Poštnina plačana y gotovini
Spad. In iMm. jeatai«. - II Oruppa 70 H
{
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177 PODUREDNISTVO :
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina..............L	1.750
Letna naročnina ................L	3.500
Letna inozemstvo................L	4.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXV. - Štev. 9 (1241)
Gorica - četrtek, 1. marca 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
OB ZAČETKU POSTNE AKCIJE
Spatslm M mi kršeinsiis
Kinfnca za HietMia»Parizu
10
za
iku
na
izu
liki
Žalostno, a resnično je dejstvo, da bolj kot je človek izobražen, više kot je na socialni lestvici, manj je občutljiv za vse tiste, ki jih Kristus imenuje »vaši najmanjši bratje«. Tisti, ki ne pozabljajo na bedo svojega bližnjega, so navadno ljudje, ki še sami komaj živijo, ki se s težavo borijo z vsakdanjostjo. Drobna, zapuščena starka prej daruje denar kot pa trgovec ali izobraženec.
Zares mnogokrat opažam, kako krščanskim ljudem, ki spadajo v »boljši sloj« naše družbe, strašno primanjkuje tega, čemur evangeljsko rečemo bratstvo, na splošno pa socialni čut. To pa ni toliko stvar denarja (čeprav tudi), kolikor stvar duha.
To nas mora toliko bolj prizadeti, če pomislimo, da se je Kristus učlovečil med pastirji, živel med rokodelci in vaškimi otroki, da se je izogibal vsemu, kar je bilo bogato, oholo, hinavsko pobožno.
Se kdaj vprašamo, kdo so ljudje, s katerimi se vsak dan srečujemo? Priznajmo si, da jih je vsaj nekaj, ki jih ne vidimo.
Nikoli se ne ustavimo, da bi z zanimanjem in spoštovanjem pokramljali s čistilko hišnega stopnišča, ki že leto za letom namaka trudne roke v razžirajoči milnici. Največkrat gremo mimo z občutkom, da smo naredili plemenito dejanje, ker smo jo pozdravili.
Tudi z delavcem, ki je prišel popravit stroj, spregovorimo le najnujnejše. Če pa se le zapletemo v pogovor, takoj postanemo usmiljeno pozorni na njegovo nekultivirano izražanje, na njegovo kulturno omejenost.
Večkrat sami pri sebi modrujemo: seveda, blagor preprostemu človeku, ki nima tako komplicirane notranjosti kot mi!
Tudi tak nekrščanski odnos je kriv za to, da po naših cerkvah vidimo malo ali nič čistilk in pristaniških delavcev in čevljarjev.
Ker naš Bog ni Bog revnih, neizobraženih, zapuščenih.
In vendar evangelij govori s tako žarečo, nepopustljivo jasnostjo: vsi ste bratje. In če niste, postanite.
Vsak je dolžnik do tistega, ki Ima manj. Manj denarja. Manj kulture, Manj ugleda. Manj veselja. In če komu pomagamo, to ni zasluga ampak dolžnost.
Pri nas kvečjemu zmoremo dobrodelnost (če jo sploh), miloščino smehljaja in nedeljskega drobiža.
Toda Kristus je enkrat za vselej vrgel s prestola tako dobrodelnost, ki je največkrat opravičenje za vse, česar ne delamo.
Blagor ubogim!
Blagor tem, ki se že deseto zimo zavijajo v isti plašč, medtem ko mi izbiramo krzno za novo sezono.
Nimamo denarja za nabirko v cerkvi, imamo pa ga za novo zbirko plošč. Dosti je takih med nami, ki se opravičujejo, češ, pri nas pa ml ne boste govorili o revščini, ko ima že vsakdo avto!
Stopite kdaj v staro mesto poslušat krvav prepir za stanovanje, ki je samo soba, v katerem že vse pušča. Ali pa se kdaj oglasite pri svojem župniku, da vam bo povedal, koliko ljudi živi v vaši vasi brez pokojnine. (VI jih ne morete poznati, ker nikoli ne prihajajo v vašo bližino.) Pojdite kdaj pogledat, koliko je v bolnišnici postelj brez obiskov.
