. t a r^ TWT A /\T\ /t s laiJt, i \t < t Z^jenjeruh državmh. > M ■ ■ /1 ^^ l^j 71 ■ ■ ■ ■ /1 jjl -; in the Urntcd Stalo H V«^ u T»e &eto .. . $3.00 (f| V^J M ji A X 1 JL JLXwVrJL/X X M *venr day except Samoays ft] if Za pol leU . $1.50 Uf l!f LefJ Hot Mays. -:- 5 J L,—ust slovenskih delavcev v Ameriki. B <50,000 Reader« ^ g TELEFOH PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered m Secoad-Cla» Matter, September Žl, 1908, a* the Port Ogle« at Mew York. M. T, «J*frr the Act of Com of March & 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND! NO. 25. - STEV. 25. NEW YORK. TUESDAY, JANUARY 30, 1917. — TOREK, 30. JANUARJA, 1917. ' VOLUME XXV. — LETNIK X> Y Wilson bo kmalu dobil odgovor iz Nemčije. -o- POROČEVALEC PRAVI, DA SO AVSTRIJSKI ITA LIJAKI IN HRVATI ZA AVSTRIJO. — ČE BI NE BILI AVSTRIJSKI VOJAKI TAKO ZVESTI SVOJI VLADI, BI NIKDAR NE MOGLI IZVOJEVATI USPEHOV, KOT SO JIH IZVOJEVALI V ZAVESTI, DA JE EDINO AVSTRIJA NJIHOVA REŠITEV. — VELIKA FRANCOSKA MIROVNA DEMONSTRACIJA V SEDANU. — MNENJE ZASONOVA. -o- (Poročilo "United Press".) Berlin, Nemčija, 29. januarja. — Tukaj je bilo urad- ! no razglašena, da b<» f>o«lala nemška vlada v kratkem ča-j su svojemu |K>«laiiiku v Washington. Remstorffu. noto. ki bo k<»t nekak odgovor na poslanico predsednika Wil-snua. Kdaj se bo tn z^niilo. še ni znano. Berlin, Nemčija, 29. januarja. — (Prekmorska brzojavna atfentnra.) — Grof West ar p se je pred kratkim izrazil. da ne b osestavil odgovora na Wilsouovo poslanico francoski ministrski predsednik Briand, pač pa Lloyd George, angleški ministrski predsednik. Anglija hoče na vsak način vpreči vse zaveznike v svoj voz. Za to j«* pa potivba veliko navdušenja, in nav-dušenje si ln> angleška vlada že znala preskrbeti. V odgovoru bo zapopadeno vse. kar mislijo oziroma kar so mislili zavezniki doseči. Zavezniki bodo zahtevali zase vsi- ozemlje, ki sta ga osvojili Nemčija. Avstrija in njuni zavezniki. Vprašanje je seveda, če se jim bo t:> želja vresničila. Dunaj, Avstrija. 2K januarja, preko Ixnidona, 29. januarja. — Skoraj vse časopisje se bavi z odgovorom, ki ga nameravajo posati zavezniki Wilsonu. Predsednik Wilson se je v svojem govoru jasnejše izrazil o zahtevama zaveznikov. kot pa o zahtevama Avstrije in Nemčije. Predsednik Wilson j<* s tem nehote izjavil, da nima prav nič proti temu, če bo Avstro-Ogrška razkosana. Smisel njegovega govora je prav dobro znan vsem avstrijskim diplomatom in ]>olitikom. Zelo zanimivo je pismo dr. Faiduttija, deželnega glavarja Goriško-Gradičanske, ki se glasi: -— Sovražniki so izjavili, da morajo osvoboditi, av-| strijske Italjane iszpod "tujega jarma". Ta izjava je napravila no vse zelo slab litis in je naletela na splošno ne-) voljo. Avstrijski Italjani žive že stoletja pod avstrijskim žezloin in njihovi pravni zastopniki niso bili nikdar proti kakemu 4*jarmu", ki ne obstoji niti v zgodovinskem in niti v moralnem oziru. Proti nameri zaveznikov protestirajo najbolj Srbi in Hrvati, ki se nikakor ne strinjajo z velesrbsko politiko! Iz tega je razvidno, da je razen malih izjem vse prebivalstvo zvesto Avstriji in Nemčiji. Da je to resnica, so najboljši dokaz uspehi, ki so jih priborile zmagoslavne avstrijske in ogrske čete. Berlin, Nemčija, 29. januarja. — Angleški pisatelj II. tem vrnile drugačne razmere v deželo, ker vedo, da bo s sklenitvijo miru konec vsemu pomanjkanju. Samo i>cščica ljudi, ki sn se obogateli s prodajo voj-1 mh potrebščin, se zavzema za mir. Vsi drugi so pa. kot že J rečeno, siti vojne. — Nadalje citira pisatelj, da Angleška raj Še žrtvuje 20,000 navadnih vojakov kot pa enega generala. Dopisnik nekega madridskega časopisa je bil navzoč pri veliki mirovni demonstraciji, ki so jo vprizorili Francozi v Sedanu. Prebivalstvo sc je naravnost zgražalo nad Anglijo, češ, da je Anglija edina dežela, ki noče miru. — ampak izvaja lia svoje zaveznike tako silen pritisk, da ga sploh ni mogoče več prenašati. Rim, Italija. 28. januarja. — Naučili minister Ruffi-lii sc je danes dalj časa pogovarjal z zastopnikom "Zvez-1 nega časopisja". Rekel mu je. da se popolnoma strinja s! cilji predsednika Wilsona. glede miru. ki bi se sklenil bres zmage in brez poraza, pa ni njegovega mnenja. Italija lahko doseže svoj cilj samo potoni popolne zma ge. Iz govora ogrskega ministrskega predsednika grofa ; Tisze j«- jasno razvidno, da hoče Avstrija zanaprej zati- < rati tudi balkanske države, posebno pa Srbijo, Ornogoro 1 in K (imunsko. ' Petrograd, Rusija, 29. januarja. — Sergij Sazonov, ! biv:i ruski zunanji minister, je izjavil, da se strinja z go j vorom predsednika Wilsona. Po njegovem mnenju liga, katere namen bi bil preprečiti nadaljne vojne, skrajno jk>- t trebila. Nikakor uiu pa ne gre v glavo, kako bi bil mir f mogoč brez popolne zmag te ali one stranke. 1 Zmagati morajo bodisi zavezniki, bodisi Nemčija. Po , njegovem mnenju je le popolna zmaga najboljša ga ran-' cj ja za mir. l ■ i » ...... ^ i Z raznih front. i — i Angleži so vdrli v tretjo vrsto nem ških zakopov. — Uničili en nemški i zrakoplov; enega pogrešajo. — Goreči vlak. -— London, Anglija. 29. januarja. Iradno angleško poročilo naznanja : Preteklo nor smo zavzeli sovražne postojank? pri Aruieiitieres. — Vdrli smo v tretjo vrsto sovražnih zakopov. katere smo porušili. Bilo je ubitih mnogo sovražnikov, mnogo pa smo jih tudi vjeli. Sk«»zi dan so se vršili vroči artilerijski boji. Tudi zrakoplovi so dosegli zelo lepe us|»ehe. Uničili smo en sovražni zrakoplov; enega našega pogrešamo. Današnjo večerno franeosko poročilo naznanja artilerijske boje! in boje z granatami pri hribu štv. H04. Izstrelili so tudi en nemški zrakoplov. Kilo je vPč spopadov mt*d stražami. BerLn, Nemeija. januarja, j Nemško vojno poročilo naznanja, da se nemške postojanke na dveh mestih trdno stale proti francoskim in angleškim napadom. Severno od Armcntieres so fnl-bili vse napade angleških čet; severna od Verduna so Franeozi večkrat navalili na hrib št. 304, toda navzlic težkim izgubam niso imeli nikakih uspehov. Nadalje pravi poročilo: Severno od Armcntieres so Angleži trikrat napadli naše postojanke; vselej smo jih vrgli z velikimi izgubami j nazaj. Zahodno od KromHles in dru- i god so bili vsi sovražni napadi j brezuspešni. Jugozapadno od L*. Translov smo vjeli eno angleško prednjo stražo. Opoldjie so začeli Franeozi z ar-tilerijo obstreljevati naše postojanke, nakar so nas napadli. Napad so obnovili trikrat in vselej smo jih pognali nazaj. Niti enega čevlja pridobljenega ozemlja ni- ■ smo izgubili, dasiravno je sovražnik žrtvoval mnogo vojakov in mu nieije. V Vogezih smo vdrli v sovražne zakope in smo vjeli 9 mož. Pri Hartniajinsswciler Kopf smo po artilerijskem streljanju zavzeli franeoske postojanke in smo vjeli 35 sovražnikov in eno brzostrel- j no puško. Prekmorska agentura poroča,i rla so bili nemški zrakoplovei zeIo< aktivni. Nek zrakoplove«; je pri j Authie metal na železniški tir bom-' be in je tir porušil. Nato je bom-i bardiral nek mimo vozeči vlak in j ga zažgal. ' Internirani morajo delati Kodanj, Dansko, 29. januarja. 'Schleswigsehe Grenzpost", katere en izvod je prišel v Kodanj, poroča, da je poveljujoči general Jevete nemške armade razglasil, da bodo prisiljene vse internirane i-ivilnc osebe, ki pripadajo Nemčiji sovražnim vladam, opravljati javna dela enako kakor Nemci, ki so poklicani v civilno službo. Nemške in romunske izguoe. Berlinski listi poudarjajo, da so; nemške izgube v bojih proti Ru-muniji v primeri z ruraunskhni čudovito majhne. Tako je izgubil neki nemški armadn izbor, ki je1 i'jel 8000 mož ter ubil, oziroma ra-uil okrog 6000 Rumunov, precej manj kot 1000 mož. Rumuni pa imajo strašne izgube in "Adeve-nil je_že primerjal runumsko armado srbski, ki se je izkrvavela. Pojasnilo. Po pismih, ki nam prihajajo dan ta dnem od rojakov, posnemamo, la vlada med njimi splošno zanimanje, na kak način bi bilo mogoče ii preskrbeti in zagotoviti avstrijske krone, namreč sedaj, dokler iui je cena še nizka, in predno se »ovspejo zopet do stare veljave. Lahko rečemo, da jo ni sloven ike naselbine v Ameriki, kjer bi \e začasno ne razpravljalo o tem raznem vprašanju. Več pojasnil v tej zadevi daje-uo na zahtevo. mDumiKiiKiu, S Ctarttattftt, M9W Y«rk, V. Y. , Boji 8b Tigrisu. i — i i Angleži so zavzeli več turških po-i! stojank. — Zavzeli so prvo in dru-■ go črto. — Velike izgube Angležev. ! - London Anglija. 29. januarja. Uradno poročilo pravi: Sctlaj smo v popolni pox'sti pr-; ve 4300 jardov dolge in druge čr-[ te zapadno od Kut-el-Amara, na ! desnem bregu Tigrisa. Tudi smo zavzeli 600 jardov tretje in četrte | bojne črte v dolžini t>00 jardov. Vjeli smo 127 mož, en top, eno strojno puško, tri zakopne mož-narjo itd. Berlin, Nemčija. 29. januarja. Turki poročajo, da so Angleži imeli z«*!o velikei zgube l!">. januarja, ko so zavzeli m-koliko ozemlja južno od Trigrisa. 2000 mrtvih Angle-j že v je ležalo na majhnem prostoru pred turško črto. Nemška pomožna kriiarka. Pernambuco, Brazilija. 29. jan. Kakor pripovedujejo nekateri, ki so bili vjeti na nemški križarki, je ta ladja podobna trgovskemu iiar-niku, dolga je okoli 300 čevljev in se nekateri deli njenih strani morejo premikati. Ima dva jambora dva dimnika, razne priprave, ki zakrijejo največji top in torpede. Ima štiri 6-palčnih topov in dva 7-palčna; poleg tega ima še več manjših topov in strojne tope. Kapitan križarke je povedal ne-i keniu angleškemu častniku, da ni j njegov namen potapljati potniške I pamike. ker nima dovolj mlobno-jsti za žene in otroke. Preži le na pamike, ki vozijo tovor. Parnik se pogosto prebarva in na krovu imajo dovolj materjala. da morjeo pojiolnoma izpremeniti zunanjost ladje. Pravijo, da je parnik z vsem potrebnim popolnoma preskrbljen in ni se prezrla v tem oziru niti najmanjša stvar. Vsak jetnik dobi svojo posodo za jedila, ima vsak svojo posteljo (gugaLnieo) in svojo volneno odejo. Jetniki morajo biti v prostoru.| ki je zaprt z železnimi vratmi. — Pravijo, da njih stanje ni bilo za-vidno, kaiti bali so se vedno, kadar je križarka vstrelila. da bo j tudi sovražna ladja streljala na ! križarko. . Jetniki sovražnih držav so imeli/ | vsak dan telesne vaje. Pripadniki .nevtralnih držav pa : so imeli mnogo več prostosti. Do-I bili so tudi za Božir več daril, ka-i tera so jim poklonila nemška de- j i ; kleta. Da so se od drugih razliko-1 vali. so imeli na rokavih bele tra-[ ke. — Strah pred nemško križarko. Norfolk, Ya.. 29. januarja. — Zavezniške bojne ladje so opozo- ] rile vse trgovske ladje, da je v I Atlantiku zopet nenftška križarka I in naj se zato takoj podajo na o- < brežje. Križarka se mora nahajati nekje ob obrežju New Jersey. Ima i dva dimnika in je črno pobarvana. Kap Haitien. Haiti, 29. januarja. ] V soboto so opazili na severnem o- " brežju San Domingo neko ladjo, 1 katero smatrajo za nemško križar ji ko. — i Pošiljateljem denarja. fie vedno se lahko denar posije v staro domovino pe bresfifaea bruj» , tu in potom poŠte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da M rsled vojne I mogoče izplača z zamudo. Dcaar m be v nnhw zlagajo izgubljea, ampak nastati amorejo k j zamude. Pe brezžičnem brzajavu se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na prhner 100, 200, 300, 400, 600, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za br- < zojavne stroške je najbolj Se, da me nam pofilje |4 za rsak naslov: ako bode j kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali sa prftsMutfkljaj Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan 1» | prameni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priobčeratl natančne cene de narja, ter bodemo od adaj naprej do preklica računali krone po ceni, kakoi ' bode naznanjena v lista "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke d> i nar, mogoče tod! po nliji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle taka Kdor fell, da se izplačilo izrrSi po breztičeee brzajavu, naj pripomni na denarni nsksznlci "poOje naj se brzojavno". CENE: K: 10 OO.......... 1.40 ! K: 130.00.......... lfii.T5 K: 30.00.......... 2.65 K: 200.00.......... 25i» K: 30.00.......... 3.90 K: 300.00.......... :rr.50 K: 40.00.......... 5.13 ! K: 400.00.......... 50.00 K: 50.00.......... 6.40 ? K: 500.00.......... 62^0 K: 60.00.......... 7.65 ! K: 600.00.......... 75.00 K: 70.00.......... 8.80 K: 700.00.......... 87.30 K:* 80.00.......... 10.15 K: 800.00.......... 100.00 K: »0.00.......... 11.40 K: 900.00.......... 112JTO K: 166100.......... 12JiO | K: 1000.00.......... 12&0Q | Boji z Rusi. Malo bojev ob Rigi — V Galiciji so tuL-ske čete. — Rusi so zavzeli turške zakope. — Vjeli več kot 1000 Turkov. Turki zavzeli zakope. Petrograd, Rusija. 