PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE year XVII. Wz ^^•srSÄrr {rr&^VÄrft»: chu*«* nu »»Mj*, as. tut»** (Aug. as), i ne 1111 'IBlL** stev.-number 200. profiitd 1st fci t IM. am W Ort. S, 1*1?. «elUrtwi mm J«m 14. Mil sairTir" ¡VIG AŠVAGAR-10 VODITELJEV IIHAJAMA DAN? , 80 MOOOÔI SAMO POTE-PïOrESUONALKIH POLI-r TlCAEJIVÎ »reden bodo volitve končan«, bo delavstvo na jasnem. fuhington, D. 0. (Federated ' ,.) — Ko so vprašali v glav-, itanu demokratične atranke erjenika za publicistiko, ali je 0i ue, da ae jo L. Berry, prednik tixkarskc organizacije iz-tl i» Davisa, jo poverjenik re-d« ne more potrditi vesti, da Treinifna, toda on verjame, da i reinicna. urniki ameriško federacijo • n* morejo verjeti, da je vest Da. Oni naglaaajo, da je storil obljubo, da ostane »t političnemu programu Ame-ke delavske federacije. Prejeli smo, ki je datirano i dne 15. i, v katerem opisuje, kako so jnli za podpredsedniško kan-aturo v demokratični stranki. v svojem pismu: "Platna je slabotna in ae v glav-izogiba vprašanj, ki ao pred dom. Predsedniški kandidat i, katero smatra delavstvo i nazadnjaško." nato pripoveduje v plin, da so mu Daviaovi ravna-zagotovljali, da je on apre-jiv in sposoben kot podpred-iki kandidat^ ampak on se ni «I nmešavati v podpredsedni-kandidaturo. Kasneje, ko je nagovoril konvencijo, so lili odmor, Davis ae je posveto-: voditelji demokratične stran-i Bryana so nominiralhv pro-ovju z opravilnikom, kajti no-laeije so bile že zaključene. Smatrali so, da jo Da via naklo Bryami, kajti na konferenei asa odmora je dal Dsvia razu-, da u drugih šestnajst kan-itov ni po volji. y se v pismu zahvaljuj« od-uikom Ameriške delavake fede-iic za sodelovanje in izjavljat Mar ne bom podvzel v narod-litiki, ako tako ne Želi izvrie-»vet Ameriška delavske fe-rije." eptiki v waablngtonakem nem Ktanu menijo, da Coo-1 in Davis ne bodeta počaati-i aohfnfjra voditelja atrokovno »niz ranega delavstva s imeno-m delavskega tajnika, i J. Davis, vodja bratake pod- * organizacije "Moose", je t» zavarovan v republikanski i m^ltem ko je Don Cbafin, »jniiki šrrif okraja Logan v d"» VirRiniji, pravi mol za i»» dnnokrattfnega kandidata znbteval službo delavake- uJmU. «ko bo njegov junak vn i>r< dxednikom. Nihče na * "nikati, i\n ne zna Don Cha-P" "»v.-j" mojstersko reševati ,uka ;iianjs. Organizator- pnhajajo v okraj Logan, da ■nizuajo «Iflavee, dobe kroglo P« mornjo hitro zapuatiti o-ij. ■ podporniki Berryja "fvijo dokaze. da ga j« zvabil v svoj tabor. »I** Pn-lrn I »odo volitve ho d» Pregled dnavsih da- godkov. ——— Amerika. Švigašvagaraki delavski voditelji ae letoa pošteno amešijo. Kako je radio v službi delavskih izkoriščevalcev. Stari politični atranki postajata smešni. Darrow ima zadnjo beaedo v zagovarjanju Loeba in Leopolda Čudni glasovi, ki so baje i Marsa, se ponavljajo v rasnih krajih." Inozemstvo. Nemški komunisti v obitrukciji proti Davveaovemu načrtu. Herriot drugič zmagal v francoski sbornici. Trockij je oiigosal Dawesov načrt. Ameriška diplomacija v Pekin gu izzvala oatro kritiko. Italijanaki letalec, ki je sprem ljal Američana, ae je izgubil. kli je bil Jean Jaurea žrtev vladne zarote t Danska vlada odpravi armado in mornarico. RADIO V SLUŽBI |Trsekl| napadel Dsws-DELAVSKIH IZKORIŠČEVALCEV. DELAVCI BODO EbAJ LAHKO POSLUŠALI PESEM SVOJIH GOSPODARJEV. Ampak povišanja muda bi ae da-lavoem veliko bolj prileglo kol kapitaliatična uspavank«. Stari stranki postajata žs smešni. NJUNIM ZVIJAČAM MANJKA DUHA. •mmmmmmKmm m Od starinov tudi ni pričakovati kaj drugega. ssv nsërt. lavKtvo na jasnem, delavski voditelji iele ' h Molih. In če se kaj «j I«-, tedaj bo delav-'x "rilo resno beaedo a " hoteli biti voditelji n «l^orm ao pa podpi-izkoriščevalce. Washington, D. O. — Glavn stan republikanake atranke za vo lilno kampanjo je v Munseyjevem poslopju, glavni atan demokratične stranke pa v Invest men t o vem poslopju. Oba glavna atana meče ta proč denar za volilno kampanjo z obema rokama. V izdajanju de-¡a-fcočeta prekositi droga dni' go, ker menita, da zmaga tista stranka, ki izda največ denarja. Olavni stan izdaja "Republican Daily New« Bulletin" in v tem buletinu je dal natianiti pismo demokratičnega političnega profeai-jonalca John J. Keagana, katerega je pisal Samuel Gompersu in v katerem je atrašno udrihal po La Follettu. V tem piamu ja tudi izjavil, da večina izvrševalnega sveta Ameriške delavake federacije ne bo glaaovala za aenatorja La Folletta. Voditelji republikancev seveda soglašajo v tem z voditelji demokratične atranke, da La Fol-lette ni nikdar kaj atoril za zboljšanje delavskega poloiaja v Wia-conainu. Demokratje ao še vse to povedali o La Follettu. Ampak tajnik organizacije atrojnikov "International Association of Machinists" je povedal, da je bil Keegan izključen is t« organizacije in ko je prosil, da ga zopet aprajmejo v organizacijo, ga niso Več sprejeli. To govori, da obe stranki prejemata informacije od takih voditeljev strokovno organiziranega delavstva, ki jih je delavstvo po-metlo iz svojih organizacij in jih ne mara več v svoji sredi. Tske poteze so seveda preeej smešne, ki jih izigravata republikanska in demokratična stranka v volilni kampanji z namenom, da cbegata delavstvo, ali od ljndi. ki so najmanj za sto let zadaj za du bom časa. ae ne more pričakovati drugega kot smešnih dejsnj. RAZSIPNOST Z LESOM V lUMAH Ohioago, m. — Kmalu se spremeni ta svet v raj za delavce. Društvo illinojskih tovarnarjev se bo poalužilo brezžičnega telefona, da napravi iz 800,000 delavcev bolj pohlevna jagnjeta, da pojdejo toliko lalje v kapitalisti«, na nebeaa. S postaje WMAQ v Chicagu bodo razpošiljali vaaki dan električne valove, ki bodo delavcem pripovedovali, kako mo-rajo šiveti, da se bodo počutili srečnim na tem avetn in da obrnejo hrbet neaadovoljnim agitatorjem in socialistom. Stvar bo pričela na 11« novembra. To je na tiati dan, ko ao bili Spiea i» tova-riši obešeni pred tri in štiridaaet leti. Do tega čaaa bodo pa meaarji in drugi veleinduatrijalei opremi li avoje prostore a sprejemnimi postajami, da bodo delavci poslu šali opoldne, kaj jim imajo sporo čiti njih gospodar^ po bresiič-nem telefonu, ko bodo ulivali avo-jo borno jušino. Na programu bodo govori, godba, petje in druge reči. Podjetniki ao atrašno zaintar«-airani, da poduče av«j« delavce o amerikanizaciji, kot ao ai jo oni zamialili. Povedati jim hočejo vse, kar je po njih mnenju valnega za tovarniške delavce. Razložili jim bodo, kaj j« izurjenost pri delu, kaj sposobnost, kaj ao delavaka ii št eden je Rekel je, da j« načrt d«lo ameri likih kapitalistov, ki hodojo «a sušnjlti Evropo. Mpakva, 23. «vg. — Leon Tro fkij, sovjetski Vojni komisar, je anoči na sborovanju sovjetakih profesorjev v Moakvi dejal, da ao kmeriški kapitalisti saenkrat do-aegli kar ao nameravali: a jopa-racijskimi načrti, ki ao bili apre jeti v Londonu, ao ekonomako za-aužnjili Evropo. 