številka 10, december 2020 www.vodice.si 20. seja Občine Vodice 3 _______________ Županova beseda 5 _______________ Osrednji članek 9 _______________ Intervju: Jože Podgoršek 13 _______________ SD Strahovica 19 _______________ Boljši svet 24 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Uvodnik 2 številka 10, december 2020 Praznično vzdušje Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Občinski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Prazniki … čas, ko se ustavimo od vsako­ dnevnega vrveža in dneve oblikujemo drugače, bolj slovesno, posebno, umir­ jeno in globlje doživimo vse tisto, kar prinesejo s seboj. V letošnjem letu je pravcati izziv pripraviti po­ sebno vzdušje. Družine, vsaj glavnina, smo že nekaj tednov veliko več skupaj kot v minulih letih, stari starši pa so, če ne živijo sku­ paj z nami, še bolj oddaljeni kot sicer. Kako nas povezati in kako doseči eno lepo družinsko praznovanje? Vsak bo moral odgovor poiskati sam, sodobna tehnologija nam je malce v pomoč, čeprav ne more nadomestiti človeške bližine. Morda je prav to tisto ključno spoznanje tega leta, da človeška bli­ žina šteje. Šteje veliko več kot telefonski klic. Šteje veliko več kot tvit ali fb všeček ali elektronsko voščilo, ki smo ga samo preposlali in je prepotovalo že številne naslove, čeprav brez iskrenih želja v ozadju. Človeška bližina je naša tolažba, je naše upanje, je naše zavetje, je naša skrb in naša opora. Ni vedno lahko, pridejo tudi težki trenutki, a vendar to, da imamo drug drugega, v teh zahtev­ nih časih veliko pomeni. Verjamem, da je težko za vse tiste, ki so navajeni bučnega praznovanja, potovanja v tuje kraje, obiskovanja adventnih sejmov, kuhančka in vroče čokolade, ki pogreje prste, medtem ko stojimo ob nekem »štantu« sredi mesta. Verjamem, da je težko tudi za vse tiste, ki decembrske večere radi preživite v operi, gledališču, pod koncertnimi odri in na zabavah s svojimi stano­v­­skimi kolegi. Vse to letos odpade. Z razlogom, ki marsikomu ni razumljiv. Ko sem pred dnevi v oddaji gostila predstavnike kul­ turnih ustanov, je eden od njih dejal, da se moramo zavedati, da smo vendarle doslej živeli v srečnih okoliščinah. Številne genera­ cije pred nami te sreče niso imele. Bile so vojne, bila je kuga, bile so številne druge bolezni, ki so še bolj usodno zaznamovale prebival­ ce na tem koščku zemlje. In to v dobi brez hitrih informacij, brez tehnologije, ki nam prinaša zabavo na kavču, službo doma, šolanje na daljavo in pogovor z drugim delom celine, kadarkoli si zaželi­ mo, ki nam omogoči, da tudi cepivo nastaja veliko hitreje, kot bi ga razvili v minulih desetletjih. Prav je, da to cenimo. Verjamem pa tudi, da je nauk koronakrize za vse nas streznitev, zato sem prepričana, da bomo počitnice, druženja, praznovanja in podobno prihodnje leto bolj doživeli, da bomo tudi prijateljstva bolj cenili in da bomo tudi svojega življenjskega sopotnika bolje razumeli. V tokratnem Kopitarjevem glasu prinašamo vsakega nekaj, po­ gledali smo, kako praznujejo Podgorškovi v Polju, kako doživlja­ jo ta izjemni decembrski čas mladi, kako speči kaj posebnega za praznične dni in kako se spominjajo preteklih mesecev nekatera društva. Posredovala so tudi veliko voščil, za kar se jim zahvalju­ jem, saj vem, da si vsi njihovi člani želijo, da bi leto 2021 prineslo dogodke, kot so jih pripravljali v minulih letih. Upam, da jim je ta koronski počitek dobro del, enako pa si želim tudi za vse vas. Naj vas dolgi zimski večeri ne užalostijo preveč, pač pa naj vam upa­ nje, ki ga prinaša božič vsem nam, vlije pogum za radosten vstop v novo leto. TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Županova beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . . . 6 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomočnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: december 2020 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Občinski svet številka 10, december 2020 20. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice AJDA BATISTIČ V torek, 17. novembra 2020, je bila sklicana 20. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice, ki je tokrat zaradi epidemioloških razmer potekala na daljavo, preko aplikacije Microsoft Teams. Med drugim so burno razpravljali o drugem branju odloka o proračunu Občine Vodice za leti 2021 in 2022. Po soglasno sprejetem dnevnem redu je sledil pregled zapisnika 19. redne seje, pri čemer je Tilen Jeraj zastavil vprašanje, zakaj vanj niso vključene pobude, predlogi in vprašanja, ki jih je v njegovem imenu zastavil Milan Čebulj. Župan je predlagal, da jih osebno poda na tekoči redni 20. seji Občinskega sveta Občine Vodice. Dr. Jože Podgoršek, ki se je v občini zavzemal predvsem za razvoj kme­ tijstva, je 21. oktobra 2020 podal iz­ javo, da odstopa s funkcije člana ob­ činskega sveta zaradi nezdružljivosti funkcij. Mesto nadomestnega člana Občinskega sveta Občine Vodice je tako prevzel Janez Koritnik. Prav tako je Janez Koritnik prevzel mesto dr. Podgorška v Komisiji za manda­ tna vprašanja, volitve in imenova­ nja. Anton Kosec se je dr. Podgor­ šku zahvalil za preteklo delo in mu zaželel uspešno opravljanje funkcije ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Čestital je tudi Janezu Koritniku ob nastopu nove funkcije. Dr. Podgoršku je z odstopom s funk­ cije člana Občinskega sveta Občine Vodice prenehalo tudi članstvo v Od­ boru za komunalo in urejanje prosto­ ra. Njegovo funkcijo je prevzel Tilen Podgoršek. Iz Odbora za komunalo in urejanje prostora je odstopil tudi Aleksander Gantar, čigar funkcijo je prevzela Nataša Kovše. V drugo branje je bil dan tudi odlok o proračunu Občine Vodice za leto 2021. Uvodno obrazložitev je podala Barbara Kovačič in povedala, da sta bila oba predloga proračunov, tako za leto 2021 kot 2022, posredovana v javno razpravo, vendar nanju ni bilo pripomb. Predstavila je tudi ključne spremembe in dopolnitve med pre­ dlogom proračunov in dopolnjenim predlogom ter razloge zanje. Župan je uvodno obrazložitev dopolnil s predstavitvijo prioritetnih projektov in investicij Občine Vodice v priho­ dnjih letih, financiranja in okvirnega izvedbenega načrta. Anton Kokalj je izrazil mnenje, da dopolnjena pre­ dloga ne temeljita na sprejetem ra­ zvojnem programu Občine Vodice iz leta 2002, kar župan zavrača. Kokalj je poudaril, da Občina ne pristopa k realizaciji referendumske odločitve o gradnji doma za starejše občane, gradnji kanalizacije za celotno obči­ no, sanaciji vodovodnega omrežja in ureditvi problematike vodooskrbe. Prav tako je mnenja, da občina pre­ malo sredstev namenja za ohranjanje kulturne dediščine. Na izpostavlje­ nih področjih ne kaže niti priprav­ ljenosti za vzpostavitev konsenza z opozicijo. Rado Čuk je povedal, da so v občinskem prostorskem načrtu že zagotovljena zemljišča za izgra­ dnjo doma, vendar da Občina ni bila uspešna pri pridobivanju morebitnih soinvestitorjev. Tudi Milan Čebulj je mnenja, da nekateri dobri predlogi niso bili upoštevani, in sicer izgra­ dnja doma za starejše, izgradnja ce­ stne razsvetljave v naseljih Dobruša, Dornice in Repnje, predlaga vključi­ tev dveh dodatnih krakov, prav tako ni bila upoštevana postavitev igrišča na Dobruši in želi, da se proračunska postavka Prometna in komunalna infrastruktura v naseljih Zapoge, Torovo, Dornice, Dobruša in Repnje ustrezno preimenuje in vnese v načr­ te razvojnih programov. Župan Aco Franc Šuštar pove, da bo pobuda gle­ de izgradnje dveh dodatnih krakov javne razsvetljave na Dobruši upo­ števana. Proti predlaganima prora­ čunoma je glasoval tudi Tilen Jeraj, ki je podal naslednja stališča in vpra­ šanja – kdo bo vrnil denar, če se ne realizira projekt, za katerega je bilo v dokumentacijo za občinsko središče Vodice vloženega milijon evrov, zani­ ma ga, iz katerih skladov namerava Občina pridobiti skupno 5 milijonov evrov evropskih sredstev v letih 2022 in 2023. Je tudi mnenja, da bi bilo treba zaradi potresne in požarne var­ nosti proračunska sredstva priorite­ tno nameniti za obnovo dislociranih enot šole, vrtca in dvorane v Utiku. Župan mu je odgovoril, da vprašanje o vračilu sredstev ni utemeljeno, saj se bo središče zagotovo zgradilo, na vprašanje, kateri skladi bodo upora­ bljeni za sofinanciranje projektov, pa mu je odgovoril, da bodo to kohezij­ ski sklad, skladi CLLD, skladi LAS, dogovor regij itd. Anton Kosec poda stališče, da se premalo sredstev na­ 3 Občinski svet 4 številka 10, december 2020 menja obnovi in rekonstrukciji doma krajanov v Utiku, izgradnji občin­ skega središča in rekonstrukciji cest v Šinkovem Turnu. Občinski svet je sprejel Odlok o proračunu Občine Vodice za leto 2021, pa tudi za leto 2022 z 11 glasovi za in 3 proti. Sprejet je bil Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Vo­ dice za leto 2021 in 2022, iz katerega se briše nepremičnina s parcelno šte­ vilko 9, k. o. Šinkov Turn, saj v na­ ravi predstavlja javno pot, po kateri se dostopa do zavarovanega vodnega vira. Naja Dobrun je podala uvodno obrazložitev, da so v načrtu prido­ bivanja nepremičninskega premo­ ženja zajete nepremičnine, ki so že bile predvidene za odkup v preteklih letih, in nepremičnine, ki so predvi­ dene za realizacijo investicij zaradi urejanja premoženjsko-pravnih raz­ merij na nepremičninah v zasebni lasti, na katerih je zgrajena javna in­ frastruktura v lastni Občine Vodice, zaradi uresničevanja zadev lokalnega pomena oz. zadev javnega pomena in tudi zaradi kompleksnih ureditev posameznih področij. Na seji so bili sprejeti še Sklep o do­ ločitvi vrednosti pravnih poslov, za katere vključitev v obvezni načrt rav­ nanja z nepremičnim premoženjem Občine Vodice za leto 2021 in 2022 ni obvezen, Letni program športa v Občini Vodice za leto 2021 in 2022, Letni pogram kulture v Občini Vodi­ ce za leto 2021 in 2022 z dopolnitvijo prvega odstavka 2. člena in pete toč­ ke 5. člena. Potrdili so tudi Letni program dela Javnega podjetja Komunala Vodice, d. o. o., za leto 2021. Uvodno obra­ zložitev je podal direktor Javnega podjetja Komunala Vodice, d. o. o., Miha Bergant, ki je povedal, da bodo izvajali dejavnosti v okviru obve­ znih gospodarskih javnih služb in na osnovi sklenjenih pogodb za ustano­ vitelja izvajali dodatne storitve, kot so upravljanje, vzdrževanje in čišče­ nje občinskih javnih stavb in parki­ rišč, vzdrževanje in upravljanje zbir­ nega centra in zbiralnic odpadkov, razvoz kosil za starejše občane idr. Nadaljevali bodo z obnavljanjem in vzdrževanjem obstoječih hišnih pri­ ključkov ter izgradnjo novih, izvajali naloge, vezane na občinski operativ­ ni program odvajanja in čiščenja ko­ munalnih odpadnih vod in pravilnik o subvencioniranju nakupa malih komunalnih čistilnih naprav in ne­ pretočnih greznic. Anton Kokalj je postavil vprašanje, zakaj v Šinkovem Turnu ni predvideno čiščenje greznic, Želimo vsem, da bi ohranili veselje, mir in upanje. Da bi v prihajajočem letu spet lahko skupaj peli in igrali, če to ne bo mogoče, pa vsaj brali in raziskovali. Vse dobro v letu 2021! člani Kulturno