21». januarja. L rad no s«' naznanja : V okoliei Kijre M>vražnik o- m«Jil na to, du je z artilerijo obstreljeval našf zakope. Jusrozapadno od vasi Polutorv so naše čete v noči »hI sobote na nedeljo z bajonetnim naskokom zavzele prve sovražne zakope. — Turki izvršili protinapade, ka tere pa smo z velikimi izifubami zr sovražnika odbili. Razstrelili sme več galerij min in porušili zakope nato smo se vrnili v naše pošto janke. Pozneje so nas Turki zope? dvakrat napadli, toda obakrat brei uspeha. Ko smo zavzeli turške za kope. smo vjeli oiie«ra turškejr; eastnika in 28 mož. V soboto sm« v boj ili severovzhodno od Jakobe ni vjeli HO častnikov in več kol 1000 mož. Berlin, Nemčija. 29. januarja Nemško vrhovno vodstvo poroča Jugozapadno od Rice ob reki A: so boji Vfcled zapadlega snega zeio ponehali. Turške čete 15. kora so odbile ol Zloti Lipi ruske napade, katere si pod vzel i v zvezi z artilerijo. Na ne kem mestu so Turki s hitrim proti napadom očistili nek jarek sovraž nika. in so pri zasledovanju vjeli večje število vojakov. Ob Narajevki pri Hlaiču v Gali eiji so naše čete zasedle ruske po stojanke in vjele 9 mož. Cesar ni mogel pomagati. London, Anjrlija. 29. januarja Listu **Chronicle" se poroda ir Aten: Grška vlada izpolnuje zavezui ške zahteve v popolno zadovolj nost. Kralju ie bilo naravnost o< nemškega cesarja naročeno, di naj sprejme ultimatum, ker Nem čiji ni bilo mogoče poslati čet Gr ški v pomoč. Mehika. Washington, I). C.. 29. jan. — General Pershing je dobil od vojnega deiiartmenta povelje, da na.i umakne svoje čete iz Mehike. Umi kanje se vrši po načrtu in v popor uem redu. Najbrže bo v teku enega tedna prekoračil mejo. Domne va se. da bo poslanih domov tud: 50 tisoč mož narodne jrarde, ki stoji ob meji, kakor hitro bo Pershing umaknil Čete iz Mehike. S an Antonio, Texas. 29. jan. — Poroča se, da bo Pershiu.jr. ko b> prišel iz Mehike, postavil kvo.' glavni stan v El Paso. Texas. Ko bodo prišle eete na ameriška tla se bodo zbrale v Paloinas Lake, 7 milj južno od Columbusa, in bodo potem korakale v Oolubus. od koder se bodo razdelile po raznih irarnizijab. Trgovine v Hartford gore. Hartford, Conn., 29. januarja. Požar je danes uničil veliko trjro-vino G. Fox & Co. in "Woolwortho-vo trgovino po 5 in 10c. Škoda znaša od pol miljoiia do enega lniljo-na dolarjev. Pomanjkanje v Rusiji. -o- RUSKO LJUDSTVO MORA STRADATI, KLJUB TEMU, DA IMA RUSKA VLADA HRANE V IZOBILJU. — POROČILO DOPISNIKA LONDONSKEGA LISTA "TIMES". — RUSIJA IMA BAJE ŠE ZA DVE LETI ŽIVIL. — KAKO JE NA ANGLEŠKEM? — PRAVIJO. DA NA ANGLEŠKEM ŠE NISO UVEDENE KRUŠNE KARTE, — SLABA ŽELEZNIŠKA ZVEZA. — DE MENTIRAN0 POROČILO. — LORD DEVENPORT. o—- London, Anglija. 29. januarja. — Tukajšnji "Tiim-s,f je dobil od svojima i»etrotfrajskega poročevalca porodilo, la mora rusko ljudstvo stradati, aknravno ima ruska vlada vse^a v izobilju. Izvzeta nista niti glavni mesti Potro-j^rad in Moskva. Poročevalce je prepričan, tla ima ruska vlada vsega I v izobilju, toda kaj iiomaga. če ne more dati prebivalstvu :ivil na razpolago. V Rusiji je silno slaba žlezuiška zveza. Po nkaterih okrajih je vse poln«) živil, drugod pa ljudje koraj lakote umirajo. Prehranjevalni sistem je popolno-na napačno izdelan. V Petrogradu morajo stati ljudje v največjem mrazu >o več ur pred prehranjevalnimi štaeijami, nazadnje je >a še veliko v]»rašanje, če h«»do kaj dobili ali če se bodo mili i>razni domov. V glavnem mestu Kusije je strašen mraz. Velikokrat e pripeti, da znaša temperatura po dvajset stopinj pod lielo. London, Anglija. 29. januarja. — C'lan delavske strao ie v angleškem parlamentu. William (\ Anderson, j,- re vel včeraj v Leicester, da je začelo zmanjkovati Angliji irane in da bo kmalo uveden takozvaui prehranjeval ii sistem. Danes so se razširih* po mestu govorice, da bo v kra-jevem avtomobilnem poslopju, katerega je vlada konfi-4eirala, glavni urad. v katerem se bo izdajalo prebivalstvu krušne karte. Ker je Anderson član vladnega eenilnega odhora za živila, mu marsikdo vrjame. Lord Devenpoi-t. nadzornik za živila in drugo potrebščine. je izdal danes sledečo izjavo: — Gospod Anderson nima potrebnih podatkov in vsled tega je njegova izjava neutemeljena. Anglija š<- ne •rpi pomanjkanja in ga tudi nikoli no i><> trpela. Marsikaj se bo sicer morao urediti, da bo vsak dobil delež, do kate-rega je opravičen. Potopljeni pamiki. | Berlin, Xnneija. 29. januarja. Xenrski podmorski čoln je 9. januarja v Sredozemskein morju potopil nek obložen sovražni parnik; 15. januarja pa je isti podmorski 5oln potopil angleški tovorni parnik Garfield", ki je vozil iz Malte v Port Said. Na krovu j»* imel premog in olje. Kapitan "Garfiel-aa* je bil v jet. Isti podmorski čoln ie potopil 2.">. januarja nek oboro zen sovražni tovorni parnik. ki je vozil proti vzhodu: spremljal «ra ie francoski torpedni čoln. Parnik, j ki je bil poln čet. se je potopil v : 10 liiinntali. London, Anglija. 29. januarja, j Llovd poroča, da so bili potoplje-! ni trije parniki. ruski parnik "K-j gret" pa se pogreša. Potopljeni I parniki so: angleški parnik "Ma-Itheran"; norveški "Donstaifi" in angleški '"»Jevington*'. Utonil ni nikdo. i Preživeli s pa mikov 4*Jeviug-' ton" in 4Donstad*' s.j se izkreali | na španskem obrežju; ravno tako je na varnem posadka s parnika pMathoran". Reuterjevo poročilo iz La-% Pai-mas na Kanarskih otokih naznanja. da je prišla tja pu.%adka norveškega parnika ''Theresedal", — Poročilo pristavlja, da je parnik i potopil nek nemški podmorski čoln. kapitan pa je bil vjet. Avstrijski poslanik. ' Washington, D. C.. 29. jan. — Izvršavatelj avstrijsko-ogrskega poslaništva, baron Erich Zwiedi-nek. je šel danes v New York, da sprejme novega avstrijsko-ogrskega poslanika grofa Adama Tar-noswki pl. TarnOu-. Priti ima s par-nikoui "Noordam*' v torek. Ojačena soška fronta. 'Stampa* prinaša s fronte poročilo. ki pravi, da se je nele na Tirolskem. ampak tudi na soški fronti na avstro-ogrski strani ponovno jako mnogo storilo z dovozom izpočitih čet. številnih topov, strojnih pušk. novih metalcev min in irredno velikih municijskih mno žin. kakor tudi z utrdbami od Pla-ri do morja. "Ya.TOwdale". Kodanj, Dansko. 29. januarja. "Ekstrablad v poroča, da je prišlo v Kodanj lili švedskih, norveških in ameriških pomorščakov, ki so tvorili kr«>v angleškega parnika J" VarrowdaleT\ katerega je vjela ; nemška pomožna križarka v južnem Atlantiku. Po tem poročilu je '' Yarr«»\viia-1«'" plula severno od Faroer^kih o-• tokov, nato ob norveškem obrežju skozi Kattegat (ob Danski v Svi-neminde v Nemčiji. Nek švedski pomorščak pravi, tla so Nemei obdržali kot vojne jetnike z oborožnih ladij okoli 200 ali ^00 Ainerikaneev, 4 Švede, -i Nizozemce in 1 Danca. "Yarrow dale'' ni videli« niti ene angleške ladje na celi vožnji. Ob norveškem obrežju je imela prižgane vs^ luči; šele ob danskem o-brežju so luči ugasnili. V Svine-minde j»- prišla 31. decembra. — Jetnike so pripeljali v jetuiški tabor v Neustrelitz. Dobivajo le malo hrane; večinoma koleralio in malo kruha. Predno je 26 gori omenjttili pomorščakov zapustilo Nemčijo. >t» morali podpisati izjavo, da ne bodo govorili proti Nemčiji. Na Yarrow-dale'' ..i« bilo 469 jetnikov z eiu-jra norveškega in z sedmih angleških parnkiov. Meti temi jetniki so 103 pripadniki nevtralnih držav. Laška fronta. Kim, Italija. 29. januarja. — Laško vrhovno vojno vodstvo poroča : Naša artilerija je na tr« minski fronti sovražni učinek v njego-govih postojankah ovirala in motila premikanje transportnih oddelkov. Na julij*ki fronti so se vršili samo artilerijski boji; bile so ^e tu-di nekatere praske med stražami: vjeli smo nekaj sovražnikov. Romunska vlaoa na begn. Berlin, Nemčija. 29. januarja. < asniška poročila pravijo, da se rumuntfka vlada obenem a kraljevo družino seli iz Jassyja v Eka-terinoslav v notranji Rusi j'., GLAS NARODA. 30. JAN. 1917. "OLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Ovwd and gmblldwwl by tW I L O T I I I O PUBLISHING COMPANY (a corporation.) fEAffl gAIREM. Pwdihat._LOUl'fl BEXKDIK, Treawer Ittw of Baitw of tbe corporation and addreM « of above officer«: US Gorttandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. T. £a celo teto vetja Ust za Ameriko in t Za pol leta la m eeto New York.. 24)0 Cane do .................... $30» , Za Evroj«o sa vse* leto.......... 4 50 te pol leta.................... UM) Ze Evropo sa pol leta.............2JS5 te "*>lo leto rs mesto New York.. 400 Za Evropo ** «etrt leta.......... 1.70 ....... - --— 1 -<;LAH N J RODA" t shaja esak dan lsrtemfil nedelj' in pramikor._, "ti L A 8 NARODA" ("Voice of the People") Sni every day except Sundays and HoWyrt __Subscription yearly S3 00 < _Advert ieement en agrr«w4___ Uoplsl bres podpisa in oeebnoed ee ne prlobčujejo. urnsr nsj blsroroli pofiiljstl po — M oney Order. *rl »wr^Qt-mbl kraja naroCnlko* prosimo, da ee naia tudi prcjftnje WseJlifii "*7IlltnL hitreje najdemo našlo mika. Dopisom in poMljstram naredit^ ta oaaiov: -GLAS NARODA" T« -t nn.lt St New York mir -»lAfnfi 4«» donuievali, tla bo pojasnil, pod kakšnimi po^uji bo sklenila Nemčija mir. i Tudi nas lisT je vseboval včeraj poročilo tičoee se teh predloge »v. >e ne dogovorjenem cesarjevem govoru je bilo veliko, toda cesar je prav malo povedai. Pri slavnosti. ki se je vršila nekje na vzliadni fronti, sla si avstrijski cesar in nemški cesar samo kadila in pihala na srce. — Zmagati moram! — je rekel Viljem. — Zmagati moramo. — je pritrdil Karol. — Mir bomo dosegli z mečem, — je rek«J Karol. — Mir bomo izvojevali z mečem, — je pritrdil ne mški cesar. In v zaupanju v bodočnost se je končala, cela komedija. Kot pa sodijo nekateri, je bilo vse to le navidez. Nemčija in Avstrija se držita gesla: — Kakorhitro pokažeš nasprotniku svojo slabost, si že premagan! Pravijo, da ve predsednik Wilson pogoje Nemčije iti Avstrije. Mi ne vrjamemo, da je to resnica, toda v kratkem času jili bo res vedel. Brzojavka, ki je bila včeraj priobčena v našem listu, ni iz trte izvita. V koliko je resnična in v koliko neresnična, se ne bomo prepirali. Ciotovo pa je, da so ]w»goji, ki so bili včeraj priobče-n i. precej podobni pogojem, katere bo staviln Nemčija. Nemčija ne zahteva zase ne Belgije, ne Srbije. Tudi o tem smo že pisali. Narodi so namreč že toliko napredovali, da se jih ne-da tako zlepa podvreči tujemu gospodstvu. Nemčija bi sicer to lahko storila. Zavladala bi osvojenemu ozemlju, čustev in mišljenja narodov, živečih \ osvojenem ozemlju, bi pa ne mogla prevladati. Srbije ne bo zahtevala zase, pač pa le prosto železniško pot skozi Srbijo. To se pravi, da mora biti na vsak način zvezana z Vzhodom. kjer se ji nudi edino polje razvoja in ekspanzivne politike. Vprašanje je seveda, če bodo zavezniki s tem zadovoljni. --—ooo-- Avstrijski lahoni. Avstrijskim laliouom, raznim Bichieichem, Giglia-novichem, Smeivhinichem. Mraehom, Sthuparieliem. Mraoviehem in drugim Deloštijam je padlo srce v hlače. Zbali so se za svojo preljubo avstrijsko domovino, čez katero so še pred vojno in celo v vojni tako strahovito zabavljali. Zdaj jih je minilo veselje i>o Združeni Italiji, zdaj ko poznajo dobroto belega kruha, jim je zasmrdel ovsenjak. Goriški deželni glavar Fajduti je sestavil nekako spomenico in jo poslal na Dunaj, v Budimpešto ali samobogve kam, in v tej spomenici tarna in prosi, da naj Avstrija obdrži pod svojim okriljem svoje zveste lahonske sinove in naj jih ne izroči na milost in nemilost Italiji. To je sila značilno. Mi prav radi vrjemeino, da si tržaška, reška, pulj-ska in druga fakinaža prav nič ne želi združenja z ostalimi italjanskimi zedinjenimi bratranci, to pa zato ne, ker sej ji je v Avstriji predobro godilo. Avstrijska vlada je namreč kavalirsko odgovarjala na vse brce, ki so ji jih zadajali zadnja leta lahoni. Avstrijski vladi je bil lahon Bog, Slovenec ji je bil pa vindišarska svinja. To lahko pritrdi vsak, kdor je hodil po onih lepili krajih, ki so naša očetnjava in naša last, to ve v$ak, kdor ,ie služil pri polku, katerega so tvorili Slovenci in lahoni. V slovensko-hrvaškem primorju je imel Italjan več j pravic kot jih je zahteval. Ako je Slovenec zahteval mr-| vico pravice, so ga zaprli. Avstrijska vlada je šla lahonom bolj na roko kot gre 1 na roko laška vlada svojim laškim podanikom. - In vslcd tega smo tudi prišli tako dalefc-da & še-veth Dopisi. Milwaukee, Wis. — Naznanim vam žalostno vest. da je nam ;>«>-j brala jetika rojaka Antona ^tap-nik« dne iT. januarja t. 1. Star je 1 bil komaj 25 lot. Doma je I »i l iz MJorenjega Grada v Savinjski do-' lini na Štajerskum. Pokopali srno ' ga jia katoliškem pokopališču pri sv. Križu. Xaj v miru počiva! Tu-< kaj y.aptisra žalujočega strica i:i 'teto, dve sestrični in dva bratranec«. v starem kraju pa starine, dve teti in ve"- drugih sorodnikov. V , imenu njegovih starišev s«' U-po zahvaljujem vsem onim. ki so gp ' obiskavali v njegovi ši^tmeM^- .i bol<_/ni. Lepa livala za krasne ven-t<-o. livala vsem prijateljem in to-(varišem. ki so ga spremili do groba. zlasti hvala društvu "Sloui" št. IG. ki mu je priredilo tako lep ' pogreb. Naj ostane vsem v blagom spominu. Tebi pa. nopozab-jljcni Tone, naj bo lahka tuja zemlja. — Frank Fed ran. Seattle, Wash. — Cenjeni;a rojakom in čitateljeen "(ilus Naroda" podajam kratek odgovor, j Zadnji čas sem prej« 1 zelo mnogo : pisem od cenjenih rojakov. Ker uii pa vas ne dopušča vsakemu «posamezno odgovarjati, sem skle nil vsem skupno odgovoriti. O-iuim, ki so mi pisali, da niso izuče-ui liikakega rokodelstva m jih je | želja, da bi imeli po $5 dnevno. , izjavljam, da je to nemogoče. fu-• kaj ni Fordovih tovarn iai še v Fordovih tovarnah je izjema. Pla-jeo od $5 naiprej imajo le izuee«? 