GEOGRAFSKI OBZORNIK JEMEN - OD RDEČEGA MORJA DO PUŠČAVE AR RUB AL KHALI Tomaž Podobnikar UDK 915.33 JEMEN - OD RDEČEGA MORJA DO PUŠČAVE AR RUB AL KHALI Tomaž Podobnikar, Prostorskoinformacijska enota ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Prek ozemlja nekdanjega Severnega Jemna poteka v smeri od severa proti jugu gorovje, ki deli ta del dežele na tri ze- lo različne podnebne pasove. Gorovje, zelena pokrajina z vr- hovi, višjimi od 3000 m, ki ji pravijo tudi streha Arabije, je široka kakih 200 km. Obe strani »arabske strehe« obroblja- ta zelo vroči in suhi pokrajini, ki pa se močno razlikujeta. Poznamo dve splošni razlagi imena Jemen. Be- seda Jumn pomeni v arabščini srečen, med tem ko Jamin desno (10). Jemen bi potemtakem lahko po- menilo srečna dežela na Alahovi desnici (1 1). Grki in Rimljani so to območje poznali prav zaradi nje- gove blaginje in sicer pod imenom Arabia felix ali Srečna Arabija (6). Že zgodovinar Plinij je v 1. stol. našega štetja zapisal, da so trgovci z miro najboga- tejši ljudje na svetu. Ko se je v Betlehemu rodil Jezus, naj bi eden izmed treh svetih kraljev ali modrecev tja prispel z juga Arabije, kjer iz dreves gumijevcev izcejajo dragoceno smolo kadila in mire. Zadnja stoletja in leta so bila na jugovzhodnem delu Arabskega polotoka, na današnjem ozemlju Jem- na, zelo burna. Jemnu so vladali različni gospodar- ji. Kljub poučnemu jermenskemu pregovoru: »Kdor raz- pihuje žerjavico, ga pogoltnejo plameni ali prekri- je pepel«, so se razraščali spori, ki so prispevali k te- Slika 1: Borna vegetacija v večinoma puščavski pokrajini Tihamah, ki leži ob Rdečem morju, med krajema Al Mukha in Al Khawkhah. V ozadju je tipična ribiška vasica z enoprostorskimi kolibami, kakršne najdemo predvsem na drugi strani Rdečega morja, v Afriki. (Foto: T. Podobnikar.) UDC 915.33 YEMEN - FROM RED SEA TO AR RUB AL KHALI DESERT Tomaž Podobnikar, Prostorskoinformacijska enota ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenia The territory of the former North Yemen is divided into three very different climathic zones. The green »Arabian roof«, the mountains with the highest peaks up to 3000 m above sea level, extends up to 200 km in width. The landscapes on its both sides are very hot and dry, and thus very different. mu, da je Jemen ena najrevnejših držav sveta. Da- našnji Jemen je nastal 22. maja 1990 z združitvijo Severnega in Južnega jemna (14). Na četrto oblet- nico združitve je s proglasitvijo samostojne države z imenom Demokratična republika Jemen na jugu Jem- na sledila vojna, ki je z zmago »severnjakov« po dveh mesecih ponovno pripeljala do enotnega Jemna (2). V zadnjih petih letih se je že tako nizek dohodek na prebivalca zmanjšal za desetkrat. Počasen ali svo- jevrsten razvoj Jemna morda dobro opisujeta podat- ka, da poznajo v Jemnu radio od leta 1956, televi- zijo pa od leta 1975 (12). Peščica prebivalcev ob- vladuje večji del gospodarstva in živi zelo razkošno. Največji delež gospodarstva predstavljajo kmetijski pridelki, industrije pa skorajda ni. Največja pričako- vanja predstavljajo naftna in plinska polja Masilah na vzhodnem delu Jemna (9). Jemen meji na severu s Saudovo Arabijo, na vzho- du z Omanom, na zahodu ga obliva Rdeče morje in na jugu Arabsko morje (13). Površina države je okoli 530.000 km2, kar je približno za Slovenijo manj od površine Francije. Precejšen del meje s Saudovo Arabijo še ni določenn, z Omanom pa so mejo po- trdili leta 1992. Država nadzira strateško pomemb- no ožino Bab al Mandab med Rdečim morjem in Adenskim zalivom, skozi katero poteka pomembna morska pot med Azijo in Evropo. Med zalivsko kri- zo (vojna v Kuvajtu) se je z začasnega dela v zaliv- skih državah, predvsem iz Saudove Arabije, v državo prisilno vrnilo več kot milijon delavcev. Jemen je nam- reč med zalivsko krizo simpatiziral z iraško stranjo. Jemen ima po različnih ocenah od 1 2 do 15 mi- lijonov prebivalcev. Kljub razmeroma redki pov- prečni poseljenosti, okrog 27 ljudi na km2, pa gor- ska območja pesti prenaseljenost (od 200 do 500 Iju- 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK di na km2 (9)). Naravno življenjsko okolje je na ne- katerih območjih precej ogroženo zaradi pomanjka- nja vode, predvsem pitne (14), poletnih peščenih puš- čavskih viharjev, erozije prsti ob močnih nalivih ter pretiranega pašništva (tretjina površin) in s tem ve- čanja puščav. V podnebnem smislu spada Jemen v sahelski pas, zaradi posebnih topografskih značilnosti pa hrane, kot v sosednji Afriki, navadno ne primanjkuje. Ob- močje med Rdečim morjem in Saudovo Arabijo (bivši Severni Jemen) v grobem razdelimo na tri ve- like in raznolike pokrajinske pasove (1 1): • Tihamah, vlažna in vroča, pretežno puščavska rav- nina ob Rdečem morju, • podnebno zmerno zahodno gorovje, osrednje vi- šavje in vzhodno gorovje, • puščava Ar Rub al Khali. Ob jemenski obali Redečega morja prevladuje kakih 50 km široka, pretežno puščavska ravnina Ti- hamah, kjer je zlasti poleti neznosno vroče in vlaž- no. Vročino navadno nekoliko blažijo pasatni vetro- vi, ki pa poleti pojenjajo. V teh krajih je letno pov- prečno le od 100 do 200 mm padavin, včasih pa tudi več let zaporedoma ne pade niti kaplja dežja. Najvišje temperature se povzpnejo od 32°C pozimi in do 40 ali celo 50°C poleti. Ob rdečemorski obali najpogosteje naletimo na ribiška naselja. Prebivalci teh naselij so črnci (Afro- Arabci). Njihova naselja so podobna afriškim na dru- gi strani strani Rdečega morja. Stanovanja so pre- proste kolibe krožnega tlorisa, zgrajene iz lesa in ilo- vice ter krite s svežnji slame (10, 13). V mestih večinoma ni črncev. Največje in najpo- membnejše mesto je Hodeida (155.000 preb.), ki je po zadnji vojni leta 1 994 postalo najpomembnejše pristanišče v državi. Že mnogo prej, pred 150 leti, pa je začelo propadati pristanišče Al Mukha ali Mo- ka, od koder so v začetku 17. stol. začeli v svet iz- važati slavno kavo Mocca. Turisti najbolje poznajo obmorsko letovišče Al Khavvkhah, kjer peščica Nem- cev in Italijanov predvsem pozimi in pomladi preživ- lja počitnice v prijetnem tropskem podnebju. V oa- zi vadija Zabid leži starodavno istoimensko mesto. Islamsko mesto je bilo ustanovljeno leta 820 in je bi- lo središče učenosti južnega dela islamskega sveta (6). Nadstropne hiše so zgrajene v unikatnem slogu. Pri tem so najskromnejše fasade, ki jih vidimo z ulic, naj- bogatejša pa so pročelja notranjih dvorišč ter notra- nja hišna oprema. Tak način gradnje je skrival bo- gastvo lastnikov pred mimoidočimi. Ponekod tik ob