prosvetnega društva Šinkov Turn a mu je Bergant pojasnil, da je bila v preteklih dveh letih navedena stori­ tev že izvedena pri vseh uporabnikih s tega območja. Milan Čebulj izrazi nezadovoljstvo, saj še ni pripravljen operativni program odvajanja in či­ ščenja odpadnih vod, ki predstavlja enega izmed ključnih razvojnih do­ kumentov Občine Vodice. Njegovo stališče podpreta tudi Tilen Jeraj in Anton Kosec, ki delo podjetja vseeno tudi pohvali. Bergant odgovori še na vprašanje o meritvi vodnih izgub in pojasni, da se te izvajajo mesečno in da je v primerjavi z lanskim letom vodnih izgub za 4 % manj. Zadnja točka je bila namenjena po­ budam, predlogom in vprašanjem. Tilen Jeraj pisno poda vprašanja, za­ kaj Občina Vodice odkupuje majhne parcele (od 1 m2 do 30 m2), ali lahko Občina ponovno zahteva meritve či­ stosti zraka in kakšen je plan za či­ ščenje odtokov ter vodotokov jesen­ skega listja. Milan Čebulj pisno poda predlog občanov naselja Dobruša za dopolnitev projekta izgradnje javne razsvetljave. Seja je povzeta po potrjenem zapi­ sniku. Podrobnejši zapis lahko pre­ berete na spletni strani www.vodice. si. Gasilci PGD Repnje – Dobruša se vam zahvaljujemo za vse, kar dobrega storite vsak v svojem okolju. Hvala, ker nas sprejemate, nam pomagate in tako drug z drugim ohranjamo varnost v kraju, kjer živimo. Praznični dnevi naj bodo napolnjeni s toplino domačega ognjišča, v letu, ki prihaja, pa vam želimo poguma, zadovoljstva in izpolnitve želja. Bodite varni in zdravi! Gasilci in gasilke PGD Repnje – Dobruša Županova beseda številka 10, december 2020 Spoštovane občanke in spoštovani občani! ACO FRANC ŠUŠTAR Dovolite mi, da vam ob iztekajočem se letu 2020 zaželim čim več radosti in optimizma ter prijetnih trenutkov v družbi vaših najbližjih. Za sodelovanje, podporo in pomoč, ki ste nam jo izkazali v preteklem letu, se želim zahvaliti vsem občan­ kam in občanom, občinskim svetni­ kom in članom delovnih teles, zapo­ slenim v občinski upravi in javnih zavodih, štabu Civilne zaščite Obči­ ne Vodice in vsem članicam in čla­ nom v naših društvih. Ogromno mi pomeni, da se lahko v teh težkih tre­ nutkih zanesemo na vašo pomoč pri uresničevanju naših skupnih ciljev. Leto, ki se zaključuje, je bilo v vseh pogledih izjemno uspešno, kljub ukrepom, ki so nas vse omejevali. Prepričan sem, da bomo prihodnje leto vložili še več energije v naše delo in projekte ter tako zagotovili in izboljšali življenjske standarde vseh ljudi, ki živite v naših lepih kra­ jih. Posebno pozornost bomo name­ nili socialnim vsebinam, pri čemer se bomo trudili, da vam bomo zago­ tavljali ustrezne pogoje za delovanje in izvajanje načrtovanih programov v vrtcu, šoli ali društvih. Ob tem bi rad izpostavil, da z velikim veseljem podpiram odločitev Vlade Republi­ ke Slovenije, ki je dala zeleno luč, da lahko društva neizkoriščena sred­ stva letošnjega leta zaradi nastalih razmer porabite za izvedbo vaših projektov in programov tudi v letu 2021. Sprejeti so bili tudi zakoni, ki občinam dodeljujejo več sredstev za izvajanje njihovih nalog in investicij ter finančno razbremenjujejo lokal­ ne skupnosti, zato sem prepričan, da bo naša občina dodatna sredstva zagotovo porabila za nadaljnji ra­ zvoj naših krajev. Naj vam za prihajajoče božične praznike zaželim veliko veselja in notranjega miru. Ob dnevu samo­ stojnosti in enotnosti vam izrekam iskrene čestitke, v prihodnjem letu pa vam v imenu Občine Vodice in v svojem imenu želim veliko zdravja, neizmerne sreče, čarobnega veselja ter dobrih misli. Srečno vsem v letu 2021! 5 Občinska uprava sporoča 6 številka 10, december 2020 V stalnih prizadevanjih za izboljšanje telekomunikacijskega (optičnega) omrežja MIRAN SIRC Kvalitetne telekomunikacijske storitve na območju naše občine so žal še vedno dostopne premalemu krogu uporabnikov; skoraj tretjini uporabnikov še niso omogočene hitrosti internetne povezave preko 20 Mb/s. V teh časih, ko veliko občanov dela ali se šola od doma, je to še toliko bolj izrazito. Dostop do sodobnih telekomunikacijskih omrežij je v današnjem času nujen, zato si Občina Vodice, ne glede na to, da gre za infrastrukturo, ki ni v njeni izvirni pristojnosti, v mejah možnega vseskozi prizadeva izboljšati stanje na tem področju. Žal zaradi manjše komercialne zani­ mivosti našega ruralnega območja (kjer bele in sive lise sicer niso opre­ deljene) ponudniki storitev dogradnjo širokopasovnega omrežja izvajajo v precej bolj upočasnjenem tempu, kot bi si vsi skupaj želeli. V letu 2019 je bilo objavljenih kar pet javnih po­ zivov za gradnjo optičnega omrežja v Občini Vodice (s ponudbo najema obstoječe kabelske kanalizacije javne razsvetljave), na katere pa s strani po­ tencialnih ponudnikov storitev žal ni bilo odziva. Določeni koraki v smeri boljše tele­ komunikacijske povezanosti so bili v zadnjem obdobju sicer storjeni. Z iz­ gradnjo Telemachove mobilne bazne postaje na vzpetini Gorica med Kose­ zami in Šinkovim Turnom, je mobilni LTE signal (omrežje 4G in 4G+ (tudi 5G)) končno zagotovljen na celotnem poseljenem območju naše občine. Te­ lemach omogoča tudi LTE širokopa­ sovne storitve preko svojih trio LTE paketov (internet, televizija, IP tele­ fonija); pri tem žal obstajajo določene omejitve. Stalni pozivi, sestanki, predlogi k so­ delovanju se (prepočasi) odražajo tudi v dogradnji telekomunikacijske kabel­ ske kanalizacije in (še počasnejšem) opremljanju le-te z optičnim kablom. Zadnji odgovori Telekoma Slovenije, d. d., nekaterim območjem jugovzho­ dnega dela naše občine dajejo upanje k skorajšnjemu izboljšanju stanja: »V letošnjem letu smo sodelovali pri so­ časni gradnji, ki je potekala na obmo­ čju Utika in Bukovice, zgradila se je kabelska kanalizacija na območju Sela pri Vodicah, Vesce, v zadnjem kvarta­ lu 2020 se je dogradila tudi manjka­ joča kabelska kanalizacija na območju Novega Utika. V izdelavi je projekt te­ lekomunikacij za posodobitev obsto­ ječega omrežja na območju Šinkovega Turna – dokumentacija, ki bo podlaga za posodobitev tamkajšnjega omrežja v bližnji prihodnosti (v okviru sektor­ ja za dostopovna omrežja pri Teleko­ mu bodo območje umestili v predlog plana za realizacijo v letu 2021). Še letos se pričakuje, da bodo vključeni prvi priključki preko novozgrajenega optičnega omrežja v Selu pri Vodicah in Vesci. Sočasno bo omogočeno ko­ riščenje novega optičnega omrežja v delu Utika in Bukovice.« Seveda bomo nadaljevali s pozivi, da operater optično omrežje do uporab­ nikov čim prej razpelje tudi na vseh drugih območjih, kjer že ima potreb­ no kabelsko kanalizacijo (Vodice, Bu­ kovica, Utik, del Kosez, Polje). Kabel­ ska kanalizacija se gradi na območju Izvajalci Telekoma Slovenije te dni izvajajo priklope na optično omrežje na območju Sela, Vesce in Utika. Dobruše; v prihodnjem letu pa se bo le-ta v sklopu gradnje pločnika zgra­ dila tudi od Vodic do Zapog (če bomo uspešni pri pridobivanju soglasij naj­ prej za poseg in nato odkup manjka­ jočih zemljišč), kar bo predpogoj za gradnjo in nadgradnjo širokopasov­ nega omrežja tudi na območju naših vasi na zahodni strani avtoceste. Ob­ čina Vodice bo v okviru danih možno­ stih v teh procesih vsekakor ažurno in konstruktivno sodelovala in še nadalje izvajala pritisk in pobude za čimprejšnjo dejansko realizacijo; vse­ kakor pa ob vsakih naših gradbenih posegih vedno pozovemo operaterje, da pristopijo k sočasni gradnji cevne kanalizacije, ki je osnova za priklop objektov na optiko. Občanom predlagamo, da se za pri­ klop na optiko obrnejo na svojega operaterja, saj so v nekaterih (zgoraj opisanih) delih občine že izpolnjeni pogoji za priklop. Občinska uprava sporoča številka 10, december 2020 Prenova zunanje osvetlitve cerkva na območju občine Vodice OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE OBČINA VODICE Občina Vodice si je že dlje časa prizadevala za prenovo zunanje osvetlitve cerkva. Lepoto kulturne dediščine, med katero na območju občine Vodice uvrščamo tudi vseh šest cerkva, smo želeli na primeren način prikazati tudi ponoči. Ker so bili v preteklosti za njihovo osvetljevanje večinoma nameščeni močnejši žarometi, smo le-te nadomestili z okolju prijaznejši- spomenika. Svetilke svetijo s toplo rumeno-belo barvo, ki daje kulturne­ mu spomeniku pristen, starodaven videz, in je ponoči okolju in ljudem bolj prijazna kot agresivna bela svet­ loba. Uporabljeni so najsodobnejši LED-moduli, ki za svoje delovanje porabljajo zelo malo energije. Oce­ njujemo, da se bo investicija v preno­ vo osvetlitve, na račun prihrankov električne energije, povrnila v do­ brih štirih letih. mi EcoSky LED-svetilkami, ki so v skladu z določbami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). Poleg navedenega ima nova osvetli­ tev tudi nekatere druge prednosti. Na sprednji strani nameščena maska z izrezom silhuete objekta skrbi, da svetloba ne uhaja mimo kulturnega Ob zavedanju o pomembnosti zmanjšanja svetlobnega onesnaže­ vanja smo prepričani, da bo poso­ dobitev osvetlitve cerkva deležna zadovoljstva občanov. Tako kot do sedaj bo Občina Vodice tudi v priho­ dnje skrbela za vzdrževanje omrežja javne razsvetljave, seveda v skladu s finančnimi možnostmi. Občina Vodice ima sprejeta proračuna za leti 2021 in 2022 BARBARA KOVAČIČ dela občine za leti 2021 in 2022. S Na 20. redni seji Občinskega sveta sprejemom proračuna so tako iz- Občine Vodice, dne 17. novembra polnjeni pogoji za nadaljnje delo 2020, so svetniki sprejeli Odlok o in razvoj občine Vodice. proračunu Občine Vodice za leti V proračunu za leto 2021 je načrto­ vanih okoli 6,5 milijona evrov od­ hodkov, od katerih večji del pred­ stavljajo investicijski odhodki in so namenjeni dokončanju investicij v teku (izgradnja in dokončanje ka­ nalizacijskega kanala C0, sočasna celovita gradnja preostale potrebne 2021 in 2022. Proračun je najpomembnejši akt, ki ga za posamezno leto sprejme občinski svet, saj je temeljni instrument delovanja občine. Je dokument, ki navaja prioritete, cilje in namen posameznih politik oz. je ovrednoteni plan infrastrukture v naseljih Polje, Utik in Bukovica, gradnja novega krvav­ škega vodovoda) in za sofinanciranje obvoznice Vodice. Prav tako se sred­ stva zagotavljajo nekaterim manjšim investicijam (čiščenje melioracijskih kanalov, postavitev novih avtobu­ snih nadstrešnic, dograditev hodni­ kov za pešce, nove javne razsvetljave, otroških igrišč ter izvedbo več manj­ ših ukrepov za izboljšanje varnosti in bivanja naših občanov). 7 Občinska uprava sporoča 8 številka 10, december 2020 V letu 2022 pa je v proračunu načr­ tovanih okoli 7 milijonov evrov od­ hodkov, katerih večji del je prav tako namenjen različnim manjšim inve­ sticijam, najpomembnejša od vseh pa je začetek gradnje Občinskega sredi­ šča Vodice in druge, če bodo s strani države in kohezijskih skladov objav­ ljeni novi razpisi za sofinanciranje predvsem v kanalizacijsko omrežje in družbene objekte (kulturne in špor­ tne vsebine) ter za sofinanciranje gradnje obvoznice Vodice. Prav tako se s sprejetim Proračunom, ohranja visok standard kakovosti storitev za naše občane, povečujejo se sredstva za zagotavljanje socialnega varstva ter delovanje društev. Proračuna za leti 2021 in 2022 tako ostajata ambiciozna in razvojno na­ ravnana ter omogočata dokončanje projektov v izvajanju in nadaljevanje aktivnosti na projektih, ki so v fazi priprave projektne in investicijske dokumentacije ter dobro začrtane razvojne poti naše občine. Do gradiv, vezanih na proračun za leti 2021 in 2022, lahko dostopate preko povezave www.vodice.si/obja­ va/328571. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Za potrebe odmere nadomestila za uporabo stav­ bnega zemljišča za leto 2021 Občina Vodice poziva vse lastnike nepremičnin, da najkasneje do 15. 1. 2021 jo predpisane pogoje za oprostitev plačila, obvešča, da lahko najkasneje do 31. 1. 2021 vložijo »Zahtevek za oprostitev plačila NUSZ zaradi investicije, usmerjene v pridobitev novih stanovanjskih površin«. sporočijo vse spremembe, vezane na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ter da najkasneje do 31. 1. 2021 podajo vlogo za oprostitev. Prijava podatkov, potrebnih za odmero Vse zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stav­ bnega zemljišča pozivamo, da najkasneje do 15. 1. 2021 Občini Vodice sporočijo vse spremembe, ki so po­ vezane oz. vplivajo na odmero NUSZ za leto 2021, zlasti: spremembo zavezanca, spremembo vrste dejavnosti ali namembnosti prostora, objekta ali zemljišča, spremem­ bo poslovne ali stanovanjske površine, spremembo stal­ nega prebivališča oziroma naslova zavezanca, kjer spre­ jema poštne pošiljke, in podobno. Zavezanci so sicer tudi med letom dolžni na navedeni naslov sporočiti vse spre­ membe, ki vplivajo na določitev višine nadomestila in spremembo statusa zavezanca, najpozneje v 30 dneh od nastanka spremembe. Če zavezanec nastalih sprememb ne sporoči oz. ne bodo sporočeni v roku, se za odmero uporabijo podatki, s katerimi razpolaga občina oziroma se lahko ti pridobijo brez sodelovanja zavezanca. Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stav­ bnega zemljišča za leto 2021 Občina Vodice vse zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki izpolnjuje­ Obrazca za oprostitev in prijavo oz. spremembo podat­ kov sta na voljo v sprejemni pisarni Občine Vodice, objav­ ljena pa sta tudi na spletni strani Občine Vodice. Zahte­ vek za oprostitev in prijavo spremembe je treba vložiti v sprejemni pisarni Občine Vodice na naslovu Škofjeloška cesta 7 (nad knjižnico), 1217 Vodice, lahko pa ga posredu­ jete po e-pošti na naslov: obcina@vodice.si. Vse dodatne informacije in vpogled v podatke zavezanci lahko pridobijo v času uradnih ur na Občini Vodice ali na tel. št. 01/833 26 14. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2021 VAM ŽELI DRUŠTVO UPOKOJENCEV VODICE. Osrednji članek številka 10, december 2020 Veselje, druženje in ljubezen na daljavo? MONIKA KUBELJ MOJCA VRHOVEC ŠIMON Živahen otroški živžav ob stojnicah, prepevanje, trkanje s kozarci in objemi prijateljev. Žurke in nove ljubezni. Letošnji december? Verjetno ne. Letošnji meseci so, s poletno kratko prekinitvijo, tekli precej drugače, kot smo bili vajeni. Posledice v socialno psihološkem smislu se šele kažejo. Še posebej na udaru je mladost, ki se počuti, kot bi ji skrajšali krila. Kako zdržati občutek samote, kako zapolniti praznino živahnih sobotnih večerov, druženj s kolegi in zmenkarij? Ni enostavno, saj smo vendar družabna bitja. Osebno se sicer pridno držim ome­ jitev, relacija služba–trgovina–dom; vem, da so ukrepi približno enaki povsod in da se jih držimo zato, da nam država ne razpade oziroma da vsaj malo zmanjšamo nevarnost za starejše in bolne. Pa mi kljub temu dejstvo, da ne morem sprejeti prija­ teljev domov, jim stisniti roke, da ne morem v trgovini preveriti, kako mi stojijo hlače in podobno, včasih para živce. Priznam. Ljudje smo social­ na bitja, navajeni na sodoben način življenja, zato prilagajanja za tako dolgo obdobje v nas puščajo posledi­ ce. Takšne in drugačne. Sama k sreči ne delam od doma. Mislite, da ni nič hudega sedeti za računalnikom v ku­ hinji in delati za službo? Vprašajte ti­ ste, ki že od marca niso šli na delovno mesto. Meša se jim. Saj vem! Tako pač je in treba bo zdržati še malo. A me ne preseneti, da je bilo v prvi polovici leta izdanih za 21 odstotkov več anti­ depresivov kot v istem obdobju lani. Letošnje leto se je začelo v znamenju korone in se bo žal z njo tudi končalo. Čeprav ne bo stojnic in klasičnih zabav, skušajmo ohraniti dobro voljo. V stiski iz različnih razlogov Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je poraba antidepresivov med prvim valom epidemije strmo narasla. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov anti­ depresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje. Razlo­ gi so različni, nekateri so dejansko v finančni krizi, drugi enostavno še bolj osamljeni, pogostejši so prepiri. Pri rasti porabe antidepresivov gre za dolgoročni trend, ki so ga epidemija in omejitveni ukrepi močno okrepili. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji lani po­ jedli 1,9 milijona škatlic psihoana­ leptikov, med katere spadajo antide­ presivi. To pomeni, da so zdravniki predpisali 212 tisoč receptov več kot ob začetku desetletja. Zakaj vam to naštevam? Ker se je tega dobro zavedati in skušati preprečiti. Zavestno se moramo pri sebi umiri­ ti, razumeti, da smo kar naenkrat vsi v tej godlji, vsak s svojimi težavami. Da se je treba znotraj družin veliko pogovarjati. Prisluhniti partnerju … brati knjige otrokom, se igrati z nji­ mi. Saj veste – ni dovolj, če jim igra­ če samo kupite. Direktorji, finančni menedžerji, lastniki podjetij: morda pa dobiček ni najpomembnejša stvar na tem svetu. Morda je kak evro do­ bro usmeriti tudi v zaposlene, kakšno lepo in spodbudno besedo. Nihče sam ne vodi tovarne. Vsak uspeh je plod verige, ki jo sestavljajo močni, zdravi, zadovoljni členi. Morda se sliši kot deljenje ‚preveč pametnih‘ nasvetov, a dejstvo je, da je korona tudi čas, ko se moramo obrniti vase, v človečnost, v zadovoljstvo s tem, kar imamo. Svet in zabava preko Zooma Kot črni humor kroži med ljudmi pogovor v smislu: svojim vnukom bomo razlagali, da so bile pred leti na nogometnih tekmah večtisoč­ glave množice. In da smo novo leto pričakali kar na ulici, ob stojnicah, objeti in brez mask. No, tako hudo ne bo (upam), je pa res, da so zabave močno okrnjene in da so dobile nove kanale. Mladinski svet Slovenije je v času epidemije izvedel raziskavo med mladimi na temo sprememb, ki jih je prinesel pojav novega koronavirusa. 9 Osrednji članek 10 številka 10, december 2020 V končno analizo so vključili 743 re­ spondentov, med njimi 92 odstotkov starih pod 30 let. 40 odstotkov med njimi je bilo študentov, 36 odstot­ kov dijakov in 19 odstotkov (samo) zaposlenih. Raziskava, ki so jo obja­ vili konec avgusta, je pokazala, da je kriza ob epidemiji prizadela mlade, tako v smislu nenadnih sprememb (npr. selitve), znižanja prihodkov kot v spremembah v njihovem duševnem stanju ipd. Mladi so izrazito pogre­ šali normalne socialne stike, pred­ vsem s svojimi prijatelji in sošolci. V obdobju samoizolacije in odsotnosti običajnih stikov z ljudmi se je za del mladih okrepil občutek osamljenosti. Na vprašanje, ali so se v primeru sti­ ske lahko obrnili na koga od bližnjih, je 15 odstotkov mladih žensk in 7 od­ stotkov moških odgovorilo, da ne in da so se večino časa čutili prepuščene same sebi. V poletnih mesecih, ko smo za trenu­ tek zaživeli brez večjih omejitev, so si vsi dali duška. Tudi preko normalnih okvirov, zato je Svetovna zdravstve­ na organizacija mlade pozivala, ali res morajo na velike mednarodne zabave nekje na obali? In ali se ne zavedajo, da so ravno mladi krivi za hitro širjenje virusa po Evropi. V prvi vrsti mislim, da takih velikih »party« dogodkov sploh ne bi smeli organi­ zirati, če je kriza. Kot drugo pa se je pokazalo ob dnevih martinovanja, da starejši nič ne zaostajajo pri krše­ nju omejitev. Kako torej ohraniti pa­ metno mero, stike s prijatelji, se celo malo poveseliti? Če smo še pred nedavnim poslušali, kako nas bo digitalizacija osamila, se je zdaj pokazalo ravno nasprotno. Preko spleta se povežemo s šefom, vodimo ali se udeležimo sestanka. Ne samo slišimo, tudi vidimo mamo Fotografinja Mankica Kranjec je na Vegovi ulici v Ljubljani za ves december pripravila mozaik fotografij, da bodo na ogled in da bodo ljudi spodbudile, da tudi v tem težkem obdobju, v katerem smo se znašli zaradi virusa, vsak dan skušajo poiskati tiste majhne srčne drobce lepote, ki vendarle ostajajo in nas še vedno obdajajo. preko telefona, ki je v domu za osta­ rele in čaka na boljše čase, da pridete na obisk. S toplino besed objamemo svojega fanta preko Skypa, ki je le 20 kilometrov daleč, a v drugi občini. Ali se preko Zooma povežemo s kolegi, klepetamo, igramo družabne igre, nazdravimo, plešemo. Ja – ni isto. Je pa vsaj možnost, da lažje prebrodimo te zoprne in nalezljive čase. Pa še to. Ste vedeli, da se slovenska zmenkar­ ska stran Ona-on.com v času korona krize lahko pohvali z rekordnim šte­ vilom uporabnikov? Klopce, parki, restavracije, galerije – vse to so bili nekoč prostori, kjer so se zaljubljen­ ci dobivali na zmenkih. To je v času številnih omejitev seveda nemogoče. Tako kot nakupovanje in spremljanje gledaliških predstav se tudi zmenki selijo na družbena omrežja. Letos bo druženje v krogu druži­ ne Svet se je letos podredil novemu ko­ ronavirusu. Z najrazličnejšimi ukre­ pi, ki posegajo v življenja in svobošči­ ne ljudi, skušajo države zajeziti pan­ demijo. A ta za zdaj ne kaže znakov umirjanja, ampak je še v porastu. Zato se države in mesta že pripravljajo na drugačen praznični čas v decembru. Letošnjega decembra ne bodo zazna­ movale množice ljudi, ki bi si ogledo­ vali prižiganje lučk, se drenjali pred hišicami s kuhanim vinom ali v za­ dnjem trenutku nakupovali božična darila. Odločitve o izvedbi oziroma neizvedbi dogodkov sprejemajo spro­ ti glede na trenutne vladne ukrepe. Tradicionalni Miklavžev sprevod in Miklavžev sejem v Ljubljani sta bila odpovedana že novembra. Župan Aco Franc Šuštar ostaja v decembru optimističen: »V letošnjem letu, ki ga je zaznamovala svetovna pandemija koronavirusa, smo mora­ li dodobra spremeniti naš ustaljeni način življenja, navade in vedenjske vzorce, ki smo se jih učili celo življe­ nje od otroštva dalje. Ob spopadanju z občutki nezadovoljstva, se lahko Osrednji članek številka 10, december 2020 opremo na ljudsko modrost, ki se v teh časih zdi zelo aktualna in pravi: Če človek ne more živeti, kot bi želel, naj živi tako, kot lahko. Praznovanja, druženja in prireditve so le nekatera od področij, na katere je novi korona­ virus močno vplival. Zarezal je tudi v naše medsebojne odnose, zato se zavedam, da marsikomu v decem­ brskem času ne bo lahko. Ob tem se spomnite na pravi pomen praznikov. Preživite jih v krogu ožje družine in negujte vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje in sočutje. Lepe, tople besede in odnose z bližnjimi lahko vzdržujemo kljub fizični distanci, vo­ ščilo prijateljem in sosedom pa ne šte­ je nič manj, če ga pošljemo s klasično voščilnico, preko elektronske pošte ali izrečemo po telefonu. Predvsem tudi v tem času ne smemo pozabiti na hvaležnost in medsebojno soli­ darnost, ki bosta v vaš dom zagotovo prinesla tudi čar božiča in pričakova­ nje novega leta. Želim vam prijetne in odgovorne praznike ter vse dobro v prihajajočem letu. Spremljate nas po internetu in srečno v letu 2021. Pazi­ te nase in druge ter ostanite zdravi.