če pa hočemo na družbeno raven, se peljite proti velemestom pogledat sajaste barake in sive cunje po žalostnih plotovih ln se spomnite, kako se je še pred enim mesecem mati z otroki vrgla v vodnjak, ker ni imela od česa živeti.
Koliko izobražencev pozna probleme — ne rečem naše družbe — svoje hiše, svojih sosedov. Koliko je takih, ki imajo časa za svojo kulturo, za debate, za koncerte, a nikoli za tako delo, ki ne koristi ne izobrazbi, ne slavi, ne dobičku?
Vsak Ima pač svoje delo.
Toda ta pokvarjena In neusmiljena družba, ki ji ni mar za Izkoriščane, bi morala bltl občestvo ljudi v Istem Očetu.
Se kdaj zavedamo te strašne krivice, te odgovornosti, ki jo nosi vsak od nas? Ko bi vsak kristjan ljubil svoje brate, bi bilo drugače. Ko jih ne bi ljubil samo pri maši, ampak tudi s svojim časom, s svojo denarnico, s svojo skrbno dušo, s svojim močnim glasom, ki zahteva pravico.
Danes smo kristjani udobno priredili nauk o krivici. Ce drugi trpijo, je to pač zlo v svetu.
Ne samo da se kot kristjani ne borimo za boljši svet — kaj mi mar politika — pravimo, in puščamo, da jo imajo v rokah napačni ljudje. Toda niti v svojem majhnem svetu tega ne delamo.
Pri nas imajo že »boljši« otroci za prijatelje samo otroke iz primernih družin.
še v lastnem domu se ne borimo za svet enakih, za svet bratov.
Toda enakost je zapoved in zahteva. Krščansko bratstvo ni v tem, da smo avtomatično bratje. V božjih očeh smo vsi enaki, a razlike, ki so tu med nami, so grešna razlika, ki je Bog noče.
Krščansko bratstvo ni v tem, da tisti, ki je više, ostaja na svojem mestu in pušča vse pod sabo vnemar. Mislim, da nas bo Bog sodil po tem, koliko smo koga dvignili, ne kako visoko smo sami prišli.
Na tehtnici našega življenja bo tudi vse, česar nismo naredili.
Imejmo pogum zaživeti v to novo bratstvo in to težko vstajenje, za katerega je umrl Kristus, ki v nas še vedno upa.
ALENKA R.
Zadnji ponedeljek se je začela v francoski prestolnici mednarodna konferenca za Vietnam, ki jo določajo pariški sporazumi o prenehanju sovražnosti v tem delu nekdanje Indokine. Konference se udeležujejo Severni in Južni Vietnam, Viet-kong, ZDA, Kitajska, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija, Kanada, Poljska, Madžarska, Indonezija ter glavni tajnik OZN. Delegacije vodijo zunanji ministri, med katerimi so Rogers, Gromiko, Čipeng-fej, Schumann idr. Konferenca se vrši v isti palači na avenue Kleber kot so bila že prej dolgoletna pogajanja za dosego sporazuma o prekinitvi sovražnosti.
Že v začetku so se pokazala nekatera nesoglasja med udeleženci zborovanja. Hanoj ska in pekinška vlada sta namreč preprečili, da bi glavni tajnik OZN Wald-heim predsedoval konferenci, kot so predlagale ZDA, Kanada in Južni Vietnam. Predsedstvo si bosta ločeno izmenjavala kanadski in poljski delegat. Zastopnica vietkonške delegacije je npr. enostransko obtožila ZDA za kršitev premirja, kanadski zastopnik pa je odločno zahteval spoštovanje premirja z vseh strani, sicer se bo njegova država umaknila iz mednarodne komisije. Na konferenci pa niso zastopane azijske sosede vietnamskih partnerjev, kot Indija, Laos, Kambodža ali Bir-manija. Zlasti Laos preživlja zadnje dni večje težave, ker se še nadaljujejo boji gverilcev z vladnimi enotami. Ameriško letalstvo je na zahtevo vlade v Vientiane pomagalo s svojo akcijo proti gverilcem. Zanimivo je, da je kitajski zunanji mi-
Euharistični kongres v Avstraliji
Udeležil sem se že treh svetovnih evharističnih kongresov: v Barceloni leta 1952, v Munchnu leta 1960 in v Bombayu leta 1964. Prišel sem v Avstralijo, da si ogledam zadnji še neobiskani kontinent in se udeležim zadnjega kongresa, jubilejnega, štiridesetega. Ker ste nekaj splošnih novic o tem kongresu že brali, vas bo zanimalo še, koliko bodo Slovenci vključeni v kongres, saj jih je v Avstraliji okoli 20.000 in so na splošno katoličani.