obalah Rdečega morja rasejo pal- me, ki jim morska sol ne pride do živega. Obalno ravnino skoraj neopazno sekajo plitvi izteki gorskih dolin. Do teh dolin priteče voda kot podtalnica po nalivih v bližnjih gorah. Površinske hudourne vode navadno ne dosežejo morja. Te suhe doline so skrb- no obdelane oaze v puščavi. Na namakanih poljih pridelujejo bombaž, tobak, lucerno, koruzo, fižol, pa- radižnik in druge poljščine. Ko se iz ravnine Tihamah premaknemo proti za- hodu, se kmalu znajdemo nekaj tisoč metrov višje, sredi prijetne, zelene in divje gorske pokrajine za- hodnega in vzhodnega gorovja ter osred- njega višavja. Pomladi med zelenjem žarijo rume- Preglednica: Geografski prerez v smeri zahod-vzhod od Hodeide ob Rdečem morju do Mariba (prirejeno po 10). Pokrajina Značilni kraji Nadmorska z nadmorsko višino višina v m Podnebje Kulturno rastje ravnina Tihamah Hodeida (10 m) od 0 do 300 tropsko bombaž, datelji, papaja, mango, banane zahodno gorovje Manakha (2200 m) od 300 do 2200 subtropsko do zmerno kava, kat, sadno drevje, žita osrednje višavje Sana (2350 m), Jabal an Nabi Shuayb (3760 m) od 2200 do 3760 zmerno trta, žita, sadno drevje, oreški vzhodno gorovje od 2300 do 1100 zmerno do subtropsko trta, sadno drevje, žita, dateljnove palme puščava Ar Rub Marib (1 100 m) 1100 puščavsko nekaj grmičevja al Khali 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Okolica vasi Manakha, ki leži na strateško pomembnem gorskem cestnem prelazu med glavnim mestom Sano in Hodeido ob Rdečem morju. Manakho (2200 m) obkrožajo gorski grebeni, ki so pozidani s posameznimi utrjenimi bivalnimi stolpiči in vasicami akropolskega tipa (v ozadju). Vasi obkrožajo terase z nasadi kata. (Foto: T. Podobnikar.j ni cvetovi kaktusov. V gorovju, ki poteka v smeri se- ver-jug, pade letno od 400 od 2000 mm padavin. Največ padavin prejmejo južni deli gora ter zahod- na pobočja. V teh krajih sta letno dve obdobji z izrazitejšimi padavinami in sicer »mala« deževna doba marca in aprila, ko je sonce prvič v zenitu, ter »velika« deževna doba avgusta in septembra, ko pri- de sonce drugič v zenit, poleg tega pa predvsem juž- ni del gorovja oplazi vlažni monsun. V deževnih ob- dobjih se v gorah vsakodnevno ponavlja enaka vre- menska slika: ponoči in dopoldne je jasno vreme z do- bro vidljivostjo, popoldne se pooblači in pojavljajo se krajevne nevihte, tik pred sončnim zahodom pa se oblaki navadno razkrojijo, tako da lahko opazu- jemo kratkotrajen sončni zahod. Kadar ni deževne dobe, je tudi v gorah navadno zelo sušno, poleg te- ga pa se temperatura visoko v gorah ponoči pogo- sto spusti pod ničlo, tudi v Sani (2350 m), glavnem mestu. Gorovje je vulkanskega izvora, z oblimi bazalt- nimi vrhovi. Na nekaterih delih visokogorja je prisot- na vulkanska aktivnost. Gorovje je poraščeno vse do najvišjega, 3760 m visokega vrha Jabal an Nabi Shuayb. Nekatera pobočja sojemenci v preteklih sto- letjih vse do vrhov spremenili v terase (5), ki jih na- makajo s preprostimi sistemi (8). Ob intenzivnem kme- tovanju pridelujejo raznovrstne poljščine, in sicer v od- visnosti od nadmorske višine: proso, ječmen, razne stročnice, mango, papajo, banane, krompir, zelenja- vo, grozdje (uradno le za predelavo v rozine), ka- vo, kat in še marsikaj. Ponekod rase