'delavci. Zopet onim, ki so mi pi-^li, da s> delali toliko in toliko , let v ladjedelnicah v stari d<>mo-vini. odgovarjam, da stvar je precej olajšana, ali posredovati jaz ne morem za nobenega, absolutno nobcaiega. tudi za svojega sina ne. ako bi ga imel. Odločitev leži v Examined lioard-u 1 izp naše val-t nem odboru). i isti, večkrat se namreč menja. In tudi lahko se mi pripeti, da sem kaznovan z globo $10. ali zelo laliko mi odvzamejo litijsko karto. Zopet o-nim. ki bi radi. če ze drugesra nr. vsaj "koutro"' spremeniti, naznanjam. da velikih tovarn, kakor so na vzhodu, tukaj ni. Mesto je kapitalistično in tega negujejo kot punčico v <»česu. Na tovarnišk i poslopja nalagajo naravnost o-gromne davke. da jih sebični kapitalisti z vzhoda (razen ladjedelnic, ker je kupčija posebno dobi"© plačana i ne morejo graditi. Pravijo, da preobili dim iz velikih tovarn povzroča smrad in okuži celo ozračje .Te pa precej velikih žag. ki obratujejo povsem dobro. Plača je navadno od $2.25 do •£2.75 Jia '.f ali 10 ur dnevno. So pa i v bližani Seattle velike "loging eampe". kjer je plača t uli ltolj ša. in sicer od ?2.30 do .Vi. s«--**eda na lOumi delavnik. Slovenskih "boarding housov*'"tukaj ni. Slovenec je le malo tukaj. « še ti so pomešani med drugimi narodnostmi. O kaki vzajemnosti niti govora ni: je pač vzrok tista kranjska bolezen, ki ji pravimo zavist iu nevosčljivost. Podnebje imamo tukaj prav prijetno, zdaj v t eni času pravo junijsko vreme. Razbojniška svojat je bila zopet p roteč eni i<*den na delu. Tri dni je razbijala m s lem pokazala svojo tako slavljeno ameriško kulturo. V enem samem saloon j so napravili škode *za $25.000. Zdaj prodajajo v malih koscih razbite stvari kot relikvije dvajsetega stoletja. Za 25 centov dobiš prav malo, nad vratmi pa je videti na pis "'The Second Belgian Coard". Se celo poglavar tolovajev se je izrazil, da pri tem. ko niso našli nobene pijače, razun v žepu po-j »trešeeka pod pa juta žganja bi ne bilo treba rabiti sekire in drugega uničevalnega orodja. Par.rojakov iz Taylor, Wash., si je prišlo ogle Oat TOerikaaako cirfliacijo.- ibe 1 uo blesti ua nekaterih laških šolah v avstrijskem Primorju napis: V. V. K. R. D. I. (Viva Vittorio Enmiauuelc, Re d Italia; — Živel Viktor Emanuel, kralj Itatiauski). Kaj Imj storila Avstrija s temi svojimi zvestimi si-novi t Fajdut i jeva s|K»nukuica jo bo silno razveselila, in j»o-; našala s<» 1k> l»red vs<*m svetom z zvesto peščico primorskih lahonov, pred katerimi bodo stopili vsi ostali Slovani v ozadje. Xo, mi smo tega že vajeni. Z Dunaja nam ni še nikdar svetila žarka luč. Avstrijska vlada naj bo prepričana, da se iz sence veliko razloč-liejše vidi v solnee kot pa iz solnea v temo. __ —k. {•žal, da Terl»ovčevega Tonega ni ! več na okrog, njegova skrivnost-I na baksa bi bila hitro polna zani-| mivili stvari. Kaj se. mu je neki pripetilo? Mog«»če ga je zmotila, kaka morska nimfa, ali pa oboža-va kako grozilno vilo v seuei košatih eipres v državi naravnih krasot. — Antisu W'lHuik. H >j>. ured: Vaši d »pi-vi ><> pri ; nas vednn do0n>došii. zato pišite pe večkrat. Pozdra\ !.i Vojna z Italijo. _ Italijansko uradno poročilo. Na tridetin*ki bojni črti vlad« v dolinah Adiže iu Astieo delovanje topništva. Na višinah Asiaga posamezni spopadi patrulj. Vzhod- • no od Gorice so poskušali sovražni oddelki v noči napasti z nasko- ! kom naše postojanke severno od I St. Katarine, toda vztrajna čuječ-j nost naših vojakov in ogenj top- iništva sta napad odbila. Na Krasu akcije letalcev in delovanje i topništva. Slabo vreme z močnim metežem S traja v goratem operacijskem o-jzeniiju dalje. Zvečerje poskušal ■ sovražnik po močni artilerijskr .predpripravi dva napada — eden i^a d merim— protinašim črtam severovzhodno višine 200. Obakrat smo njegovo prodiranje ustavili in ; ira vrgli naza.i. Sovražni letalci so metali v okolici Ogleja bombe. bita je bila neka žena in en otrok ranjen. Materijalne škode ni nobene. V povračilo so metali naši letalci bombe na letališče pri Pro-seku iu na postajo vodnih letal > Ti>tu. Konštatirali smo močan u speh. Naša letala so se vrnila nepoškodovana. Iz italijanske zbornice. Italijansko zbornica je sprejela s U7t>. proti 45 glasovom dnevni red. ki odobrava izjave vlade. — V seji italijanske zbornice je radikalee Gasperotto zahteval, naj se vse sile napno. dokler se ne bo dosegel mir. ki bo zabrauil novo vojno. Vlada bodi močna, četudi iiktatorična. Novo. velikopotezno poveljstvo zaveznikov je potrebno, ki naj posebno na lastnem bojišču dovede do odločitve, ki nc bo u-trujalo in izčrpavalo armade z malimi, brezuspešnimi poizkusi, ka kor se je to dogajalo pri Oslavju kjer so bili bataljoni pokopani. Posnemati se mora nemška meščanska in vojaška organizacija; preprečiti se morajo tudi nesramne v neizmerno razširjene oprostitve. Med vojaki se mora zvišati vesel j t do službe s tem. da se jim obljubi, i da bosta država in družba v miru ! skrbeli za nje in da bodo prepričani o zmagi. Slovanskemu svetu onstran A dr i je je končno obetal, da se bo bodoča italijanska vlada ! ozirala na njih narodnost. Soeijalist Treves je rekel, da je j umetni sistem evropskega ravno- • težja, katerega so diplomati ved-no gojili, povzročil sedanjo vojno. i Načelo pravice in prostega razvoja vseh narodnih moči bo prineslo srečo Poljski. Rumuuski, balkan J skim Slovanom in Alzačanom-Lo-renčanom. Če se bo nadaljevala vojna do zmage, bo vzklilo novo sovraštvo m novi spori. Italija ne ' -.me izkrvaveti za Angleže in Ruse. Poslanec Nava je rekel, da ofenziva zaveznikov in nastop Rumu nije nista izsilila zmagovitega konca vojne. Sporazum bi se pa uničil. če bi se zdaj utrudil. Vodilni krogi morajo zato podpirati vojno moralo. Tako postopa duhov- Iščiua splošno s katoličani, ki so se kljub svojim načelom postavili • na tla italijanske vojske. Mogoč in želeti se more le tak mir. ki priznava narodnosti in njih neodvisnosti. Govornik simpatizira tudi z zatiranimi narodi: z Belgije i. Srbi, Rumuni in s Poljaki. ® Pierolini je zahteval, naj se raz-j mere Italije z Jugoslovani na jadranski obali natančno po jasne in ! izjavi, da mir zdaj še ni mogoč, j ker vsenemški sen j ni še izsanjas. in Nemčije očividno ni mogoče premagati z izčrpanjem in izstra-i danjem. Anglija, ki je t vojni toliko —mora podpirati pre- > krmno v Italiji " " 7 i Vnuk Viktorja Zmanuela H. padel. Na Krasu je padel marehesc Spinola. vnuk kralja Viktorja E-manuela II. iz njegovega morga-iiatiencga zakona z grofico Mira-fiori. Sirom Amerike. Toledo, Ohio. — V nekem tukajšnjem hotelu, kjer stanujejo stavkarji Ohio State Telepliom družbe, so bile z bombo razrušene Štiri sobe. Razstrelba se je pripetila v Tretjem nadstropju, poškodovan pa ni bil nikdo. Des Moines, Iowa. — Policijski urad naznanja, da je bilo leta 1916 zaprtih radi pijanosti 3172 f»eb. veliko več kot leta 1915 k<> je bilo C mesecev "'mokrih**, ti pa '"suhih". zaprli so vsled pijanosti samo 29f)(J oseb. Vrhovno sodišče- v Olympia, Wash., potrdilo je razsodbo prve , distance, s k»»jo je bil nek Pavel Ilofer obsojen na št irimesečno ječo, ker je trdil v nekem članku, da je George Washington rad kak snega izpil in da se mu lahko preti bacivajo še druge stvari. S tem je razžalil očeta naše dežeie. Listnica uredništva. Naročnik, Oglesbv, Ili — Kar j se tire potapljačev, je bilo ravno v včerajšnji številki n.i neko i vprašanje odgovorjeno. — Potap ; ijač ima nepriMliišno obleko iz gumija. na glavi pa kovinsko čda lo. Po cevi se mu s posebnim »trojem dovaja zrak za dihanje, j Poleg te cevi ima še ono cev. po 'cateri govori v. ljudmi na hdji. Da more \ideti ana tudi električno luč. J. L.. Menessen, 1 a. — Naslova >ne osebe, ki nam je poslala ]»is-iio i/ Vremenskega Britofa. ni-uamio; pismo smo na-nreč vrnili. Mogoč« se dotična gosjia sa na javi. zlasti še, ker st»' z njo ožji ro-iak. Naslov: .John Likon. !]ox Tt-7 j Trust Co. SiNiii^s. Moilessen. K. L., St.. Louis, Mo. — Pisma I z stare domovine še vedno pviha- lajo. vendar bolj poredkoma. j..F. N., Skipton (L^ask), Sisk.; Kanada. - Ako ie Vaš Maks star 21 let ž njim kaj ""ponaša- te . gotovo .n»- Uo nikogar zanimalo. In druzega novega nimate. »arabili ste tudi podpisati sv.«it> me. Pi-šite š«' kaj. pa kaj več. kai bo nas zanimalo. Naj Vam sladk i 'cava dolnv« tekne. Jožek. Fort Sili. Okla. — List te naročili, odpovedali pa ga ni-?tc in pošiljali s»» ga Vam še da 'je. <'e ga n:st<- dobivali, ste pač :rivi Vi. kor niste naznanili no- "ega naslova. tJotovo. da moreio 1 * • * • ^ ztirjati dotieno svoto. Cndno lam pa vseeno i«li. da se kak list ia ta način vsiljuje. VABILO NA VESELICO^ katero priredi društvo '"Mi<-liigausko Jezero" št 266 S. N. P. J v Muskegon Iloiglit-.. Mudi. v madžarski dvorani n.-i ^hermar. Hold ; v soboto dne 10. februarja. t Priče tek točno ob 7. uri zvečer. , Ker je to naš i prva veseli« ;:. { _ Riiid bi izvedel za svojega prijatelja JOSIPA HOČEVAR. Doma je iz \a>ri Blato pri Ribnici. Pred tremi leti sva bila skupaj v Allegheny. Pittsburgh. Pa. Prosim cenjene rojake, če Kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. ker sporočati mu imam več važ-nusti, ik ga bodo zanimale. — John Čampa. Box 9o. F.Iv. Minn (29-31—1)_' Iščem svojega brata JOHNA STURM, dama iz Ritomeč na Pritnorskeijs. Pro»im eeiqenc rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Joseph Staran. Akron. Mieli. 129-31—lj. __________ 1 Zdravje; bolnikom i FATHER MOLUNGERJEVA ZDRAVILA SO POVZROČILA VELIKO SENZACIJO. NA TISO- < ČE JIH JE PISALO, KAKO SO NAŠLI NOVO ZDRAVJE. _ i Father Mollinger. čudovit zdravnik in pobožen star duhoven je proučeval bolezni in zdravila več let v največjih zdravniških šolah v Evropi. Njegova slava je bila tako velka. da je narod prihajal na tisoče milj daleč k njemu po slavna zdravila. Samo v enem dnevu \ letu 1901 ga je obiskalo 10.000 oseb. On je imel posebna zdravila za razne bolezni. On je napisal nad 60.000 receptov. Med njimi jih je bilo 26 res mojster-skih. Vi zamorete imeti vsako izmed teh zdravil po pa reel pošti. Mi vam jih pošljemo po C. O. I), da jih plačate na svoji pošti- Kadar naročite, prosimo, naznanite vedno številko zdravila, ki ga hočete imeti. Mi jih pošiljamo le po pošti in ne morete kupiti v lekarni ter Father Mollingerjcvih zdravil 1 Ako ste bolni, eitajte ta seznamek ' natančno in potem naročite še Janes. ŠTEV. 1. REVMATIZEM. Troje različnih zdravil. (Popolno zdravljenje) in zbadanja. Vsa tri ' skupaj narede popolen sistem. Cena vsem £2.50. ŠTEV. 2. TONIKA ZA MOČ. L To je činitelj t» lesa in mišic. Toliko slabotnih, utrujenih in oslabelih mož, žensk in otrok je našlo moč in boljše zdravje pri tem velikem popravljevalcu, da svetuje-. mo, da ga rabite. To je čudodelna tonicahypopliospliite. Cena $1 00 za steklenico. i ŠTEV. 3- FATHER MOLLIN-GERJEV SLOVEČI ČAJ. Za za- ; prt je. ledice, jetra iu uravnatclj cele družine- To naravno zdravilo je bilo priporočano pri Father Mollingerju. Cena *1.00. ŠTEV. 4. VSAKOVRSTNE ŽELODČNE BOLEZNI IN NERED V JETRAH. Izguba teka. čut kisline v želodcu po obedu, te/ko«"-e po obedu, glavobol, nervoznost. To slavnQ prebavno zdravilo je bilo . vedno predpisano po Fath«-r Mollingerju. >1.00 steklenica. ŠTEV. 5. ZDRAVILO SAMO , ZA ŽENSKE. To posebno zdravilo za ženske bolezni je zelo priporočano od žensk, ki so ga rabil". Ako je Vaša žena bolna, slabotna, utiujena. ima glavobol itd. pišite in zahtevajte za njo ta zdravila. Cena $1 00 steklenica. ŠTEV. 6- NADLOGE IN BOLEZNI LEDIC. Za take grozne bolečine v križu, otekle noge. ne- - spanje, otekle obrvi, vzemite Fa- - ther Mollinger-jevo zdravilo -<;i - ledice, in ne sme se čakati, da kaj nevarnejšega nastopi. To je zr.a- ■ menito zdravilo: ki obstoji iz dra-1 goeenih sestav. Cena *2.