga v njegovo hišo, saj ni daleč o tukaj, najbolje bi se spodobilo." Milica je pa med tem v smrtnem strahu doir živela. Neizrečeno tesno ji je bilo pri srcu, kaj vedno je mislila, da bi bila nocoj morebiti Jani dilih še celo upravna sodnija učila, kako se morajo obračati paragrafi temeljnih zakonov; a »osmešili so se“, kakor jim je javno povedal dr. vitez BIeiweis, vrli sin nepozabljivega dr. Janeza viteza Bleivveisa. — Dr. Ivan Tavčar uže šteje — kot prorok — v duhu leta, po katerih preteku zgine iz Kranjskega zadnji Nemec; a kaj mu pomaga tako prorokovanje, ker vender ne bode on tega doživel, in še marsikak drug mož, njemu podoben, ne; kaj mu pomaga tako hujskanje, ker mora naposled vender le občevati z Nemci in tudi občuje z njimi; saj pravijo, da celo rad zahaja v nemško kazino, česar mu nikakor ne jemljemo za zlo, saj včmo, da pri vsem tem ostane, česar želimo, dober Slovenec. — In zopet drug prorok — to je naš Ivan Hribar, zajeduo tudi marljivi opravnik banke »Slavije" — uže vidi on, kako se „osamelo slovensko jezero razliva v veliko morje slovansko". A to se nam zdi vender nekoliko nevarno: pri tem razlivanji bi pohlevni čolnič Hribarjev lahko v velikem slovanskem morji utonil, kar bi nam bilo prav žal; zategadelj naj svoj čolnič le rajši veselo vozi po slovenskem jezeru, kar je zanj in za marsikaterega dru-zega gotovo bolj varno. — In veste, dragi Slovenci, še, kar sta vam Ivan Hribar in njegov pravoslovec, dr. Ivan Tavčar, nedavno v svojem »Slovanu" tako toplo priporočala, da vzemite namreč vsi, kar vasje, v roke rusko slovnico, ker „le v tem znamenji boste zmagali"! Slovenci! ste li vsi ta svet vestno izpolnili? Žalibog, nam porečeta Tavčar in Hribar, da ga ni izpolnil morda niti jeden izmed njih. Pa to nič ne dč, naj se le potolažita, saj nista med tem niti ona sama imela v rokah ruske slovnice, kar jima tudi nihče ne zameri, ker sta nemara bolj marljivo prebirala slovensko slovnico, spoznavši, da se morata še marsičesa učiti v njej. — ln goriška »Soča" ? Tudi ona neče zaostati za „Slovanom“, njej je gospodin Starčevič v Zagrebu uzor pravega poslanca in domoljuba; a le škoda, da goriški Slovenci pri volitvah tako malo marajo za »So-čine" uzore in nasvete, kajti vselej volijo po svoji glavi poslance, ki nimajo niti Starčevičeve krvi, niti njegovega duha v sebi. — In kaj sta oni dan še povedala naša prijatelja Ivan Tavčar in Ivan Hribar? Povedala sta, da, ker se je čulo, da zapusti naš deželni predsednik palačo na Turjaškem trgu, »zreta oba taki slučajnosti v oči z zimsko mrzlimi srci". To je pač prehudo za našega deželnega predsednika, kajti — kedo tega ne vč? — zanj ni zadosti, da ponese, kadar pojde enaka nesreča zadela, kakor je pred nekaj meseci Miroslava doletela. ..Štela je minuto za minuto, poslušala, ali bi :ne bilo korakov ljubega Miroslava slišati, toda vse zastonj. Itavno se je hotela sama na mesto podati, kamor je poprej odšel, ko zunaj trde možke stopinje zasliši, in kmalu potem Janko in Miroslav v hišo stopita. »Hvala Bogu", vsklikne mlado dekle, »oba zdrava in živa!" toda koj se njena radost za mnogo pomanjša, ko se v blede obraze prišlih ozre. »Za božjo voljo," govori Miroslav, »kaj pomeni bleda barva na vajinih licih? Kaj se je pripetilo?" Oba se spogledata, ne vedč, ali bi ji žalostno dogodbo povedala, ali počakala, da jo iz družili ust izvč. Slednjič Janko spregovori in pravi: »Na-šega prijatelja Bogdana je nesreča prehitela." »Bogdana? o vbogi mladeniči" žaluje zala deklica in oči ji resne postanejo. »Povej Janko, kaj se mu je zgodilo? Je li ranjen?" „Ne,“ kratko Janko odgovori, »on je — mrtev! Vstrelil se je." Poslednje besede so Milici kosti in mozek