« Inovativen program OMRA V okviru programa sodelujejo raz­ lični strokovnjaki. V tem obdobju izolacij in prepovedi pravijo takole: »Vsi se soočamo z nevarnostjo širi­ tve epidemije COVID-19 in ukrepi za preprečevanje okužb so nam vsem spremenili vsakodnevno rutino. Nevarnosti, s katerimi se soočamo, in vse spremembe vsakdanjika nam povzročajo stres. Stres je norma­ len in pričakovan odziv na zaznano spremembo in je še toliko večji, če preti nevarnost. Stresni odziv po­ meni, da se naše telo pripravi na učinkovito ukrepanje in je temelj sa­ movarovanja. Zaradi občutka stresa se lahko počutimo nekoliko slabše. Smo napeti, nemirni, nespeči, izgu­ bimo smisel za humor. Postanemo nestrpni, neučakani, zahtevni do sebe in drugih. Lahko izgubljamo upanje in se predajamo črnim scena­ rijem. Manj dostopni postanemo za logične razlage. Vse to je pričakova­ no in normalno. Prav tako je priča­ kovano in normalno, da se stresnega odziva lahko »nalezemo« drug od drugega. Tesnoba in strah sta čustvi, ki sta izjemno nalezljivi in v skupi­ ni ljudi, ki jih je strah za življenje, se lahko stopnjujeta do panike in groze. Vsi poznamo učinek stampeda.« Na spletni strani www.omra.si najdete konkreten link za pomoč, če ste v stiski ali poznate koga, ki bi pomoč potreboval. Kaj doživljajo mladi? Kaja Kastelic, študentka fiziote­ rapije, Vodice: »Najprej pomislim na to, da svojih sošolcev na faksu sploh ne poznam. Ne čutimo take povezanosti na fakulteti, kar goto­ vo ni motivacijsko. Pogrešam stik z mladimi, priznam. Včasih smo ho­ dili na kavice, na pijačo, zdaj sem te stike iz srednje šole skoraj izgubila. Če imaš fanta ali punco, je tale sta­ tus tudi neprijetna reč. Pa tole izo­ braževanje od doma. Vsi mislijo, da nam je lažje, v bistvu pa sem še bolj utrujena. Se mi zdi, da sem ves čas pod stresom. Tudi predavanja zara­ di situacije včasih trajajo po 12 ur na dan, kar je res težko. Saj sodobna digitalizacija je fajn, srečamo in vidi­ mo se preko Zooma, ampak vseeno ni isto.« Ana Šijanec, študentka kemije, Koseze: »Kar se študija tiče, se mi ne zdi taka katastrofa, ker je izkoristek časa na drugi strani boljši. Je pa res, da včasih povezave ne delajo ali so motene, kar je zelo stresno. Smo pa prikrajšani laboratorijskih vaj, tisti, ki jih imamo, ker so v živo drugačne in bolj kakovostne. Glede druženja s prijatelji pa katastrofa. Nikamor ne moreš, nihče ne more k tebi. Zanimi­ vo je, da smo mladi sicer veliko na digitalu, mobitelih, ampak zdaj, ko nam je vse to na voljo, pogrešamo osebne stike. Cenimo in vemo, kako pomembno je slišati nekoga v živo, ga videti, objeti. Novo leto pa bo v družinskem slogu, seveda.« Ana Lužar, dijakinja, Bukovi­ ca: »Ko sem bila v osnovni šoli, me ni motilo, da smo imeli šolanje od doma, zdaj, ko sem vstopila v sre­ dnjo šolo, pa kar pogrešam. Pogre­ šam šolo, pouk, posebej prijatelje, s katerimi sem se zelo ujela. Če ne bi bilo omejitev, bi imeli ob določenih dneh delavnice, zdaj smo na tiste dni prosti oz. se učitelji dogovarjajo, da bodo izvedli vaje na daljavo. Pra­ ksa v živo je seveda nekaj drugega. S sošolko se skušava kljub vsemu za­ bavati, imeli sva tudi načrte za novo leto, a žalostno spremljava dogajanje in veva, da to ne bo uresničljivo. Bo treba nadoknaditi.« 11 Osrednji članek 12 številka 10, december 2020 Barbara Jagodic, lastnica lokala bar Barbara »Mislim, da zaprtje mojega lokala izjemno slabo vpliva na ljudi v naši občini, saj že v normalnih okoli­ ščinah nimamo veliko lokacij za druženje. S tem, ko je lokal zaprt, izgubljamo stike in pristnost od­ nosov med sosedi in prijatelji. Lo­ kal v majhnem kraju je namreč vir sproščenega druženja in spozna­ vanja mladih. Kraj, kjer se gradijo prijateljstva, sklepajo posli, pogosto se razvije tudi ljubezen. S tem, ko nam niso omogočeni dejanski stiki, ljudje postajamo nezadovoljni, apa­ tični, naveličani in osamljeni. Ker svoj lokal vodim že trideset let in se z veseljem vsakodnevno družim z ljudmi, ki jim v glavnini poznam že vrsto let, si neizmerno želim kon­ ca teh omejitev, saj počasi načenjajo tudi moje psihično stanje.« Kakšen je december na Švedskem? POLONA ROSULNIK OSEBNI ARHIV Polona Rosulnik že pet let živi in dela na Švedskem, in sicer v kraju Uppsala, kjer deluje kot stomatologinja. Kako preživljajo decembrske dni mladi na Švedskem, kako je s prodajo alkohola in ohranjanjem socialne distance, smo jo vprašali in dobili naslednji zapis. »Božični in novoletni prazniki bodo letos tudi na Švedskem potekali nekoliko drugače. Večina Švedov je pretekla leta izkoristila prazni­ ke za potovanja v tople kraje ali pa praznike preživela v krogu družine in prijateljev ob tako imenovanih ’julbordih’. Le-te letos potekajo v ož­ jem krogu ali pa se namesto obiskov restavracij, hrana naroči domov. Re­ stavracije in trgovski centri tudi v času pandemije ostajajo odprti, pri čemer se lahko za eno mizo druži največ osem oseb. Večina Švedov restrikcije zgledno upošteva, saj se zavedajo, da bo le s skupnimi močmi možno premagati pandemijo. Tako bo večina praznike preživela v ož­ jem družinskem krogu, saj so nenuj­ na potovanja med regijami in posle­ dično velika družinska srečanja od­ svetovana. Kljub danim razmeram je Stockholm 13. novembra zaživel v decembrski okrasitvi, večina ljudi je svoja okna že okrasila z velikimi svetlečimi zvezdami, temne dneve pa si krajšajo z neštetimi svečami in peko žafranovih 'lussekatter'. Slav­ nostni koncerti so letos prestavljeni na televizijske zaslone, prav tako so odpovedani vsi božični marketi. No­ voletne večerje so omejene na manj­ še število oseb, prav tako je prepo­ vedana vsakršnja prodaja alkohola po 22. uri, ki ostaja v veljavi do 28. februarja 2021. Kljub danim razme­ ram se Švedi že veselijo praznikov, ki jih bodo letos preživeli doma v najožjem krogu in v pričakovanju snega, ki se letos spretno izogiba se­ vernim krajem.« Intervju številka 10, december 2020 S kmetijskim ministrom in njegovo družino o praznikih TANJA DOMINKO TANJA DOMINKO IN OSEBNI ARHIV Zakonca Jožeta in Špelo Podgoršek povezuje glasba, pravzaprav že vse od začetka njune poti, saj sta se spoznala pri Mešanem pevskem zboru Biser, ki ga je Špela vodila kot zborovodkinja. Da sta danes srečno poročena, ni samoumevno, saj sta imela na začetku kar veliko ovir, preden sta lahko stopila pred oltar. Danes sta ponosna starša trem nadobudnežem, četrtošolki Neži, drugošolki Živi in skoraj petletnemu Davidu, ki poskrbijo, da doma ni nikoli dolgčas. Koliko je glasba še vedno njun jezik, kako usklajujeta družinsko življenje ob dejstvu, da je Jože pred kratkim obul ministrske čevlje, kako praznujejo božič in kakšne načrte še imajo, boste izvedeli v nadaljevanju. Dan, ko smo se srečali, je nedelja, pa me zanima, kakšna je tradicija nedeljskega kosila, so na mizi slovenske dobrote? Špela: Danes smo jedli juho z domačimi rezanci, meso, riž, domačo solato, David je nasekljal peteršilj, dekleti sta pripravili mizo. Imamo pa ob nedeljah vedno tradicionalni zajtrk. Po maši se namreč širša družina zbere pri nas. Jože: Tisti, ki smo pri maši na Ska­ ručni, se potem vsako nedeljo zbere­ mo pri nas na zajtrku, vedno speče­ mo domača jajca z ocvirki. Pride de­ nimo brat Milan z družino, tako da spečemo včasih tudi po trideset jajc. Jože, predstavljam si, da si, ko si izbral šolanje na srednji kmetijski šoli v Novem mestu, imel predvsem pred očmi delo na domači kmetiji. Kot najmlajši od štirih otrok si bil verjetno že zgodaj načrtovan kot prevzemnik. Kako se je razvijala tvoja pot, kdo je kriv, da danes skrbiš, če rečem v prenesenem pomenu, za vse slovenske kmetije? Usoda. Naključje. (Smeh) Kot naj­ mlajši otrok sem bil res že zelo zgodaj izbran za prevzemnika, uradno sem postal lastnik kmetije že leta 1998, pri štiriindvajsetih letih. Mama in ata sta bila bolna, zato sta želela čim prej predati kmetijo naprej, da ne bi bila več vsa skrb na njunih plečih. Da sem danes tam, kjer sem, pa je res na­ ključje. Naključje, da sem postal dr­ žavni sekretar. Politika ni bila nikoli moja želja, niti cilj, vedno mi je bila pomembnejša stroka. Od prve službe v gospodarstvu, kjer smo razvijali pridelavo zelenjave, do šole je bila strokovna kmetijska pot vedno moja želja. Potem sem pred dvema letoma postal državni sekretar in prevzem ministrstva je bilo v tistem trenutku, ko se je dogajalo vse to z mojo predhodnico, res naključje. Povabilo je prišlo, sprejel sem ga po tehtnem družinskem premisleku. Ali imaš kdaj občutek slabe vesti, ker je verjetno domača kmetija na stranskem tiru, kako se soočaš s tem bremenom, sploh ker sta starša že pokojna? Kmetijstvo smo zelo poenostavili, prej smo imeli res tržno pridelavo zelenjave, delali smo s trgovskimi ve­ rigami, zdaj za to ni več časa. Pravza­ 13 Intervju 14 številka 10, december 2020 prav smo končali že takrat, ko sem bil varuh prehranske verige, saj bi bilo to navzkrižje interesov. Zdaj imamo bolj enostavne zadeve, ki so tudi bolj obvladljive. Zelje za znanega kupca, žito za kolobar. V tem trenutku smo sredi priprave resnega nasada kosta­ njev maronov, tako da kmetijstvo ni čisto na stranskem tiru. Gre za veli­ ko zadevo. Verjetno brez ženine podpore ne bi šlo. Špela, kako se ti kot mlada glasbenica znajdeš v teh krajih, vem, da prihajaš iz Tuhinjske doline? Kako se počutiš tukaj? Odlično. Že večkrat sem rekla, da od tu ne grem nikamor. Všeč mi je, ker je odprto, raven teren … Pravzaprav sem že dolgo časa v teh krajih, pouče­ vala sem v glasbeni šoli in sodelovala v pevskih zborih že v času študija in je super. Kar nekaj let je že minilo, odkar si vodila Biser, si si takrat predstavljala, da boš ostala tukaj, kaj pogrešaš kamniško zaledje? V bistvu kamniškega zaledja ne po­ grešam, nisem si pa predstavljala, da bom tukaj ostala. Kaj je bilo tisto, kar sta drug na drugem najprej opazila, ko so preskočile iskrice, katera lastnost? Jože: Prijaznost. Špela: Njegova pozornost in da je odličen plesalec. Danes imam občutek, da je vajin zakon še vedno poln žara, poln ljubezni? Kako vama uspe, vem, da je potrebna velika mera potrpežljivosti, zaupanja in še marsičesa. Špela: Da je zakon tako uspešen, gre verjetno pripisati tudi najini preteklosti. Kako sva preživela deset let pred tem, kako se je vsak od naju počutil v prejšnji zvezi. Zdaj znava ceniti, kar imava, znava se pogovoriti, najti kompromise. Zame je bila res ključnega pomena prejšnja zveza. Jože: Se mi zdi, da res znava vsa­ kodnevno usklajevati obveznosti. V vseh teh zadnjih letih moje dolge službe in