*)0 stckle-! niča. ŠTEV. 7. NERVINE ZA NERVOZNE LJUDI. To posebno zdravilo Father Mollingerja za ner-' vozno,stan je opravi čudovito delo. ' Ukrepi središče nervov iu naredi, da bolje spite. Cena $1.00 za st< k 1 lenico. ŠTEV. 8. KRVNE BOLEZNI. Odstranite vse mozolje in kožne bolezni- Ako je slaba vaša kri potem vzemite to krepčlio in čistilo. Cena steklenici $1 00 ŠTEV. 9. BOLNA PLJUČA. — Kašelj in prehlad, ljudje, ki trpina nevarnih boleznih na pljučah. so slabotni in pešajo. Father Mol-linger-jeva štev. 9 je posebno prirejena za te razmere. V kratkem času ukrepi cel sistem in odpravi vse bolezni, ki obtežujejo pljuča^ Odpravite takoj vse prehlade. Pošljite takoj po ta slavni recept. Ako veste za katerega, ki trpi na pljučah, svetujte mu, da se ozdravi. dokler ne za^de bolezen preda leč. Popolno zdravljenje C-.00- ŠTEV. 10. ECZEMA MAZILO ZA KOŽNE BOLEZNI Df FRI-FAVOST. |1.00. ŠTEV. 11. PREHLAD V GLAVI- GRIPA. £1.00. ŠTEV. 12. OSLOVSKI KAŠELJ. VSAKI OČE BI MORAL IMETI TO DOMA ZA OTROKE. Cena $1.00. ŠTEV. 13- KATAR V GLAVL Odstranite to neiznosno bolezen-Stvar, ki pride iz glave je neprijetna in napravi bolan želodec« Pošljite po to zdravilo. Cena £1.00. ŠTEV. 14. BOŽJASTNI NAPADI. Ako veste za kojega. ki na tem trpi. recite mu, da naj nam piše. Cena steklenici je £1.00- ŠTEV. 15. STOŽCI Z0PE2 ZLATO ŽILO. ŠTEV. 16. MAZILO ZOPER ZLATO ŽILO * 1.00. ŠTEV. 17- ŽOLČNI KAMEN. To je izvrstno zdravilo za odpraviti žolčni kamen. Cena £3.00. ŠTEV. 18. VODA ZA OČI. Za bolne oči £1.00. ŠTEV. 19- OBLIŽ ZA LUKNJICE. 50 centov. ŠTEV- 20. OBLIŽ ZA LEDICE. 50 centov. ŠTEV. 21. BELI LINIMEN^. To je dobro mazilo za oslabele kite. ki se ga vdrgne na otekle kite-Cena £1.00. Prosimo naročite po številkah. Pošljit«* gotov denar, money order ali pa v priporočenem pismu. Posebej se računa 25 centov za zavarovane zavitke C. O. D. Naslov: MOLLINGER MEDICINE COMPANY 205 W. Ohio Street, __Pittsburgh, Pa. ALI SE UČITE ANGLEŠČINO? Ali vam ni znano, ako ne znate angleško govoriti, da st.- vedi »i tujec v t"j moŽena. pa lie vv«»-jem možu. Prosim cenjen«* roja-, ke. če kdo ve. kje nahaja, tla , mi naznani nje sedanji naslov, :di naj se pa sama javi. — Tom "sn da1.*-' •. Box T Corydon. Pa. 50-1 -1-2 Želim izvedeti /t naslov svojih d\eii bratov JOSIPA in FRAN-' A lil VI H . po«ioma''e Ivanova iz vasi I>f»Liji /«• uo.trii-i na Not • i.n ;si;e:«i. • Prttsint eenj.-ru' »-oj.:!.«-, če kdo ve za nju naslov, da ir;i ;ni n;i-znuni. ali na j s:« pa sama jivitn na n:i» ov: -lohn Roje. liox 540. ^iieffu-hi Pa. ::o '51 1 Iš.-. n JOSIPA ZAL« »KAK. doma iz šentjernejske fare na Dolenjskem. Pred b. meseci .>e j * nahajal nekje v Milwaukee. Wis. < e kilo izmed rojakov ve za nje-t»ov naslov, naj ^a mi naznani, ali naj s,* pa sani oglasi. — John tienn. iiox 124, Hostetter. Pa. :iO-1-1-2 PROŠNJA. Dolenje.-, star "15 let, katerega nrf-.-e bozjast ž» skozi 'i leta, zadnje leto celo }»o dvakrat na dan. ter je nezmožen /a kako deb», prosi mibssrčne r -jake za mahi podporo. \'sak da.rovan cent bode hvaležno sprejel. Milodari naj se , pošljejo na njegov naslov: Joseph 'Pegan, c o Miklič, S:t5 — 2nd Ave.. New York, N. V. _ (•.0-11—1)_ Išče se nri A vrv » ttaloo delo UfiLATlL Dobra plača dobre ure ia lepa prilika na predoTati. Pridite osebno na urad za službe,, Westinghouse Electric & Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa. s GLAS NARODA. 30. J AX. 1917. Italija in Jugoslavija. ITALJANSKI MINISTER JE IMEL V ITALJAN SKEM PARLAMENTU DOLG GOVOR, V KATEREM JE S SVOJEGA STALIŠČA POJASNIL RAZMERJE MED ITALLJO IN AVSTRIJO S POSEBNIM OZIROM NA JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE. — SKLEPI PARIŠKE GOSPODARSKE KONFERENCE SO VELJAVNI SAMO ZA ČAS VOJNE. - Hoteli je rekel; Din* lIT. avgusta je segla Ro- j mumija prostovoljno po orožju, < • ia o*\otxxl» brate izpod tujega < jarma, da doseže svoje narodne « id«-nI** in s*' pridruži zaveznikom j v ponosu« m boju za svobodo in F) i \ it'll I1 T* /.ko prizadetfiau ljudstvu, i njegovemu kralju in armadi po- j »ilj«m vroee eestistke. i <»bd»* napo\«*di vojn«* Nemčiji j, n*kel Boaclli: I V istih dneh, ko je napadla « K<»tn juga Avstrijo, je napovedala i 1 taliju vojno Nemčiji. Vzroki na- i povedi mo dovolj |K»jasi)jeni v iz- 1 javi, pripominjam samo to. da,] N< indija po vojni napovedi It«t I 1 j.- Avstriji uvidfla sama. da mo i t ,i j.o«tal i-.«nj»- > v ropski-ga vojne- I g.• konflikta privesti tudi do voj- ^ l)i' rnt*d Italijo in Neinrijo. » Pot« m je dokazoval št', da so t • n« !u*ki vojaki že tako boj»-Va- s li z avstrijskimi v istih vrstah i lVro««tio je bilo. kar je pove- i k|a| Ikxwlti o italijanskem gospod- i ^tvu rt« .Imtranskem morju in o < nikdar zastarelih pravicah ltali i jhiiov iin vzbodiifm jadranskem . bn gu. Borili pravi, da ta vrh o- I «| iti 11 rt-fr mora biti italijanski, s 1 dinirit slovanskimi narodno s 11 mi pa lioee Italija mirno živeli m pričakaj«* skupnega dela s i rtio goro in Srbijo. , Kosr< bi\alstvo se mora priznati za s Črno goro in Srbijo hočejo pa lt-|K> v miru živeti. pot»-m ko bi Italija požrl« atotieoce .lugoslo-vuitov. Borili i,, tako vsaj otlkri-to priznal, kaka laž je tista napove«) entente o svobodi malih narodo\ : potlačiti. uni«"iti ih hočejo m Italija bi hotela vse Slovan«- ob A«lriji poitalijam-ili. ako bi Jih /jl«b'la ta nesree.a. da bi — prišli [h m I n j« no oblast. Toda mi smo prepričani, da se to ne zgtali. in prepričani smo. tla s« I h m I o Jugoslovani še toliko kr«pkej&e borili proti Italiji, ki jim /•' s daj napoveduje narodno smrt ir ust svojega ministrskega pr»-ds«>dnika. torej z uajkompe-tentrtejšfga mesta- Bost Hi je izvajal nadalje: V s b« i pojesti v južni Albaniji smo mogli učinkovito sodelovati \ preprečen jt* vojne konte r ban de v prid sovražnika čez grško m« jo in zaprli oni del balkanske fronte ruled zve* naših eet z armado v Solunu. Uletle Uršk«- je r« ke1 Bost-lli, da iioi'ejo siliti k vojni ni kakega naroda. ki nima volje «lo vojne, zaii-tevati pa morajo, da se mu odvzamejo materijalua sredstva s kat« riiai bi naš«' sovražnike direl: t no ali iudirektno podpiral. Iz Črnomlja. Iz Črnomlja pišejo: — Naša žup m j a žaluje za mnogimi padlimi vojaki in vrlimi mladimi gospodarji. Dozdaj je bilo uradno priglašenih 23 mrtvih vojakov po raznih bojiš« i h, a število bo še žal na-rastlo. Naš«' triulično mesto, ki lezi na polotoku z znamenitim triino-slovjem, z glavnim trgoin, župnijsko uI n o in zadnjo, tudi rožno U-lieo nazivano. je z velikim zanima-njem prebiralo zanimivo dr. Grudnovo "Zgodovino slovenskega naroda \ kjer se na dveh mestih o-menjata tlva ernomaljska vojaka-duhovnika iz znane Stariha-Kol-bezen rotlbine. ki je podala že 12 duhovnikov razlienih stopenj, ki so delovali i>o raznih župnijah Kranjske. Štajerske in Primorske. Najslavnejši meti njimi je bil Martin Htariha, iniklavževaki župnik na Štajerskem, ki ie pri "Babjem Klancu" leta 1664. tako sijajno premagal s svojimi ljudmi divje Kruee. da je dobil častni priimek "vietoriosua". t. j. premayavee. Njegovi rojaki in sorodniki se tu-di zdaj borijo na italijiwakem^bo- Spomladi 1915. sta izjavili An-! glija in Francija, da se prideli j Carigrad v bodoči mirovni pogodbi Rusiji s primernimi garan- i eijarni svobode morskih ožin. —{ Italija se je pridružila izjavi. Italijanski duh je zvezan s polj skim potom simpatičnih tradicij in tako je Italija odobrila ruske- j ga earja potrditev jamstva enote in samostojnosti Poljske. Osrednje države pa so potrdile razkosanje Poljske in na na-i ♦"■in. ki nasprotuje mednarodne-; mu pravu, izvršile prenos suve-1 renosti. s katero silijo poljsko ljudstvo v boj proti državi, kate- i ri pripada. | Ona država, ki ima Belgijo ma- i terijalno zasedeno, goni belgijsko® ljudstvo v masah iz dežele in je vporablja za prisilno tlelo izven dežele. Italija glasno in z ogor- j cenjeni graja to in želi belgijskemu ljudstvu vzpostavljen je njegove neodvisnosti. Italija sredi takih nečloveških izgretlov ni pozabila plemenite u-merjeeosti in svetosti svojih tra-dieij. kajti Italija je domovina —; mednarodnega prava in prvoro- • jenka kulture. Tako smo razlastili pripadajočo nam Beneško pa-; laeo. — Boselli je trdil nadalje, da gre i v italijanskih kolonijah vse prav. j Italijanski narod se drži vzorne i discipline. ki mu jamči zmago. — Italijanske finance so kljub veli-' kim izdatkom močne in gotove.' Zakladnih bonov je bilo oddanih do ."10. novembra 4290 milijonov lir. Italijanski kredit je vzvišen! in davčne žrtve naroda zagotavljajo kredit do dosege zmage. T« mu bo sledila velika uspešna volilna reforma poleg socijalnih dobrot. Nujne velike izdatke jej imela država v provincah For'i j in Pesaro vsled potresa, v lajša-' nje gospodarsko bede v Apuliji' in v pomoč vojni zoni. zlasti Be-! net kam. Sklepi pariške gospodarske kon . fercnee trajajo samo za čas vojne, I italijanska trgovska politika po vojni ni prejudicirana, marveč je preskrbi jt >. da z letom 1917-i končajo vsi italijanski trgovski dogovori z drugimi državami. Treba ukrepov za ustvaritevi trgovske mornarice, ker sovražno zasledovanje vsak dan manjša stanje italijanskih trgovskih ladij. - Anglija ho«V skrbeti za dobavo žita. premoga, sladkorja in železa, ali ima sama težkoče radi pomanjkanja prostora na ladjah-Zato bo treba omejiti vsako porabo. Posebno usodepolno je pomanjkanje premoga, ali vse žrtve so idealizirane z genijem domovine in privedejo nas do zmage, ki da Italiji narode, dežele in morja. — kjer so neko«* vihrale beneške zastave. Drugič si miru v Rimu ni mogoče misliti. Boselli je končal, ali nijeden poslanec se ni dvignil, da bi čestital sivemu ministru. miču leta 1720. od roparskih haj-dukov, ki so župnišče polnoma o-ropali. in St ari h o po strašnih inu-, kah umorili (živega so žgali z raz-. beljenimi, verigamiTretji Stari-. ha je bil proit v Metliki za časa . Francozov v naši deželi, katerega . s« pa seboj odpeljali m je nenado-. ma izginil itd. Zadnji ie umrl v . Črnomlju v pokoju leta 1897. Ja-. kob Stariha. častni kanonik trža-. ški. zlatomašnik. vitez Franc Jo-. žefovega reda in vpokojen dekan . piranski. Težkega srca smo se ločili od - nam tako priljubljenih dveh veii- - kih zvonov in jih z običajno požr- - tvovalnostjo postavili domovini na ■ oltar, ki tirja za zmagovit mir ta-i ko ogromnih žrtev. Posebno je bi-i lo ljudstvo navezano na veliki i zvon, ki bi se najprimerneje nazi-. val 'cesarja Franca Jožefa zvon". ■ Črnomaljski župljani so ga dali l vliti v pomembnem letu 1848 v za-i hvalo in spomin za odpravo dese-i tine in tlake, kakor je tudi nosil ! na sebi ta napis. Torej z nasto-; pom vlade pokojnega cesarja je . začel vabiti župljane k službi božji in je ves čas vladanja oprav- ■ ljal to z više no nalogo v tolažbo in . ponos žnpljanov in je tudi zadnjič službeno zvonR "aadnjo uro" ntf- . ■ t v emu cesarju. Od višjega poveljstva tlošla brzojavka, ki je dovolila. da se sme veliki zvon ohraniti. ako ostali trije isto toliko tehtajo, je prišla prepozno na svo- ] je mesto in tako smo se morali krvavečega srca ločiti od toliko pri- " ljubljenega velikega zvona, ki je ^ po svoji primeroma nizki teži 24 , stotov imel izredno močan glas in prijetno donel daleč naokrog po Beli krajini in se po moči svojega ( zvoka lahko meril z dvakrat težjim se m i ški m zvonom. Iz pisem slov. vojakov. Nahajamo se še vedno na enem iti istem mestu in zadržujemo po-leutarja. - in segla s prsti do dobel dreves, a 4'Tudi danes streljajo." t- "Tudi \ mi ie odgovoril kmet. i- moj sopotnik. "Tudi včeraj so I- streljali, tudi jutri bodo. Včeraj v so silili zrakoplovi črez. Vojaki so 1 otvorili ogenj nanje, in nihče nam i- se ni prikazal. Zbrenčali so na-j zaj, odkjer so prišli. Tudi danes so o streljali že nanje. Sicer pa se pri-a pravljalo na hujše streljanje. Mi smo že navajeni. Slišite!" Močan strel se je odtrgal od a Banjške I planote nekje in udaril o preko naju v hrib. Mrak je legel čisto na zemljo in zabrisal črte v )• daljavi. Skozi oblake je prodirala o medla sijaviea lune. Po blatni n poti je pricepetal oddelek voja-kov z mulami. Težko obložene ži-o vali so rastle upognjene iz mraka in tonih* v mrak. vojaki so molče ». in zamišljeni korakali poleg njih. n Oglasili so se glaj>ovi in tožna pe-a sem. ki je postajala tišja in tišja, ). bližje in bližje ko je prihajala, ko a so vzrastle prve postave iz teme. je vtihnila popolnoma. r Koraki so vtihnili in glasovi tu-,z tli: v razse janih hišah je zagorela j luč kot prijazno oko. Nad jugoza-j padom je ležala tema. iz katere se je svetlikal pas svetlobe kot me-je žikajoče oči. lizal nebo in umiral. porajal se zopet: posamezni streli ;e so gluho odmevali v noč. il , Drugi dan so grmeli topovi s po-j tivojeno silo. Od Kobarida preko ^ Tolmina in najhujše na strani pri u Gorici je odmevalo v oblačen dan v zamolklem trepetu strel za stre-lom. Deseta ofenziva tolče svoje pj uničenje nad. goriško deželo, pri-dobiti hoče Trst in ne pusti tudi naših gora na miru. Vojaki so ču-^ ječi in^ odbijajo spretno vsak nc-j nadni napad, ljudstvo 2aupa va-la nje in čaka brez strahu snega in a zime. vedoč. da ne bo treba tako je kmalu menjati ljubega doma z ie grenko tujino. v 4 ; e- S fronte ob S trumi. S fronte ob Strumi se poroča: Angleži slabijo svoje črte. V kro-gu Barakli-Čunaja-Kumli-Kocprue-lue Angleži razdirajo svoje žične ovire m se umikajo. V zadnjem a_ času vjeti Angleži izjavljajo, da se v nočejo bojevati proti Bolgarom in ie da med Angleži na eni strani in B. Škoti in Irci na drugi strani ponovno izbruhnejo krvavi prepiri. "»uffrtn". Iz Ženeve poročajo: — Vsa posadka francoske kri-V- žarke "Suffren'*, obstoječa iz IS tti častnikov in 700 mož je utonila, a- ko se je ladja potopila. Križarka ji- je bila zapustila Gibraltar 24. no-e- vembra ter bi bila morala dospe-i- ti v L'Orient 28. novembra, »a Asglaika vojsa oblast. Angleški vojni urad je sklenil, ).di w odslej »ostane najmanj en-kc«t vsakega Morska vožnja. Spisal Radoslav Segnla. j • Vozi me. vt»zi. čolnič »m»j .