Slovenci so raztreseni po tej ogromni deželi, večji kot vsa Evropa. Kongresa se bodo mogli udeležiti le ti iz Melbourna in okolice. Zato so slovenski dušni pastirji v Avstraliji povabili ljubljanskega pomožnega škofa dr. Stanislava Leniča, ki je od vseh slovenskih škofov postavljen za duhovno skrb vseih slovenskih izseljencev po svetu. Ta jim posreduje namen kongresa, namreč poglobitev verskega življenja in medsebojne ljubezni tako rekoč »na dom«. Zato obiskuje vse večje slovenske skupine po tej razsežni deželi, spremljajo ga tukajšnji dušni pastirji (p. Valerijan Jenko, p. Bazilij, deloma dr. Ivan Mikula), frančiškanski provincial iz Ljubljane p. Marijan Valenčak in jaz. Že doslej smo skupaj prepotovali nad 6.000 milj (10.000 km!) deloma z letalom, največ z avtom in veliko tega v hudi poletni vročini, kakršne že dolgo ne pomnijo, škof je imel duhovno obnovo in birmo v Sydneyu (kjer je, kot smo že brali, 14. januarja posvetil novo slovensko cerkev), prav tako v Ade-laidi, sv. mašo z nagovorom in srečanji pa je imel v mestih Wollongong, Newcastle, Brisbane, Mont Isa, Canberra, Wodonga. Čaka ga še misijon in birma v Kewu (Melbourne), kongresne prireditve in obiski v okolici Melbourna in v Perthu.
Za uvod v misijonski in kongresni teden uprizori slovenska župnija sv. Cirila in Metoda (novo cerkev je posvetil pred štirimi leti koprski škof dr. Janez Jenko) misterij »Slehernik« v Baragovi dvorani. N'a dan začetka kongresa imajo Slovenci škofovo mašo v svoji župniji. Na kongresni maši izseljencev bodo Slovenci nastopili v narodnih nošah, s svojimi darovi in bo škof dr. Lenič somaševal. Na mednarodnem koncertu Vincencijeve konference v prid revnim bo nastopila tudi slovenska glasbena skupina bratov Plesničar. Med tednom bo škof imel maše z govori de-
loma v slovenski župniji, deloma pri drugih slovenskih skupinah.
Po večerni maši se Slovenci zberejo skupaj k družabnemu večeru in večerji, da se med seboj spoznavamo, porazgo-vorimo in poveselimo. Moje delo ob vsem potovanju po Avstraliji ni težko: kjer je le možnost, imamo po večerni maši predavanja z barvnimi slikami in glasbo o Koroški, njenih lepotah, znamenitostih, navadah in življenju. Povsod je zanimanje in ljudje uživajo ob slikah v spominu na domovino in svojo mladost. Saj je to edinstvena priložnost, da vidijo kaj takega v daljni Avstraliji. Mnogi so mi rekli, da bi gledali kar celo noč. Seveda pa mnogo fotografiram, da pridem domov s številnimi barvnimi slikami in bodo rojaki v Evropi spoznavali razmere in življenje Slovencev v Avstraliji.