'MacDonald in Herriot ata ae dala potegniti od kapitalistične Amerike," ja rekel Trooklj. "Ta izdajalca delavakega razreda sts pomagala ukleniti nemške delavki ao sdaj aulnji ameriških kapitaliatov. Edina aila, ki š< lahko reši Evropo iz tentaklov ameriškega oktopusa, je tretja Internaeionala, ki deluje na to, da ae iakoriščani delavei Evrope zri rušijo v proletarakl federaciji Kadar bo to delo dokončano, tedaj lahko rečemo ameriškim kapi ialistom: Roke proč!** NAPADI NA DAWESOV NAČRT V NEMČIJI. v nemški abornioi, ki vadijo obètrukoijo, ao raabiU Njo. Franooaki komunisti trgajo pakt. HERRIOT JE DRUOIÖ ZMAGAL V PARLAMENTU. Dansks odpravi avinado Ih mornarico. Načrt socialistična vlada ja, da obdrži ls policijo. Kopanhagen, 23. avg. — Dan aka aocialistična vlada je odobrila predlogo v parlamentu, katera določa, da aa odpravita armada in bojna mornarica. Policija oatane edina oborožena aila na suhem si zdrievanje reda in miru. Neka Indij in zračna flota ostane aa obrambo obrelja. life M »' kr«.|t ' kntf»ri»|fa je dal IIa-¡"Y »J"«k Hughea, ker ni ' 1 1"» «e j« mudil v poroča, misli v1» la na "repriaatt-' ' da prid rti p« vmrrtko «loma dalj s« bo "malétral". • tr — Italijanaki ofi n« morejo poaabiti vtEME n okolica. V torek '"^jšf, j«i£ni vetrovi ,,r» '«d njih 24 nr: naj- Waahington, D. 0. — Da je ka- pitalistični goapodaraki »i»tem najbolj roparski, kar jih je bilo dozdaj uvedenih, pokasuje znanstveni spia, ki ga je izdal polje-delaki department in ki razUga. kako bi ae dalo dobiti leaa za lee-no kalo na doasalib tleh. Spi« do-kazuje znanatveno, da ee to lahko Idoaefe a aiatematičnim pogozdovanjem. Zdroleae drŽave ne po trebujejo nršžatl leane kaše. ia katere ae izdeluje t»ako»ni |»P»r Meda j ae sedem m trideset od»toi-kov leane kaše uvozi iz Kanade la zdi ee, da ae uvoz Jeane kaše ■noži od leta do leta. Temu je vzrok kapital»** «"n goapodar*ki aiatem. ki gle-la sa mo na velik dobičelr ia zaradi tega povsroča, da aekajo le« v kar tjevendaa aikče pa ae ta pofoclavnnj«. ' Nova kriza v Avstriji Dunaj. 2S. avg. —'Dr Reiseh, predsednik avatrijake drfavne banke. Je danes v odprtem pbrnu obtolil dr. Zimmermanna, komi-aarja lige narodov za Avstrijo, da podira mednarodni finančni kredit Avstrije ia deluje na to. da ynp,t pade avatrijaka' valuta Zimmerman Je bil napaden radi tega. ker Je v svojem sadnjem po-ročilu ligi narodov kritiziral državno banko, katera daje pre-velika posojila privatnim bankam In Industrijam katoliška e«rk«v Vlada je na rnanila, da ja dala finančno kon rešijo v vsoti 300,000 lir škofu Aneonl za romsrsko cerkev v I/h retu. Temu koraku bodo aladUl le drugi. Koneealja Ima političen pomen. Fašistovska vlada, ki Jq radi zadnjih škandalov le vedno v škripcih, bi rada dobila papeževe simpstije in pomoč. TIHOTAPSKA VOJNA V OIOERU. ' Resort bi bil kmalu pognan s di namitom v srak. m«ade, zdravje, štedenje z denar* fafa maitjo M jem pri hrani, .UnovanjHi, obleki. 23 _ kurjavi itd. • - - Pozabili jim ne bodo pojasniti, kdo ao'delavski agitatorji, kako se jih nai obvarujejo. Pozabili ne bodo prav nič, ker jih mlalijo ae-znaniti a Športom, zakonodaj-stvom In navsezadnje jim še po-vedati, kaj sts kapital in delo. Tolmačili jim bodo, kako ao nekateri miljonarji prišli do miljo-nov, dasiravno niso Imeli ficka v Žepu, ko ao pričeli. Poduk bo to rej vsestranski. Kakšne nsprbe pričakujejo ka pitslisti od takega poduka, pove pojasnilo Msson Pbelpijs, ki J«-predsednik odboraai je omilili tako delavako vzgojo. Phelp> pravi: "Zelo resen protiuČinek proti prosperlteti in blagoatanju dežela je v razlagi, da mora 1iltf boj med delom In kapitalom, da morata biti kapital In delo neU-prosna aovražnika. Proti škodljivi razlagi je edina od pomoč v izobrazbi ljudskih ms*." Hitro so zspopsdll kspitsliatl. da, ao v brezžičnem telefonu našli novo sredstvo, s katerim bodo z« vajsli delavatvo In obenem pod pri i Izredno veliko moč kapitalističnega Časopisja. Po*lužlti ae bo čejo brezžičnega telefona za utr ditev kapitalističnega «oapodar atva in da delavcem vali«jo v m«/ gane misel, da brez mezdne SUi nosti svet obstati ne more. Califa aavdaáeno sprejet v Nemètjl Berlin. 23 avg — Treda^lmk Mars, zunsnji in Oioero, 111. — Edward Tsnelov resort bi bil Šel kmalu v zrak. Ne ki uslužbenec, ki je poznan pod imenom "Romaa'VJe stopil na dvorišče, da vrže na kup nek* odpadkov. Pri te m Je opazil gore ti vŽigalno nit. Ugasnil jo je x go Umi rokami. Videl j«, kako sta bežali dve teninl senci. Poklica ja ljudi iz reaorta, ki so kmalu ujeli 25-letnega Philip Corrigana in 23-letnega Joseph Brookss. Po lleija je dognale, da imata stike s tihotapci, ki prevažajo pivo. ' Policijski kapitan William Shw maker Je sodil, ds je pričela /«» pet vojna med tihotapci in Je it slišal Tsnrle o zadevi. Tanel je «dprto pri/nal, da prodala pi»« kakor da M Živeli v časih, ko I" nI bilo prolilbleije. Pripovedoval Je. da menja večkrat pivo. ker nekateri prodajajo relo slabo pl vo. Dejsl Je, ds Je bil pozvan k telefonu malo preje, preden je odšel na detektivski urad Nerna nee mu je povedal, da naj pnail fanta na mini, Če ne. bodo tovariši prišli t je in rtu dobro paavetUi Dodal je. da ne želi proti fantoma uvesti aodnijakega poetopa nja. vseeno bi rad izvede), kdo J« Je poslal. V Tanelovem resoatu ae fe dalj čaaa shajajo tihotapci s opojnimi pijačami in igralei za denar. Berlin, 23 .avg. » Komunisti^ ua skupina je včeraj razbila prvo sejo nemškega parlamenta, ki Je >il aklican v avrho ratifikacije 4ondonakih pogodb iu sprejetja Is cmnik zakonov za izvajanje Da weaovega uačrta. Komunistični voditelji so isjavili, da je Daw« sov načrt pakt aužnoati, katerega namen je, podjarmiti uemške da avske mase v interesu mednarodnih bankirjev in kapitalistov, zato'bodo atorili v*e, da se nučrt zavrže. Ker ne morejo ubiti na črta s glaaovi, nameravajo pre prečiti vaako debatp v sbornici s sabotažo in obštrukcijo. To ao doaegji takoj na prvi aeji Ko j« bila soja odprta in ja stopi na govornico miniatrski prodaed nik Mars, da poroča o svojem delu v Londonu, so komunisti sa gnali tak vrišč in ropot, da ja bilo vsako zborovanje nemogoče. Ka stonj je sbornični predsednik Wallraf zvonil in pozival k redu V največji rabuki je predaednik izključit komunističnega poalan ea Scbuartza, ki je bil najbolj ne miren, iz iborniee sa 20 dni. Ker Schwarta nI hotel zapustiti svoj«, g« sedeža, je prišlo 30 detektivov ki ao ga odnesli is sbornlae. Nato j« bila seja odgodena do danas. París, 23. avg. Franeoak parlemcnt Je danes I« drugi! Is-/ckef zaupnico Üerrlotu. S a pred log desničarjev in komunistov, da s« zborovanje zaključi, je sl»or nica odglasovala s 305 proti 2011 glasovom, ds sa debata o londonskih paktih nadaljuje. Včerajšnja seja francoska zbornice Je bila zelo burna. Debata je trajala osem ur. Paincarejevei In komunisti ao ailovito napadali londonske pakte. Dočim so naelo> naliüti vpili, da je Francija osle-parjens Iu da je prijateljstvo Anglije kleparija, Je Marcel Cl* ohin, voditelj komunistov, izjavil, da ata Amerika in Anglija imperialistični sili, ki hočeta uisužnjiti proletariat Nemčijo in K v rope aploh. Leon lllum, vodja sorialistov, je v dolgem govoru tudi kritiziral Dawesov načrt in londonski za-kljuMt glede podaljšane okupacije porurja ,toda nu koncu je i z-Javil, da bodo socialisti kljub temu glaiiovall