tudi Špeline popoldanske ure v glasbeni šoli. Nikjer ne zaple­ tava, če ni potrebe. To je tisto, da se vsak dan z veseljem pripelješ domov, res si sprejet, ni nobenih očitkov o zamudi ali podobnega. Gre za ma­ lenkosti, ki lahko zvezo naredijo zelo lepo ali pa zelo nesrečno. Ker sta se spoznala v pevskem zboru, me zanima, ali najdeta čas za pesem tudi danes, katera glasba vaju popelje v najlepša občutja? Jože: Sam še vedno pojem na koru, čeprav zadnjega pol leta skoraj ne, zaradi korone. Doma pojemo vsak po svoje, ampak hčerki sta neverjetni umetnici, mlajša igra violino, večja pa prečno flavto, obe imata izjemen posluh, tako da ne prideva na vrsto, saj je glasba ves čas. Špela: Ko so bili majhni, smo imeli zvečer protokol, lahko so si izbrali pravljico ali pet pesmic. Tako da znajo res veliko otroških pesmic. Zdaj je bolj v ospredju instrumentalna glasba, čeprav je pa res, da smo pred dnevi prisluhnili zborovski glasbi, našli smo zgoščenke s slovenskimi domoljubnimi pesmimi in so otroci z občudovanjem prisluhnili. Znajo poslušati in znajo ločiti zrnje od plev. Špela ti si kot glasbena pedagoginja verjetno popeljala že celo vrsto mladih do glasbene izobrazbe, kako pomembno se ti zdi, da mla- Intervju številka 10, december 2020 di stopajo na to pot, kaj jim da? Je vredno, tudi če vmes obupajo? Je vredno, čeprav bi zdaj, ko gledam nazaj, ravnala drugače kot učiteljica. Mislim, da bi moral biti vsak učitelj starš, saj zdaj vidim, kaj je pomem­ bno. Predvsem je vztrajnost tista, ki otrokom manjka, pomembna je ruti­ na, inštrument je treba prijeti vsak dan v roke, zelo pomembno se mi zdi, da se tudi mlajši vključujejo v orke­ stre, prejšnje glasbene šole te prakse niso imele. Zdaj vidim, kako to spre­ meni razmišljanje pri otrocih, kako hitreje dojemajo, kaj je pomembno, poslušajo se, štetje ni noben problem, tudi ta kolektivni duh, pripadnost skupini, če manjkaš, je zelo narobe. Ni noben greh, če se zmotiš, ampak moraš se znajti. Zdaj veliko bolj učim otroke, da sami pridejo do cilja, to po­ tem dlje ostane. Da znajo raziskovati, odkriti, kaj jim ne gre. Sama sicer po­ učujem nauk o glasbi, vodim pa tudi manjši orkester, v katerem so učenci nižjih razredov glasbene šole. Kakšna je vloga staršev? Izjemna. Tudi če starši niso glasbeno izobraženi, je pomembno, da se use­ dejo zraven in poslušajo. Pustijo naj, da jih otrok nekaj nauči. Ni problem, da mama ne zna, pomembno je, da si vzame čas in posluša. Mogoče samo vpraša, kje se otroku zdi, da je dobro, manj pa naj opozarja na napake. Decembrski čas je poseben čas, ko so dolgi večeri, več pogovorov in topline. Kako se pri vas trudite, da je božič res doživet na pravi način? Jože: Vse, kar sodi zraven. Od lepe zunanjosti, lučk, do polnočnice. Zdaj že nekaj let hodimo z otroki in pre­ ostalo vasjo na Skaručno k maši z baklami. Špela in njena mami izde­ lata bakle in zdaj nas je res že veliko. Otroci tudi obogatijo program pred mašo, tako da res poskušamo uje­ ti božič in proste trenutke, da smo skupaj, večkrat gremo seveda tudi k maši v teh prazničnih dneh. (Po­ zornost obeh pritegne hči, ki pade z rolerji, a ne začne jokati, takoj ji na pomoč priskoči bratec David, gre od­ trgat hermeliko in jo prinese skupaj z obližem … izkušeni zdravstveni tehnik …, čeprav hodi šele v vrtec). Zadiši tudi po potici? Jože: Ja, ampak je ne pečemo sami. Prispevamo sestavine in jo spečejo, blagovna menjava … (smeh) Sicer ve­ liko sami pečemo, kruh ves čas. Tudi otroci pomagajo, veliko jih vključuje­ mo v kuhanje, v delo na vrtu, pozna­ jo zelišča, vsak ima svoj vrtiček, za katerega skrbijo. Otroci vsako leto težko pričakujejo Miklavža … Kako je s tem pri vaši hiši? Vsi otroci v en glas: Pišemo pisma ali pa nalepimo. Enkrat smo imeli po mizi in po tleh darila. Jože: Pri nas prinese tudi kaj za očija in mami, za Gašperja in Jakoba, tako da je res polna miza. Materializem je dandanes prisoten na vsakem koraku, težko je vztrajati na poti skromnosti in ponižnosti. Katere krščanske vrednote želita vidva prenesti na svoje otroke? Jože: To, kar midva živiva. Skro­ mnost, delavnost, poštenje, vztraj­ nost. Špela: In skrb za drugega, odnos do starejših ali mlajših od sebe, odnos do odpadkov, do hrane, spoštovanje do tistega, ki hrano pripravlja. Da vprašajo, kako lahko pomagajo. Jože: Vsako nedeljo gremo k sveti maši, zmolimo Sveti angel … Tudi bonton je pomemben, prosim in hvala, dober dan in nasvidenje, tega marsikdo danes ne zna. Jože, če se še malo vrneva k politiki. Ko si bil izvoljen v občinski svet, si bil še na listi NSi, potem se je zgodil prestop v DESUS, verjetno ni bila to tvoja izbira, ampak posledica dejstva, da si postal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu. Strankarsko dogajanje je vendarle nekaj drugega kot pa stroka sama. S katerimi besedami bi opisal to, kar se je dogajalo v stranki ob slovesu Aleksandre Pivec? To je bilo res eno tako čudno obdo­ bje, zdaj z razdalje lahko rečem, da je 15 Intervju 16 številka 10, december 2020 bil meni nerazumen boj za obstanek na oblasti moje predhodnice. Prej se nisva dobro poznala, lahko rečem, da sem jo drugače ocenil. Težko obdobje je bilo, mukotrpno čakanje na raz­ plet. Ne nazadnje sem bil tudi sam kratek čas v igri za ministra. Na kon­ cu, ko je DESUS zahteval menjavo, so me poslanci poklicali in mi dali po­ nudbo na mizo. Moram reči, da je ni­ sem pričakoval, bolj sem pričakoval, da bo nekdo drug prevzel resor kot tehnični minister, sam bi pa ostal dr­ žavni sekretar. Ampak navsezadnje sem sprejel ponudbo, čeprav je še ne­ kaj neznank. Tisto obdobje je bilo res naporno, saj se ni dalo več delati. Je administracija na ministrstvu ostala, kako so te sprejeli? Kabinet se je zamenjal, to je tisti del ekipe, ki je prišel skupaj z ministrico. Zdaj delamo zelo vitki, imamo samo dva člana kabineta namesto sedmih, tudi zaradi korone, saj ni dogodkov, vse sestanke ali druge aktivnosti izpeljemo na daljavo, zato je še ob­ vladljivo. Ko bo epidemije konec, bo treba ekipo razširiti, saj je delo na te­ renu zelo pomembno. Kateri so ključni cilji, ki si si jih zastavil kot minister? Novo programsko obdobje skupne kmetijske politike je eden izmed naj­ večjih izzivov v tem trenutku, saj se bo tlakovala kmetijska politika za novih sedem let. Upam, da bomo imeli srečno roko, upam, da bomo uspešni. Bo pa zagotovo izjemno tež­ ko izpolniti vse želje, denarja imamo na kmetijskem delu za 1,7 milijarde, želja pa za desetkrat toliko, če malo karikiram. Potem so še zakonodajni poprav­ ki zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o kmetijstvu, kjer je treba marsikaj dopolniti. Res si želimo spremembo v tej smeri, da bi procesi pri zemljiških operacijah tekli hitre­ je, tudi sam sem kmet in zelo dobro vem, kaj to pomeni. Zdaj ko imam priložnost, bi bilo napak, da je ne bi izkoristil. Kaj sovaščani pravijo na tvoj položaj? Nimamo toliko stikov zaradi korone, ampak mi pa čestitajo in se mi zdi, da so ponosni. Kot rečeno, si tudi član občinskega sveta, lokalno dogajanje še vedno spremljaš, kje najdeš čas? Ob prevzemu funkcije sem moral odstopiti, ker gre za nezdružljivost funkcij. Ampak drugače pa sem kan­ didiral zato, ker se na občinskem ni­ voju vendarle odloča o našem življe­ nju, o položnicah za vodo, o kanali­ zaciji, o gradnjah, o načrtih, zato se mi je zdelo prav, da o tem tudi sam kot občinski svetnik razmišljam. Si­ cer sem imel dve prioriteti, vas Polje in kmetijska politika. Tako sem delo­ val, vem pa, da sem bil včasih težek sogovornik, ampak nikoli nisem bil zlonameren ali nesramen, predvsem smo iskali rešitve za naše vsako­ dnevno življenje. Zdaj imate cesto razsuto … Slabša skoraj ni mogla biti. Vas Polje je bila ena od vasi, ki je bila skoraj malo pozabljena. Cesta razpokana, cestne razsvetljave ni bilo. Ko sem postal svetnik, sem že kmalu posre­ doval, da se vsaj to uredi. Dve kritič­ ni mesti v vasi sta bili v popolni temi, zato je bilo treba to urediti. Zdaj smo tudi sredi gradnje kanalizacije, vas živi s to gradnjo, saj se zaveda, da bomo imeli potem tudi mi lepo vas. Ko se asfaltira, ko dobimo tudi ploč­ nike, nato še optiko …. Potem bo pa res življenje bolj kvalitetno. Špela, kako si ti pospremila dejstvo, da je obul ministrske čevlje, ti je bilo kdaj žal, da si pristala na to? Jože je bil že od nekdaj kar zaposlen možak, tudi ko je bil v Novem me­ stu, ni bila samo ta služba, veliko je bilo terenskega dela, tako da težko rečem, da je zdaj kaj drugače. Je pa bolj izpostavljen in s tem prevzema večjo odgovornost, je drug način dela. Super pa se mi zdi, da se drži, da ima proste konce tedna, to je bila moja želja, prejšnja ministrica si tega ni vzela. Jože: To prakso je uvedel minister Dejan Židan, ki v osmih letih svoje­ ga konca tedna ni žrtvoval, razen če ni bilo res nujno. Tako nameravam vztrajati tudi sam. Društveni utrip številka 10, december 2020 Muzej – delite zgodbo! MARIJA KUNSTELJ MUZEJ 1925 je projekt, ki ga opažajo tako tuji bralci kot člani društva; zunanji bralci s prijetnimi odzivi, člani pa tudi s spremembami v gasilskem domu. Nekaj obnovitev in nove opreme potrebujemo za redno delo – ki upamo, da bo kmalu postavljeno v stare tirnice – in za muzejske vsebine. Prav za ta namen vsakokrat povabimo k osebni zgodbi, dragi bralec, bralka. Dobrodošle so osebne izkušnje iz otroštva ali odrasle dobe, iz širšega družinskega okolja ali živ­ ljenja na vasi. Prostovoljske zgodbe ali dobro delo, ki ste ga bili deležni ali podelili sosedu ... pošljite na e-naslov: muzej.1925@gmail.com ali na PGD Šinkov Turn, Koseze 26, 1217 Vodice. Današnja pripoved/zgodba je zapis pionirke, tekmovalke na državnem kvizu Gasilske mladine Slovenije, ki smo ga s pomočjo veliko prostovoljcev izvedli v OŠ Vodice v novembru 2011. K bogatim vtisom je pomagalo delo v njenem domačem okolju, dobra organizacija in rezultat ekipe. V zapisu se skriva tudi podatek o doslej najboljši uvrstitvi naših mladih gasilcev na ravni državnega kviza. Uspelo nam je! Sobota, 19. novembra 2011, je bila za ekipo pionirk, Niko, Zarjo in Majo ter mentorico Lariso prav poseben dan. Dan, ki nam bo za vedno ostal v spominu. Takrat je v OŠ Vodice potekal 10. državni kviz, ki pa je za nas bil prvi. Zgodaj zjutraj smo v domačem gasilskem domu hitro po­ novile praktične vaje, nato pa celo pot do Vodic živ­čno ponavljale vprašanja. Ko smo prispeli, smo se najprej prijavili na tekmovanje, kjer so pregledali naše gasilske knjižice, na roko pa je vsaka tekmovalka dobila posebno štampiljko, ki je bila vidna le pod lučko. Dobile smo tudi štartno številko 61. Odšle smo v telovadnico, kjer smo se fotografirali, saj se tekmovanje še ni začelo. V tem času smo si dobro ogledale orodje, s katerim bomo tekmovale, še posebej vrvi za vozle. Ko je telovadnica postala polna, se je začelo. Za začetek smo vstali in poslušali državno himno, potem pa so sledili govori. Govorilo je veliko po­ membnih ljudi med njimi tudi Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije. Pionirji smo začeli s teorijo, a vprašanja niso bila