pretresle. Notranji glas ji je pravil, da je ona nekoliko njegove prezgodnje smrti kriva. Nasloni se na mizo, oči si pokrije in milo joka. »Ali Bogdan, nesrečno dete, kaj si ti moral to storiti. Mari li nisi zamogel boljšega izmed dveh gorja izbrati? Moral si li najgorše voliti? O moj Bog, moj Bog, da bi bila prej to vedela — Pa kaJ, saj nisem mogla drugače ravnati in nisem smela. Prav sem storila, kar sem naredila iz dežele kranjske, s seboj svojo dobro vest, ou marveč živo hrepeni po tem, da bi mu k slovesu pela slavo — naša dva Ivana! Kakor se vidi iz vsega tega — in koliko dru-zega temu podobnega bi lahko še navedli! — »Slovan" in njegovi tovariši s tovarišico »Sočo" vred dobro skrbč za to, da Slovencem ne manjka predmeta za razveseljevanje. A stvar ima žalibog tudi svojo resno stran. Mi se smejaino burkam naših radikalcev, drugače sodijo o njih Nemci. Tem nepremišljeno ravnanje in ropotanje slovenskih radikalcev ni šala, temveč polna resnoba, je zaželjeno jim orožje, ki je obračajo zoper Slovence, češ, da kakor mislijo in delajo slovenski prenapetneži, tako misli in dela ves narod slovenski. To je večidel nemškim liberalnim časnikom in nemškim radikalcem povod ali vsaj pretveza, da se tako strastno zaganjajo zoper vse Slovence, ki jim, glede na to, kar govorijo in pisarijo naši radikalci, podtikajo mržnjo in sovraštvo zoper naše sosede Nemce in sploh zoper vse, kar je nemškega, ki jim vrhu tega podtikajo še — Bog vč kake posebne namene. To je žalostno in Slovencem, njih časti in njih napredku gotovo jako škodljivo. Zatorej bode »Ljubljanski List", kakor dosih-mal, tako tudi v prihodnje, med drugim imel tudi to nalogo, da bode izpodbijal pri vsaki priliki, ki se mu ponudi, pretirana in nevarna načela naših neprevidnih radikalcev. Nadejamo se podpore njegovih čitateljev in vseh poštenih Slovencev. O povodnjih v Notranjski. Poznati preiskovalec in podpredsednik oddelku avstrijskega kluba turistov za preiskavanje votlin, g. Fran Kraus na Dunaji, sestavil in izdal je o povodnjih v Notranjski naslednjo spomenico: »Strašna in vsako leto se ponavljajoča poplavljanja v Notranjski ne uničujejo samo kmetijskih pridelkov, marveč imajo tudi v zdravstvenem oziru mnogo slabih nasledkov. Delj časa uže skušal sem priti do sredstev, s katerimi bi se dalo tem poplavljanjem korenito v okom priti; in posrečilo se mi je po sodelovanji skušenih teoretikov in oseb, katerim so dotični kraji dobro znani, v bistvenem določiti zvezo podzemeljskih vodotokov ter sestaviti vspored, po katerem naj bi bilo pričeti in izvesti delo. Vspored ta je naslednji: Ce se pomisli, da spadajo vode posamičnih votlin k podzemeljskim omrežjem rek (porečjem), in naredila sem, kakor mi je velelo srce. Bog je moja priča. In vender mi togotno srce očita vzrok njegove prezgodnje smrti." »Milica poslušaj, ti nisi nikdar njegove smrti kriva, vsaj ti ne moreš za to, da te je tako blazno ljubil in to potem še tembolj, ko je uže videl, da te ljubi brez vsake nade," jo tolaži Miroslav, »obriši si grenke solze. Vender ti ne morem braniti, da mu posvetiš solze prijateljskega sočutja in vsestranskega milovanja, kajti samemu mi je žal za vrlega mladeniča, če prav je bil ou —“ Miroslav se prestraši in obstane v sredi govora, konca ni hotel Milici povedati. Ali tudi Milica osupne in oči v Miroslava vprašajoč obrne. Ko pa poslednji le molči, ga ona opomni : Rekel si, »če prav je bil ou — in povedal uisi, kaj?" Kaj to pomeui, ta strašna misel se je v meni porodila. Bogdan je bil tvoj — morilec! Govori, Miroslav, je li to res, kar sem ravno kar izrekla? Kedo ti je povedal? Govori!" „Da, naj bode. Kratko pred svojo smrtjo mi je sam obstal