* morja sredini mi ]>t»stoj' Moja te vedla bo roka Tja do otoka: Kje je razgrnjen sladki mir . Kjer je veselja, sreče vir. Kjer se pj i kupici 'dati Zbirajo brati; j Kjer še ljubezni sveti žar. Zemskemu skuu rajski dar. Vsakemu z oči otlseva. Prsi ogreva ! — ] Ko se že zibijem vrl: v »de j Ko hrepenenja vre '■lee' , ! Val mi. ko vprem so na silo. i Zlomi krmilo. j Truma zitpre oči ;ni no«"-. Priti k otoka ni mi mo«". Sila sovražna mi bran* In m«- odstrani. — Srce lde|K*ee. zd::j VUgilj. Duh ne|H»koini. zdaj miruj. L;ttlji«-a. jatlro |H»ye^i. K zemlji me nesi.1 Vozi me kamgod. čtdn;o m< j ! Neba vihar brotbiik bo tvoj. Gnali to bodo z valovi Morski vetrovi! ' IŠČE SE ' | dva »lobra "boainsterja** za str«« jarno na "Beam" (štrajhen>. Plača ^lo.50 na teden, deveturno delo na dan. { Zaeiio pa iščem svojega bratranca LEOPOLDA SANCIN: bila sva skupaj v lllinoisu. Ce kdo ve. naj mi naznani ali naj se pa sam javi. Anton Miller. No. 256. Whitehall. Mich. Dr. KOLER j €38 Peon Ave., Pittsburgh, Pa \ SLOVkNSIClZDRAVNIK 3 Dr. Koter )• at) L ataxejil ilomiab ^ »d ravnik, lp«c]Jt ■ list t Pittsburgh« ^k kl 1ms 131«trio prmh V M ▼ zdravljenji J tajnih m o* kIS b« Wb MMi ta^l WSSU % slasoTltlm CM, kt srn J« Uumel dr. ''S prof. Erllch. C* I-nutte mozolja ali mehurčka po tala-aa, « a»iu. Upadanja laa, boiaClna v kastah, pridite in IsSIatll vam bo bri Na čakajta. ker ta boleaen aa nalaaa Izflkbo arm ena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri' par In tudi vaa druge poaladice. U nastanejo radi larabljlvanja nmegt ee-ba. Kakor hitro opazita« da vam po-odrnja modka imoinort, m tekajte, tamvaC pridite In laa vam to bom ■opet povrnil. Sušenje cevi, ki vodi ta meharje aadravtm v kratkem CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 COKTLaNOT ST. NEW TORS, N T. Kaj je vojna? j Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni- j [ g kih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v ■ resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne : so njene grozote. Največja zločinstva i i kar jih pbmni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- i i ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj i j čakajo rešitve. "Boj proti boju" i! to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo id ukrepe j o, kar je ' i slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve i | "Doli z orožjem f' ; Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. IvcMk m— Jurij Kotss. fltlkrt. Mima. Id aiSlcs: u Vasal HlhhhiK. Mian.: Ivan PooAb. Kits vitle, Minn in akaUca: Jot Ldamich. Nasfcwaak, Mka: Geo. Miuii New iMotk Mina.: Joka Jenu. Vbftsis, Mina : frank H rov« •»-•«• 81. Lauis, Mo.: Mika Grabrl... Klein. Moot.: Gregor Zobec. Great Palis, Mani.: Math. Uru« Beondos, M on t.: Tomsl Pauiin Dawson, N. Mex.: Mike Krivec fl»wsnis. N. I.: Ksrt SternUa Little Falls, N. ¥.: Frank Gregor s* Barbertoo, O. in akelica: Math Kramar in Lonis Balant. BriSgepert, O.: Frank Hočevar CaOinvaad. O.: Math. Slapnik. Cleveland. Ohio: Frani Sakser. I Hariučič, Chaa. garlinger, . Jakut Resnik, Jobn Prostor in Frank Meh. Lsraia, O. Ia skoliea: J. Kcmae u NOea. Oble: Frank Kosoviak. Yanngstown, O.: An t KikelJ. Oregan City, Oreg.: M Jnstia Allegheny, Pa.: M Klarict. Anbridee, Pa.: Frank JakAe nwaatr, Pa.: Lonis Hrl»«r Bridgeville, Pm.: Kndolf Pleterieft Braddark. Pa.: Ivan («*rm Burdine, Pa. ia okolica: Jotu DemSar. Canansborg. Pa.: John K oklic ti Caen, Pa. In okolica: Mike K.wvvs. Csneanngh. Pa.: Iran Pmjk Ud VI* BovanSek. Claridge, Pa.: Anun Jerina. Darragh. Pa.: Draguao eiarlA Donla. Pa. bi okolica: Joseph Row === ' Export, Pa.: Frank Treheta. Farest dtj. Pa.: K. Zalar ln Frani L«ben In Math. Kamin. FareB, Pa.: Anton ValenUnOS. Greensbnrg* Pa. ki akoOea: Fran« Novak. irvta. Pa. ta akaUca: Tr Denise. »ilnisisan Pa.: Frank Sahrenla ln joon Polaac. Luzerne. Pa. in skoliea: Anton u s*»iii i k. Meadow I snih Pa.: Georg Sennits. Mean Bon, Pa.: Frank Mafek. Pittsburgh. Pa. In okolica: Z. Jakoba, I. Pod v a sn i k. I. Magister in C. B. Jakobich. South Bethlebcas. Penna.: JerneJ KoprivSek. Steettoa. Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph ftkerlj Verona, Pa. in okolica: J. Broslch. West Newton, Pa.: Josip Jovsn. Willock. Pa.: Frank Šeme ln i* Peternel. Tooele. Ctah: Anton falOa. Wlnterqnarters. Utah: L Blakleh Black Diamond. Wash.: G. J. Porvnta. Thomas, W. Va. ln okolica: A. Korenchar. , Kenosha. Wis.: Aleksander PeaOlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ta 1 Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetila ta . Martin Ko« ln Jobn Stami>fel West Allis, Wis.: Frank Skok ln Auton I H-mSar. Kock Springs, Wro.: A. Jnstla, Val. I v«|«nHo IbrdM_ GLAS XARODA, 30. JAN. 1917. SLOVENSKO e m podp. društvo iwj svete Barbara [j]- ZA ZEDINJEHE DRŽAVE SEVERNE A—m« Sedež: FOREST CITY, PA. ktofvinn 4m 2L januarja 1M2 ▼ driavl Puiiwjli—a, GLiVXI URADNIKI: Predsednik: F. S. TACCHKR. 674 Abssiy Ave., Rock Springs, Wja Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broaghton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClO. box 047, Forest City, Pa. Pomoinl tajnik: AVGUST OOST1ŠA. box H10, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Zaupnik: NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*, odbora: JOSIP PETERNEL, box 95, Willolk. Pa. L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 90, Federal, Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 8S5 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBRE2AX, box 72, E. Mineral, Kana. L porotnik : FRANC TEBOPČIČ, R. F. I>. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 11)16 So. 14th St., Springtield, 11L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 84.J E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Uradno glaUlo: "GLAS NARODA", 8*J Cortlandt St-, New York, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproSenl pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa pobija edino potom počtnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Puvlovčič aud Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoina naznanijo uradu glav. tajniku, da se samore napako popraviti Dva umetnika. j I/ španskega prestavil J. P&rapat. J. V ncstut/ui. tomni, o/.ki ulici v ttevilli uit Sjpan*-k«>m je stala hiša. ki se je po raznih popravah, do-l zidavah in podporah od temelja j do p<*i*itri>K.ja

m> se strinjale v omaro močno, da je nosila 1"»—20 knjig pesniške-j ga, skolastiem-ga. modroslovske t • I tru obseik a iu pol»i? teh »e drage matematične in slikarske. Tik ujih je l*ila akladnica risa ; rij anatoiiifc.'«ne študije, izmišljije alikarjeve predstavljaj oči h, začetih krajev m črtetžev, kakor se je poanelo po nekaterih. ki so ležali razlroseui po tieh. Na hrastovem nariouja&u iu obeh klopeh, ki so( bili v sobi. so bili še drugi zavrti papirji, pole? njih kučma, visok«, prerezane hlače, trd, še dosti čeden kolar in svilnat jopič, ki j čet stol pomakni rokav v široko' umivalno posodu, polno jrrde vo-( «Je, kjer so se itamakale Sčetke in kopiči. Komen r ishimbi. 4e nesnažen, •vin.'mc be lobe. je leial na orvho-| vi ndxi, \olikan*k itder s podobo na njem je stal sfedi hrše. zraven i njega okno, skoai katero, je sijala | luč od severa. To okim, spretno p i ej» roženo s plotnom in črnim papirjem, je spuščalo svitlobo na 1 ravnost tm obraz rdečelicnogu j kmečkega dočaka, ki je v smešni, puatavi kajul dve vrati širokih be lih ostrili sob in se režal na vse' pretOfe, i mogel posnemati take barve!'' t In kakor se je tudi hotel brzdati: IH> nekaterih trenutkih boja. o- j mahovanja in prizadevanja, zadu- s -iti svojo jezo. vzdigne roko, tre- \ šči čop na začeto potlobo, da so } zimune na tla. potognivai s seboj \ barve in povzročivši kolobar vseh barv. kolikor jih je v mavrici. In ^ tega ne zadosti, pomeče od sebe s slikarsko palico, paleto in šopke, > udari s krepko roko na sliki), da ^ m* hipoma prikaže luknja, kamor je bila priletela, njegova nest, in j ves vsa k sebe fcakliče: 4 Za IJoga. , da so barve, ki jih človek ne mo-rr posnematiIn uničen se } zgrudi na hrastov stol. na papirje z in jopič, podpre glavo in polasti se ga otožnost in obup. da bi bil , skoro omedlel: otožnost in obuj) * duha. ki vidi nebesa, a ne more vanje. Kant, ki mu je bil s no dol. s j tie zine nopeiie besedice, tudi se x ic zmeni za čudni konoe. ampak I videč, da njegov irospod nič nc , dela. stisne usta, ;e je danilo, je stopil šele iz sta- j 1 lice klavern, a bolje otožen nego j (brezupen, kakor jo bil spočetka. | Vzame kučmo s potlačenim in po- . noieuim j>erom ter ogrne plašček. I Po navadi zavihne brke in pobož- . Ino se prekriža je. spusti se žalo-,, >ten po stopnicah na ulico. , I Hil je dober kristjan, napotii se < je toraj najprej v bližnjo cerkev, i 1 ru je bil pri loaši. potem je še i ickoliko )>omolil in sedaj mnogo 1 uirnejši stopil čez cerkveni praiego!" J Oni, ki ga je tako nagovoril, jej' »il mož kakih 60 lot, visok, lepo < raščen in prijaznega, ogorelega'1 obličja, ki je bilo. kakor se je po-i J nalo, nekdaj krasno živili, črnili.'« I uho vitih oči, ki so govorile o bit-'.i ah in umetnosti z vojaško soreč-; ostjo in umetniško navdušenost- 1 t>. V majhnih ustih so mu štrlele 1 ve ali tri škrbine, toda života je 1 il lahkega, postave častitljive in j1 lemenitega duha. Nosil je plaši?!^ ! črne volne, obWibljen m obno !J en jc bil. Iz istega blaga je bil1 >pič z raznim lepotičjeni in lični-j ii razporki. a ne v bol jem stanu! akor njegov tovariš. Imel je oz J i e hlače, obšite s pisanimi vrvica-ti dolg in svitel meč. vezeno L učni o |m» vojaški postrani na «la-! i. vso slabo in obnošeno, toda;, L'dno i;i skrbno skifcačeno. lies leji prizor je bil shod dveh j, loža k o v. Eden je stopil med svet1, i drugi odhajal z njega, prvi | j oln nad in drugi poln spominov, ha pa sta bojevala z usodo, oba 4 pogledovala z očmi. ki so na- { lanjale vneto dušo. žar no domi-' jijo in življenje, ki ga ie razje- * sla navdušenost prvemu pri po- . ledu v prihodtnjoot, drugemu v HMii uiu na preteklost. Kdor bi jp J il gledal, ne bi ju !mel za navad- , a človeka. Rekel 3»i: v teh dveh I it jih je ali velika sreča ali straš- • f> jrorje. ali nebesa ali ]>ekel. jJ ne^a čaka obup ali slava. one-it a... Oni je kljuboval in prema-' nI sto bite v človeškega življenja roti trdi in neprijazni usoiii. In tako je bilo, starček je bilt p-lik pesnik — toda nepoznan. J h. občevali so ž njim le nekateri inetniki in prijatelji umetnosti. ^ v | i so v tistem času odini umevali letočo in živo starekovo fa:ita- Z jo;. .. ; Naš mladi slikar ga je pozna1. ^ ubil in častil kot globoko m isle- 1 kga modrijana, lepoznanea ii: rabrega vojščaka. Znal je na pa- J et njegove pesmi in seviljski iz- l »raženi mladeniči so navdušeno)2 »navijali neki sonet, s katerim 1 ' j«»ii je dal spoznati. ! In sedaj spregovori: 4 Pa tako J ed si, oči tako rdeče, motne in t m jene.. — Nikar si nc krajšaj j1 vi jen j a. ki bode š«-1 kdaj sla^nio.1 ? kiju vaj si srca, moje dote. 'J , 'e r ' To po-aeiga . seže mu slikar * z»*n v besedo. *t<» pomenja, da ni v solzah, trepetu, v jezi in ob m noč prečni !r* In strastno pri i 8 e tovariševo roko in globoko i" :dihne. i11 \ S 41 Kaj? Ali prva ljubezen?" j o »raša .starček sočuten. "A ne. | ij vidim v teh očeh drug ogenj.j, e, ne more biti... Mladenič, po-: ^ kaj se ti ie 'j»rij>et:lo Kaj se mi je pripet Ho? —; ^ roč so moje nuide v slavo, oma-' • n de so peruti. — Pal nem." ''Pa si se že več namenil nego! oreš, trenutka navdušenosti nisi 31 idel." * 7' (i x'»_ v . ...» 