težka, saj smo imele na koncu 56 točk od možnih 60. Takrat smo bile zelo vesele in postavljalo se nam je vprašanje: Kaj če nam uspe, tako kot je uspelo septembra Urški, Evi in Tadeji na državnem tekmovanju v orientaciji. Časa za pretirano veselje ni bilo, saj smo hitro morale v učilnico, kjer smo pisale gasilski test. Sledili so vozli in tekmova­ nje je postajalo vse bolj napeto. Živčno smo si pripravile vrvi na stojalu, za črto še zadnjič globoko vdihnile, potem pa je sledil sodnikov znak: pozor, zdaj! Hitro smo se spet postavile za črto in sodnike pustile odprtih ust, saj smo postavile najboljši čas celotnega tekmovanja, 3,48 sekun­ de. Vsi so nam ploskali, me pa kar nismo mogle verjeti, da se to dogaja. Malo smo si oddahnile, a hitro zbrale svoje misli, saj je sledila še vaja z gasilskim orodjem, kjer smo morale poiskati pravilen par. Tudi tu nismo bile slabe, a vseeno nismo bile zadovoljne, a naredile smo vse, kar je bilo v naših močeh. Sledilo je kosilo, ki pa nam ni preveč teknilo. Ko so ekipe zaključile tekmovanje, smo se zbrali na zunanjem igri­ šču, kjer so nam policisti s svojimi službenimi psi poka­ zali različne trike. Najbolj nam je bil všeč belgijski ovčar Arni, ki nas je navdušil s svojo igrivostjo in tudi resno po­ licijsko akcijo, a kaj ko so naše misli vedno uhajale k raz­ glasitvi rezultatov, ki smo jo res težko čakale. Pred samo razglasitvijo smo spet poslušali govore, ki so se nam ne­ skončno dolgo vlekli. Pri mlajših pionirjih je nastopilo 32 ekip, zato je kar tra­ jalo, da so napovedali vse. Z vsakim mestom se je naša nervoza le še povečevala, nismo in nismo mogle ostati pri miru. Pred napovedjo četrtega mesta smo globoko vdih­ nile, saj si tega nehvaležnega mesta res nismo želele. Ko nas še vedno niso poklicali, smo začele kričati, saj smo 17 Društveni utrip 18 številka 10, december 2020 vedele, da smo med prvimi tremi. Napovedali so tretje mesto in bilo je še bolj napeto, saj tudi na tem mestu nismo pristale me. Zdaj je bilo le še vprašanje prvega ali drugega mesta, Pijava Gorica ali Šinkov Turn, ki je tudi organizator državnega tekmo­ vanja. Ko so napovedali drugo me­ sto, smo začele na ves glas kričati. Bile smo namreč prve!! To pomeni, da smo DRŽAVNE PRVAKINJE. Od­ šle smo na oder po medalje in velik pokal. Prireditelj nam je izročil vreč­ ko s priložnostnimi darili za vse tri tekmovalke in mentorico. Dobile smo tudi vodiške preste in lep ste­ klen kozarec z logotipom kviza. Vsi so nas fotografirali in nam čestitali. Bilo je neverjetno! Za nagrado nam je predsednik društva Andrej Pirc kupil spominek: vsaki tekmovalki enega kužka s šalom in rutko, na katerem je bil napis 10. državni kviz gasilske mladine Slovenije, Vodice 2011. Nato smo se vsi ponosni in z velikim na­ smehom na obrazu odpravili proti domu. Nika Pirc, 11 let, mlajša pionirka PGD Pijava Gorica Skrčeno delo društva v letu »Korone« CILKA ŠUŠTAR ARHIV DRUŠTVA Že nekdaj so govorili: »Če je nekaj prelepo, se rado pokvari!« In letos se je prav zares. Zgodaj spomladi je našo deželo, pravzaprav cel svet, zaobjel novi koronavirus, Covid-19. Ta je društvom popolnoma prekrižal načrte za izvedbo plana dela za leto 2020, ki so ga sprejeli na Občnem zbo­ ru, če so ga le pravočasno izvedli. Člani folklorne skupine našega društva, Društva narodnih noš in kočijažev Ob­ čine Vodice, smo osmega februarja z nastopom v Kranju, na Prešernovih dneh, s plesom »Preplet vodiške preste« odprli sezono. Petega marca letos smo v dvorani na Skaručni sklicali in izvedli letni Občni zbor. Predsednik je v svojem poroči­ lu omenil vse društvene dejavnosti, ki smo jih opravili v letu 2019. Izvedenih je bilo veliko nastopov folklorne skupine, ki vsako leto osvoji novo koreografijo in se z njo predstavi. 477 članov našega društva pa se je udeležilo 44 prireditev v občini Vodice in po celotni Sloveniji. V letu 2019 smo torej v celoti izpolnili plan dela. Ker pa je bilo v našem društvu letošnje leto leto volitev, smo člani na letnem zboru, po predlogu Upravnega od­ bora, še za en mandat potrdili dosedanjega predsednika Antona Burgarja. V upravnem odboru in drugih odborih pa je prišlo do nekaterih sprememb. Na zboru smo tudi za letošnje leto sprejeli kar obsežen plan dela. Žal pa je sredi marca prišlo obvestilo, da so zaradi virusa prepove­ dana vsa druženja in uporaba dvoran, s tem pa so seveda odpadle vse vaje in nastopi. Odpovedanih je bilo nemalo nastopov, prav tako je bilo odpovedano srečanje, ki ga or­ ganizira Javni sklad Republike Slovenije. Prvič smo bili prijavljeni tudi na »Fax-Dance« folklore v Rovinju na Hr­ vaškem, vendar je žal odpadlo tudi to. V mesecu marcu je tako društveno življenje za nekaj časa skoraj obstalo. V juliju in avgustu je posijalo nekaj sonca tudi za naše društvo, kajti neugodne razmere so se nekoliko umirile. Nekatere omejitve so se sprostile in tako se je nekaj čla­ nov našega društva lahko udeležilo slovesnih novih maš v Jaršah pri Domžalah in v Šentvidu pri Stični. Slovesni zlati maši pa sta bili v Lahovčah na Gorenjskem in v Čr­ nem vrhu nad Polhovim Gradcem. Prav tako se je nekaj članov udeležilo poroke člana našega društva ter prazno­ vanja petdesetega rojstnega dne članice folklore. Nato pa je društveno delo spet popolnoma obstalo. Virus se je v še večji meri vrnil ter člane društev in občane prikoval na domači naslov. S spoštovanjem vseh občinskih navodil in navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje člani društva močno upamo, da kmalu pridejo boljši časi. Društveni utrip številka 10, december 2020 SD Strahovica v letu 2020 Le delna realizacija plana DARE BORČNIK ARHIV DRUŠTVA Leto 2020 bo zabeleženo kot posebno leto. Nič kaj novega nisem povedal. V izboru za besedo leta bo vsekakor zmagovalna virus, korona ali kaj po­ dobnega. Na drugem mestu mogoče Trump. Lani, na primer, je zmagala beseda podnebje, predlani pa čebela. Bolj prijazno. Vsekakor bo visoko na lestvici tudi besedica »odpadlo« oz. »odpoveda­ no«. Vsebinsko sta omenjeni besedi zaznamovali tudi realizacijo letne­ ga plana v Smučarskem društvu Strahovica. In leto 2020 pri nas ni nameravalo biti čisto običajno leto. Leta 1949 je bilo namreč ustanovlje­ no Smučarsko društvo Strahovica, ob tej priložnosti smo lani ob praznova­ nju 70. obletnice društva že prejeli plaketo Občine Vodice, slavnosti ob tem dogodku pa smo želeli združiti s pripravo slavnostnega občnega zbora v marcu 2020. Ob tej priložnosti smo pripravili zanimiv in bogat program, Zbornik, vse je bilo pripravljeno za praznovanje, prišel je marec …, pre­ ostalo vemo. Smo pa delo v letu 2020 začeli s polno paro, uspešno je bil pripravljen novoletni tečaj za najmlajše, na Krvavcu smo gostili 52 tečajnikov, drugi tečaj, s 30 udeleženci, med zimskimi počitnicami, smo zara­ di snežnih razmer selili v Kranjsko Goro. Prav v zadnjih dneh »svobode« smo v marcu na Krvavcu pripravili še društveni veleslalom za Memori­ al Janeza Seršena, potekale so tudi vse druge redne aktivnosti, treningi, vadba v telovadnici … Potem pa so sledile odpovedi. Najprej že omenje­ ni slavnostni občni zbor, kolesarski sejem, odpoved vseh balinarskih tek­ movanj … Ob pričakovanem spro­ ščanju ukrepov smo se pripravljali na že 39. (!) gozdni tek po Rašici, a v začetku junija dovoljenja za izved­ bo od UE Ljubljana nismo dobili. Enako so svoje teke odpovedali tudi preostali trije soorganizatorji tekov za junijski tekaški pokal. Nekoliko smo zadihali v začetku jeseni, skoraj v celoti smo izpeljali vsa balinarska tekmovanja; mimogrede, po lanskem prvem mestu v ligaškem tekmovanju vrh lestvice v II. Ligi OBZ Ljubljana zasedamo tudi po desetih krogih v sezoni 2020/2021. Kaj vse je zaradi priporočil in ukrepov vlade odpa­ dlo v jeseni? Kolesarski kronometer na Rašico, Seškov memorial, seveda tudi jesenski izlet, letos je bila naša tarča Obala s Koprom. In že je bila pred nami zima, »naš letni čas«! Ob še vedno trajajočih ukrepih je za nami planirani datum za smučarski sejem, ki se je zadnja leta res lepo »prijel«, žal slabo kaže tudi tečaju smučanja, ki ga izvajamo v času no­ voletnih počitnic. Vendar še nismo čisto obupali, mogoče bo sejem smi­ selno pripraviti tudi še v januarju? Se pa na našem objektu v letošnjem letu ni spalo. Občina Vodice je pristo­ pila k sanaciji ceste do lovske koče, od našega »otoka« naprej, saj so številna neurja dodobra uničila tudi našo do­ vozno cesto do koče. Ob tej priložno­ sti smo aktivno pristopili k projektu tudi sami. Poleg del na samem cesti­ šču smo uredili brežino nad cesto, ki pelje k lovcem, na vrhu pa podobo celostno lepo zaključili z lično ogra­ jo, ki smo jo imeli zaradi prometne varnosti tudi sicer v načrtu. Trenu­ tno vas še ne moremo povabiti, da se oglasite pri nas (tudi koča je seveda zaprta), pa velja povabilo: vzemite si čas za sprehod na Rašico in si mimo­ grede oglejte tudi nove pridobitve v ŠC Strahovica. 19 Društveni utrip 20 številka 10, december 2020 Tako malo je potrebno, da nekoga razveselimo HEDVIKA ROSULNIK V tem posebnem decembru smo želeli z drobnimi pozornostmi razveseliti čim več ljudi. Lepo je dajati, podarjati, nasmehe, ročno izdelane izdelke. V novembru je bil vrtec odprt le za nujno varstvo, zato so zaposleni doma z dobro voljo izdelovali voščilnice, barvali stekleničke, šivali … Vsem članom DU Vodice in DU Bukovica – Šinkov Turn smo podarili simbolična darila, pobarvane stekleničke z razkužilom. Tako smo želeli starejše vzpodbuditi k redni uporabi razkužila in na ta način krepiti medgeneracijske vezi. Vzgojiteljice so izdelale več kot tisoč voščilnic. Ne­ kaj smo jih, kot običajno, podarili Občini Vodice, Karitas, druge bodo razveselile starostnike v bližnjih domovih za ostarele. V času epidemije smo starše povabili, da doma zbirajo otroške risbe. Risbe, ki so nastale doma in v vrtcu, bodo potovale k starejšim. Seveda se bomo v teh praz­ ničnih dneh spomnili tudi naših upokojenih delavcev. Z Naj praznični čas vse slabo odnese, srečo, zdravje novo leto naj prinese. Želimo vam lepe praznike v družinskem krogu. Otroci in kolektiv vrtca Škratek Svit Vodice Ravnateljica Hedvika Rosulnik zunanjo dekoracijo centralnega vrtca smo želeli pričara­ ti praznično vzdušje za naše najmlajše. Tem je posebno presenečenje pripravil tudi Miklavž. Ker ima tudi Boži­ ček več časa, že šiva in pakira za pridne vrtčevske otroke. Kmalu bo zadišalo iz naše kuhinje po potici in piškotih. Vsi upamo, da se lahko vrnemo v vrtec, kjer ujamemo praznično vzdušje, prijatelje. Otroci iz vrtca Skaručna in Utik se bodo razveselili novih igral, ki jih je na igriščih postavila Občina Vodice, v okviru projekta: LAS Za mesto in vas. Sveti Miklavž kljub omejitvam našel pot do družin NADA KOKALJ Sveti Miklavž je skupaj z angelom in parkljem dolgo premišljeval, kako naj letos obišče družine, če pa ne more priti na obisk, kot do sedaj prihaja že vrsto let. In se je domislil in prosil za e-pomoč v Kulturno prosvetnem društvo Šinkov Turn. Na predvečer svojega godu je obiskal čez 20 otrok, jih nagovoril in povprašal. Vprašanja so bila prav težka. Ali