za ratifikacijo. Rim, 21. avg. — Italijanski vlada je danea odobrila delo Ita lijauske delegacije v l*ondouu in potrdila v»e tozadevne lakljuikc. Ameriški diplomacija in sovjotski poslanik. ' Karahan v Pekingu ja oiigosal ameriškega poslanika. Peking, Kitajska, 22 avg. — Betedilo uute, katero jo sovjetski poslanik Karahau naslovil na ja-pouskega poslanika iu katera ja namenjena ameriškemu poalani* ku, š« ni snano, ker nots ni dospela na svoj cilj. Japonski poslanik Jolisava jo ja vrnil Kara-hanu s pripombo, da j« preveč osebna. Karahan je pa poakrbel, da je javnost vseeno izvedela njegovo mnenje o ameriški diplomaciji. Kitajskim listom j« dal klcdočo isjavot "Ameriška diplomacija >« pri* vej razlikuje od sentimenta ameriškega ljudstva. Ameriška diplomacija sa tako boji in tako sovrs-ti sovjetsko vlsdo, ds s« ameriški poslanik v Pekingu ne mora premagati, da ua bi pošiljal neprijaznih komunikacij ruakemu poslaništvu. Nehvaležna naloga bi bila, učiti ameritkega representsnta dobrih manir in uljudnoati, ampak uljudnoat ni vprašanj«, ki j« adaj na dnevnem redu. "Raaumljiro ja, aakaj ameriška vlada ao vraži aovjeta. Nsls pogodba a Kitajsko Ja savdals težak udarec ameriški kitajski politiki. Hinavstvo in krščansko bigotstvo, v katerega sa ssvijs ameriška po-lltika napram Kitajski, sts blls doeels rssgaljena pred očmi kitajskega ljudstva. "Amerika noče priznati hovjat-ska vlade. Ml ja ne aillao, ampak ljudstvo Zdrulenih drŽav jo prisili prajslislej brezpogojno Seda-nJega režima v Washlngtonu a« bo v«č, kadar a« to sgodi. To J« režim nsailJi v Ameriki, ki krsti Kitaš**« au ver ena pravice, davi filipinsko ljudstvo, vtika ae svojevoljno v zadeve južnoameriških narodov in dopušča, da ae samor* cem v Ameriki godi slabša kot psu <— to Ja rešim, ki Je bil pred-kratkim razkrit v formi največja korupcije na avetu, korupcije v znamenju olja, v katero ao zapleteni aenatorji, ministri In sodniki, tako da predsednik ne more najti poštenega sodnika, ki bi aodif " TIHOTAPEC UiTRELIL ABRI PA Z NJEOOVIM L AIT WIM SAMOKRESOM ■tort, kaneeler Mars, zutwnj> Skrevenport La. — Her.f K, M miniater Wre*emenu in drng> R«.nf» /aoačil tri zamoree v An-vladni uradniki m» včeraj «prejel Ulcyja. ko so kukali žgaaj*. Pri-Platarea Kl*ua Catkaa. mekükr Jo j* do pretepa med ra «roc I in ra predsednike, k« y )*r»4el v ^nf- m v katerem «a remore* Iterlin. Depu»aeije delavrMh or j »teli (krifu samokres in ga uelre Ksaiza^ij «o mu naredile čaatn« IIH. V Hamburgu ie bil Calle» Petmlje rde) love r amorre, ta j y Ida ttsr^a Sieo doeegle. ( Polst okoli svsta. Italijan N izgubil Reykjavik, Islandija, 23. avg. Italijaiikki letalce Locatelli, ki j« spremljal Američane v (Iren-landijM. ni še dane« do*pel tja kot se glaai brezžična brzojavka. Po veljniki »menšl^li (»ojiilh ladij, ki atoje ob grenlamlski obeli, ao po alali akavtake letalce nad ledena obrelja ,toda megla je bila tako gosta, da niso mogli nišeaar vi SENAT SE Ol PREPRIČA I VLOGAH Washington, D. 0. — Po nsvo- «IIIts Justičnega tsjnika Htona, ki je odklonil pofetsti grešni kose| za Daughei'tyjeve brate, j« Štab jus-tlčnega departinenta predložil najvišjemu sodišču vlogo, v kateri pravi, da je senat v pravem, ka j« apeliral proti odloku okrajnega zveznega sodišča v Clneinns-tiju. s ksterim J« okrajno sodišč« izreklo, da senat nima pravic« po-gledati v knjige bankirje Mal Daugbertyja, da ae prepriča a koliko je obogatel njegov brat Harry Dsughertjr, ko je bil načel« i siik justičnega departmeata. Htone, ki je justičnl tajnik, meni, ds Ima kongres pravico pogledati v te bančne knjig«. Ako se pronsjdc, kot sta senator Whee-ler in Senator llrookhart že (»r^e-la «poznavati, da je Harry Daug-hertv v banki Mal Daugkertyjs naložil veliko gotovine, si to stvar Mtoneva - saj kaj takega ni v volilnem letu. Renat je apeliral proti »odnlka v Cinelanatijti, ker je aodnik ia-dal sodnijsko prepoved. V ksterl ,,------ „ I liai ■OMMijBO'1 » leti, nakar ao ae vrnil». Američani j j,,,!«»! 4« »enat nima pravice upajo, da Je LoeetelU zgrešil črto ^ prf(lu Ma| Daugbertyja f —__t ......i II «ma il« ai WaIiams mm ^ ii _ i a___ à ^ ^ JLIa in ae spuatll na tla v kakem oaamljenem «kraju iirrnlandlje. Najnovejša veat ae glaai, ds Je bila organlairane ek«pedi<*lja, kt lokala Italijana. Kkoprdlciji *o ae pridružili tudi Kakimi, prebi valri (jreniandije, ki kraje. | I Ameriška letalca sta priprav IJe na %sak čas na pnko«ln)i zračni' skok proti Kanadi. Orenlandijs J« zdaj prvič »idela eroplan. Veli ke množi*« K« k I m O V oblegajo ta borU/e letalce^ v Yt* denkadelu SNRO V JVlVl DAEOTI - Tukaj J« padal v četrtek. zaradi razžatjenja, ker Je odklonil prinent! bsn/ne knjige in zapiske. Heus t m reditelj ga j* aretiral. ko Je sodnik odredil, da naj ae izpusti . Deushertyjeva zadeva še ni poznajo) if^^ga» m v we»bingtenskib kro- i gin pri/skujejo razkritij Tudi v Afriki aa povodoj! ia U-sreče. Cápetelo, Južna Afrika, 2-1 avg. «-• železniški m«»»t na progi Tkigskay«, omajan valed velike ptvodnji se je včeraj podrl pod vlakom in & o#*b, več«noma domačinov, Je našlo smrt v podrti- j m PROSVETA POWDEUEK. 26. AVGUSTA 1W4 PROSVETA oLAf njo ummig mimmK POOWM» mrnon LAlTWlWA'lLOVEWsgk |/a«6PHE fOPTOiWE JEPUOT» C— oyi—ov po »V,1*!. Niliuia f l.tft so tri mesece; Chic«» te.10 m lete, MM m |Tm k» pi w-f, jn m |nox> I France Hribernik, p. d. Dobra-vee v Pultalu je imel avojo lesno Industrijo. Hlapca sta nsnadoms zspazila, da so se žage zaprle, hi tele sta odpirat, da gre voda naprej, a bilo je prepozno. Med tru ščem in pokanjem tramov so se Žage pogreznile v potok in odplavile dalje. O Žagah ni več sledu Tudi Hribernikova hiša je skoraj popolnoma porušena, a velike zaloge lesa odnešene, Enako grozna je bila ločniška grapa. Deli potok, ki teče mimo hiše Matevža AUča in se izliva v Ločnico, je žalil hišo. Ločnica sama pa podrla žago ter izpodkopa-la hišo, da stoji samo še ena ste na s dimnikom. Vdova Janeza A Uča ae je rešila, ker se je krčevito držala stene toliko časa, da so ji prinesU lestvo in jo rešili. Otroke so pa valovi iztrgUi iz hiše in odgnali po grapi nlzdol. Od petih otrok pogrešajo štirj. Tudi žena tjn priŽenjenega Rusa in otrok sts našla smrt. Semičevegs hlapca Mi ho je nevihta zajela v kozolcu. K4r ae je streha kmalu razklala je hlepco skočil v vodo, ki gs je takoj podrla na tla, da jo obleci na mestu mrtev. V flomičevem hlevu so bile štiri glave JhrfM| vse je poginilo. Pod Okornovo žago na Kori so nsšll truplo 14 let starege sina Jsnesa, skoro popolnoms golega, Rusovo leno In otroka pa v grapi Iz Sore in Save so potegnili štiri otroke, Semičevega hlapca, konje, krave, prašiče in vel domsčih žt vali. So rs je narastla nad dva metra in valila ogromni plen proti državnemu mostu v Medvodah, kateri je tudi ni mogel nsteviti in odnesla ga js dalje. Pritisk vsled nabranih tramov in drevoče vode j« bil tako velik, da je akoro popolnoma šel železniški most in js tako vos promet ustavljen. Skup-, no število pogrešanih v hrsstniški in ločniškl grspi je od lt do 15. Nad Polhovim grsdcem so je najbrž t neurju utrgal oblak, kajti potoki so tsko naraatli, da s0 