namerjeni umor ter me prosil od- puščanja, in jaz sem mu po polnem odpustil." Milica se oklene vratu ljubljenega, joka in jeclja besede tople zahvale v imenu mrtvega Bogdana. Sedaj še le je dekle določno čutilo, kako rada je Bogdana imela. Miroslav ji pripoveduje vse tako, kakor je malo poprej od Bogdana slišal, in večkrat si žalostna devica med tem rosne solze obriše. (Konec prihodnjič) ki se pretakajo pod tacimi dolinami, potreba je pred vsem pričeti z odvodom vode pri najglobokeje ležečih kotlinah, ker bi bila drugače povodenj v bolj nizko ležečih doliuali zaradi pomnoženega pritoka vode še pogubljivejša. O onem porečju, ki se izliva pri Vrhniki v ravnino, je znano, da mu pripada tudi pri Planini Unec, za katere neoviran odtok bi se moralo pred vsem skrbeti. Vode nekoliko više ležeče logaške in postojinske kotline se pri jami Malega Grada ali blizu nje prelivajo v dolino pri Planini; ravno toliko vode prihaja v Planini iz virov v Mlinji-Ta zadnja voda prihaja iz cčrkniškega jezera, od koder pod zemljo teče, pozneje pa v Bakovskem potoku pride na dan, pri Sv. Kaucijanu zopet izgine, a se pri Mlinji v več virih prikaže ter se združi v potok, kateri se po kratkem teku izlije v Unec. Gorenji dotoki cerkniške kotline so le deloma določeni, pripadajo pa najbrže večji del k javor-niški in ložki votlini. A ne vse vode cčrkniške kotline spadajo k zistemi virov Ljubljanice, kajti jeden del izmed njih teče pod zemljo naravnost proti severu ter pride pri izvirku Ižice v ljubljansko ravan. Na drugi strani pa ne spadajo vsi podzemeljski odtoki planinske doline k Ljubljanici, katera pride pri Vrhniki na dan, ampak jeden del izmed njib staka se neposrednje po Bistri in drugih dotokih Ljubljanice v to reko. V kaki zvezi pa da so vev ti podzemeljski vodotoki, ni natanko zuano, a tudi take važnosti niso, da bi se vsi preiskati morali. Da se nezgodam, provzročenim po povodnji, korenito v okom pride, bode zadostovalo, ako se jeden sam odvod toliko odpre in razširi, da njegov presek zadostuje za hitri odtok vode ob povodnji. Naravno je, da bi se moralo v tem oziru pričeti v porečji Ljubljanice med Planino in Vrhniko. Na tej progi ni tako lahko določiti teku podzemeljskih vodh, kakor na primer med Ložem in Cerknico, med Cerknico in Planino, kjer mogočne jame zaznamujojo ponikve, kje se voda odteka. Iskati se mora le po sledovih, nahajijočih se n* površji zemlje, iz katerih se more sklepati na po& zemeljske vodotoke. Ti sledovi so pred vsep zvane »jame". Na dnu takih „jam“ nahaja ec pogostomf tekoča voda, katere podzemeljski tek se lehko s kakim barvilom (nestrupenim anilom) določi. Na progi med Planino in Vrhniko mogla bi Vranja Jama služiti v pojasnilo, če bi se tek vode navzgor preiskoval. Ravno tako morale bi se drugo jame na tej črti preiskavati, in sicer pred vsem tiste, na katerih dnu se sliši šumenje vode. Kadar se je na ta način našla kaka jama, v kateri se voda vedno nahaja, moralo bi se ob majhni vodi slediti teku vode navzgor; in če bi se stavile ovire, moralo bi se razstreljavati. Navzdol teku pa bi se moralo s pobarvanjem vode določiti, kje da pride ta na dan. Istotako bi se morale s pobarvanjem tudi zveze posameznih votlin določiti, ako iste niso uže znane in se ne dado po geolo-gičnih znamenjih nad zemljo dokazati. Ta posel izvesti bi mogli večji del tudi ljudje, kateri niso strokovnjaki, in želeti je celo, da se nabere kolikor možno mnogo podatkov, kateri bodo strokovnjakom njih delo mnogo olajšali. Pri tem ne sme se ozir jemati samo na one vodotoke, kateri spadajo k porečju Unce, marveč tudi na iste, kateri se stekajo v Ižico, da se na ta način dobi jasna podoba hidrografskih razmer