so bili otroci kaj pridni? Ali je pouk matema­ tike preko različnih povezav bolj la­ hek ali bolj težak od tistega v razredu? Ali sta ati in mami tudi pridna? Kdaj se je rodil g. nadškof Stanislav Zore? In še marsikaj drugega je zanimalo svetega Miklavža. Otroci so z njegovo pomočjo zmolili kakšno molitvico ali pa zapeli in zaplesali, pokazali so mu risbice in obljubil je, da jih bo priho­ dnje leto gotovo vzel. Sveti Miklavž je tudi pomeril, tako na zoomovo oko, Društveni utrip / Dogodki številka 10, december 2020 koliko je kdo zrastel v tem letu in na svojo palico naredil novo zarezo. In ker so vsi otroci vsaj malo zrasli in ker so bili pridni, jim je pustil nekaj daril pred vrati, nekaj jih je hudomu­ šno skril, da so jih otroci morali po­ iskati, večino pa jih je prinesel ponoči, ko so vsi otroci, veliki in mali, mirno spali. Skrb za urejeno okolico je timsko delo TAMARA VIDIC PERKO, JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA D. O. O. Ravnanje z odpadki je timsko delo Voke Snage, ki skrbi za zbiranje odpadkov in njihovo pot v predelavo, ter občank in občanov, ki ste ključni pri tem, da nastane manj odpadkov, za tiste, ki nastanejo, pa ustrezno poskrbite. Obveznost vseh občanov je, da svoje odpadke pravilno ločujete in jih od­ lagate v ustrezne zabojnike. Pri tem si lahko pomagate z e-abecednikom odpadkov na www.mojiodpadki.si. Na nepravilno ravnanje z odpadki vas bo z obvestilom na zabojniku opozorila Voka Snaga, za ponavlja­ joče se nepravilno ravnanje pa lah­ ko medobčinski inšpektorat, ki je pristojen za nadzor, izda tudi globo. Kadar imate bioloških in/ali meša­ nih komunalnih odpadkov več kot običajno, jih lahko pospravite v 50ali 100-litrske tipizirane vreče Voka Snage in jih na dan odvoza postavite zraven ustreznega zaboj­ nika. Naenkrat lahko pripravite do pet vreč, pri čemer teža posamezne vreče ne sme presegati 10 kilogra­ mov. Vreče so naprodaj prek spleta (www.vsezaodpadke.si/vokasnaga) in v Centru ponovne uporabe na Pov­šetovi 4 v Ljubljani. Zadnje čase se poleg zabojnikov na številnih lokacijah nabirajo odpadki, ki spadajo v zbirni center oziroma je zanje treba naročiti kosovni odvoz, številni odpadki pa so namesto v zabojnike odloženi poleg njih. Od­ laganje odpadkov poleg zabojni­ kov je prepovedano. V zbirnih centrih odpadke sprejema­ jo brezplačno, za nekatere pa veljajo količinske omejitve, in sicer za grad­ bene odpadke in izolacijske gradbe­ ne materiale (0,5 m3), pnevmatike (5 gum), kosovne odpadke (3 m3), zeleni odrez (1,5 m3), salonitne plo­ šče (evropaleta do višine pol metra) in pohištveni les (2 m3). Gradbene odpadke in izolacijske gradbene ma­ teriale ter salonitne plošče spreje­ majo samo v Zbirnem centru Barje. Pnevmatike spomladi in jeseni (po predhodni najavi v občinskih obči­ lih) zbirajo v Zbirnem centru Vodi­ ce, sicer pa ves čas v Zbirnem centru Barje. ZAČASNI ZBIRNI CENTER VODICE ob sredah od 13. do 16. ure ob sobotah od 9. do 12. ure ZBIRNI CENTER BARJE od 1. novembra do 31. marca: od po­ nedeljka do sobote od 6. do 18. ure od 1. aprila do 31. oktobra: od pone­ deljka do sobote od 6. do 20. ure Zbirni centri so ob praznikih zaprti. Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat na leto brezplačen, uporabniki pa ga naročite, ko ga potrebujete. To sto­ rite tako, da izpolnite e-naročilnico na www.mojiodpadki.si, izberete da­ tum znotraj razpisanega pomladne­ ga ali jesenskega termina ter počaka­ 21 Dogodki 22 številka 10, december 2020 te na klic, da se dogovorite o podrob­ nostih odvoza kosovnih odpadkov. Občinska zakonodaja določa, da mo­ rajo vsi uporabnikovi zabojniki, tudi tisti za embalažo in papir, stati na zasebni površini. Zabojnik na dan odvoza do 6. ure zjutraj postavite na prevzemno mesto, to je na rob javne površine, kjer se smetarsko vozilo lahko ustavi in izprazni zabojnik. Na odvoz odpadkov vas lahko en dan prej opozori brezplačen SMS­ -opomnik. Nastavite si ga na spletni strani www.mojiodpad­ ki.si prek aplikacije Moji odvozi. Več informacij na www.voka­ snaga.si in www.mojiodpadki.si. Lahko jim tudi pišete na vokasnaga@ vokasnaga.si ali pokličete v Center za pomoč in podporo uporabnikom na telefonsko število 01 477 96 00. Leto, ki odhaja KARMEN JANČAR Za večino od nas je bilo leto 2020 nenavadno, saj nam do letošnjega leta ni bilo treba nositi mask, nismo bili zaprti v občine, nihče nam ni določal, do katere ure moramo biti doma in nismo ostali brez zaposlitve začasno ali za vedno. Močno si želim, da bi leto, ki prihaja, prineslo več vese­ lja med ljudi, da bomo močnejši, si medsebojno pomagali in zgladili spore, ki so prišli med nas in nas razdvajajo v medosebnih odnosih in tudi kot narod. Odpri oči, neznano Novo leto, odpri oči, prijazno nas poglej, postani naš prijatelj, Novo leto, daj nam roko in vodi nas naprej, popelji nas po najbolj varni poti in daj nam upanja in daj moči, da skupaj pridemo v srečnejše čase miru, dobrote, sprave med ljudmi. (Svetlana Makarovič) Dragi bralci! Pogrešam vas! Vaše prijazne besede in kle­ pet! Vaše veselje, ko dobite knjigo, ki ste jo želeli ali jo na novo odkrili. Že komaj čakam, da se vrnete v knjižnico, in da spet stečejo prireditve, delavnice in pravljice. Upam, da bo leto 2021 prijaznejše z nami in da se kmalu vidimo v knjižnici! Dogodki številka 10, december 2020 Dan slovenske hrane v luči epidemije BRANKA ĐUKIĆ V luči aktualnega epidemiološkega dogajanja je imel dan slovenske hrane, ki smo ga praznovali 20. novembra, letos zagotovo velik pomen. V času, ko smo doživeli zapiranje državnih in občinskih meja, ko je na trgovskih policah za krajši čas zmanjkalo kvasa in pecilnega praška, ko ni več samoumevno, da za prehrano šolajočih se otrok in mladostnikov v času pouka poskrbijo v šolski kuhinji, ko malica za zaposlene ni povsod na dosegu roke, ugotavljamo, da hrana predstavlja najpomembnejšo družbeno dobrino. Prednosti slovenske oz. lokalno pri­ delane hrane so splošno znane: večja dostopnost, višja hranilna vrednost, manj dodanih aditivov, krajše tran­ sportne poti, ohranjanje delovnih mest na podeželju, zagotavljanje sa­ mooskrbe v državi ipd. Ni potrebe po dodatni reklami. Je pa v trenutnih razmerah, ko zara­ di epidemije znova »ostajamo doma«, smotrno posameznika in družine spodbuditi k aktivnemu vedenju pri zagotavljanju lastne prehranske var­ nosti. Letos smo tako povabili k razmisleku o lastnih oz. družinskih prehranje­ valnih navadah: • Ali v vsakodnevnih priložnostih upoštevamo pravila zdrave pre­ hrane? • Ali zaužijemo vsaj en skupen obrok dnevno v krogu vseh dru­ žinskih članov? • Ali je obrok pripravljen v »domači kuhinji« v sodelovanju in z name­ nom druženja z bližnjimi? • Kako velik delež živil iz slovenske pridelave oz. predelave izbiramo? • Koliko tradicionalnih slovenskih jedi znamo našteti in koliko le­ -teh znamo tudi pripraviti? • Kako bogate kuharske veščine bomo starši prenesli na svoje otroke? Večkrat si vzemimo čas, da skupaj s svojimi otroki pripravimo obrok po tradicionalnem slovenskem receptu iz slovenskih surovin. Ob tem pripo­ vedujmo, kako se je prehrana naše­ ga otroštva razlikovala od prehrane naših otrok. To je tudi priložnost, da se s pomočjo sodobne informacijsko­ -komunikacijske tehnologije »odda­ ljeno« povežemo z babicami in dedki in jih povabimo v našo pripoved. Pogostejši odvoz odpadkov? JAVNO PODJETJE VOKA SNAGA D.O.O. Javno podjetje VOKA Snaga se je odzvalo na pobudo občank in občanov, da bi v času epidemije prišlo do pogostejšega praznjenja zabojnikov za mešane odpadke in odpadno embalažo. V odgovoru takole zapišejo: »Med ponedeljkom in petkom ni možnosti, da bi komunalno podjetje zagotovilo dodatne odvoze, saj bi se s tem porušil urnik odvozov na celotnem območju JP VOKA SNAGA; morebitna dodatna praznjenja bi bilo mogoče organizirati kvečjemu ob sobotah. Dodatni odvozi bi bremenili vas, vse občane in občanke, in sicer bi se pove­ čali zneski na položnicah za ravnanje z odpadki. Poudariti je treba, da bi morebitna začasna povečana pogo­ stnost praznjenja zabojnikov veljala za celotno občino in ne samo za posa­ mezne uporabnike, ki bi si to storitev želeli »naročiti«.« Da se odpadki ne bi preveč nabirali na naših domovih ali da ne bi prihajalo do nepravilnega kopičenja kje v nara­ vi, nas v komunalnem podjetju pozi­ vajo, da so za občasno povečane količi­ ne mešanih komunalnih in bioloških odpadkov »na voljo 50- ali 100-litrske tipizirane vreče JP VOKA SNAGA, ki jih na dan odvoza postavite zraven ustreznega zabojnika. Vreče so napro­ daj prek spleta www.vsezaodpadke. si/vokasnaga«. V JP VOKA SNAGA se zavedajo, da se mnogi ljudje v teh časih soočajo s številnimi stiskami in težavami, a prosijo, da tudi v teh časih ohranite spoštljiv odnos do sokraja­ nov in svoje okolice. Vzdržujmo čisto­ čo in urejenost na vseh prevzemnih mestih in tudi na eko otokih. 23 Dogodki 24 številka 10, december 2020 Z majhnimi koraki do boljšega sveta AJDA BATISTIČ OSEBNI ARHIV Razredne ure so v času šolanja na daljavo pravi izziv. Teme, ki bi jih z otroki odpirali v razredu, so se preselile za računalniške zaslone, vendar brihtnih glavic to ne ustavi. V petek, 20. novembra, smo praznovali svetovni dan otrok. Pogovarjali smo se o otrokovih pravicah, o pra­ vicah, ki so zaradi korone omejene, prisluhnili smo va­ ruhu človekovih pravic Petru Svetini in se zamislili nad svetom, v katerem bivamo. Razmišljali smo, kako lahko vsak izmed nas pripomore k boljšemu svetu in svetlej­ ši prihodnosti. Po ogledu kratkega filma, v katerem so otroci iz tujine že dali nekaj koristnih nasvetov, smo se odločili, da bomo prihodnji teden še posebej skrbeli za naš planet. Učenci so nanizali nemalo zamisli, kako bodo svojo nalogo opravili. Nekateri so se odločili, da bodo varčevali z elektriko, in sicer tako, da ne bodo prižigali luči in televizije, drugi so se do babic in dedkov namesto z avtomobilom odpeljali s kolesom, spet tretji so očistili vodiško okolico in na žalost pobrali nemalo smeti, sa­ dili so drevesa, uporabljali vrečke iz blaga itd. Otroci so bili zgroženi tudi nad dejstvom, da nekateri odpadke še vedno odlagajo v (tuj) gozd, namesto da bi jih odpeljali na odpad. Na prihodnji razredni uri so učenci pokazali fotografije, kjer uresničujejo zastavljene cilje. Ugotovili smo, da bomo svet spremenili na bolje, če bomo vsi vestno in zavestno pristopali k tej pereči problematiki. Vsak korak šteje! Odbije polnoč in leto mine, podarja izkušnje, uspehe, spomine ... Odbije polnoč, poti so odprte, za upe, želje in nove načrte. Vesel Božič in srečno, zdravo in uspešno novo leto 2021 vam želijo člani PGD Zapoge Križanka številka 10, december 2020 25 Koristno 26 številka 10, december 2020 Naj zadiši po praznikih NATALIJA GOLOB Naj se v decembru iz vaše kuhinje vije vonj po pristni domačnosti. Chefa Gregorja Rodeta iz Šinkovega Turna smo zaprosili za tri recepte, ki vam bodo pričarali praznično vzdušje. Gregor je ustvarjalec pregrešnih sladkosti in kreativni vodja gostinske verige Kaval Group, ki se ji je pridružil leta 2007. Prav tako je