tudi razno sad- no drevje. Naravno uspevajo predvsem akacija, fi- kus in tamariska (6). Nekoč so na terasah gojili pred- vsem kavo, a so njeno gojenje večinoma opustili. Pra- domovina kave je etiopska pokrajina z imenom Ka- fa. Po nekaterih podatkih so jo začeli vjemnu goji- ti že pred dvatisoč leti. Kavo pridelujejo iz zmletih in praženih semen, ki jih dajejo do pet metrov viso- ka drevesa kavovca (Coffea arabica). Naselja so v hribovju večinoma strnjena po gre- benih, ali pa raztresena po pobočjih. Kamnite hiše so večnadstropne, pravi nebotičniki. Na strateško po- membnih krajih najdemo prave bivalne utrdbe, v ka- terih se je posamezna rodbina najlažje branila pred 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK morebitnimi vsiljivci. Poleg naselij ali samotnih stol- pičev najdemo zajetja deževnice z odprtimi vodnjaki. Najbolj zeleni del Arabskega polotoka je jemen- ska provinca Ibb z istoimenskim glavnim mestom. V osrednji dolini te province, ki ji pravijo tudi »Ze- lena dolina Arabije«, žanjejo in pobirajo pridelke kar trikrat do štirikrat letno. V tem delu je tudi tretje največ- je mesto v Jemnu, Taizz (okrog 200.000 preb.) ter glavno jemensko mesto Sana (prek pol milijona preb.). Sana je bila prav do zadnjih desetletij zaščite- na pred vplivi modernega sveta. Od leta 1984 je zaš- čitena od Unesca, ki je vlagal v obnovo starega me- sta, vendar to kljub vsemu počasi propada. Legen- da pravi, da je mesto ustanovil eden od treh Noeto- vih sinov, Sem, ki je prispel s severa. Prostor za na- selitev mu je pokazala ptica. Mesto Sana je eden naj- lepših svetovnih arhitekturnih biserov. V obzidanem starem delu mesta prevladujejo bivalni stolpiči, sta- ri do 400 let ali več, v katerih živijo posamezne rod- bine. Zgrajeni so iz naravnega materiala, in sicer v spodnjih nadstropjih iz bazaltnih blokov, v zgor- njih pa iz opečnatih zidakov. Fasade so okrašene z or- namenti. Majhna okna okroglih in oglatih oblik so zastekljena z barvnim steklom ali tradicionalno s pi- sanim alabastrom ter obrobljena z belimi črtami. Ta- ke stavbe imajo štiri, pet, pa tja do neverjetnih osem nadstropij! Pritličje navadno izkoristijo kot prostor za živali in za večje predmete. Pogosto najdemo v prit- ličju tudi sobo za odpadke, ki jih koristno uporabi- jo kot gorivo. V prvem nadstropju so živilske shram- be in prostor za gospodinjske potrebščine. Nasled- nja nadstropja so predvidena za spalnice in kuhinjo. V zgornjem nadstropju je soba, kjer moški v popold- Slika 3: V glavnem mestu Sani prebivajo posamezne rodbine v kamnito-opečnatih stolpičih. Na okoliških vrtovih gojijo zelenjavo in redijo živino. (Foto: T. Podobnikar.j nevih žvečijo kat, gospodar pa sprejema goste. Tej sobi pravijo »mafrež«, soba z dobrim razgledom. Kat spada med droge. Podobno kot kava izha- ja iz gora vzhodne Afrike. V Jemnu so listi kata pra- vo nacionalno družabno mamilo (4). Danes je za- radi vse večje dobičkonosnosti že precej izpodrinil gojenje kave. Kat najbolje uspeva prav na območ- jih, kjer so včasih gojili kavo. Kat, Catha edulis, je majhno, zimzeleno trdoživo drevo. Njegovi listi vse- bujejo blago, pomirjujoče mamilo - alkaloide. Naj- višja, do 10 m visoka drevesa, rasejo v gorovju Ja- bal Sabir. Drevo je precej nezahtevno, potrebuje