kranjskih kraš-kih tal, na podlagi česar se potem lahko določi razvrstitev nameravanih del. Z razširjanjem odtokov Unce pa se lehko t»' koj prične, in sicer bi bilo najpriličneje, da bi s® poprijelo delo v Vnanji Jami. Sploh bi se priporočalo, da bi c. kr. oblastni]® poučile občine o tem, da je trebljenje sesalk vs®( kako koristno, da pa od tega trajne pomoči 1,1 pričakovati; ta dala bi se doseči le s te111’ da se napravi nov odtok, katerega treh' Ijenje bi stalo m en j truda in m en j ti‘Oš' kov. Takih odtokov ne trebalo bi še le umetn® izstreljati, ker je take itak uže narava vstv»|,; in katere je treba le poiskati in iztrebiti. S tem trebljenjem in razširjevanjem moralo bi se, če le možno, teku vode nasproti pričeti in trebč posebno poudarjati, da se mora delo najprej v nižje ležečih kotlinah dovršiti, predno se v višje ležečih prične. Podatki, ki bi jih pozna-vatelji kraja v votlinah in globinah sestavili, naj bi se na velikih zemljevidih od kakega veščaka zaznamenovale. Ta vspored dela zadostoval bi za leto 1885. Se v6 da trebalo bi pri tem sodelovanja prebivalstva in podpore deželne vlade." Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Gospodska zbornica imela je v soboto še sejo, potem pa so se pričele velikonočne počitnice. Ker se državni zbor ni formalno preložil, se more sklepati, da bodo počitnice trajale le kratek čas, osebito ker se grška Včlika noč ob jednem ob-aJa s katoliško. Kdaj se zopet prično seje, ni še določeno. — V sobotni seji omenjal je med drugim grof Thun škodo, katera se godi ribištvu po odtokih nekaterih tovarn. Govornik je zahteval, naj bi se ribištvo varovalo, da bi se ne dopuščalo, (a se iz tovarn odteka voda v reke, kjer potem morajo vsled te okužene vode poginiti ribe. Gospod poljedelski minister mu je odgovoril, da po ° stoječih zakonih more oškodovani zahtevati pač odškodnino: člankf z°lvStrifSkt!tUnSi S<5 " daljŠ6m Mcoi„ parlamentom in se ozira katerimi Hn«v-U debato ter pravi: „Pred ne-finančni ;°™«»Prej«'»koneSno P upada k onim bistvenim znamenjem jedino za vlado sposobne »državne stranke". Daši se je «>ed budgetno debato gledd na dies irae volitev se storilo, vender ni levica imela volje predati imenskega glasovanja. To se pač zadostno ,r,.yeg,a P°iasnj«je, ker je na levici zel6 mnogo " 7 katen. bi ne videli radi, da bi stenografični -apisnik njih imena v zvezi s tem parlamentarnim »delom« ohranil. Nič menj zanimljivo pa je tudi, iz te vzdržljivosti opozicijo konstatovati, da ne-dvojbeuo tudi liberalni volilci na tej taktiki ne najdejo ukusa.“ Tuje dežele. l. , ^ ^elem Gradu sestavil se je odbor, kateri sedn\P[emu1o£0d0V0 S,aVn°St VSlbiji; P1'ed' 8e je, da bode imeh^t “T’ Teodozije- Sklenil° verski značaj slavnost ;izključno samo torih dnevihSkorlsiStl p0ro6aj0’ da bode v neka* skih fpt nova ekspedicija italijanska«; ,assauab. Parobrodno društvo je na doih 72 m°Ž mrtVih aH P°greSanih’ Jož osrednje Amerike se poroča, da so sklesti- ^udov'a^e San Salvador, Nicaragua in Co> zvez0> da hot6 vkupno postopati proti g 'losu. Te operacije vodi predsednik ljudovlade 11 Salvadorja. Domače stvari. (Mestni odbor ljubljanski) ima javno sejo jutri dne 31. marcija t. 1. ob 6. uri zvečer v mostni dvorani z naslednjim dnevnim redom: 1.) Na znanila prvosedstva. 2.) Prisego moščanov. 3.) Porso-nalnega in pravnega odseka poročilo: a) O mestnega odbornika naznanjeni odpovedi; b) o letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni zastop. 