Vinko Zaletel
Odločna beseda avstrijskih škofov
Avstrijski škofje so se 31. januarja zbrali na izredni konferenci v Linzu, da tam razpravljajo o tekočih problemih Cerkve v Avstriji. Čeprav je bila konferenca že prej predvidena in je bil določen zanjo tudi program, vendar niso mogli iti mimo najbolj perečega problema, ki mu naj bi vlada dala zakonito moč. Gre namreč za reformo 144. paragrafa kazenskega zakonika. Kot že v nekaterih državah, bi naj tudi v Avstriji za zločin nasilne prekinitve nosečnosti (abortusa) do treh mesecev spočetja novega življenja bilo brez kazni. K temu so škofje izrekli odločen »ne!« Odločno bodo branili nerojeno bitje od njegovega začetka bivanja ali spočetja. Uradno poročilo pravi: »Avstrijska škofovska konferenca znova izjavlja, da ne more popustiti v čuvanju nad nerojenim življenjem in zato odklanja "časovno rešitev Fristenlosung". Priznavanje nedeljive pravice do varstva nad življenjem je bistvena osnova človeške družbe. Avstrijski škofje so sklenili v tej zadevi nasloviti na zveznega kanclerja posebno pismo.«
Posebej so z zadovoljstvom pozdravili »akcijo za življenje«, ki je zbrala nad
800.000	podpisov volivnih upravičencev vseh prepričanj in pripadnikov strank; s tem so se priznali za zagovornike pravice vsakega do življenja.
nister pokazal v uvodnem govoru precejšen optimizem ter se izrekel za odločno spoštovanje sklenjenega miru.
IZRAEL V TEŽAVAH
Medtem ko je predsednica izraelske vlade Golda Meir odpotovala na obisk v Washington, je na Bližnjem vzhodu še vedno precej vroče zaradi nedavnega razpleta nekaterih neprijetnih dogodkov, še je živ težki vtis sestrelitve libijskega civilnega letala nad izraelskim ozemljem, pri čemer je izgubilo življenje okoli sto potnikov. Zadeva je ustvarila mučen vtis v svetovni javnosti in sama izraelska vlada je priznala delno krivdo Izraela za nesrečo. Arabske države obtožujejo Tel Aviv, da je s tem zavestno povzročil incident in da je zato v celoti kriv za katastrofo. Izraelski obrambni minister Dayan je med drugim zato predlagal, naj bi vzpostavili tako imenovano »vročo zvezo« med Izraelom in arabskimi državami, s čimer bi mogli preprečiti podobne usodne napake v bodočnosti. Zadržanje arabskih vlad je pri tem različno. Ene se nagibljejo k pretiravanju v obsojanju Izraela, kakor Libija ali palestinski begunci, medtem ko prihaja kairska vlada do treznejšega vrednotenja. To dokazuje tudi nedavni obisk, ki ga je napravil posebni odposlanec egiptovskega predsednika Sadata, Hafez Ismail v Washingtonu in dal razumeti, da je Egipt morda le pripravljen pristati na kako obliko pogajanj z Izraelom na podlagi določenih garancij Tel Aviva, zlasti kar zadeva izpraznitev od Izraela zasedenih ozemelj.
Egipt se tudi vedno bolj živahno poslužuje diplomatskih poti za razvoj krize na Bližnjem vzhodu. To dokazuje poleg potovanja Sadatovega odposlanca v ZDA še obisk vojnega ministra generala Ahmeda Ismaila v Moskvi, kjer se je pogovarjal s sovjetskim kolegom maršalom Grečkom.
BREŽNJEV V PRAGI
Prejšnji teden se je mudil na obisku v češki prestolnici tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev. Tu je spet potrdil znano teorijo o »omejeni suverenosti«, s katero se je že proslavil, da bi opravičil sovjetsko zasedbo češkoslovaške avgusta 1968. Ko je govoril o skupnosti socialističnih držav, je dejal med drugim, da to pomeni »prostovoljno zvezo suverenih ter neodvisnih držav, vzajemnih v obrambi socializma in komunizma, ki se medsebojno spoštujejo na podlagi enakopravnosti in so pripravljene deliti medsebojno bratsko pomoč«. Vsak komentar k tem besedam je odveč, če pomislimo, kakšna je bila »bratska« pomoč »suvereni« in »neodvisni« Češkoslovaški avgusta leta 1968...