prestopili bregove in poplavili ve« dolino, da je uničen ves pridelek Prizsdetr eo vaair ftuiea, Gabrje ffmstovlca. Bellea. Dol, Dolenja vaa. Srednje vea, Pristava in Pol hov grade* V Polhove« so našli neznanega utopljene« soboto dne ». svgneta sjutrsj. i Ijo j» utonila mlade dekttee Ana ftifror. ke je Ae šoa brv in ji * Od voda ka teče pano. na vsa je je vods odneaU 141 brvi. Posestniku * p^— grabnu je hudournik od, ^odsrsko poslopje m V Polhovem gradcuje, škodovana elektrarna iu vodov! odnesla j ti, itruga , drugod. Ljudstvo je _ V pol ure je bila popi^ s dolina. Pomoč pru^ nujno potrebna. Navihana pustolovka, v, ne oblasti se že dalje čaM da bi prišle na sled Neži Trt* kar in sicer zsradi raznih tst in sleparij. Ženska pa se je i pravočasno umakniti ter je j« kone popihala na llrvstiko. varna vlačugarica se rsds iid tudi pod napačnimi imeni, m je za Marijo Vrstoviek. Ogenj. V nedeljo dne 27. t. kmalu po 6. uri zvečer je pri goreti na posestvu industriji Avguština na Polulah. pri Cel, Začelo je goreti podstreije, | dolli gasilci ogenj kmalu po^. 11. Ker so našli na podstreijt tudi v hiši mnogo slame, ivei bencina, je sum, ds je bilo noma zažgano- Tozadevns pre kava je v tekg.^^ 161etna mati. V Sarajevu j« ts dni v neki gostilni najden vorojenček. Policija je kmalu šls otrokovb mater. To je 161et dekle Katica PerleviiČ, ki je to zanosila v 15. letu. Ksties j« pušČena, a njena mati po zreti na. Našli so tudi očeta, ki j« javil, da bo za otroks skrbeL Novtoe is Kranja: — h» a delj, mehanik v Krsnju, se j« zil z motornim kolesom iz L; ljano ter zi pri tem zlomil iu Prepeljali so ga v ljubljanske nico. — V gradbenem 'ožim Kranj precej pomlaja. Tov Rakovee je skoro dokončtl i dozidavo enonadstropne hi dvonadstropno* Trgovee M MajdiČ ravno dokončuje veliko stavbo v kokriikem mestju, istotako trgovee Ber; ki je spremenil gospodarske slopje poleg Fidra v lično «lav V novih vilah poleg Majdiča stanujejo lastniki istih in naje niki. Psrk pred Narodnim d« tudi že dobiva uprav čedno Odkar eo postavljene v psrk pice, je oblak precejšen. V ¿namenju nožev. — V s gostilni v Kozarjah pri Dob« sta se stepls železniški delate« lojzij Sojar iz Notranjih Goril Brezovici in Jernej Armifi ii zarij. Sojer je svojegs tovii udara, kar pa je tega tako n lo, da je potegnil žepni noi prerezal. Sojerju žile ns drsni ki. — V Nevljah je delavee ton Trobevšck v pretepu sa tesarju Hermanu Flerinu iz 0 ka nož» v levo roko. Oba rznjis sta morala iskati pomoči v bolm Otrok pod vozom sens. ~ Smolniku nad Kušami so pri aeatniktf Gornjaku na Brefn pregli od vosa, ki je bil s se* naložen, vole in pozabili vo« i vreti. Voz je sačel drčati po bi gu navzdol ter na travniku po* zil*5 tednov stsregs otroks, kil je popolnoma zmečksl gls" i rok je bil takoj mrtev. B»«.. nezgode. — Msnjs Ketšičs, posestnikovefs sias Ljubljani, je domači konj sij s kopitom po glsvi in mu zsdj em dolgo rsno. - Franc Or* delavec v tovarni Beroic in ho« ai je pri padcu zlomil levo r«" Ponesrečence so oddsh v »P« bolnico. ___• Umrli t Ljubljani. - Frs-F možič, delavec, 61 let. M* Gruden, poseetnikovs lesa«" -Jernej Funtek. tovsrn, drl\« 38 let. - Fren Hočevsr, ni»« M let. ____i,.* g , ldp ▼ beogrsjs» » nje vi. - Pri »zkepevsnjtt t«" ze novi geogrsfski ^^ grsjskem gornjem % šli delsvel msrmorn» kip. M» «rtrs visok. Kakor poročsjoj grsjski listi, je kip ga Izvofs ter sum p-. H-^-afl remenj v levi roka m* ramen*, dr« «r""'" ' ¿LA Upih ltoij»fc P"* H, j F T ft^S'-l de se bo v .TT „ * t vs. Kej predstavUe kip. ^ moglo dognati. N« ga bakrenega deusn- g - Ne. kruh se ¡0* v sadaje» I se se MM špekulatlvni * 4. bo I" r: A ets sep* m ■ ■ UMiiliJki tu'2 . ' M ■ i je govoril proti Glas "iz vsoairja" so krvoločnosti.1 ponavlja: Zip, Zip! 44M ljudi M drenjalo, d» ^ p »liMJo. fll. — Ako bi »e ob-lToroti mladima morilcema , Uopoldu Jr. in Richard vršil a r javnem parku, te- i prišlo na tiaoče ljudi, da iparrovrt, ki ni na glaeu le 10 najboljših »»govornikov, j, tudi bojevnik za člove-* fioveške pravice, sgodaj sjotraj m je zbrala množic» ljudi prod »odidi »lilijo govoriti Darrowa, |L priproito ljudatvo kliče ndno po njegovem prvem ime-Cl,renče. Zelo mora biti člo priljubljen med ljadztvom n klice Tom, Dill, Ocnc ali ¿tet. Ko je imeU pričeti ob-j« nastalo takd drenja po hodnikih, da je morala pri gtteija n» pomoč, ker sodnij-iJiii niso bili ko» silnemu na ■fcrro* je pričel govoriti šele lldne, kajti dopoldne Je govo-tfStar Bachraeh, ki je »tvar-«rrgel in omajal pričanje „mikih ivedencev, ki jih ja državno pravdniltvo. jldne takoj po otvoritvi ob-m je pričel govoriti Darrow. je tu v svoji mahadravi ob-b kot ga vidi ljudatvo v»aki v življenju. Komaj je govofrii ij {asa, že je bilo uatvarjeno položenje, da ao človeška bitja neej lirova, necivilizirana in klel, daleč proč od prave ci-ueije. Svoj govor je »prem-i gestami in vsaka teh gest ieU pomen. Človek, ki ga po-i. m ne more izogniti vplivu ih argumentov. Besede kar it njega. Najprvo si »gradi itn podstavek, nato pa na ta jtarek rgradi ve» svoj govor, i logičen, prepričevalen, ▼ ka-«»ledi dokaz za dokasom. Si-ijtgoveg» govora je tako veli-da te Loebu prikažejo aolze •Čeh. prvikrat v njegovem živ-jjo. Drugi obtolenec aedi e na-Iprtimi očmi in poaluia avo-lapovornika, kajti prvikrat ijem življenju sliši o člove I življenju nazore, ki so mu mja reč. [ehiI je govoriti ob štirih in Ij minut popoldne, da nada-i svojim zagovorom v sobo ipoldnr. njegovega govora je bilo obli, da ni prišel na sodišče, da mrja dva hudodelca, ker je »kit, ampak je za to tukaj, da ki vt.emu ljudatvu in pove ■ in na gla», kakšno j$ še da-iloreštvo in mu pokaie pot, Utvari boljše razmege na »veki bodo šele poboljšale ljudi je zakrivil snvt Jeana Jaurosa? prihaja n» dan, d» ja irán-viada dala umoriti socialnega voditelja. - ' Ked. Preee.) — I» ti pimna, katerega ja piaal lj*ki. ru*ki poaUnik v Pari-^i ij-mu ministru Hazanovu W»gra«lu dne 30. julija 1914, »iti. <1* je bil umor Jeana a. »lavnega voditelja fran k socialistov, na predvečer Kne vojne izvršen na nkar. 'ki »« bile takrat na krmili I"olj»ki poroča v tem » " razgovoru .ki ga je imel s ""^m. tedanjim predsod ■ ftsnnje, in navzoči »o bili Ruustmki jTi- Uednik, vojni ** in m f KMjer»lnata šuba 71' poroča: " Vprašal kaUn,, stališče bo v»el Ju»- ♦ •lu ijti vojne, ker njegov Humanite) odločno na l ^gramu vl«de. Opozo-^ <1» itn» Juares velik P" irancoakili delavcih in dosti Škode, če m f »ri'. / generalnim «trsj-minUter mi j« na to nur"r>. ampak odločno: •Joveu smo ft» poskrbeli ¡T^^0 *'"»ne»re ni dal na-1 ^'jaMiila." «"»» »e je treba, da «e Mnon»li«ti imeli Ujno " > »mrn 0Mb, katere to r™ «a Slučaj vojn«. to',f. nihia dokazati, da Z!?'