tudi član slovenske kuharske reprezentance. Nam se že cedijo sline. Pa dober tek. Mehki medenjaki Sestavine: • 550 g moke • 180 g sladkorja v prahu • 160 g masla • 5 g pecilnega praška • 5 g sode bikarbone • 2 jajci • 140 g medu • 2 žlički cimeta • ½ žličke mletih klinčkov Postopek: v posodi zmešamo odmer­ jene količine moke, sladkorja v prahu, pecilnega praška, sode bikarbone, ci­ meta ter klinčkov. Med in maslo ne­ žno segrejemo na največ 40 stopinj, nato dodamo 2 jajci in vse skupaj pre­ mešamo v homogeno maso. Dobljeno zmes med mešanjem vlivamo v prej pripravljeno mešanico suhih sesta­ vin približno 5 minut. Ko se vse sku­ paj dodobra vmeša, zmes prestavimo na prozorno folijo in jo pustimo sta­ ti čez noč v hladilniku, da se ohladi. Naslednji dan oblikujemo približno 25 gramov težke kroglice, ki jih nato pečemo v ogreti pečici na 180 stopinj približno 12–15 minut do zlato rja­ ve barve. Medenjake lahko poljubno okrasimo s sladkorjem v prahu in li­ mono. Dekor pripravimo tako, da vza­ memo približno 50 g sladkorja v pra­ hu in po kapljicah dodajamo limonin sok v sladkor, dokler ne dobimo goste tekoče zmesi. Tekočino prestavimo v dresirno vrečko in z njo medenjake poljubno okrasimo. Bananin kolač Sestavine: • 60 g kristalnega sladkorja • 360 g zrelih banan • 20 g pireja pasijonke • 200 g rjavega sladkorja • 80 g cvetličnega medu • 5 jajc • 250 g masla • 270 g gladke moke • 10 g pecilnega praška • 100 g mlečne čokolade • 200 g bananinega čipsa • 100 ml rastlinskega olja • 350 g temne čokolade Postopek: v kozico stresemo sladkor in ga na srednji temperaturi med me­ šanjem z vilicami počasi segrevamo, da se stopi. V tako pripravljen karamel dodamo 260 gramov pretlačenih zre­ lih banan, in med mešanjem kuhamo še približno 5 minut, nato počakamo, da se zmes ohladi. Medtem v posodi stepemo pire pasijonke, rjavi sladkor, med in tekoče maslo. V zmes vlijemo že pripravljeno banano s karamelo. Med mešanjem počasi dodajamo jajca. Gladko moko in pecilni prašek prese­ jemo in po žlicah dodajamo v maso, da se ta zgosti. Na koncu vanjo vmešamo še 100 gramov mlečne čokolade, 100 gramov bananinega čipsa ter 100 gra­ mov zrelih narezanih banan. Zmes nato vlijemo v okrogli alu pekač (po­ tička) in jo pečemo približno 30–35 minut na 170 stopinjah Celzija. Ohla­ jen bananin kolač na koncu oblijemo še s čokoladnim oblivom, pripravlje­ nim iz temne čokolade, rastlinskega olja ter 100 gramov na drobno sese­ kljanega bananinega čipsa. Kakavov diamant po recepturi chefa Gregorja Rodeta Sestavine: • 150 g malih čokoladnih kapljic • 250 g kristalnega sladkorja • 240 g masla • 3 jajca • 400 g moke • 40 g kakava v prahu • 6 g pecilnega praška Postopek: maslo in kristalni sladkor stepemo, nato penasto umešamo jaj­ ca. V dobljeno zmes počasi vmešamo še suhe sestavine (moka, kakav, pecil­ ni prašek, čokoladne kapljice), ki smo jih predhodno zmešali skupaj. Maso umešavamo približno 5 minut, da se vse sestavine lepo povežejo. Ohlaje­ no maso zvaljamo v 4 cm dolge in 10 cm debele valje, ki jih nato povaljamo v kristalnem sladkorju. Valje režemo na približno 1 cm debelo, nato pa jih zložimo na pekač z odmikom enega prsta. Pečemo 20 minut na 160 stopi­ njah Celzija. Koristno številka 10, december 2020 Kje pa vas jezik žuli? ? Ste že spekli potico? Le specite jo! AJDA BATISTIČ Kot je nekaterim težka peka potice, je komu zagotovo tež­ ka tudi uporaba velelnika. Velelnik je glagolski naklon, s katerim ukazujemo oz. velevamo, prepovedujemo in vabimo. Velelnik tako uporabimo, ko želimo, da nek­ do zapre vrata (Zapri vrata!), ko nekoga povabimo k sebi (Pridi na moj rojstni dan.) ali ko ne želimo, da kdo hodi po travni zelenici (Ne hodi po travi!). Največkrat pa se zadrega pojavi, ko želimo velevati z gla­ goli, ki se v nedoločniku končajo na –či (npr. speči, teči, reči, streči, peči, striči). Tem glagolom v velelniški obliki strešica odpade. Tako bi torej rekli Speci potico!, Teci povedat, kdaj se je zgodilo., Reci že, kaj te moti. itd. Zaradi pogovorne uporabe lahko pride do napak tudi pri nekaterih drugih glagolih, na primer vzeti in postlati. Če nam nekdo reče Vzami izrečeno dobronamerno., je ve­ lelnik uporabil napačno in ga dobronamerno lahko po­ pravimo. Pravilno bi bilo Vzemi izrečeno dobronamerno. Drugi glagol velikokrat uporabijo starši, ko želijo, da nji­ hovi otroci posteljejo posteljo. Če želite, da vaš otrok to stori, mu ne recite Postlej svojo posteljo!, temveč Postelji svojo posteljo. Teci povedat, kaj se je zgodilo! Poleg tega, da smo uporabili glagol teči v velelniški obliki, smo mu dodali glagol v namenilniku. Tudi tu pogosto­ krat prihaja do težav, saj ne vemo, ali uporabiti nedoloč­ nik ali namenilnik. Nedoločnik je glagol v svoji osnovni obliki in se konča na –ti (zapreti, piti, jesti, pogledati …) ali na –či (teči, peči, speči …), namenilnik pa je glagol, ki se konča na –t (zapet, pit, jest, pogledat …) ali na –č (speč, teč, peč …). Najpreprosteje si je zapomniti, da namenilnik uporabi­ mo, ko se (kot pove že samo poimenovanje) namenimo nekam. Stoji torej ob glagolih premikanja. Primeri: Grem obiskat prijatelja., Teci pogledat, kdo prihaja., Pojdi speč piškote., Skoči zaklenit vhodna vrata. Ob vseh drugih glagolih uporabimo nedoločnik. Primer: Moram razmisliti o tvojih besedah., Želim razumeti, kaj se je zgodilo., Hočem narediti, kot je prav. Upam, da boste v prazničnih dneh, ki so pred nami, želeli povedati svojim najbližjim, kako radi jih imate, in da se boste ob vsej dobri hrani le namenili odit na kak dolg sprehod. Tvoj smeh živalim in ljudem ne bo povzročal tesnobe, strahu ali trpljenja. Nemirno leto si zasluži miren zaključek. Hvala, ker ne pokaš petard. VSEM ČLANOM IN ČLANICAM DU BUKOVICA – ŠINKOV TURN ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2021 UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA 27 Obvestila 28 številka 10, december 2020 Vse želje, ki letos še niso izpolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem naj letu dobijo polet, naj čim prej izpolni se njihov obet! Vam želimo gasilci Gasilske zveze Vodice PGD POLJE 1921-2021 Vsem gasilkam, gasilcem ter občanom Polja, Skaručne, Vojskega, Povodja in ostalim želimo lepe prihajajoče praznike predvsem pa zdravo in varno leto 2021. UO PGD POLJE Smo v najlepšem mesecu v letu, v mesecu decembru. Naša mesta in vasi so praznično okrašene. Svetloba, ki jo zaznamo v večerni meglici, nam daje upanje, da se življenje vrne v običajne razmere. Adventni čas nas vodi, da se s hvaležnostjo spomnimo vseh minulih dni in dobrih ljudi. Daje nam možnost in priložnost, da se pripravimo na leto, ki prihaja. Čar božično-novoletnih praznikov naj vas spremlja skozi vse dni novega leta. Želimo vam zdravja, miru, sreče, uspešno delo, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Sodelavke in sodelavci Župnijske karitas Vodice Spoštovane članice in spoštovani člani KO ZB Vodice, spoštovane občanke in spoštovani občani, v prihajajočem letu vam želimo veliko optimističnih in vzpodbudnih trenutkov ter dobrih priložnosti, predvsem pa veliko osebnega zadovoljstva, obilo dobre volje, topline in zdravja. Želimo vam prijetne praznike in srečno v letu 2021. Odbor KO ZB Vodice. BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN LETO 2021 VAM ŽELITA OO NSI VODICE IN SVETNIŠKA SKUPINA NSI Turistično društvo Vodice Spoštovani prijatelji ! Ob novem letu imamo eno posebno željo za vse vas in za vse nas : Naj se vrnejo stari dobri časi, kot so bili v letih, ko je nastala tale čestitka. To je bilo davno leto 1930. Ne vem, kako je bilo takrat, vendar so mi povedali, da ni bilo takrat še vseh teh novotarij in tega hitenja skozi življenje, kot sedaj, tedaj so se ljudje še srečevali in spoštovali. Obvestila 29 številka 10, december 2020 Ni besed več tvojih ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, ki kaže nam življenja pot. ZAHVALA V 91. letu je zaspal v večni pokoj naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric FILIP ZMRZLIKAR iz Kosez Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste se mu poklonili v slovo, hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste mu lajšali in polepšali jesen življenja. Zahvala župniku g. Francu Mervarju, pogrebni službi, pevcem, Društvu upokojencev Bukovica Šinkov Turn in Gasilskemu društvu Šinkov Turn za zadnji poklon in besede slovesa. Vsi njegovi IZID GLASILA Naslednji Kopitarjev glas izide 27. 01. 2020. Obvestila 30 številka 10, december 2020 K NJ I Ž N E N OVOSTI Strokovno gradivo za odrasle Leposlovje za odrasle Salecl, Renata: Strast do nevednosti: kdaj in zakaj ne želimo vedeti (psihoanaliza) Sparks, Nicholas: Vrnitev (družbeni roman) Setterwall, Caroline: Držimo pesti (družbeni roman) Chia, Mantaka: Notranji smehljaj: okrepite energijo či in privabite radost v svoje življenje (taoizem) Tuti, Ilaria: Cvetje nad peklom (kriminalni roman) Leposlovje za otroke in mladino Arko, Andrej: Naš Astor (slikanica) King, Stephen: Pomlad, poletje, jesen in smrt: drugačni letni časi (kriminalni roman) Rowland, Lucy: Puhasti Niko. Božičkov maček (slikanica) Foley, Lucy: Na lovu (kriminalni roman) Kraljič, Helena: Predilnica nitk (slikanica) Godler, Jure: Casino Banale (kriminalni roman) Vidmar, Janja: Pisma Božičku (zgodbice) Marly, Michelle: Maria Callas: največja pevska diva svojega časa in drama njene ljubezni (biografski roman) Sivec, Ivan: Sedem zlomljenih vrtnic: zgodbe grenke usode s toplimi žarki svetlobe (spomini) MacDonald, Alan: Umazani Berti in pajek! (zgodbice) Strokovno gradivo za otroke in mladino Vukotič, Jaka: Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci dobili prvo res dooooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo) (zgodovina) Glück, Louise: Onkraj noči (poezija) Nobelova nagrajenka za literaturo 2020 Prometna nesreča, voznik tovornega vozila, ki je trčil v obcestni objekt, je pobegnil. Prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti, povzročitelj dobil plačilni nalog. Pozabljena gotovina na bankomatu. črna kronika Poročilo za obdobje 19. 11. 2020 – 10. 12. 2020 Tatvina motornega kolesa in pnevmatik s platiščem. Nenadna smrt. Povožena divjad. KRIMINALITETA PROMETNE NESREČE DRUGI DOGODKI Obvestila številka 10, december 2020 051 684 253 Psihosocialna pomoč ob stiski: psiholoska.podpora. covid19@zd-lj.si SREČNO V LETU 2021 VAM ŽELI UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA V decembru prižiga se tisoč luči, v decembru se ulica svetlo blešči. V decembru na božični jelki svetloba žari, vam pa že­ limo, naj ima novo leto tople in modre oči. Toplini vsa vrata naj Božič odpre, naj se srečno obdobje za vse vas začne. To je čas, ko se želje po sreči in zdravju, selijo iz srca v srce. V Novem letu naj bo Vaše življenje usmerjeno k najvišjim ciljem, ki delu in sprostitvi daje pravo vrednost, zavest, da življenje ni naključno in zaman. Naj Vas tudi v letu 2021 povezujejo lepe misli in iskrene želje, da skupaj obogatimo življenjski vsakdan. S R E Č N O 2021 vam želimo Pevke in pevci MePZ Biser 31 UTRINKI MESECA