1: Ae ct1^ eno ert»>. niti eez eno, čieo nisem mogel, tu sem obti- r ti, tu se mi je zmedlo." ^ "Ne, mladenič, ti nisi rojen, da , ■ izmetleš, «— ne, vzdigni glavo. «ligni jo in misli v slavo!" j^ "V slavo! — Da, sanjaril sem!11 slavi in vam se zahvaljujem za Ji brezupne sanje, llotel sem ali'11 avno živeti ali umreti — nikdar'1 i životariti, kar ni dostojno mo-,s i. — in go povspel do nje!" zavrne 1 'ladenič hladno. — Za trenutek olči, potem pa pravi: "Tudi vi'1 e oanj»li o tej slavi! Zložili ate 1 &smri. igre — in kaj — kaj ste 1 0 segliJe-li vaša slava v tem-le \1 ornem plasčeku, v tem jopiču?" ^ "Res", odgovori starček oto- r "res. ubog sem, pozabljen. < mboten, preganjan — to je moja 8 ava! O, ta nehvaležna žena, to- 1 kanj sem se ji prilizoval, sladkal * 1 prikupoval! Kako vraei^je, o j og'" in glavo skloni., a le za tre-utek. — "Reven sem, • res je", i pee potem z zaupljivim in srčnim i ouda.rkor.i kot pesuik in vojščak. 1 Reven sem, toda pošten! Moji; I »nje. o ljubezni in sreči - duše, ki « Mn jih ljubil kakor svoje; ta de- * i, ki so moja deca; ure prevare i i norosti, one nebeške sladkosti, i ni radostni vzleti, svobodni bk> ] or rrak, svet, kjer žiiiui: mi rej: H ali nio ne odškodujejo za vse bridkosti, vse nezgode našega živ- i ljenja? Povej: Kdo mi jih more odvzeti? Kaj velja človeška slava j poleg tega. kar je Bog stvaril!" G t »si o nabrano čelo se je starčku zvedrilo, iu oči so plamtele : re mladosti in navdušenosti,: dvignil je plemenito glavo, ponosno se oziral, kakor da meri zemljo z nebom, — ni bil človek več. i ampak vzvišen duh. pa še več: bil 1 je navdihnjen pesnik! Starčkov orlovi pogled in mam-1 ljiva zgovornost njegova presiinej mladega slikarja. Osramočen za-h radi svoje nemoči povesi oči, in' ko mu pove starček: '"Pojdiva na!, tvoj dom ! " da se mu voditi k^kor jagnje. ' ], III. Delavnica je. v tistem stanju, v < kakoršnem smo jo zapustili. ( Kakor oče in sin vstopita vanjo| starček in mladenič. "Kje je slikaj?" vpraša sta-1■' rejši. j i •"Tukaj", odgovori mlajši in jo ! pobere na tleh. zniršeno, oprašeno. ! razcapano in umazano j^rsti, ki se je je prijemala. "Skoda! Tu ni izgovora. — Ali nisi bil zadovoljen s svojim do! lom? Kaj tedaj hočeš? Pokončal: si čudovit umotvor", pravi starček. pazljivo ogledujoč podobo. 1 "Kako je živa! — Ta glava se. smeje; kar vsa se smeje. Krasne i barve, živo narisana, nenavadno krepko izpeljana! — Ta-le napol stJica! Ta edina kazi delo. Zakaj' jo toliko ribati in preumivati ?" "Ta — ta", pravi slikar živo "ta edina mi podira vse upanje, nna j- vzrok moje obupu ost i. Videl sem jo. to višnjevo barvo, ka ko je pla\ ala okoli ustnic mojega predmeta in kako se je družila s temno. Videl sem jo. tudi načrtal. a na platno je nisem mogel pre- . nest i popolno. Recite", reče sol-'( ten. 1' kdo bi ne obupal ?" "Ne. iiajprvo velja: slikati na-L vadne reči. zasleduj navdihe, ne!, posnemaj!" "Kaj tedaj počnem.' Ali morem' jat« kaj izumiti? Katero liano si!] pač moreni izmisliti, da mi je ni J že pobral Tiziau s tako krasoto, ( krcpkf»stjo in nržuo^jo v svojih [»odobah * — Tudi je že prišel ["orreggio z blaženim čopičem, iz -i" bornim svojim okusom, čarobne l>arvo, s polnimi, vzvišenimi podobami, s svojimi devicami! — In 1 noja domišljija, ki mi jo hvalite. ;entu mi btnlc? Zakaj sem se rodili prepozno! Kaj morem jaz vstva-:*it i!" ' i "Naravo posnemaj! Vsi so jo qyrenienili: eni ziepšali. drugi l jrdili. Iz ražuj jo, kakor je v a hi tile kakor v vrtinec. "Ne — no t rešeni se, — naj pride čast, laj postanem nesmrten, in ker sc ie bojim ne bridkosti, ne nezgod, naj prrdojo, jatz sc jih ne ustrašim!" Iu mladenič dvigne ponosno j [flavo, kaKor da imajo njegove besede čarobno moč, da jiH prekliče. "Tak, želim", da si, moj sin", pravi starček giujon, "vreden dara, ki ti ga je podarilo nebo. Oj, ko bi jaz imel tvoj mogočni «o-pek, tvojo čarobno umetnost! Ves svet bi govoril o meni — in manj □esreeen bi bil! Glej moje čelo! Mi ni na njem zapisano tisoč ne-sgod? Med svetom sem živel, ki tue ni umcl. Nesrečen sem bil, duh mi je skoro ginil, ker ga nisem mogel vdihniti na platno, niti vdolbsti v mrarnor, — živeti je bilo. treba in služil sem, — toda moja živa duša se je onora-la razodevati ali poginiti. Vojaški ogenj sc smehlja mladosti — obeta tudi zmago in brezkončno slavo" jo rekel smehljaje se. "Sel sem v vojake in — pri Bogu! — ni mi zaL A Bog mi je zastavil to pot, to življenje, ki je ugajalo moji ognjeni duši. Glej!" in mlademu slikarju pokaže globoko rano in pohabljeno roko. "Ali vidiš? Moral sem postaviti moč v kot. A znal seni pisati, pero mi je bilo čopič in stikal sean i njim podobe tako iivo in kr«pko, kakor ti, in naal £ako pravilno, n&mvno, pa tudi tako lažko "lil kako krasne podobe!" reče slikar. "Mojega mojsterskega dela pa še nisi videl", nadaljuje starček. "Glej, tukaj je na mojem srcu in pokopali ga bodo z menoj! Mislili ' so, da je pisana prošnja, in pre- ' gaujali so me. povzročilo mi je veliko gorje. — toda glej. zaradi ■ zaradi bridkosti iu trpljenja, ki sem ga pretrpel zanj, ljubim ga toliko srčnejše!" (Konec prihodnjič). Grška salutira zavezniški zastavi. Atene, Grška. 29. januarja. — Ceremonija za salutiranje zavezniški zastavi se je izvršila danes v Zappclon-u. Navzoči so bili zavezniški poslaniki, poveljnik prvesra kora in Člani grškega kabineta. Občinstvu dostop ni bil dovoljen. IŠČE SE šivalke slamnikov iza Milan Homp in China Piping na Box in malih strojih; najboljša plača, dolga sezija. Teitelbaum & De Marinis. ' 295 Lafayette St.. New York City. (18-31—1) " ] OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam j svoja NABAVNA VINA __ < b iz najboljšega grozdja. \ Najboljše staro belo vino Ries-1' ling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. . $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče , vino Zinfandel 27 do 28 galon j $14-, 50 galon $25. Lansko belo ! vino 27 do 28 galon $14, 50 galon K $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4y* $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih < eenah je vštet tudi vojni davek | za vino. — Potovalni agent je ro- | jak M. Žugel. ' S spoštovanjem S. JACKŠE. , Box 161_St. Helena, Cal. STATE DEPABTMENT OP ! LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ava Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. i --j! jflS ■jt^^ia-^B ^ Mohor Mladič 22 W. KLNZIE ST., CHICAGO, ILL. priporoča bogato zalogo najboljših likerjev cenjenim rojakom po sledečih cenah: a) V zabojih po 12 steklenic: Borovieka ali briujevec........ $l:J.OO Troj »in je vec .................. 10.50 Slivovka ..................... 12.00 Ohl Rvho. 10 let stara........ 11.00 Illini. bondana. kvartje....... 11.00 Konjak B .................... ic.OO Kotijuk Haiuipiu ............. 13.00 Jamaica liuui ............... 1O.00 Ikiuble Kuemmel ............. 7.00 Bourbon, kvartje.............. 10.00 Rock & Rye.................. 7.00 Mon<»jrram whiskies, kvartje .. 9.00 Neuropin Stomach Bitters .... 8.00 Slov. Krona Bitter Wine .. G."«0 Port Wine.................... 3.75 Sherry Wine ................. 3.73 California Riesling............ 3.50 Claret, rdeče vino............. 3.50 b) N'a gal one: Tropinovec ........ chI ^2.75 do $3.30 Slivo vec? .......... u«l 2.75 do 4.00 Rye whisky .......od 2.50 do 3.50 Bourbon whisky....... 2.50 do 3.25 Cal. Brandy....... oil 2.25 do 3.75 Pri večjih naročilih popust. Posoda do 25 ?al. $1.00 za 25 £al. $1.50. nad 25 jral. prosta. Pogoji: manj kot en zaboj ali mani kot 0 praIonov ne ]n»šiljani. Naročilu priložite denar. Jamčim jiosteno i»ostrežt»o in dobro blago ter se kot rojak priporočam rojakom. Neprenehoma je trpe! in nobenega počitka ni bilo zanj. Nek naš rojak, ki je živel v Sharou, Pa. je trpel na bolečinah protina. Posebno hude bolečine ie imel ob času spremembe vremena, se posebno pa 11a spomlad iu na zadnje ni mogel iti več na delo. C ital je o REMO PROTIPROTIN SKO ŽLIČNEM ZDRAVILU in naročil je popolno zdravljenje t< ga uspešnega zdravila in nikdar več od tistega časa ne čutil t- h bolečin. Ena steklenic a REMO je *1.00. tri steklenice $2.S0. šest steklen • popolno zdravljenje $5.00 s poštnino vred. Pošljite svoje naročilo na sledeči naslov: GROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 E. 79th St., Cleveland, Ohio. Seveda, smete 11am zaupati kakršnokoli težavo. PIŠITE. P^d bi izvedel za naslov sv je4a prijatelja JOIIXA IIRABKK. Doma je i/ Velikega Brda p i Jelšanali na Primorskem. !'i .1 ti nie>e* i sva bila skupaj v Ma^ -burgu, l'a.. in sva iin>.da 44 Prosim cenjene rojake, če kdo v-' za njeguv naslov, naj ga r i naznani, ali naj ve pa -».uu o-jlasi. — Joseph Vičič. ti'io X>»it;i Broadway, .Toliet, III. ^^^^ Dr. KlcDterjev IS PAIN-EXPELLER aH Ul rtraatib« Ul«a- M M, «■«!•«t in acgiV. ■K ČMit AU^ev id m- v zavoju, kot je II naslikan tukaj. Odklonite vee zm- ! nf vo^e* -k' DISO zape~ |W varstveno znam- Irichter 10 74-M Vaakiagtoa Si. ---^ f «r T.rk. M. J VPOŠTEVAJTE. * Ako bedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znau- t cev, itd. Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, ženitev, žalostinko itd. AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd. "Glaa Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovanski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane......................................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane............... $1.00 Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New xc:k, N. Y. Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega nri naročilih po ■ •C,LAS NARODA. 30. JAM. 191T. (Št Jugoslovanska m m Katol. Jednota BI Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D- No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPn PISHLER, Elv, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAIIEK. 643 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M'\ So. Chicago, 111. JOHN VAROGA. 5126 Natron* Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. JOHN BUPNIK, Box 24, S. li., Dehnont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 AV. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert. Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote se sprejema le URADNIM POTOM. To se pravi: — Noben clan nam ne more poslati pristojbine za Glasilo sam,* niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J. Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote. To naj vpoštevajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za $2.50 na leto. Vpoštovalo se !>od«» naročila, sprejeta oziroma poslana potoni društvenih uradov. Uredništvo. Ameriki, in se v vseh ozirih lahko meri tudi s slovenskim starokrajskim časopisjem. Lista, kot je naš, se ne sme smatrati kot lastnino posameznika niti kot lastnino te ali one korporacije, ampak kot narodno institucijo, kot brezpogojno potrebo, brez katere bi naš narod le izteška in slabo izhajal. Na kritiko naših nasprotnikov se ne oziramo. Živimo le v prepričanju in v prijetni zavesti, da doz-daj nima še noben slovenski dnevnik tukaj niti v starem kraju toliko naročnikov, kot jih ima "Glas Naroda". Da se pa ohrani smer lista, in da ostane list v vseh ozirih na isti višini kot je bil dozdaj, smo primorani naročnino zvišati. Tega ne bomo napravili iz nikakih sebičnih namenov. Do tega nas je prisilila neprimerno visoka cena papirja, s katero se ima boriti zdaj vse ameriško časopisje. Žal, da bo v tem boju marsikateri časopis podlegel. Po temeljitem razmotrivanju smo prišli do zakljuc-1 ki* da je t raba napraviti ceno, potom katere bi se naši stroški že vsaj deloma krili in ki ne bo previsoka za čita-telje, ako bodo vpoštevali vsa zgoraj navedena dejstva. Nova cena za 4'Glas Naroda" je sledeča: Za celo leto................$3.50 f Za pol leta.................$2.00 Za četrt leta............... $1.00 Za New York City: Za celo leto...............$5.00 Za pol leta.................$3.00 Za četrt leta...............