*""* ^rektno U N 1 ki »o konferlralf s £7/* k"< ~ flaai gornje po- GL\ r!r 'fiUl ^ )« bil peetavljea pred let po „m«„| M • * h* tako ae*avljena, * Hft™ eproatitev Tudi ▼ Angliji in Ameriki ao sli Šali čudne glasova, • katerih gre raat, da so a Mam. London, 23. avg. — Angleški brezličnotelefoneki zvedenoi, ki v minuli ndti 4'poslušali" Maraa, poročajo, da »o danes ajutraj okrog ene ure zaslišali čudne gla-aove iz doslej še neznanih virov. Glasovi ao bili ujeti na radio postaji v Dulichu, kjer so imeli sprejemni aparat nh 24 valov, čigar polkrog »naša 30,000 metrov. Glasovi »o prihajali tri minute v grupah po štiri do pet pik. Vancouver, B. 0., Kanada, 23. gVg. — Glasovi, katere je ujela postaja brezšičnega brzojava Grey Pointu zadnji teden, ao se snoči ponovili na isti postaji in obenem na tukajšnji radio postaji. Eksperti ,ki so slišali gla sove, »o pripravljeni verjeti, da prihajajo z Maraa. Glaaovi ao isti, namreč štirikrat: Zip, zip, aip, zip. Nato j« eno minuto odmor, nakar se apet ponove. "Signal »a ponavlja ob eni in isti uri skoraj vsak dan le štiri tedne," je izjavil C. W. Helliah, vladni operator brezbičnega brzojava v Grey Pointu. "Glaaovi ao absolutno razločni in nemogoče jih je pripisovati kateremukoli znanemu aparatu ali statiku ali slabim transformerjem v Van eouver ju." Newark, N. J. — Na tukajšnji radio postaji VOB je bilo v noči od petka na soboto slišati gla sove misterijoinega izvora, ko je poataja celo noč poslušala. Glavni operator Popelle pravi, da so gla aovi prišli na valu 25,000 metrov, trajali ao več ko dve uri in bili so komaj slišni ter nerazločni. Chicago, 111. — Čikaški astro nomi, ki opazujejo Mara na observatoriju Yerkea t Wiaconsinu, se smejejo vestem o takozvanih "depešah" s Marsa. riagataif, Ari«. — Znaetveniki na tukajšnji ivezdarni ao sadnje dni opazili na Mareu nepremične temne pege. E. C. Sipsel, fotografski ekspert Je dejal, da pege mor da značijo aneg. Pege pokrivajo do 10,000 milj povrline in »e nahajajo 15 stopinj severno od Marsovega ekvatorja. Orealrill, N. J. — John Wateon, ki je v petek zvečer poslušal na svoj radio v nadi ,da morda kaj aliii z Marsa, je bil presenečen, ko je začul besedo: "Vuska". Oes eno minuto «e je ponovilo še gla* neje: "Vuskt!" Minuto pozneje zopet : " Vu»k»". Wat»on je pozneje pravil: "Ne vem ,kaj naj to pomeni, ali zdi ae mi, da je Mars klieal pijačo." Drugi so mnenja, da je bil Watson potegnjen. nami mnogo Evropejcev, ki trdijo, da Amerika nima smisla a» klaaičnost. Ne le, da Amerika dokazuje svojo napredujočo umetniško stopnjo potom podpiranja Shakespeareovih dram, marveč razvija tudi svojo laatno dramo. Dolinost je »a to onih novodošle-eev i» Evrope, ki Bolijo obtipati lilo Žive in dihajoče Amerike, da obračajo avojo pozornost tudi na to produkcijo ameriške kulture. Napredek ameriškega teatra je bil do civilne vojne razmeroma počasen, ker se je do tedaj t« zemlja nahajala v pionirski dobi, ki ie prinašala s seboj vse velike telkoče raziskovanja divjih pokrajin, urejevanja naselbin, is-grajevanja potrebnih ustanov in industrij. Poleg tega je bil duh puritancev New England», New yorških hugenotov in philagel phijskih kvakerjev protiven raz voju hledališča. Dejstvo je, da j« to naprostvo proti gledališču in Vorrest is Philadelphie, ki so ga smatrali za največjega tragika avoj« dobe radi aijajne interpretacije Otela in Kralja Leara, na dalje Charlotte Cushman, starejli Jahn Drew in Sothern, Maggu Mitchell in Laura Kcene. Kaanejc ao bili znameniti igralci Ed*iu Booth, Joeeph Jefferson, Lester Wallack, John Gilbert, Lawrence Barrett, John McCullough, Row Coghlau, Mary Auderson, Ada Rehau, Clara Morris, Fanny Da venport, Richard Mansfield. Ta imen» predstavljajo israaito ameriško prizadevanje in, kdorkoli se hoče spoznati a ameriško kulturo, mora jih-upoštevati. Najodlič-nejši sedanji igralci ao E. H. So thern in njegova lena Julia Mar lowe, ki igrata Shakespeareove vloge le dolgo vrsto 4et, John Drew, Viola Allen, William H. Crane, David Warfield, Minnie | Maddern Pi»ke, Oti» Skinner. Henry Miller, Mrs. Leslie Carter, gledališkemu osobju segalo kar I Claude Adams, Blanehe Bates, Siweitki Nartèu u*i*»pvij«M a. «petu Podporia Jedoota Ukor». IT. j «ulj« laOT. V 4ri*»l IIIUou. CUVVKt ITANi lesr-aa SO. LAWNDALE AVE.. CHICAr.C\ ILLINOIS IxTrievalni odbor t UPRAVNI odseki fr*4*«4«tk Via««at Calsskar, Kméfw VUritk. R F O T. Ameriško gledališče. Gledališče je dvatieoč let atara ustanova. Stari Grki »o jo razvili le 560 let pred Kristom. Gledališče pa je dandanes svojina v«ega proavetljenega aveta in ljub#zen do te ustanove omejena ni na e-no pleme, ni n» en narod. Tudi Amerika je delešnik te ust»nove; dasi je profesijonalna drama A-merike tja do civilne vojne bila odvi.na od Angleške, »e dane« a-meriške drame predstavljajo po Evropi. Virilna in zavedna domača »merišk^ dràma prédira naprej v prve vrste in poetavlj« se ob stran najboljših aedanjih evropskih dramatskib produktov — od katerih mnogi najdejo v Ameriki priznanj^, kakršnega niso leli v leatni domovini. Sama statistične Številke o novih produkcijah na ameriškem o-dru tekom zadnjih let izpodbijajo ugovor marsikaterega avrop-akega intelektualca, ki od zgoraj dol govori a preziranjem o ni ski stopnji pojmovanja In uvale-vanja umetnosti v Ameriki. Dejstvo, da »e je tekom minulih treh sezon ietredlo na odrih samega mesu New Torka nič manj kot 542 novih gledaliških komadov, dokasaje. da ae ja široka publika |e priučila «pozn»ti in saktevati Mm o vredna gledališka dela. Stalno napredujoči standard onega, kar Amerikanee rad vidi na »vejem odru, ee da »klepeti iz nadalj neg« proučevanja aUOetikei tako vidimo, da je v mineli secooi a» newyorškem Broedwaya bil "Hamlet" predstavljen 101-kret. "Romee ia Julija" a igralke Jane Cowl 167 krat ia leta drame z Ethrl Batrymere » krat, Be aeški t r go ver" a Davi4am War-field 92-krat, In p^eg tak Shake, poareevik dram »ta ee predstavljali tadi ' Kiag Lear" ia "A. To« Like M". Pa vesrfarte >e m do leta 1876, ko so duhovniki neke odlične newyorške «cerkve odrekli cerkvene pogrebne obrede gla sovitemu komiku George HolUn du le za to, ker je pokojnik bil "igralec". Vaa prizadevanja Jo< seph Jefferson», da svojega gle dališkega tovariša dostojno pokoplje a cerkvenim obredom, so bila brezuspešna, dokler mu niso svetovali, naj poskusi svojo srečo pri "mali cerkvi izza vogala". Od tedaj je "The Little Church around the Corner" v New Yor ku postala jako popularna a gledališkim evetom. Zanimivo pa jtf; da ao na drugi atrani epiako peine cerkve Virginije in South Caroline in katoliška oerkev v Mary landu rade »prejemale potujoče gledališke druibe. Prva gledališka igra na sever no-ameriškem kontinentu se je po trditvi prof. A. H. Quinna pred stavila v francoščini 1.1606 v me atu Port Royal tedanja francoska kolonije Acadia (sedanje Nova Scotia.). Vkolikor je znano, ao pr vi igrokaz v angleščini izvedli tri je kolonisti v Aeoomao County v Virginiji 1. 1661; igri ja bilo ima "Te Bear and Te Cubb". Prvo atalno gledališke v Ameriki ~ The Southwark Theatre v Phila-delphiji — je zgradil David Dou glas. Najbolj interesentoa epizoda v zvezi z otvoritvijo tega gledališča je bila dne 14. aprila 1767 predatava prve drame, ki jo Amerikanec spisal in ki je bila na ameriškem odru izvedena od profesijonalne gledališke druibe igri je bile ime "The Prince of Parthla", pisatelj pa je bil Thomas Godfrey. Tja do leta 1825 ae ni predstavljalo na ameriških odrih nič posebno ameriškega. Med tem letoift in 1860 pa ae je vprizorilo kakih Štirideset indijanskih igrokazov, od katerih so mnogi obdelovali ro* mantično prlpovest indijanske princezinje Pocahontas in John Rolfea. Te igre so vsaj stremele po originalnosti, ker je drugsče vsa ostala dramatska produkcija obatojala ali is kopiranja angleških igrokazov ali pa iz lokalizira-nih iger Avgusta von Kotsebue. William Dunlap je prilagodil iti pripravil petdeset takih iger tekom 20 let. Washington Irviugova pripo-ve»t "Rip van Winkle" j» bila izdan» 1. 