Brežnjev je tudi podelil Leninov red prvemu tajniku češkoslovaške partije Gustavu Husaku ter pohvalil njegovo vnemo. Husak pa se je Brežnjevu ponovno (!) zahvalil za »bratsko pomoč« sovjetske partije in vojske leta 1968 ter opozoril na nepozabno lekcijo, katere vsebino bo treba skrbno čuvati. Kaže, kot da bi se morali Čehi in Slovaki ob vsakem obisku sovjetskih mogotcev vazalsko klanjati in izkazovati večno zvestobo. Quousque tandem?!...
Zastopnik Severnega Vietnama pri papežu
V	sredo 14. februarja je bila v Vatikanu svojevrstna avdienca. Sv. oče Pavel VI. je ta dan imel zaseben razgovor s Xuan Thuy-em, voditeljem sevemovietnamske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu. Razgovor je trajal 50 minut. Ob koncu je vatikanski glasnik prof. Alessandri-ni ozjavil: »Xuan Thuy je hotel izraziti sv. očetu priznanje svoje in vlade Severnega Vietnama za delo, ki ga je sv. oče opravil za prenehanje vojne in za obnovo miru v jugovzhodni Aziji.«
Pavel VI. je pri javni avdienci, ki je takoj nato sledila, sam omenil ta obisk in rekel, da je to »dan, ki bo morda ostal znamenit v kroniki Vatikana«. Potem je sv. oče pojasnil, da je sevemovietnamski zastopnik sam zaprosil za avdienco in potrdil, da njegovo ljudstvo želi mir. »Hvala Bogu,« je zaključil sv. oče.
če bodo besede miru, ki jih vsi zastopa niki ponavljajo, postale v Vietnamu stvarnost, potem bo tam res zavladal mir; če pa bo še naprej ostalo pri besedah, potem bo tam še naprej vojna in revolucija, kot je pravzaprav še zmeraj stvarnost po podpisu premirja. Kajti miru v Južnem Vietnamu še zmeraj ni. Trdijo, da je od podpisa premirja do danes bilo že okoli
20.000	mrtvih in ranjenih v Južnem Vietnamu. Vendar upati je treba proti stvarnosti, da se bodo duhovi pomirili in se bo sovraštvo ponehalo; le tako bo prišel mir v Vietnam.
Mož, ki je ustavil Sonce
Dne 9. februarja je minilo 500 let, odkar se je v Frauenburgu v Vzhodni Prusiji rodil Nikolaj Kopernik, ki so ga nekateri imenovali »moža, ki je ustavil Sonce«. Kopernik je namreč tisti, ki je prvi zaslutil in učil, da naše Sonce miruje in da je Zemlja tista, ki kot planet potuje okrog Sonca. To njegovo odkritje so pozneje Kepler in drugi tudi dokazali.
Nikolaj Kopernik je bil po rodu Poljak, po stanu pa duhovnik in kanonik. Študiral je v Italiji in sicer v Bologni, Ferrari, Padovi. študiral je teologijo, filozofijo, kanonično pravo in matematiko; bil je tako res vsestransko učen mož. Vendar si je slavo pridobil z odkritjem, da je Sonce središče našega planetarnega sistema in da so planeti tisti, ki se vrte okrog Sonca. Te svoje uvide je objavil v knjigi De revolutionibus orbium coelestium (O gibanju nebesnih teles), ki je izšla leta 1543.
V	astronomiji je to do sedaj največje odkritje.
Ob 500-letnici rojstva so pripravili Koperniku velike spominske proslave na Poljskem in tudi v Italiji, kjer je študiral.
Umrl je kardinal Lienart
V	mestu Lilla na Francoskem je v starosti 89 let umrl kardinal Lienart. V dolgem življenju si je nabral obilo zaslug za Cerkev in za državo. V prvi svetovni vojni ie bil vojaški kaplan in je dobil odlikovanje za hrabrost. Zaradi pogumnega zadržanja v drugi svetovni vojni mu je predsednik Pompidou podelil odlikovanje Častne legije. Za kardinala ga je imenoval papež Pij XI. leta 1930.