le zadostno količino vode. Uspeva na nadmorski viši- ni med 1500 in 2500 m. Kat žveči kar 95 % jemenskega prebivalstva, ta- ko moški, kot ženske in tudi veliko otrok ter tako odre- že kar lep del družinskega zaslužka. Le kat, ki je na- bran istega dne, je primeren za žvečenje, saj iz ove- nelih listov izgine vsa opojna moč. Jemenca, ki ga ne žveči, označijo za samovoljneža in menijo, da je z njim nekaj narobe. Kat so smeli pred združitvi- jo Jemnov v Južnem Jemnu žvečiti le ob četrtkih in petkih, ki sta v muslimanskem svetu prosta dneva. Da- nes pa ga po vsej državi žvečijo vsakodnevno, kot nekoč le v Severnem Jemnu. Žvečenje kata je pravi obred, ki se začne takoj po poldnevu. Takrat se uli- ce spraznejo: moški se zberejo v »mafrežu«, sobi z razgledom, žensk pa tudi ni na spregled. Ko ga že nekaj ur žvečijo, kot koze listje, se zobje in ust- na votlina obarvajo zeleno. Pri dodajanju vedno no- vega listja postane desno lice tako nabuhlo, kot da se bo pravkar razpočilo. Nasprotniki kata pravijo, da naredi to listje ljudi lene, bolne in živčne, njegovi zagovorniki pa, da jim žvečenje zvišuje inteligenco in vzdržljivost ter da jim lahko ozdravi sladkorno bolezen. Pri tem pripomnijo, da je to mamilo najdonosnejša kmetijska kultura ter da bodo izkupički od prodaje izravnali socialne razli- ke med mesti in podeželjem. Zgovoren je podatek, da je kat pred desetimi leti predstavljal kar tretjino vseh ekonomskih dejavnosti tedanjega Severnega Jemna. Ce se premikamo še dalje proti vzhodu severne- ga dela Jemna, se začnemo spuščati z gora po stop- ničastih terasah v vse bolj pusto pokrajino, puščavo Ar Rub al Khali. Njene peščene sipine so pone- kod popolnoma prekrite s črno, strjeno lavo. Ta po- krajina je v primerjavi z rdečemorsko obalo predvsem zaradi majhne relativne vlage neprimerno prijetnej- ša. Ta puščava je sicer podnevi še bolj vroča, ponoči pa hladnejša. Letno je največ do 300 mm padavin. 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK ¡ S p i i S S i S - i ' Slika 4: Tržnica pri Jemenskih vratih v stari Sani. Buče »tale« uporabljajo za predelavo mleka v smetano ali maslo. (Foto: T. Podobnikar.) Prevladujejo nomadska naselja. Najpomembnej- še mesto tega dela Jemna je Marib (1 100 m). V tem starodavnem mestu, ki so ga zbombardirali med eno izmed državljanskih vojn, živi le še malokdo. Veličast- ni ostanki pranebotičnikov iz kamenja, blata in le- sa, z majhnimi okni, stojijo na še starejših ostankih stavb, na katerih je ohranjenih tudi nekaj napisov sta- rodavnega kraljestva Saba. Marib je najpomembnejše jemensko arheološko najdišče. V okolici mesta je med puščavskimi sipina- mi vse polno ostankov starodavne civilizacije ljudstva mesečeve blaginje. Kraljestvo miroljubnega in tehno- loško razvitega ljudstva Sabejcev je zavzemalo ozemlje današnjega Jemna in province Dhofar v Omanu. Sabejci, ena izmed semitskih etničnih sku- pin, so si ustvarili kraljestvo zgodnjesužnjelastniške- ga tipa. Kraljestvo je obstajalo 14 stoletij, od okoli leta tisoč pr. n. št. (1). Srečanje kraljice iz Sabe s kra- ljem Salomonom opisujeta tako koran kot bibli- Slika 5: Pet stebrov starodavnega luninega templja ali prestola kraljice iz Sabe, v puščavi Ar Rub al Khali, blizu Mariba. (Foto: T. Podobnikar.) ja (7). Kraljica