1819. Dne 26. maja 1828 je bila v South Pearl Theatre v Albany, N. T., prvič vprlzorjena v Ameriki neka dramatizacij» te pripoveeti. Rip ven Winkle je kasneje postal eden iamed najbolj popularnih karakterjev v ameriški literaturi. To je pripisati slasti Izvanrednemu načinu, kako so i-gralei Iz Jefferaonove gledališke druiine, zlasti Jefferwm tretji, prikazovali to vlogo. Angleški pisatelj Lion Boueieault je namreč vlogo Rip van. Wink lea poubno preuredil za Jeffersona III. Bouei-eaultova verzija ameriške pripoveeti je bila prvič predstsvljena v Londonu 1. 1865, l^er se ja igrala 170-krat. Ta veliki uspeh se je po novil, ko je Jefferson naslednjega leta vprizori! to dramatizacijo v New Torku ia kaeneje po notre-ajosti. Jefferson je igral Ripsvan Winklea do zadnjega leta ¿red svojo emrtjo - I. WS- John Howard Payne, avtor pe »mi "Home Sweet Home", je na piaal "Brutu." prvo valni dramo »pisano v tej zemlji Piaanj« za ameriški eder ¡ta ni do civilne vojne nadile dovolj».-ga aaalnlk» za obetoj. Hren«» Howard, ki je napiaal "Hereto r»" (1970), no Izmed prvotnih uspelih komedij. "Khenaadoah igro is "arietokracije" civilne vojne in druge popularne produkcije, je Vil prrl emeriški >ieat#lj. ki iê Mvel izključne ed drame« «b#ga piMt'ljevenJa. Najbolj od liée i igralci r zveci s aaseriško dramo r feaeraeiji iz n civilne vojne ee kili Edwin trije Barrymore — Ethel, John in Lionel —, Jana Cowl, Francis Wilson, Walter Hampden. Amerika ae ja duševno obogatila s gostovanjem evropskih oa-lebritet in drulb, a med temi ao francoski Igralci in ruski hudole-atvenici bili ▼ aadnjlh letih naj-snamenitejši. Reliacrji in scenaristi kot Max Reinhardt in Joseph Urban priapeli »o k uspehu doma-lih — Robert Edmond Jonee, Lee Simonaoft, Norman Bel-Geddes. Svoj vtis na gledališki ukus a-lieriške publike so na svojih obiskih sapustlli veliki svetovni u-metniki kot Sir Henry Irving, Ellen Terry, Forbes Robertson, Mrs. Patrick Campbell iz Angleške; Sarah Bernhardt, Mme. Rejane, Constant Coquelin is Fr»nco»kc| Salvini, Rossi in Eleonore Duse ia Italije. Razvoj k boljši pisani drami je silno napredoval tekom poslednjih treh ali štirih desetletij. V veliki meri je bila drama opl člnltelj, ki je kristallsiral mnogo ameriških Idej. Kratek vpogled v vrsto iger, U so ae val jubila Amerikaneem, nam raztolmačijo mnogo atvarl v ameriškem značaja. Priseljenec najde mnogo interesantnih stvari pri takem pregledu. . Odkar je Howard svoje igro kaze v lil pristno ameriško kri, ale dlle so igre, ki so opisovala too rMko življenje na dešcli. Denman Thompaonova drama "The Old Homectead" in Jamee Hearneova "Shore Acres" sta izmed teh naj boljši. Augustus Thomas, ki je de nas poglavar Igralske organised je, je ubral pravo pot, ko je začeh pisati igre, ki eo se nanašale na livljenje v poedinih drlavah Uni je, z mirnim realizmom in a sijaj nim opisom karakterjev, ki naj bi podajali "lokalni ton". Njegovi najboljši igrokasi »o "Arizona", "Alabama", "In Mizzoura", "Tha. Burglar" in "The Witching Hour") v poslednji »e je po vzpel do jako vhloke stopnje raa nega drsmat.kega pi»atclja, Prvi dva igri ata »e izvajali tudi na An gleškem in na evropskem konti nentu. Jako veliko prcd»t»v je dolivc la tpdi William Oilletteva igra "Secret Service "/Clyde Pitch se je potrudil, da bi napravil glede »meriških mest ono, ksr je Thomas napravil glrde rudarskih "kemp" in Thomson glede f»rm. Fiteh opisuje ameriško "board ing-houses", trgovske urade, de lavnice in parlore, IznešajoČ nji hovo bahavo.t in vulgarnost. "The Climber.", "The City", "Ths (Url end the Judge" ao igre te vr «te. Njegova igra "The Truth", i katero opiauje lenako lelnjivoat, ae je pred.tavljaj» po vseli ev-ropakih drlevah. David Bela»eo, ki je ob enem z Arthur Ifopkln •oa, Winthrop Ame.om in Morrie Oeetom eden izmed poglavitnih ameriških artističnih imprezarjev je napiaal "The Girl I Left Be hind Me", ketera igra je ena izmed najboljših škie ia voješkega livljenje ne indijan.kl obmejni »trail. Charte» Klein je doMgel izreden uspeh z "The Mueie Ma .ter", v katerem j. glavno igral David Warfield izredno dobre* Nekateri abeolventl Harvardove-ga veeačilišča, kot Wm Vangha Moody » "The Great Divide" In "The Nigger", mogočno tragadi je iz Jage, eo do^nacH avoj delci k povzdigu créer»4ke dreme Eugene Walter J» I. 1909 napiaal "The Eeaieat Way"» George Ce-baa. ki je tadi pleeeiee ia gledališki imprezarij, ee ja pokazal ta di dobrim ptaetcljem a briljaata* »meriške eatiriča« komedijo " v «a Key. te Bald pate". Izmed poletot tac imea eedobaih piaateljev, ki ee epiaeli uepeiac i rrekaee, več ali aseaj tipično ease rtšfcc bediel pe predmete eli pe obdelaveaja. atejé vieeke nad »s# mi IBM Eugene O'Neill, ki ae g» le zvali Bo» IOS, Mul*«t. r».. ml «ojolli MotlU« Turk, UjoUi MsUktii odS.lk« BU» N.^.k, ti. au»«j«ik Jok« Vocrlck, ur.4»ik «U»iU Mm Z*««rUik. «aeavHolj »U»iU Filip CodlM. POROTNI ODSEK i * Jok« Uadorwoot pradMdolk, 007 W. H«r It., l»rl»«fUM. III.. Mortla 2«l0Mlk«r. Bo» STB. B»rW.r»»». Oklo, T T.4 A. Vid.r. S408 S. HamUh A««., CkUof«, III.. Joka T*r4oll, Boa S Z, H»aS»r»«a«ilU, Joka Coriok, 414 W. H«, Bi., Sprla»ÍUI4. III. BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJI OKROSJKi BU» Na«ak. prodsodalk, ISST-SS So. Uwadala A.., CUmm-W. VZHODNO OKROtJKi Jaaok AaskroAM. Baa SSS, Mooa, Rao, Pa. Jaka Croiali I4SS1 Pappor A»«.. CUaolaod, O-¿APADNO OKROtJti Aalaa SaUr, Raa 104, Ora»», Kaa»., m |i|«hh4 Mas Mara, Bo» IBS, Bakl, Miaa., aa aovaroMoad. Mika 2a»al, S4SS S. WU.ko»tar It., Marray, Utak. Nadiorni odbori Fraak Zalla, pro4»odalk, SBSS W. Mik Si., Ckl»a»a, III Saasrak, SBIT peoma« A«»., Clovolaad. Oh WUIla« Sillar, S4 Združitveni odbor t Pra4»adalki Praak Alaš, BI 84 So. Ceosrfavd Ava., Cklao»*. III. Jaiko Ovaa* BBBB W. BBtk tU Cklaa«*, lil. ■iigSS Jo^ Skak. 4404 OHoo Cl.t ClavaloaS. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. Kavo, SSSS Bi. Clatr Ara? Claaalao4, a POZOR I Kar.speaéeaea a |L odboraUU, U dolaja v glavaem oroda, Si , Clavalaod, Okla. .. Fraak Si. Clal» rrwXlíuTra1 S.\ WF. "J., USt^ii ¿ü UwUU f^'oStUi' VSE ZADKVR BOLNIŠKE PODPORE BE NASLOVEi RalaUko laj* aUrea t. N. P. J., SSS7-SS Bo. Uwadale Ara., Ckl»»«., III. DENARNE FOSIUATVE IN STVARI, hI - t Maja gl, lavrlval«.