$1.50 Za inozemstvo stane "Glas Naroda" $6.00 na leto. Glasilo J. S. K. J. bo stalo tudi zanaprej 50 centov na leto. Te cone nikakor niso previsoke, ako pomislimo, da so nekateri hrvaški dnevniki zvišali naročnino na pet dolarjev letno in da izhaja precej slovenskih in hrvaških tednikov oziroma dvotednikov na štirih straneh, ki stanejo od $2,50 do $3.00 na leto. Cenjeni naročniki in čitatelji naj pa še nekaj vpoštevajo : ODLOČILI SMO SE, VSEM NAROČNIKOM IN ONIM, KI SE HOČEJO NAROČITI, RAČUNATI LIST PO STARI CENI DO 15. FEBRUARJA T. L. Kajti cene, ki smo jih zgoraj navedli, stopijo šele 15. februarja v veljavo. To smo storili zato. da bodo vsi naročniki, bodisi na Zapadn, bodisi na Vzhodu, enakopravni. Kdor pošlje naročnino pred 15. februarjem, bo dobival list po stari ceni; kdor se naroči p j tem terminu, bo moral dražje plačati. Pri pošiljatvah oziroma naročilih bomo vpoštevali datum poštnega pečata. Kar bo pred petnajstim februarjem, bo po stari ceni, kar bo po petnajstim februarjem bo po novi ceni. Tempotom opozarjamo tudi naše cenjene zastopnike, naj to vpoštevajo. Naročnike, čitatelje in prijatelje pa zagotavljamo, da se bo naš list boril tudi zanaprej za načela, za katera sc je boril dosedaj, da bo hodil po strogo začrtani poti ter da bo Rojaki, vpoštevajte! uredništvu največje zadovoljstvo, če bo moglo vsakemu naročniku in čitatelju v vseh ozirih že vsaj deloma vstre-či. — SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za navadno leto 1917 Kazen drugim stvar*-m je prizadela evropska vojna tudi ameriškemu časopisju silen udarec. Ako bo šlo še nekaj časa tako naprej kot gre par mesecev, bodo morali vsi manjši časopisi prenehati izhajati. Draginje papirja ni mogoče več prenašati, cene naraščajo danzadnem, in obeta se. da bodo presegle celo sedanjo skoraj uepresegljivo višino. Mi nt' pravimo. o ogromne številke, ako sc pomisli, da porabi časopis kot j<* Naroda" lia l*'to več sto ton tiskarskega papirja. Glavni izgovor kapitalistov in tovarnarjev je. da ne dobivajo iz inozemstva surovin. Kot že prej rečeno, je to samo izgovor, kajti zadnji čas imajo v Ameriki na razj>olago vse »one surovine, ki so jih prej ini|x»rtirali iz inozemstva. Med izdajatelji časnikov in tovarnarji se vrši že več mescev vroč boj, v katerem bodo pa izdajatelji skoraj gotovo podlegli. Ako se jim posreči zmagati, ne bo to v korist njim samim, pač pa vsemu ameriškemu narodu, kateremu je postalo časopisje življenska potreba. Časopis je vez med zunanjim svetom in med čitatelji. Tovarnarji pa prete s svojimi oderuškimi cenami to vez prekiniti oziroma pahniti ljudstvo v temo neizobraz-be, privesti ga nazaj v dobo, ko so bili časopisi redki kot bele vrane. Uredništvo našega lista želi izpregovoriti s svojimi čitatelji, naročniki in prijatelji resno in usodno besedo. "Glas Naroda" je že petindvajset let na površju: "Glas Naroda" je že četrt stoletja last slovenskega delavstva v Ameriki. a w Petindvaset let je lepa doba. Živel je lepe in tudi slabe case. Niti v najlepših in niti v najslabših časih se pa ni iz neveril svojemu geslu: —Vse za napredek slovenskega narodu v Ameriki!— Ako je spoznal kako stvar za dobro, se jo je oprijel; če je videl, da je kaka stvar narodu škodljiva, se je z vsemi silami in z vsemi močmi, ki so mu bile na razpolago, bojeval proti nji. Pot, po kateri je hodil, je bila trnjeva, toda kljub tr-nju in oviram, je vstrajal in se povspel slednjič na stali Ust v HB Se enkrat povdarjamo, da ni nas privedla do tega sebičnost, ampak da nas je k temu prisilila nad vse visoka in še vedno naraščujoča cena papirja. Naročniki 111 čitatelji. ne od nas, od vas sta odvisna napredek in bodočnost "Glas Naroda"! Uredništvo. Novice iz stare domovine. Boroevičeve čestitke. lienški župan I v. ;n Stepančič j«' poslal generalnemu polkovniku Svetozarju pl. Bo?oevičn povodom ŠrMd^itoga njegovega rojstnega dneva primerne čestitke. trtMieralni polkovnik iSoroevič odgovoril: '"Za prijazna voščila k rojstnemu dnevu srčno se zahvaljujoč pošilja mnogo pozdravov — P»oroevič. go."* Odlikovan je z železnim križem s krono na trnku hrabrost ne svetinje računski narednik domačega pešpolka Rudolf Josip Levpušček. Goriški učitelj. Vekueslav Crnigoj, ki jo bil nedavno odlikovan s srebrno svetinjo druge vrste, je sedaj ob zo-potnem odhodu na bojišče vi šan za praporščaka'. Umrl j2 nagle smrti vpokojeni ravnatelj državnega mu reja v Ogleju Henrik Majoni ca. Pokojnik je bil odličen arheolog in ima velike zasluge za najd bo in ourauitev dragocenih starii: na Primorskem. Prijaznega go spoda se gotovo spominjajo števil ni grade* k i kopalisčniki iz vsi monarhije, ik so hodili ogledoval si znameniti drž. muzej v Ogleju Izpit. Pred goriško izpraševaino ko misijo za ljudske ki mešeansk-šole v Ljubljani je bil izredno pri puščeu k usposobljenostnemu iz p i tu Ivan Slavec, e. kr. poročili! I v rez., ter ga je prebil z ugodnin ; uspehom za- ljudske šole s sloven vkiin učnim jezikom ter za nem žciuo kot prediaet 7. dMOUbm. Pomoč Goriško-Gradiščanski. V Ti stu se je vršila peta seja ■ eUv.elne pomožne komisije za Oo-rtško-(rradišea*Lsko. Namestnik se ie najprvo spominjal pokojnega eesarja. Komisija j.* v/.ela na znanj«' prončnvanje in prva dela na-mestništva za svoječaMio vzpostavitev dežele. V to svrho je mini-' strstvo za javna dela pridelilo na-mestništvu višjega tehničnega funkeijonarja. Komisija se je ba-vila s številnimi prošnjami za 'podpore; predlagano je bilo v«*r j brezobrestnih posojil iz raznih državnih sredstev. Poziv na evakoirance. 1 Anton G ulic, župan Skopega, p. I hitov 1 je. zahteva, da se takoj prijavijo vsi evakuiranei iz Kraj-ne vasi, pismeno ali ustmeno ter podajo natančne naslove, kje bivajo radi osebnih občinskih ali političaiih zadev. Na vojaškem pokopališču na Ajševici. 'No vine" prinašajo z goriške fronte daj »is. iz katerega posaie-, mamo: Te dni so pokopali tukaj , par stotin vojakov; naših in ita-jlijanskih. Stojim tu. Polnoč je že minila. Poročnik Marinkovič bodri moštvo, da naj čimprej izkoplje grobove. Voz za vozom prihaja. vsak poln padlih junakov. Za j vsako ceno so hoteli Italijani prodreti. Ali raši vojaki so jim odvrnili: Ne bos! Okoli 3. ponoči odidem. na počitek. Srečam Čehe. Vmešam se med nje. Njihov bataljon je sooči zmlatil in vjel cel regiment Italijanov. Opisujojo bo-renje. Granata je ubila njihovega kadeta. Zjutraj sem videl mrtve ga sokola na grobišču. Pripovedujejo, da so se naučili v nsajlju obsega razen koledarskega dela tudi sledeče: Pesmi: Padlim. — Vojakov grob. ~ Članki in povesti: Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa-rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Vojna tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo. — Kdo je predsednik republike Švice? — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Zakaj! — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. — Z brzovlakom. — Bitka ob Somini. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Čaša kave. — Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji. — Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti- — Izgube v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne. Slike. Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska baterija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v predoru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervisti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvojene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Prizor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni front L — Italijanska gorska arti-l^rija. — Avstrijci razdirajo žienato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. — Avstrijski municijski transport. — \vstrijski vojaki plezajo v gorsko postojanko. — Roveret. Sala. — Zanimivosti. — Oglasi. Koledar stane 35 centov. fell '* I S .x Naročajte ga pri: Slovenic Publishing Co., 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y. ____■ v ■■■ * __- - ■ ■- ■ . *__L_i - -.it"' tejšem boju par italijanskih besed: Sdgnore, signore, lion amaz-osarme! Madonna mia! (Gospod, gospod, nikar me ne ubiti! Mati božja!) Poljubljali so jim roke. vjeti Italijani so jim dajali belega kruha in čokolado. Pa kako znajo pripovedovati. Milo jih je poslušati Dopissuik. ki je vojni kurat. pripoveduje d:nlje: Danes -sem bral maso '1.i. Ob strani dražestna Italijanka s trobojnieo ki se vije okoli nje. Gleda s poželjuim pogledom na Trst. Pred nogo jej leže knjige. Drobno je pisano, vendar se more či.ati: Oberdank (ki je hotel usmrtiti eesarja Franca Jožefa). lui nasprotni strani nekoliko stihov, iz katerih raz vidiš željo do A d rije in pripojenja k Italiji... Tako željo so imeli leta 1915. V ruskem vjetništvu se nahajajo, kakor je izvedel informacijski urad v begunskem taborišču v Wagni: Fran Cejan u Vrtojbe, star 37 let, v Ilarkovu; Simon Carii s Tolminskega, sinv let. u-nr 2. maja PJ16 v Tve-ru; Alojzij Furlan iz Ajdovščine. 23 lut. v Sat-ka. guberoaja Tambov ; Anton Kragelj iz Sv. Lucije. 131 let, umri v Jekaterinoslavu : Anton Cernuta z Bovškega. 2!l let. je v Ufi; Alojzij Breščak iz De-skel. 25» let. v Polozku : Ivan Z«u-biu iz Hlevnika, 31 let. umrl 1<:. aprila 1016 v Syr-Dariji; Josip Pisk fz Bat, 25 "let. je v Aulje-Ati; Adolf Pišot iz Ornic. 22 let, v ist»uu ki'.iju; Fran K|»k«*šar iz Grahovega. 23 let. je v Tomsku v Sibiriji; Henrik Krapež iz Ot- 1 liee. 27 let. v Btalaimi. 1 ] Zaplemba premoženja. ; Deželna sodnija v Ti-stu je od- < | redila zaplembo premoženja A loj- ; zija Peteauija rojenega v Gorici 1855, učitelja v Cervinjanu, ker je osumljen, tla je zakrivil zločin veleizdaje. in Mateja Božiea. rojenega 1SS8 v Dol. Trebuši v tol-J minskem okraju, deiavca, nazadnje patruljne-ga vodje tit. podlov-ea lovskejra bataljona št. 20. ker. je osumljen, da je zakrivil zločin, nbega k sovražniku. V Zagrebu je umrla dne 1. decembra i»os»pa Ines Sinek, iz Sv. Petra pri Gorici. Bila je med istimi, ki so bivali v Sv, IV-tru do zadnjega dne. Pokojnica je bila najstarejša hči vi^okojene-ga e. kr. davčnega višjega upravitelja Kiijka Sineka. Družina se pogreši. Od izbruha vojne z Italijo s«- ne ve, kje se nahaja družina Antona Mariniea, kn siet-r žena Margareta z otroei Aa&tonom. Josipom. Ido m Mareelo. ki so pred vojno stanovali v Kojskem na Kalehah št. 214. Anton Marinič s*" nahaja r VVinzendorfu !»ei Nemtadt, ialkgewerksehaft. Niž. Avstr. Odlikovanja. Drugič je dobil srebrno hra-»rostno svetinjo 2. razi-eda sani-etni pi-aporščak eaiul. med. Ra-ael Dolinček. — ČVnovojntški dramik v Šmihelu usd Ljubnom lr. Josip Goričar je dobil častni aiak Rdečega križa 2. razreda. P. Efrem Turk umrl. Dne 3. deeenibra je umrl v Sa-iioborn na Krvatskean frančiškani l\ Efrem Turk. Pogreb je bil 11. lec. Rajni je bil znan ])o Kranj-ikem in Goriškem kot ljudski mi-iijonar; po Hrvatskem. Slavku ji in Dalmaciji je imel pogostoma luhoviie vaje za duliovnike in po raznih samostanih za redovnike in redovnice. Hrvatsko - slovanska frančiškanska proviucija «v. Cirila in Metoda je izgubila z njim svojega izbernega liturgista. Učiteljske izpremembe. Namesto obolele učiteljice Helene Franek bo suplirala na ljudski š»»l; v ilrezjali absoL učit. kan-ilidatinja Fitineiška Haraga; na šestrazreilniei na Viču bet suplind nadučitelj Matija Livrenčič iz St. Petra pri Gorici; na zasebni nemški ljudski šoli v Spodn ji Šiški so nastavljene kot pomožne učitelji-eo Margareta Ranzinger. Marija Aehtsehin in Ida Reitz. r Frank Petkovšek k Javni notar (Notary Public) I 718-720 MARKET STREET f *"""-" PRODAJA fina vina, lzvrmtno smotka. patentirana adravila. ... PRODAJA vozne listke vseh prekomor- raoN^SM akih črt. I„l„,il> POŠILJA denar v etari kraj aanealjtro 1» "GLAS NARODA' pošteno. 82 Oortlandt Street. UPRAVLJA vae v notarski posel spada- New York. T. joča dela. CLAS XATiODA. W. -TAX. 1917. BD. STILGEBAUER PEKLO. Roman Iz sedanje vojne. Za G. N. pridedil J. T. ' 11 Nadaljevanje j. »1 t J 1 B / ✓ G. i <,»«»/!. l.i m ra/.(»r »tir;; z« Trojouum, i«1 pravica prav pragozd. J.a*t i< luarkij«* \nm-utier*. ki ni pustil |w>s« kati v njem niti enega drevja. — Sama puhava, ii.kjer nobene .steze. Z velikimi I ire-ari« ami \ .ki«h >o >i priborili vojaki o>me stot-ii|. j.-.,4 p.»veljotv«»m stotnika Adolfa pot do svojib določenih pozi-4 i Prvi in tretji bataljon bi imela priti kasneje. — Vojaki so drug drugemu pri|M»vt.d«tvali. da >o taki gozxiovi sila nevarni. — Večkrat se j.* namreč /« pripetilo, da so spravili Francozi na drevo strojno puško iu uničili eele Kolone. \* (f«»z 'u ni m n«»beii«'f*u sovražnika. Najbiv.e je dospel šele do *o*ednj* va»i Po truda|M>lneni l< iu dospe stotnija na zapanlui rob gozda. odkoder s* pia\ d<-bro \\«li v Kose; . — Med vasjo in goztlom se razprostirajo Široki travniki. -— Na tla! — zaukaže Adolf. K• >uipai>i -a. br«..H-e.. «l\v<»topctd» »et mož se razvije v dolgo vrsto. — Me I \ sikiui posameznim vojakom je po par metrov presledka. Daleč naokoli ni 'azeu travnikov ničesar videti. Stotnik Adolf kleči za vr»t<; in drži v rokah daljnogled. — Gle-iv oblaček. — Vsi imajo široko odprte oči in srce jim skoraj slišno utripa. V*i polože prste na petelina, kljub temu, da ni da! stotnik še nobenega povelja. Kaj je tisti oblaevk : — Kaj je v tistem oblačku. - Smrt! Smrt! — Smrt! Streljati hi morali, na vsak način streljati, toda stotnik Adolf ne da nikakega povelja Vsi imajo stisnjene zobe. — ("e bi že vsaj pade! prvi strel. Toda n--. ne so?., pasti, ker ne da stotnik povelja. Iz ohla ka i< /< p.»