4.) Stavbinskega od' soka poročilo: a) o gradnji obrežnoga zidu pod Hra-dockega mostom na desnom bregu Ljubljanice; b) Alojzija Seemana prošnji za stavbinsko dovoljenje na Vrtači; c) o stavbinski črti Anton Paichelnovi hiši na Rimski cesti št. 19; č) o oddaji dobave stavbinskega losa za tri lota in kamenoseških del za 1885. leto, 5.) Policijskega odseka poročilo: a) o računih za zdravila mestnim ubogim za III. in IV. kvartal 1883 in I. kvartal 1884 lota; b) o fiizikatskem poročilu za 1882. leto. 6.) Finančnega odseka poročilo: a) O povračilu troškov za stavbinsko vzdržavanje poslopja ces. kr. veliko realke, spadajočih na 1884. loto; b) o računskem zaključku mestne klavnico in mestne posojilne zaklade za 1884. loto. 7.) Združenih odsekov poročilo o vtelovljonji podturnsko graščine. 8.) Poročilo odseka za olepšavo mesta o napravi nekaterih naznanilnih tabolj. 9. Mostnega odbornika Ivana Hribarja samo-stalni predlog, da so nov tlak napravi po nekaterih ulicah in čoz cesto in ulioo narodi več novih prehodov. — Tajna seja. — (Nakupavanjc vojaških konj.) C. kr. poljedelsko ministorstvo jo sporazumno z državnim vojnim ministerstvom določilo, da imajo državnih žrobčarij načolniki, kateri so udeležujejo promiiranja konj, tudi letos od dotičnih konjorojcov nakupavati konjo za vojaštvo. (Ljubljanska č ital ni c a) priredila jo včeraj z\očoi di užtvono bosedo; igrala so jo igra „Samo za-proko", v kateri sta se posebno odlikovala g. Gorazd in gdč. Marija Milohnojeva, prav povoljno izvoli so svojo nalogo tudi gdč. Vrni kova in gg. Jo rman in P elan. Pevske točke izvedle so se vse z največjo natančnostjo, posebno pa se je dopadal zbor gospodičin in čveterospev gg. Razingerja, Pribila, Valente in Paternostra. Besedo udeležilo se jo zelo mnogo odlično gospodo; med njo opazili smo tudi gospoda deželnega predsednika barona W i n k 1 e r j a. — (Velikonočne počitnice) pričnd se na tukajšnjih srednjih šolah v sredo zjutraj tor trajajo do srodo jutra po Voliki noči. — (Prememba posestva.) Gosp. Avgust Dr el s e kupil je od g. Antona Joločnika tovarno za peči na Trnovskem obrežji. — (Zabavni vlaki.) Ob Velikonočnih praznikih pojdejo zabavni vlaki iz Ljubljane na Dunaj, v Trst, Benetke in Reko; vožnja za polovico znižana. — (Kon kur z.) Nad premoženjem tukajšnje firmo H a 11 d 1 in Steinberg (tovarna kleja) razglasil se jo konkurz. — (Umrl) je dn<§ 27. t. m. v Celovci umirov-ljeni stotnik Vincencij Jak v 60. letu svoje dobe. Jak bil je rodom Lljubljančan, služil je delj časa tudi v domačem polku baron Kuhn. — (Poslanci pomladi.) V vseh krogih poznati hribolazec g. Kadilnik kazal nam je po polnem raz-cveteno ,,Daphno Blagavano“, katoro je dobil včeraj na Šmarni gori; na Muleži (Jaterbenku) pa je dobil tudi popoleu cvfet ,,Daphne misereum“. — (Lunin mrak) nastal bode danes. Prične so ob 4. uri 4 minute ter neha ob 7. uri 16 minut zvečer. Pri nas vender ne bode opaziti tega mraku, kor luna vzhaja skoro jedno uro pozneje, ko bi imel nastopiti največji mrak. — (Uboj?) Iz novomeškega okraja se nam piše: Ko so 15. t. m. prebivalci Gorenje in Dolenje Vasi vkup, in sicer po dražbi prodajali gozd Golok, prišel je zraven tudi 541etni kočar Anton Stopic. Kor je bil pijan, začel se je prepirati iu zaganjati v posestnika M. K. iz Dolenje Vasi. Ta sune ga z roko od sebe proč, tako da je padel ter so na glavi ranil. Vstal je še sam, a kmalu potem pade zopet sam od sebe, in sedaj se več ni mogel pobrati od tal. Morala sta ga njegova dva sina vzdigniti ter nesti domov. Deveti dan potem je umrl. Zdravniki pri raztelesenji niso mogli ■/. vso določnostjo izjaviti so, jo li umrl vsled rane, ki jo je dobil pri prvom padcu, ali je smrt nastopila iz kakega druzoga vzroka. Vsekako sitna stvar. — (Iz Kamenika) se nam poroča: Veliko veselje zavladalo je po vsem mestu, ko smo zvedeli, da se je sklenila zgradnja železnice Ljubljana — Kamnik. V