bili modroslovci, ali prirodoznanci, ali kaj dru-zega, cenili so tudi vero. Od Aristotela in Platona do Nevvtona in Amperea bi lahko naštel lepo vrsto imen za dokaz.
Potemtakem je istina, da prava, resnicoljubna veda podpira in krepi vero; nikakor ne vodi taka veda do neverstva.
Že podlaga vede, ljubezen do duševnega, vzvišenega delovanja, je v nekem pomenu najboljša podlaga veri. Može plemenitega mišljenja in teženja, može, ki zaničujejo čutno uživanje in hrepene po vzorih — take pridobiti za vero ni težko. Toda z ljudmi, ki poznajo samo tvarino in strežejo njenim težnjam, s takimi ne opravi nič niti prvi apostol.
F. V. Weberf. Dne 5. mal. travna t. 1. je zatisnil oči jeden izmed prvih nemških katoliških pesnikov, zdravstveni svetovalec F. V. Weber. Njegov epiško-liriški spev „Dreizehn-linden" se občuduje po vseh nemških pokrajinah. In po pravici! kajti imenovati ga smemo „visoko pesem" o zaroki nemškega duha z milimi nauki Izveličarjevimi. Opeva namreč pokristijanjenje Saksoncev in junaškega zadnjega Saksonca Elmerja pod Ludovikom Pobožnim 1. 822. in 823. Ta krščanska epopeja je doživela od 1. 1878, torej v dobrih 15 letih, 60 izdaj. — Razven „Dreizehnlinden" je izdal Weber tudi „Gedichte", ki zavzemajo v vseh treh pesniških vrstah odlično mesto. Doživele so od 1. 1881. 14 izdaj. — Najnovejše delo pesnikovo pa je „Goliath", ljubezniva norveška pripovest v krasnem jeziku v priprostih nerimanih jambih. „Goliath" uči, da izpolnjevanje dolžnosti osreči dušno človeka tudi takrat, ko mu razne okoliščine stro zunanjo srečo. Od 1. 1892. se je razpečalo že 12 izdaj. —"Že ti podatki kažejo, kolike po-membe je Weber v nemškem katoliškem slovstvu in da toraj po pravici opozarjamo nanj zlasti naše dijake, ki morajo citati mnogo preveč brezverskih nemških klasikov, ker katoliških nimajo prilike spoznavati.
Porojen je bil Weber dne 26. grudna leta 1813. kot sin revne logarske družine. Stroške za šolanje so mu oskrbela vseskozi ptuja dobra srca. Leta 1838. je postal na vseučilišču v Greifswalde doktor vsega zdravilstva. Kot tak je s culico v roki potoval peš čez Halle in Prago na Dunaj, kjer je ostal dalj časa. Od 1. 1842. je deloval kot praktičen zdravnik po raznih krajih svoje domovine, nazadnje v Nie-heimu na Westphalskem, kjer je kot priljuden
Zato pravim: Ničesar si ne želim bolj v prid katoliške vere, kakor da se goje vede, da se neumorno išče resnica, da luč Čiste prosvele in temeljite omike prodre v skrajne kotičke našega naroda. Da, da: več luči, potem bo tudi več vere!
Velecenjeni gospod, zatrjujem Vam, da mi prihaja ta želja tako iz srca, kakor odkrita ljubezen do Vas. Resnica in spoznanje resnice — to je oni nepremaklji\l tečaj, h kateremu se vedno nagiblje kakor magnet moje hrepenenje. Bodiva jedina in složna v tem hrepenenju, in na tej podlagi pričakujem, da mi zopet pišete.
Vedno sem Vaš pokorni
Modroljub.
in spreten zdravnik celil telesne in dušne rane trpečemu Človeštvu. Celo iz Amerike so prihajali k njemu trpini.
Dne 26. grudna minolega leta je praznoval Weber osemdesetletnico svojega rojstva. „Deut-scher Hausschatz" je prinesel tistikrat slavljen-čevo podobo in nad trideset pesniških pozdravov iz raznih krajev Nemčije od najznamenitejših sedanjih nemških katoliških pesnikov. Umrl je kot dober katoličan in dne 9. mal. travna so ga pokopali v Nieheimu.
Pesnikoval je Weber sicer že v nežni mladosti, tudi na vseučilišču v Greifsvvalde so ga imeli tovariši za pesnika po milosti božji; v javnost pa je stopil z „Dreizehnlinden" še le 1. 1878., 65 let star. Bilo je to delo sad vseskozi treznega razuma, globokočutečega srca in dolgoletnega truda. Zato pa so združene v tem delu pesniška lepota, zgodovinska resnica in bogastvo mislij v prekrasno jednoto. V 20. stoletju se bode čitala ta epopeja po višjih šolah kot klasiško berilo, ker upamo, da bodo do tistega časa tudi odločilni možje spoznali, da ni kakšno delo samo zato nič ali malo vredno, ker je katoliško.
Čopič in glasba sta že obdelovala „Drei-zehnlinden". Profesor Avgust Worndle pl. Adels-fried je naslikal več slik, ki so izšle kot fotografije ob enem z epopejo. Vendar je ta izdaja že do cela pošla. Ravnokar pa pripravlja veČ monakovskih umetnikov krasno novoilustrovano izdajo. — Lirične pesmi iz epopeje je kompo-novala Marija pl. Arndts. — F. Classen je.zbral te pesmi v melodramo, ki se je predstavljala n. pr. v Penzingu blizo Dunaja pri gosp. dvorni svetnici Klopp in v dekliškem zavodu Liste na Dunaju.                                                     Dr. J. L.