Mariborska porota. Žalostno rodbinsko življenje. Dne 14. marca se je končalo zasedanje mariborske porote. Tega dne sta se obravnavala zadnja dva slučaja. Prvi se je zagovarjal Matija Harzan iz Krajne pri Murski Soboti. Obtožen je bil umora svoje male hčerke Apolonije, ki pa je bila obenem njegova vnukinja, kajti izhajala je iz grešnega razmerja med obtoženim Harzanom in njegovo hčerko Terezo Harzan. Družinsko življenje pri Harzanovih je bilo sploh silno žalostno. Ko se je obtoženi nahajal v yojni, se je pečala njegova žena doma z drugimi moškimi. Mož se je vrnil iz vojne, zvedel za ženino nezvestobo in v družino se je naselilo prokletstvo. Mož in žena nista več živela skupaj, oče pa je pričel nato razmerje z lastno hčerko. Ko je ta rodila Apolonijo, je bil oče obsojen radi krvoskrunstva. Ko se je povrnil domov, je otrok nenadoma umrl. Domači so rekli, da je umrlo dete radi splošne oslabelosti. Bilo je v resnici prepuščeno sametnu sebi in da se ga ni usmilil svak ter ga hranil s kravjim mlekom, bi bilo že zdavnaj umrlo od gladu. Radi tega je vse verjelo domačim, otrok je bil pokopan in vsi so bili zadovoljni, ker je nestalo živega dokaza strašnega zločina med očetom in hčerjo. Lansko leto pa se je povrnil iz ječe Stefan Harzan, pastorek obtoženca. Bil je tri leta zaprt, ker je stregel svojemu očimu po življenju. Sovrašfvo tudi sedaj ni ponehalo in Stefan je obdolžil svojega očima, da je on malo Apolonijo zadušil. Matija Harzan je bil na to prijavo prijet ter je prišel pred sodišče radi umora lastnega otroka. Dokazov za njegovo krivdo pa ni bilo tako tehtnih, da bi ga lahko obsodili in zato je bil Harzan na podlagi pravdoreka porotnikov oproščen. Tatinska tolpa. Kot zadnja v tem zasedanju je prišla pred poroto štiriperesna deteljica iz ljutomerskega okraja, obtožena vloma v Avstriji in več drugih del proti zakonom. Zagovarjali so se Matija Divjak, zidarski pomočnik iz Hrastja—Mota, Franc Slana, delavec v Murščaku, Ciril Stanek, posestnik v Hrastju, Ivan Kocijan, trgovec s perutnino v Okoslavcih. Obtožnica jih dolži vloma pri Antonu Kremplju, trgovcu v Radgoni v "Avstriji, ki je bil okraden v noči od 6. na 7. oktobra 1926. Vlomilci so prišli v trgovino skozi okno na dvorišču, na katerem so vlomili železni križ. Iz trgovine so odnesli blaga po navedbah trgovca v vrednosti 51 tisoč dinarjev. Vlomilce so kraalu izsledili orožniki v Radencih. Ko so prijeli Cirila Staneka, so ugotovili, da je on izvršil tudi vlom v poštni urad v Radencih v noči 1. oktobra 1926. Odnesel pa je le nekaj dinarjev drobiža. Obsojeni so bili: Dvjak na 8 mesecev, Slana na 6 mesecev, Stanek na 1 leto ječe in Kocijan na 6 tednov zapora.