nedeljo, dne 29. t. m. bilo, je mesto okrašeno z zastavami in priredila so je sijajna razsvitljava. Zvečer hodila je godba po mestu. Občinski zastop in kameni-ški meščanjo so so brzojavno zahvalili grofu Taaffeju in trgovinskemu ministru Pinu. — Iz Domžal pa so poroča: Ko so je v soboto zvečer zvedelo o sklenjeni gradnji železnice Ljubljana-Kamenik, prirodilo se jo takoj streljanje s topiči. V nedeljo bilo so Domžalo okrašene z zastavami in priredila se je razsvitljava. Poslalo se je od občine in obrtovalcev več zahvalnih telegramov grofu Taaffeju in Pinu. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Pariz, 30. marcija. Ministerski sv<št je skleuil loložaju primerne sklepe, naj se odpošljejo pomožno čete, dalje da se zahteva kredita 200 mi-ijonov. Nčgrier bode okreval. Sovražnik ni vzue-mirjal Fraucozov na umikanji. Francozi imajo do-velj živil in streliva. — eFigaro“ poroča, da se lodo mobilizovali vsi 4 bataljoni, da se bodo prostovoljci nabirali ter se zbralo 5000 pomorščakov, ^egrier imenovan je divizijskim geueralom. London, 30. marcija. MDaily News“ poročajo, da je vlada dobila iz Petrograda poročilo, po katerem je več upanja, da se bode prepirno vprašanje med Rusijo in Anglijo rešilo mirnim potem. Ruske vlade odgovor je baje uže na poti v Loudou; vsebina mu je pomirljiva. Pariz, 29. maja. (Uradno poročilo.) Negrier je hudo ranjen; zapustiti je moral 28. 1.111. Lang-Son ter so umakniti močnejšemu sovražniku. Francozi morali so se pomakniti do Dongsona in 'hannvia; zdaj koucentrujejo vse moči na Chu in Kep. Polkovnik upa, da bode ob vseh odnošajih mogel braniti Delto, zahteva pa pomoči. Pariz, 29. marcija. „Memorial Diplomatique“ porota, da se Granville zdaj pogaja z Musurusom in Ilassanom Farni pašo, da se povrnejo pravice Sultanu v Egiptu, za to pa da bode Turčija v slučaji vojne Angleške z Rusijo pomagala prvi. London, 29. marcija. V Portsmouth in Devonport poslalo se je povelje, naj bode pripravljenih šest oklopnic, šest korvet, jeden avizni parobrod iu. ladje za topove, kakor tudi torpedni čolni. Bukarešt, 29. marcija. Včeraj po noči zgorel je velik del poslanske palače. Ogenj nastal je po neprevidnosti. Škoda je samo materijelna. Listine so se rešile. Atene, 29. marcija. Včeraj čutil se je na več krajih potres. V Kalamati, Kisi in Megalopo-lisu podrlo se je več hiš; nekatere osebe so poškodovane. Telegrafično borzno poročilo z dnž 30. marcija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.........................81-50 , > » » srebru............................ 81-80 Zlata renta..........................................10^‘6_° 5% avstr, renta...................................... 96 65 Delnice nirodne banke................................862 Kreditne delnice..................................... 294-50 London 10 lir sterling................................124-55 20 frankovec....................................... 9'83 Cekini c. kr....................................... 5'82 100 drž. mark . ......................................60-85 TTradLiii glasnilf z dn6 30. marcija. Razpisane službe: V davkarskem okraji Idrija službi okrajnih babic za Ledine in Vojsko. Letna nagrada je 36 gld.; prošnje do konca aprila t. 1. okr. glavarstvu v Logatci. Konkurzi: Razpisan je konkurz na imenje Blaža Olifčiča, trgovca z mešanim blagom, v Radovljici. Kon-kurzni komisar je c. kr. okr. sodnik Lovr. Ulčar in upravnik mase Fr. Hudovernig, oba v Radovljici. Dan likvidacije je 13. maja t. 1. Eks. jav. dražbe: V Litiji posestvo Ant. ih Alojzije Dornig iz Zagorja (18455 gld.) dne 7. aprila, 8. maja in 12. junija; — posestvo Jan. Sončarja z Kresniškega Vrha (2360 gld.) dn6 7. aprila, 