iz Sabe, ki ji Etiopci pravijo Make- de, naj bi se po etiopskem ustnem izročilu poročila s Salomonom, s čimer naj bi zaživela najdlje traja- joča kraljevska rodbina na svetu, ki je bila prekinje- na šele leta 1974 (3). Prav opis srečanja »kraljice z juga« z izraelskim kraljem v 10. stol. pr. n. št. nam je ohranil najstarejše podatke o Sabi (6). Blizu Mariba je lunin tempelj ali »pet stebrov«. Temu kraju pravijo Arabci »arš Bilkis« aliprestol kra- ljice Bilkis, kot pravijo kraljici iz Sabe. Sesti steber so zlomili vraževerni muslimani, saj je po njihovem izročilu šest hudičevo število. Večji del ostalin Sabej- cev je še vedno neraziskan in jih vsaj delno prekri- va puščavski pesek. V bližini najdemo še sončni tem- pelj ali svetišče kraljice Bilkis, kot mu pravijo doma- čini. Tempelj ovalne oblike predstavljajo ostanki zi- du in več stebrov. Zgradili so ga med 4. in 8. stol. pr. n. št., nakar so ga leta 1 950 izkopali iz puščav- skega peska. 8 Slika 6: Ostanki stolpičev starega Mariba. Marib je bil nekoč glavno mesto sabejskega kraljestva, znanega pod imenom Srečna Arabija, od koder je proti severu vodila zlata pot kadila in mire. (Foto: T. Podobnikar.) GEOGRAFSKI OBZORNIK Marib je pravzaprav umetna oaza sredi pušča- ve. Leta 1986 so zgradili 40 m visok in 760 m dolg jez, ki zadržuje hudourniško vodo z gora. Namenjen je predvsem namakanju polj v okolici Mariba, tako da počasi spet nastaja zelena oaza, kakršna naj bi bila v času izgradnje starega velikega sabejskega jezu. Ostanki starega jezu, tehnološkega čudeža ti- stega časa, ležijo blizu novega jezu. Na vsaki stra- ni doline sta ostala glavna branika in celo nekaj bla- ta, ki je bilo sestavni del jezu. Na eni izmed zgradb (branikov) se še vedno razločijo v skalo urezani pre- kopi, po katerih se je voda razlivala na posamezna polja. Stari sabejski jez se je zrušil že davnega le- ta 570 s propadom Sabe. V času Sabejskega kra- ljestva je v okolici Mariba živelo veliko več ljudi, kot danes, ko je težko najti družine, ki bi živele v puščavi. /. Brockhaus' KonverBations-Lexikon. i A. Brockhaus in Leipzig, 9. Berlin und Wien, 1898. 2. Cambridgeov podatkovnik. DZS. Ljubljana, 1995. 3. Con na ti, C. 1987: African Civilisations. Cambrid- ge University Press. 4. Enciklopedija leksikografskog zavoda. Jugosla- venski leksikografski zavod. Zagreb, 1969. 5. Gabrovec, M. 1991 : Jemen. Geografski obzor- nik 2/1991. Ljubljana. 6. Hämäläinen, P. 199 7 : Yemen - a travel survival kit. Lonley Planet Publications. 7. Lexikon für Theologie und Kirche. Herder & Co. Gm. B. h., Rufina bis Terz, IX. Friburg im Breis- gan, 1937. 8. Mundy, M. 1989: Irrigation and Society in a Ye- meni Valley, Yemen Sanaa. Mediterranean Peo- ples N°46, Revue trimestrielle - janvier-mars 1989. Paris. 9. Natek, K, Perko, D., Žalik Huzjan, M. 1993: Dr- žave sveta 1993. Ljubljana. 10. Piepenburg, F. 1987: New Traveller's Guide to Yemen. Oriental Press. Bahrain. 11. Severna Afrika in Arabski polotok. Dežele in ljud- je, Mladinska knjiga. Ljubljana, 1994. 12. Tourist Guide of Yemen Arab Republic, Ministry of Information & Culture, General Tourism Cor- poration. Sana'a. 13. Yemen. Arab, net (prek Interneta 1996). 14. Yemen. The CIA World Fact Book /995. Was- hington (prek Interneta 1995). 9