Litvanci protestirajo pri Brežnjevu
Litvancev je okrog tri milijone in so katoličani. Po zadnji vojni je Litva postala ena izmed sovjetskih socialističnih republik. Ena prvih skrbi novih oblastnikov je bil boj proti katoliški Cerkvi in vsem vernikom. Kako je danes v Litvi, pričata dve pismi.
Prienai je večja vas, ki šteje okrog 2.000 prebivalcev. V septembru 1971 so Brežnjevu napisali pismo, ki ga je podpisalo tisoč vaščanov. V pismu protestirajo, ker so oblasti aretirale kaplana Zdebskisa. Trdijo tudi, da so katoličani izpostavljeni podobni diskriminaciji kakor drugod črnci.
V	marcu 1972 novo pismo Brežnjevu;
podpisalo ga je 17.054 katoličanov. V pismu tožijo: duhovnike obsojajo, ker pripravljajo otroke na prvo sv. obhajilo; duhovnikom prepovedujejo učiti krščanske resnice mladino izpod 18 let; škofa Ste-panovicius in Sladkevicius sta v hišnem zaporu že 10 let in sta praktično izgnana iz lastnih škofij; v edinem bogoslovnem semenišču v Kovnu so ateisti, ki odločajo, kdo bo postal duhovnik in kdo ne; obnavljanje cerkva je prepovedano, četudi hočejo to opraviti verniki na lastne stroške.
To je nekaj cvetk o verski svobodi v sovjetski Litvi.
Bralci pišejo Problematika slovenskih
------------- mestnih	kaplanov
.MARIJA CESCUT
II. nadaljevanje
Vtis imam, da je delo GMD nasploh premalo upoštevano v zamejstvu. Tudi ob letošnjem knjižnem daru nisem zasledila nobene posebne pozornosti. In vendar nam je prinesel pesniško zbirko, izbrano delo neke pesnice. Saj ne mislim, da bi morali brati ali slišati pohvale in laskave besede, v mislih imam predvsem kako tehtno poročilo ali oceno o delovanju GMD in o knjižnem daru posebej. Kako gledate na to iz svoje matične perspektive, pa še kot knjižničar povrhu?
Najprej vas moram potolažiti, da je glede knjižnih ocen ali prikazov v matični domovini prav tako, če ne še slabše. Seveda je treba upoštevati, da izide v Sloveniji na desetine del (če samo izvirne štejem), ali celo na stotine (če gledamo poplavo prevodov), ki ne najdejo nobene poštene kritične besede. Kritike, tiste prave, ki gradi, ki vzgaja, kažoč na napake in, recimo, tudi hvaleč uspele stvaritve, ni. S tem se strinjajo vsi, ki jim je kultura pri srcu. S tem se sicer ne moremo sprijazniti, pred očmi pa moramo to dejstvo vsekakor imeti. In pomisliti moramo, da ne doživijo ocen ali daljših prikazov niti temeljna dela, kakršna so, npr. izdaje Slovenske matice. Seveda bi se ta »greh-.« ne smel kar tako mirno prenašati tudi v naše zamejstvo. Ob precejšnjem številu periodičnega tiska bi se tu nedvomno moral in mogel pojavljati vedno ob vsaj kolikor toliko zanimivem in vrednem delu, posebej če gre za slovensko noviteto ali pa za zbirko knjig, ki je namenjena širšemu številu bralcev, neki glas, ki bi, želeti bi bilo, da kompetentno, če drugače ne pa vsaj z ljubeznijo in vsaj majhnim posluhom za stvari same skušal ovrednotiti ta duhovni napor, ki se skoncentrira v knjige. Zdi se mi včasih kar nesorazmerje, da Katoliški glas poroča o vsaki številki nekaterih revij, knjige pa ne najdejo na njegovih straneh odmevnosti. Izdaje GMD so sicer namenjene vsem zamejskim Primorcem brez razlike politične barve, vendar so pisane v duhu, ki je bliže katoliški skupini. Zato mislim, da bi morala prvenstveno glasila tega dela Slovencev vedno in s primerno pozornostjo spremljati delo take knjižne družbe. Pa tudi druga, saj gre vendar za dela, ki bogatijo splošno slovensko kulturno zakladnico. Pomisliti moramo, da se je v pol-stoletju, odkar je bila GMD ustanovljena, nakopičilo v njenih izdajah izredno bogastvo poučnih, tudi znanstvenih in leposlovnih izsledkov in da bodo nekatere njene publikacije prešle častno v zgodovino slovenske literature, druga pa med osnovna zgodovinska ali domoznanska dela, brez katerih ne bo mogel prihodnji geograf, narodopisec ali arheolog, teoretik cerkvene glasbe, predvsem pa nacionalni zgodovinar. Pomislimo na prve Beletove koledarje tiskane v kvartu! Še danes, če bi si jih mogli omisliti in uresničiti, nam ne bi bili v sramoto, in to po 50 letih!