-tal oblak iu s,, pomika po cesti. — Deset minut traja t;< napetost. Zatem m- puške poveznejo in vojaki se nasmehnejo dru:r drugemu. — Nič ni, saj ni nič. l*ar volov pelje težko obložen voz po cesti. — To je bilo vse, kar je tako razburilo d v est< »petdeset mož. Se vedno ne nmr. jo streljati, ampak čakati morajo, čakati. Naenkrat zazvoni v eerkvici \ vasi Košev. — iz daljave, komaj slišno, in vendar ;ra vsi slišijo in vsi »e spomnijo cerkve v domači vasi. Cerkve. kjer s«, I»i I i pri prvem svetem < bhajilu. cerkve, kjer jih je učil niašnik peto zapoved desetih božjih zapovedi: — Ne ubijaj! Z\ou nje je utihnilo, solnce >e je nagibalo k zatonu. — Nikjer s,« nji", ne gane. - < esta. vodeča iz KoseV je prazna. Tako čakajo ili čakajo.... 7. Sredi \i o/.ila je liiaia j;i>u. oil koder je precejšen razgled na vse strani. Tam j.- major Herkersburg s svojim štabom. — Ob njem stoji ad jutant, poročnik Schlosser. — Koliko je ura. gospod poročnik? — Deset minut manjka do šestih. Ztli s< mi. dii je vse skupaj prazen nič. — S svojim poročilom nas je speljal sovražnik zopet enkrat na led. — Mogoče, gospod major. Ljudje morajo nekaj jesti. ♦laz sem tudi že mislil, gospod major. K d;, j »o zadnjič jedli? — Danes zjutraj ob osmih. Adjutant Sehlosser je odjahai k liomistu.— — Dajte signal za jed. hornist! Na povelji«, gospod poročnik! Ilornist j,, zatrobil in v kratkih presledkih so mu odgovarjali drugi honosii. — 1'ovejt. gospod poročnik. . .. Kaj na. gospod major? A tako" Tudi služabnika naj gresta jest. — Midva bova že sama pazila na konje. — Na povelje, gospod major. Vi prsiiik v eivilu. kaj ne, gospod poročnik? Adjutant S.-ldossrr ga začudeno pogleda. — Kako ste prišli do tega vprašanja, gospod major? To jc čisto enostavno. — Že dolgo časa Vas opazujem, ker neprestano pišete. — Pišete in pišete ter si s pisanjem preganjat*, dolgčas. — Tako delajo ponavadi samo pesniki. — Ne vem. gospod major, če si smem prilaščati ta najvišji naslov. — — Da. lahko si ga prilaščate, gospod poročnik. — Opozarjam \ as le, da ni treba postavljati luči pod mernik, ampak naj sveti v vsej svoji svetlobi. — Ako mislite, gospod major.... .laz vem vse moj dragi prijatelj. — Cel bataljon že poje Vaše pesiui. — Povejte mi, gospod Sehlosser, ali niste nameravali iz-stopiti iz vojaške službe, pa Vas je mobilizacija prehitela? — Da. to sem nameraval, gospod major. — Koliko ste stari, gospod poročnik? — Štiriindvajset let bom >tar. gospod major. Povejte mi. gospod poročnik, kako ste .si Vi zamislili svojo bodočnost. Povedal V«m bom, zakaj me to zanima. — Jaz bom star kmalo že i»etde~et let, in v resnici Vam povem, da nimava obadva nikakega pojma o življenju. — Komis iu zopet komis. leto za letom. Kom is je bil. ko sem bil poročnik, komis je bil, ko sem postal stot-i ik. in komis je zdaj. ko sem major. — Vedno isto življenje, vedno isto. — Kaj ne. go*pod poročnik Vi ste iz Berlina? — Da, iz Berlina, gospod major. — Ali ste bili v gimnaziji? — Da. v francoski gimnaziji, gospod major. — Kaj ste nameravali, gospod poročnik? — Hotel sem se vpijati na berlinsko univerzo in študirati zgo- dovitto. • — » ..... .. .............rv OSVDBODENA ZAKONSKA. Mož od pljučne bolezni, soproga | od 15-letne želodčne bolezni osvobodena. H. H. von Schlick, slavnoznam | naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je > s stoinstotisoe bolnimi v stalni zve !1 zi in dobiva od bnih, katerim je ' Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdrav- j je. cele kupe zahvalnih pisem, je i naš rojak Josip Ladanji. 401 K. i Pike St., Clarksburg, W. Va pisal sledeče pismo: "Pošljite mi takoj eno škatljo Bolgarskega Krvnega Caja. k'-r ga nam je pred nekaj dnevi zmanjkalo in že čutimo, da ga ni. Mene je to zdravilo osvobodilo od pljučne bolezni in mojo soprogo od 15-letne želodčne bolezni". Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mese cev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za $1.12. Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. i PITTSBURGH, PA.! C Pripomba: Ako hočete pošilja- « tev osigurati. pošljite 10c. več. I _____i c Kad bi izvedel za naslov svojega ( prijatelja MIHAKLA K DAN- ' C A K. Doma je i/. Sv. Vida nad ^ Cirknico Pred onim letom sva bihi sknnaj na Spruce in Yelk Camp .s. \V. Va. Prosim cenjene rojake, er kilo ve. naj mi naznani. ali naj pa sam oglasi. — Alois Kudolf. Cairnbrook. Somerset <'•».. :;0-l—1-2. Kad bi i/.vrdei za naslov svojega I »rata ALOJZIJA SEN", podc-mače Andrejev i/ Jurčič na Kranjskem. Pred enim letom je bi! v Delagua. Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sani javi. — Louis Calister. B«»\ :J4. Cleav Creek. I't ah. :i0-l--l-2.J Kada hi izvedela za naslov svojih stariše - FKANCA in JOSIPI-NO SEVKK. Doma sta i/. vasi Muljava pri Zutičmi na Dolenjskem. Pred enim letom sta se nahajala v Prttsburghu, Pa. Prociim ju. da se javita svoji hčeri, sedaj om oženi: M rs. Mary Shrav. 1:J0 \V. .;. St.. Lead-ville, Colo. :I0-1—1-2) Živtjensko moč in rdeča lica se dobi edinole z u-porabo zdravega in naravnega vina, katerega čitatelji "Glas Naroda lahko kupijo pri svojih rojakih. Sod 52 galon garantirane-ga in čistega ter naravnega vina se dobi za 26 dolarjev. Pišite na: Dalmatinsko - Kalifornijska Vinarska Zadruga. 140 Liberty St., New York. N. Y. Pozor čitatelji! Naročite še danes! V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe x 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji 15c. ; Lepa bolničarka 15c. : Ena sama kaplja črnila 15c. I Grob v svetilnika I5c ; Gospa s kanarskim bri- ljantom 15c. Londonski ponarejalci de-.. j narja 16c. I Kako so vjeli Jacka ras* parača 15c. i Skrivnost mlade vdove 15c. ] Plemič I5c. , 8LOVENIC PUBLISHING | 00, j 82 Oortiandt St. liwTvk, m.xM — Zdaj pa živite zgodovino. — In kakšno zgodovino T — - Da. tudi meni st zdi. gospod mjijor . — No, čakajte, zdaj je prišel vojak z juho. (Dalje prihodnjič). HISE NA PRODAJ MTC am lahka odplaiila. »!ur M mm l«t« tn farne. Zavarovanje proti oreja. JOHN ZULICH, II' orwood Rd.. drreland, JhW HARMONIKE fcndial kakrisuekolt vrste Izdelujem Id popravljam po najnižjih cenah, a de to trpežno in zanesljivo. V jxiprave zanesljivo vsakdo in>š!je. ker sein fte nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam j>o delu ka koršno kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj. •JOIl\ WENZEL. 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio POZOR ROJAKI Big ^yjfu^L- ^fi*ffJgjSiM I 9 k| Jt - V 9 H / m W MalaspeiBi)« -maiio >» tmaaka kakor tad — atoikr brka In brunu. Od tava maz'.j zrastejo v Stib tednik krum roat! in dclffi lacj« kakor tud! noofklm kraani brki in brada lc m bodo odpadali in aai-rell. Revmatizem. koatibol ali trtraoje v rokah, nogah m v križa, v uarath dn«h popolnctra ozdravim. race. opeklin«, bele. ture. krast« in Krinte, potne a ose kurje očesa, oxebtine r par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brci aspeha rabil mu jamčim za »» 00. PiSite takoj po oenlV. ki n takoj poem zaatonpj Krasni žepni KOLEDAR z« leto 1917 dob.te ako pošljete 4 cente za poštnino. JAKOB WAHČIČ. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. ) Dr. LORENZ, j 1 ' Jaz sem edini hrvaško govore- I i r-l specialist moških bolezni t , Cradne ure: dnevno od 9. do- ^ poldne do 8. ure zvečer. V petkih i»l 0. dopoldne do 2. iioiK>ldne. j !' Neo $4.00 galon. 10 galonov za $27.50. Tropinjevec in Slivovica po ravno istih cenah. Kdor ieli vino ali piva naj piše ik> cenik. Express ali freight jila-Cam jaz na vseh pijačah, razen pive. Opozorjam posebno prebivalce v Coioradi, da si naročijo pijače za naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti počiljat-vam pijač v Colorado. Časa je malo. JOHN LANICH BOX 108. GATEWAY STATION, KANSAS CITY, MO. Stara navada pri Slovencih je. da si za praznike Božič in Novo leto privoščijo , nekaj boljšega, kakor na pr. dobrega ruma, fine slivovice, iz- J vrstnega tropinjevca, kranjskega brinjevca ali razne druge 1 fine likere. Z vsem tem jim pa najlažje postreže i Ignatz Podvasnik, 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. I (Nasproti East Liberty postaje.) I Izvršujem poštna naročila. SVOJI K SVOJIM. § f | Veliki vojni atlas | i vojskujočih se evropskih držav in pa ko- | i lonijskih posestev vseh velesil. i # I Obsega 11 razni H zemljevidov. J ' STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.60 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE- | | DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, J | CENA $1.50. ^ | ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- ^ | MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. y | CENA JE 15 CENTOV. | | CENA SAMO 25 CENTOV. 2. Naročila in denar pošljite na: i i Slovenic Publishing Company $ i ta Cortlandt StM Ifrw York, F. T. $ C*IP c*£> rit? c*tLSHCLSUP ritLSUF nUP cjf c£i? <£lp rllp rflp oQo oOT! 0U2 Site. SS^ EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR f (Notary Public) t v GREATER NEW YORKXJ S ANTON BURGAR I 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE r vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Bojakom, ki žele dobiti ^ ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle- J i de datuma izkrcanja ali imena parnika. ! Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno !» postrežem. f MODERNO UREJENA MAMA GL1S NAROM gf VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • * • DELO OKUSNO. • • * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • • • i. . POSEBNOST 801 DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co., _ 88 Cortlandt St, New York, H. Y. POPOTNIK!. \ \ sem onim, ti »te namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate Zk družino, ho potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete S nastaniti v nagi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike S prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po- S Steno in zanesljivo blago. j? Ako dospete v Cleveland r.a postajo in se ne veste kam obrniti, po- S kličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 In jaz bom poslal S en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se pe'.jite s St Cialr S karo do 62. ceste tn na vogalu St. Clair Ave. ie naslov: j A- GRDINA, \ 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. t Pri meni se vedno dobi letni koledar ca 20c. poštnih znamk. 8 Najstarejša slavensko-tinratska trgovina z likery vAmerikf ! Mi vam nudimo našo zalogo najboljših likerjev sledečih cenah: J Brinjevsc, zal*»j <(i steklenic)................................ $ 7.00 i Brinjevec, zaboj (12 steklenic)................................ 13.00 i Tropin jevec, galona........................$2.25, $250, $2.75 in 3.00 § Tropin jevec, zaboj (G steklenici.............................. 5.50 Z Tropin jevec, zaboj (12 steklenic).............................. 10.00 * Slivovka, ga Ion........................$2.75 in.............. 3.00 i Brinevec, (itosamezna steklenica) ............................ 1.35 A Nas slavni "W Pure Rye Whiskey, 7 let star Z zaboj (6 steklenic).................................... rqq W zaboj (12 steklenic).................................. 11.00 J Concord vino, rdeče, berel...............................................$32.00 A Concord vino, rdeče. ik>1 berela................................ 10.00 A Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona...........................90 J Pri odjemu ene same galune pa................................ 1,00 W Belo vino, berel.............................................. 38 00 ■ Belo vino, pol berela.......................................... 19.00 Z Pri odjemu'5 ali 30 galon. stane galona........................ 1.00 2 Pri odjemu ene same galone pa................................ j x Za [*>sodo računamo sledeče »-ene: za 3. 4 In 4% galoae sodčke 50 i centov, za 5. V, in 10 galon sodčke $1.00 in za 25 galon (pol borela) $1.50. Z Bcrele pa čamo zastonj. J Z naročilom poSljite vedno tudi Mosey r>rder aH 1« bančni ček. ¥ Za vse blago jamči A THE OHIO BRANDY {DISTILLING COMPANY j 6102-4 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHO. I MMMMMMMMMi^ DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja , JOSIP SVETE 1780-82 EL 28th St.. Lorain, Ohio. RUDEČE VINO..............po $30.00 berel. Pri man jih naročilih cena po dogovoru. 1 Vino je popolnoma naravno, kar jamčim. 1 Naročilu je pride jati denar ali Money Order. i » j ————-------------- Velika zaloga vina in žganja, i t r; R ieče noo v sodih................75c. salon f f^/kJ ^m v gaiouah pa po.......... $1.00 ^ ^^H^A^^ES* Belo vino v sodih................fl.00 f v galonah pa po..........$1.25 jfP iKH^BfflHi Sod za 50 galon je zastonj; sod sa 28 galea §\ se mora plačati. p I>rožni k 4 galone za....................$11.00 ^ ^^HK Brinjevec 12 steklenic za..............$12.00 ^ aSP^^KT^ Brinjevec 4 galone (sodček) aa..........$16X0 S Wr MJJtlJA PRIT,I., i -JjLn^aaaaaa ■,