«. odkovo I» Jodooto rakéa m aoUovoi TaJaMUa B. N. f. J., SSST SS Bo. Uva-4ala Ar«., CkUa.o, lil. VBS ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POBU m MŠIIjajo ao mmIo.i Blotajolélvo B. N. P. J* BBST-SS Bo. Lawa^alo Avo^ Cktaato, III. Vm MrHoSko »lada ■••laraaja v »I. lawéavalaam odkoro M oaj polljaja Fraak Zaltoo, pradaadalka aodaeeaofa odbora, Sitar aadn )a atoeaj. Val pvlalvl aa |L porotal adaah m a») paAlljaja aa aadsn Joka Uadar« ♦OT W. Nay Si., Sprloffleld. IU. V.I dopisi Ia drapl »pl»l, aaaaoollo, «glasi, o.rošala. Ia .ploh veo kor Jo v »«aal a »U.U.. Jadoala, aaj aa pošUja oa aaslo.i (koga grada tl^e tanki »tolpifi napiti kmb davno \m> vozi nirj »vrtnin nt Ilir j MalMtj. Koma j rrlrt Milljr |mk1 Stiugo \r dolina In« Ion»» ra'An i Srrdi r«-kr %t o.Vnt oilkrijr preooj \«lik o'rnk. »braatrn » *ini>k«imi, brrzaiui lu tr» |»thkanii \n t.-m otoku »»» dviguje p«iiio»no j p'iftlopjo, ^ta.1 «m».k. S «vojimi »tolpi in »trmmit j »ir<-liami jo grad romantično krazeu. t'loveku, I.» «laljr to }K.»|o|ijr opatu jorrnt II, pa M» dootlrta. ! kakor da hi(g|e«UI ostanrk \t trrdnjrga vi ka. ki ' *o g« mimo bitrri tla»i tn po<*l>iU. In vaak trr-nutrk pru'aktijr, la prijezdi i« mm.km» pórtala tropa »vitlih \itriov, ali pa |rko navita a«M"aj i» tudi Prnjavoreem malo , mari, kakien je oztali »vet m kaj ze godi po njem. Tako je bilo nekdaj, z dzudauez ftžkone tudi ne bode drugače, jeakaj v nobenem iaio-piau ni bilo kitati, da bi ae bila delala železnica v l'rnjavor; kjer pa ni ¿eiezuice, tam ze ni bati, da bi ljudje kaj kmalu opuztili ztare »vojc lege in navade, zlatti v takem kraju ue, ki je okolo in oko-lo za graje ti z gorami, in ki ga le malo zlabih potov-zkozi ozke zo-težke vele % velikimi ceztami in z rekami, po katerih ae vozijo parne in tovoru« ladje. Zato pa Prnjttvorci nikakor nizo bili na-zprotniki koriztnim napravam novega *aza, in čimmenj zo jih poznali, tembolj *o jih cen0i. Prav ludne »tvari zo zi obetali od le* lezniee ter bili prepričani, da ne Prnjavor takoj povadigne v veliko meat o, kadar vanj prizopiha Železni konj. C'o zta okrožni glavar ali pa meztni župan, ki je za-jedno bil deželni pozlanec, odlla v »tolno mcato, vzelej zo jima naročali, naj Iti za Prnjavor izprosila železnice. Okrožni glavar, poztaven, debel moži£ck, bil je prebrizane glave, pa dobrodul-nim Prnjavoreem ni hotel pobirati lepih nadoj v ielo/nioo, am- pak celo utrjal jih je v njih. Ljudje zo že zdaleč poznali drdra-nje njegove koéíje, in vzelej, kadar ze je iz prektolnice ali iz velikega deželnega meata vračal domov, hiteli ao pred hilo, da bi vi-deli-preroiki njegov obraz. Kadar je prijazno zmehljaje ze pozdravljal, pomen jalo je dobro zreéo,» in aozedje ao »tikali glave in ugibali, kaj je paé opravil pri vladi; 6e eo ze mu pa ježile gozte obrvi iu je ¿memo atrmel pred »e, takrat »o ljudje zmajevali z glavami ter $e mol¿e vrnili ua delo. Nekega dne »e je zopet prav dobre volje iz preztolnice pripeljal domov. Ni minula niti dobra ura potem, in tu in tam zo ze »bajali ljudje in pozluiali veoele novice, katere jim je razlagal kakien veljaven meat-ni »tarejlina. Okroftii glavar je govoril z miniztrom in • Cezarjem zamim, in "že prihodnjo pomlad bodo inženirji prilli v Prnjavor merit železno ceato/' Te bezede zo letele od uzt do uat, in tihe prnjavorake uliee zo oživele kakor ob aemanjih dneh. Vze je bilo zbegano, zakaj fie izti veder ze je imelo meato razavetliti, a zazlnžnemu glavarju ao hvaležni Prnjavorci napravili ba ki jado • "turlko gla»bo". Maraikdo ae bode ¿udil, da ao Prnjavoru imeli glaabo. Pa aaj je nizo imeli od nekdaj. Takrat je bilo pač žaloatuo, pozebno pred pnatom, ko zta cigan Milko je njega zin bila edina glaabenika; »tari je piakal, mladi pa godel. V tem preñaba v Prnjavor devet potujočih čelkih Ikripačev iu aa-leli zo ae vezeli dnevi, da «Uri ljudje nim pamtili taktnih. Vzak večer je bil v drugi goatilni plez. iu tačaa, ko je mladina plesala, posvetovali ao ae možje, kako bi osnovali stalno me»tno glasbo; ksjti da jiii je je treba, kakor rfc bi vode, to je bilo zdaj vzakemu jaano. Posebno živo . ze je za glazbo potezal ztotnik ^n poveljnik "purgarzke garde", ki je je hudo pogrelal o zvetem Režnjem telezu in o drugih sloveznih prilikah. Med počitkom ao ti veljavni molje pozvali med ze prvega godca, goepoda Beranka, ponudili mu kupico vina in ga vpralali, če ue bi z tovarili zvojimi hotel za zmeraj oztati v Prnjavoru. Si romalkemu godcu «o ze kar oči zazvetile od prevelike zreče, da ze mu ne bode več treba potikati po «vetu do vaai do vaai in pred vaako krčmo napenjati pluČ zu nekoliko ubogih krajcarjev ali pa tudi zaztonj, ne da bi kdaj zjutraj vedel, kje ai bode dravi naiel nočilča. V Prnjavoft ae mu je zdelo, kakor i nebezih, in zdaj ga vabijo, naj bi za zmeraj oatal tu! Prvi trenutek ni mogel ziniti bezede ; kakor gluhonemee je strmel pred se, zrknil nekoliko zladko kupljice, potem pa pogledal zbrano goapodo, če pač ne miaUjo taliti ae Ž njim. Polteni obrazi, ao mu bili porok, da mo^je govore reznico. Udal ze jc torej in kmalu zo ae do dobra zmenili. Vaak godec bode od meata dobival na leto po jeden zeženj drv in brez pla- PONDBUEK. 25. AVGUSTA u čila v najem jedno rul zemlje, "garda" pa bode pri avojem stotniku, ki je zajeduo bil krt^oč, naročila vzem jednako opravo. Tudi ao le oklenili, da bodo na meztni račun naročili veliki boben, ki bode glaabo ukrepal pri zvečanih obhodih. Nepopiano je bilo vezelje navzočne mladine» ko je ineetni piaar »topil na mizo in oznanil, da bodo v Prnjavoru od-«lej imeli avojo atalno godbo! "Zivio!" in "živeli" je svanelo po dvorani, kozarci zo žvenketa-II, ali ko je potakla ura po^tka in za je "kapebrfk" Beranek vs-nil k to v» ritem svoji», zatrobili zo tako hitro polko, da je niti naj urne jle noge niso mogle dohajati. Rez umno ao ravnali Prnjavorci, da so porabili lepo priliko ter si brez truda in troika napravili giazbo, ki jim je takorekoč padla v naročaj kakor darilo zreČnc u-»ode. V kakSni zadregi bi bili zdaj, ko je bilo vzak čae treba 6a-ztiti oblastnega glavarja, da ze ne bi ohladil zaradi železnice; a le je kakov višji vladni goapod zlučajno prilel v Prnjavor, mogli zo tndi njega odlikovati in mn izkazati čaat, ki mu gre. "Beseda taktnega goapoda velja več, nego brezkončni govori deželnih in državnih pozlaneev," umovali so prnjavorzki možje in bili zo uver-jeni, da jim ne nide železnica. O tem zpfotnem zanpanju zo pričalli tudi zunanja znamenja. KrČmar pod goro je dal na avojo hito napraviti velikanski uapiz "Ooatil-na pri železnici". Vdovo Kato, ki je po kuhi iu pijači zvoji »lu-1 la kakor prva krčmariea, jezilo! je »t razno, da se ona ni prej do-mi»lila čazu primernega imena; ali da bi vaaj nekoliko popravila neprijetno zanikarsoat, prekrstila je krčmo svojo v "Gostilno pri parobrodii," akoprem bi ae celo otroci smijali, ko bi jim Jedo rekel, dk bodo kdaj v Pltijavor priplavale parne Udje, zakaj Volčji potok in Medvedlčica ata bili je-dini vodi w prnjavorzki dolini, toda bila sta hudournika, da ae niti s čolničem ne bi mogel voziti po njima. Hodrejli je |)il trgovec ,Timofej, ztar stiskavec, ki na zve-tu ni poznal drugega, amotra nego denar. Dasi varčen, ni ae bal nobenega podjetja, če mu je le količkaj obetalo dobička. Železnica jc tudi njemu budila novih upov. Ugibal je na vse plati, ali ne da bi kdaj komu razodel, kaj snuje. Ko je naklep svoj premislil do dobra, poslal je glavarju sodček najboljše starine in lepo qrno, ki jo je skrivaj kupil od tatinskega lovca, prihodnjo nedeljo pa je sam Sel k njemu. Debeli glavar, ki je Vdejanako" uda-noat bolj cenil, nego prazne po-klone, vzprejel je redkega gosta prav prijazno, vedel ga v najlep-to sobo, posadil ▼ žametast naslanjač, sam pa njemu nasproti sedel na zofo in prvi izprosi besedo: ^Kakina sreča vaa je k meni napotila, gospod Timotej f" "Srečat" ponavlja sviti trg<* vec in zvedavo povzdigne hinav- ske ¿¿i h glavarju: t * VaAiL KOMxxi p, _(Dalje prihT ZA SLABO PRFR ai Pomanjkanja taka trn apUtao oalabehst, SEVERAS BALZOL Splošna tonika aa molke i ienzka. Pomaga naravi z tem dz „ lodsc in jetra bodo pričal» i svojim normalnim poslovi jem in prebava bo zop«t 1 stala rodna. BO in 88 oentat. VpraiajU »vojag* Itlumuji DA SKUHAS DOBRO VO. PISIPONASE PRODUKTE. J imamo v zatogt alad, hmelj, Id vm druga potrebkine. Potk« in M prepričajte, da i« dom» pri kuhani vedno la naj bol jij in n nejJi. Groeerijam, »ladCičarjem In » _ iijalne telaznina damo printrtii tat prt vačjih naročilih. Piiita formacije na: FRANK OGLAR. 