Letošnja zbirka je bila sicer deležna določene pozornosti, zdi se pa, da je bila ta pozornost najmanjša prav v njenem osrčju. Nemo propheta in patria? Tu bi ta rek res ne smel veljati. Ker že omenjate prav zbirko Šorlijeve, moram resnici na ljubo povedati, da se v njej skriva veliko več, kot na zunaj in na prvi pogled knjiga kaže. O vrednosti pesniškega sporočila tu ne bi govoril, ker sem ga v spremni besedi podrobno pospremil, in to prav gotovo iz ljubezni, spoštovanja in cenjenja. Rajši bi zapisal, da je bilo treba
V februarju je imel pri nas tri predavanja prof. dr. Franc Rode iz Ljubljane. Tema predavanj je bila: Moderna znanost in bivanje Boga.
V prvem predavanju je pokazal, kako sodobna znanost odkriva svet v razvoju. Od prvotno prostorsko omejene materije se je vesolje pred kakimi 13 milijardami let začelo širiti v prostoru in se organizirati v smislu vedno večjega števila organizmov. Ta razvoj je privedel do živega in mislečega bitja, do človeka.
Razvoj vesolja v svojih treh stopnjah: kozmogeneza (postanek sveta), biogeneza (postanek življenja) in antropogeneza (postanek človeka), stavi slehernemu človeškemu umu vrsto vprašanj, ki je nanje treba odgovoriti. Odkod snov? Kdo vodi razvoj od nižjih do višjih stopenj? Ali se iz snovi (materije) more poroditi življenje in misel?
Na ta vprašanja je modroslovje v teku stoletij skušalo odgovoriti. Prvi poskus odgovora najdemo v Grčiji že pred Sokratom (Parmenid, Anaksimander, Hera-klij). Tudi sodobni poskusi, kot je na
za tak izbor, ki prinaša morda komaj petino vsega njenega opusa, najprej najti teh več kot pol tisoča enot, jih popisati, in to iz periodičnih tiskov, ki so raztreseni malodane po vseh petih kontinentih, jih vse pretipkati, da je bil potem izbor mogoč. Sledilo je nato razporejanje po tematskih skupinah in končno izločevanje, da je bilo moč priti do take notranje podobe knjige, ki bi odražala pesničino resnično dejstvo in bi torej ne skrivila ali zameglila njene pesniške podobe. Ali sem v tem uspel, je vprašanje. Marsikomu se morda vzbuja ta ali oni pomislek, in tudi utemeljen. Vsakdo, ki bi bila predenj postavljena taka naloga, bi jo opravil »po svoje«. No, za tisti »po svoje« pač odgovarjam in sem ga pripravljen braniti. Ko je bila nato ta notranja zaokroženost podana, ko so bili cikli in podcikli (Ali jih je veliko število bralcev opazilo? Nakazani so v razporeditvi kazala, v nekoliko večjih razmakih med posameznimi vrsticami, ker drugače ni šlo) urejeni, je sledilo še dokončno oblikovanje bibliografije ali popisa vseh objav in še nenatisnjenih tekstov Šorlijeve ob koncu knjige. (Tu se moram kar z javno zahvalo spomniti stavca, ki je tako vestno korigiral zares neljube in težke stolpce!) Spremna beseda se zdi enemu izmed recenzentov »kratka«. Šor-hjeva je bila deležna te, nekoliko širše obravnave šele prvič. Treba je bilo zato preveriti in pretehtati in primerjati njen opus z delom njenih pesniških sodobnic ali slovenskih pesnic po modemi sploh. In zato mi