8. aprila in 12. junija — V Ilir. Bistrici zemljišče Jur. Krašovca iz Prema (200 gld.) dnfe 10. aprila, 29. maja in 26. junija. — V Kočevji zemljišče Josipine Norscher iz Stare Loke (70 gld.) dne 8. aprila, 13. maja in 10. junija. Tržne cene. V Ljubljani, 28. marcija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 27 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 41 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 36 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 12 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 66 kr., svinjini 68 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 50 kr., golob 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. | Marsala-Florio m sicilijansko medicinično desertno vino, od slavnega s] profesorja dr. Mantegazze priporočen kot izborno krepčevalno sredstvo za rekonvalescente in vsled K dolgotrajne bolezni opešane osebe, dalje tudi za gJ K slabotne žene in deca. V steklenicah po 1 gld. v ju q] lekarni Piccoli v Ljubljani a CJ Dunajska cesta. (107) 15—11 jjj ^[sasasasasHsasaBasasasHsasasasasasasisHsas Tujoi. Dn6 26. m arcija. Pri Maliči: Richter, Bucheinmayer, trg. potov., z Dunaja. _ Lobi, trgovec, iz Kaposvaia. — Miiller, trg. potov., iz Trsta. — Miklitz, c. kr. nadgozdar, iz Bad6v!jice. — pl. Obereigner, c. kr. nadzornik, iz Schneeberga. Pri Slonu: Oswald, trgovec, in Hutter, trg. potov., z Dunaja. — Schenk, lekar; Schreiner, pivovarne lastnik, Hanisch, vodja, in Fruhmann, trg. potov., iz Gradca. Pri Bavarskem dvoru: Raunicher, trgovec, iz i rsta. Dolenc, kleparski mojster, iz Karlovca. — Hauska, zasebnik, iz Tržiču. Pri Južnem kolodvoru: Grašič, in Dolžan, iz Gorice. — Appei, agent, iz Celovca. Umrli so: Dn6 27. marcija. Jera Hribar,, .hišna posestnica, 53 1., Cesta v mestni log št. 3, jetika. Dn6 2 8. marcija. Janez Podkrajšek, hišni posestnik, 40 1., Cerkvene ulice št. 19, jetika. V civilni b61nici: Dn6 27. marcija. Tomaž Robida, gostač, 75 1., opešanje. — Ivan Škerjanc, črevljar, 24 1., Pneumothorax. Meteorologično poročilo. § Q Čaa opazovanja Stalijo barometra v mm Tompe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 28. m are. | 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-49 733-27 733-65 16 10 2 7-2 bzv. jzpd. sl. bzv. megla obl. » 10-80 dež i 7. zjutraj 733 53 6-4 zpd. sl. obl. 4-50 S 2. pop. 732-69 11-7 bzv. » 03 (M 9. zvečer 732 21 8-0 zpd. sl. d. ja. dež Pri Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu v HLijuj/bljani se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. liazinger in A. Žumer, 20 kr. Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane Klaičf Lelirgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » » > Peter rokodelčič, 36 kr. III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar 1»., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Majar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. — Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčico, Trnjevo rožloo '4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelkl. Rudečl kapici in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčloi, Prltlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 ki. Vabilo na naročbo. Z aprilom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročboob^ravenukts^^ lista ne pretrga. Najbolje se to uvini po poštni nakaznici, na čepar odstriže/c treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: za celo leto.....................gld. 10— „ pol leta.......................... 5-— „ četrt leta........................ 2-50 „ en mesec.......................„ —‘85 Za Ljubljano: za celo leto.....................gld. 6*— „ pol leta.......................... 3’— „ četrt leta.....................