8401 3«p*rior Am«i, Cb««Uai Lep krsj je tó I In lepii se ti vidi, če si priiel ua Otok mimo dolgočasne, podrte tttruge! "Namen moj jc storjen! Čemu naj mi je te to pusto življeujet In kadar ima! te vrste v rokah, pretrgana je že nit mojega življenja 1 In sam jo bodem pretrgal, ter pbvrnil stvarnici svoje atome!" "Moj Bog, če bi bil dobil žensko, kakor so je zaželele moči kipečega mojega srca! Ali ti. Ana, bila ai moje prokletatvo! ti si tiata teža, ki me vleče v pogubno globočiuo!" "In ali si sa le količksj potrudila, da bi bila umeU čutila moje dutef Vaak kor#k si mi ogre-nilal In sedaj, ko se mi je življenja vsa sladkost odkrila, ko ms vabi sreča od dsleč. sedaj me zopet ti z nerazvezljivimi verigami tilčil k zebli Vse sem pozabil in vaakemu zem odpu-ztill Hamo tebi ne odputčamt In na robu graba imam edino to zaveat, da te sovražim, vsovra-lini I" Orofinja Ana je vse to mirno prebrala, in s glasom, kakor da bi brala vsakdanje pismo ali pa račun svoje oskrbnika. Končavli pa ja ponosno dvignila le vedno kresno glavo, ter dejala mrzlo; "Bliža, ksk fantast je bil to!" Grofica Kliza pa ni odgovorila ničesar. Za-milljeno je trgala list sa liztom na leskovem Krniti, ki je raztei tik klopi, na katerej zta zedeli. Ona pa ze je razvnela: "Kak fantaat! In s sovraštvom do mene js tel v smrt! Ali Bog moj mi je na pričo, d* mi to eovraltvo ne napravlja nikake akrbit Sramoto je sapustil meni' in svojemu otroku I Tako •atraluo sramoto I Da! tudi jaz ga sovražim, so-vraiim le sedaj, ko js ule davno razpadel v svo* jem grobni In Če aa «pora i na m tistega jutra, ko ao ga tam doli konec otoka valevi bledega in z zeleno travo obvitega pripluli k produ, tedaj ga nI kota v mojej duli, kjer bi tičalo najmanjta milovanj« do tega grelnika! Gospod Bog ga je udaril s pravično svojo jezo! In zaslužil je smrt, katera js storil t" "In kako je vae to prillot" " vprala Eli-ra, " "grof .Milan je bil vendar tako reaen zna-.'•ajr M "Kako je to vse prillot Tisti romantični nagibi, kateri ao napravljali, da js bil alab gospodar, slab znkonzki mol alab oče svojemu otroku. ti nsgibi ao ga zspeljali, da js hladnokrvno prekoračil meje spodobnosti, tW po» t al alabti od iiojumazanejáa umazanih svojih hlspcevt" " "In kako je prilel v dotiko z ono rodbi. not" u Gmfinja Kliza je beeedo "ono" poudarjala. Potem pa le pristavila: 04 "Maj ate bili vedno v silnem aovrattvu 8 onimi ia Struge, Če as ne motim 1" * "V starem isovrattvu!" odgovori grofinja Ana. "Tam gori nekje pod Htrugo tiči sredi vode gola skala. In nekdaj ae je stari baron ctnialU, da je k t«j »kali privesati dal Čohi. in da »I j« tam poatavil leseno lopo. Htvar pa ni bila grofu. Milanovemu očetu, ki je trdil, da je isto skalovje njegovo. Vnel qe j« prepir in imtem dolga, dolga pravda. Ali konlno ao dr-Javni go8podj>* razsodili, da tista pečina aH tisti otok nI ne otolkega grofa, ne strulkega barona, ampak edino le last državna! Zspravdala sta mnogo denarjev, ali pripre vdala ai samo stra-peoo eovraltvo' «tnitki pa ja bU svit Uajak, ter je tiata pečine kupil o«l drlave ia jih dobil v »vu-jo Uat Pot. m je na njik postavil lasen stolp, d» katerem js vihrala «elikaimluu bela zastava s črnim grobom gnapodov la stroge. Ia vaako jutrs je priveslal k temu stolpu, ter časik tudi »pro-M) mala dva topa. a katerima j« bil avojo trdaja» vo nborolil. Ktari nal vrof po ae ja jezil In p» nil, in najbolj te,|aj. kadar ae je Uato streljsnjé «lo nsa razies»lo / banrnom la Mtntgv ae alkda» niata pogledala rt*. In ko je nekega dne Mlak v tleti stolp udaril, ter ga požgal in ta razdrobil, ni ta prigodi ja j »tvtrl čtalo nič 1 spremenil. V grob ota nesla sraje »ovraltvot** I Dalje prihodnji- > SVETOVNE SLAVNE EVROPEJSKE IN AMERI-KANSKE AUTOMATJČNE PIŠTOLE IN REVOLVERJI PO NAJNIŽJIH «VOZNIŠKIH CENAH! POZOR! ^i^^r^TrJrA¿¿z MAUSERJEVE REPETIRKE—KOMBINIRANE PUSKC IN PISTOLE OflrlMhl »odth SV» H>MV 0»la» IS »tr»l«v JARDOV DALJAVA V*l«klM. lovsko •roij« - , »mm ■•« /»i..... m'tm D>.)V|B princi, um IM) V vojni J« Imla Mwma» vcllku vlogo ntko fc«t Laaarjov« mIahUIm pMtata. M* •• jo raMk »ti.l.t v Nnatiji u. dru«o4 v ipMiln vojak»vo«j«. ZarMI »jMM aaUafocMtl. araSkM moM. m teljavo. taitm h, 4m «a plltoU »m« najdalj la r»»vij« im j voljo ptobltno bm>1 luiod mk allUl m svatu, »ar »asa najáalj 4o 2.000 jardo v. ¿«i» M i......,.'. 1H — f asai pairan a .......»•••••,•■•••»•»• »t•»•*;»•«••»».,,«».«, $29.95 4.50 NOVA TAJNA SUUSBENA POSEBNOST ti kaKSaval pavo|vaa émmm m ............ knhb^ml ffitlvtf ..$13.25 IAM lae iwtvM aa zi Uttn jg 2.50 1.10 iee isins »a m ksSar •« IM 'pátasia sa il* WailWr r.TOVWO 5I AVN A "MAUZSajEVA" loMAiiiNA pis toi^—acre I INK a tea — Vara« p* I»m>|. a CS" ja'Vval, «e*«wi mémn <*•! »il lia— toa aa» sakWya. Ta j. «rf, aw | M Sala MM mtmmÉ» Mi ja f^ ^ajikmja (a aiim.lmaGb «a mm»- Na—of tl kmrnm km P~+m m S •• * »Okra mm» m*~m njj^m.^ .....$13.95 H?*- —^ 14J6 HMBÓM1 NAOA8INB..... L75 1J0 ZTRASNIZKI UnKJKVALNl MODEL 3.10 3.60 rSTEUNA mim Sata* valvar. raMjo aa kratka »atrsas stal« _ _ _ JI jakraanava IsZalka i »a1 »afck a^pa ia»T ti i"i" 'oas-T.'".:!..'.'-'»?» Kopit«. « ktUrtn p« rlili» « M Ihanu »«ua paaakaj...... i IM pa«ra» ti kOkr M ................... OaiCINALNA NEMÉKA "LUCMICZ" (Parakalkua) avtomatična rmtou as kalikar (TM arai)-»% füm m S stralav Uparaklja aa pa aasss svata, js mttm. , aaaasljlv la varas. Najaavsjil mo*»\. aass IZM Jsrdw. tm sabana a. da I j« v» Na»>»« - « safí^rss- • Ja Samoa»** p rasa®. ._ TI wvl «w4all sa l»P»»r«V ar XX kat jala*., vaJkava. vj»ka kM*. —' vate. j19 50 O""» * ................ io» — aa kavw» 3JW I ai partí ra» tal U kravj^a ]J0 ••ala «mm .............. 3ÍSL. sT!. »»r—• 2.75 3.00 V, A. OAjnstA moaa fiñii niNo BAN ANTONIO, TEXAB O-P* CENJENI • a .... •i.ae ««pasa, pi Jaa m plada< i «*«•• . fepkM kl(ra nía ...............................•••••.......... NASLOV L'LIC A la Bi............................ ^^^ ............. narro ..,.,.,.,,..«.,,»•.»#,.#«••••••••••••••"* DBAAVA ......*....•....«.. a* .......................... V. A. Oí DICKS BUILDING. TZtt»