„ 1'50 „ mesec......................... „ —'50 za donašanje v hišo vsak mesec S) kr. Poslednje obligacije. — Poslednje emitiranje. Vsled ministerske naredbe vrši se dnč 10. aprila 1885. 1. po zakonito propisanih določbah veliko mesečno izžrebanje s kraljevim pismom dovoljenih i i Ta posojila so zajamčena na posestvih mest Bari, Barletta, Milan in Benetke s 500 žrebanji (vsak meseo Jedno žrebanje) ki se vrše nepreklicno v dnevih na obligacijah naznačenih. Slednje obsezajo vrhu tega natančneja pojasnila. — Ta posojila so nalMstnelša, najbolje sestavljena in ledina na svetu z skoro 300 000 dobitki v gotovini izmed kojih so nekatera po 2 milijona, 1 milijon, 500 000, 400 000, 300 000, 100 000 itd. vkupno denarno svoto 66 milijonov dobitkov tvorijo, ter se izplačujejo penezi z največjo diskrecijo dotičnikom brez kacih formalnostij, cel6 brez kake pobotnice, ker so na naslovih potrebna sprejemna potrdila. Številke vlečenih obligacij denejo se z nova v to primerno posodo pod določbami državnih in komunalnih propisov, tako da more vsak naslov P1' jednem in istem žrebanji večkrat vlečen bit'; Običaj, kako da se vlečejo številk«, Je vsak mesec različen, podaje torej vsakemu lastniku obligacij največjo možnost, na la ali drugi način zadeti kak dobitek. lllnimum jednega loza 60 frk., maksimum 2 milijona. Vplačane vsote vrhu tega niso nikedar izgubljene ter se povrnejo neskrajšano, ker se vsakemu lastniku izplača na obligacije 290 frk., namreč 60 frk. za garantovani najmanji dobitek in 230 frk. za znesek vplačane svote. Definitivne, na lastnika se glaseče, zlasti od komunalnih oblastev mest Bari, Barletta, Milan, Benetke garantovane in podpisane originalne obligacije, ki redno pri 500. žrebih (jedenkrat na mesec) soigrajo, razpečavajo se po neizmanjšu joči polni ceni za 115 gl. Omenjene obligacije dobivajo se za 145 gld. na obroke, ki se tako-le plačujejo: Pri subskripciji 7 gl. 50 kr., ostanek v znesku 137 gld. 50 kr. pa v 55 jako ugodnih mesečnih obrokih po 2 gl. 50 kr., pričenši s 1. majem in prvi teden vsacega meseca. Koj po plačanem zadatji le-teh 7 gld. 50 kr. udeležuje se odjemnik vseh prej omenjenih perijodičnih žrebanj istim načinom, kot bi bil ves znesek vplačal ; toda isti more tudi, kakor mu drago, naprej plačati jeden ali več obrokov. Vsak kupec te vrste, kot oni, ki je plačal vse obligacije, dobi kot premijo 5 lozov velike loterije mesta Nizze, ki se bodo kmalu izžrebali, pričenši z velikim lozom pol milijona in drugimi velikimi dobitki po 100000, 50000, 25000, 20000 itd. (40) Zneski vpošljejo naj se do dne 9. aprila bap-kovni hiši Croce frires fu Mario v Genovi, sv. Jurija trg št. 32, kojemu se je izročilo razpečavanje teh obligacij. Temu je uže zdaj 11 let, odkar hiša naša oskrbava te obligacije na Italijanskem in v inozemstvu v popolno zadovoljnost svojih klijentov; med temi je mnogo takih, kojim so se največji lozi dan po žrebu brez kacega odtegljeja za komisije Izplačali, kakor to dokazujejo uradne, občinstvu v pregled razpoložene listine. Splošne določbe. Obligacije je možno sprejemati po vsem svetu proti vposlanemu denarnemu znesku, in sicer po: 1.) Mednarodni poštni nakaznici ali kon' zularnem mandatu; 2.) po odstrižku; 3.) po vp1' sanem pismu; 4.) ali v zapečatenem denarne«1 pismu. Istotako se v plačilo vzprejemljo: Bankovci; pisemne znamke, rentni kuponi, bodi si katerekol dežele. Dopisuje naj se francoski ali nemški. Vsa» naročbi priložiti je treba 50 ct. za poštnino nazW‘ Na naročbe proti povzetji se ne bo oziralo-^ Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata iu zalagata Ig v Kleinmayr A K« d. Hamburg v Iijublj“u'