lahko verjamete, da ni bilo niti prav kratkočasno niti lahko, prebijati se skozi delo Jerajeve, Tauferjeve, m. Elizabete, Lamutove, Grudnove, Petelinove, Muserjeve, Novyjeve, da navedem le najvažnejše, zraven pa še vrste njenih moških sopotnikov od Sardenka in Kocbeka in Pogačnika ter V. in B. Voduška, obeh Vodnikov do Kosovela in naših najvidnejših Primorcev Grudna, Gradnika, Bevka, Lovrenčiča, Remca in še koga. Seveda vsega tega ni v spremni besedi na spregled, razen skope omembe. Deloma ker mi je ta spočetka že narasla do nezaželenega obsega, deloma ker sem jo še tik pred tiskom rahlo (in mestoma) tudi nerodno krajšal. Je pa to v ozadju, med vrsticami. Zakaj skušal sem vsako trditev dokumentirati (primerjaj samo opombe pod črto k rodbinski poeziji na strani 149 ter na naslednjih).
Omenili ste težave, tudi čisto tehnične narave, ki so spremljale vaše delo bodisi pri pesniški zbirki kakor tudi pri ostalih dveh knjigah. Ali bi nam lahko katero teh zaupali?
Največja težava je bila v iskanju gradiva, se pravi revij, časnikov in knjig, v katerih je šorlijega objavljala. Sami veste, da vsa Gorica ne premore na enem mestu zbranega in sorazmerno lahko dostopnega knjižnega gradiva, ki bi ga bilo moč konzultirati. Z eno besedo se temu pravi: ni ene javne knjižnice študijskega tipa, kjer bi bilo moč najti ves ta zaželeni in iskani material. Tu je bilo treba od Poncija do Pilata, iskati včasih v neugodnem času in okoliščinah, še dobro, da mi je avtorica postregla z nekaterimi tiski in podatki. Manjka torej Gorici dobra in seveda močno in skrbno založena knjižnica, predvsem s periodičnimi tiski. Nekaj kot je Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Taka knjižnica je predpogoj za vsako kolikor toliko zahtevno znanstveno ali strokovno delo.
Predavanja v Marijinem domu v ul. Risorta 3
primer marksistični, iščejo odgovora v isti smeri kot predsokratični grški filozofi.
če je bila Parmenidova razlaga vesolja za njegove sodobnike sprejemljiva, je to bilo zato, ker so tedaj materijo imeli za nekaj božanskega, večnega, noustvarjene-ga. Odkritja sodobne znanosti pa nam podajajo popolnoma drugačno pojmovanje materije. Sodobna znanost v materiji ne vidi nič božanskega. Snov je desakralizi-rala, ji je odvzela božanski značaj. Odtod tudi težave za vsak panteistični način razlage, ki jo danes hoče uveljaviti na primer marksizem. Dejansko je vera v enega Boga osvobodila človekov razum, da je mogel pravilno pristopiti k materiji, po drugi strani pa modema znanost vedno bolj potrjuje pravilnost monoteistične misli.
2e v prvem dopisu z dne 16. januarja
1.1. sem vam omenil, da sem »odkril« vaš list po posredovanju »Naše luči«, dasi se družina nahaja že kar lepo število let na švedskem. Kot vsi drugi slovenski sotrpini, ki se potikajo po svetu po zaslugi domovine-mačehe, prebiram tisk in knjige družbe sv. Mohorja nekako avtomatsko. Ko premagamo po svetu raztreseni Slovenci težave jezika, ki seveda niso majhne, se poskušamo vživeti v novem okolju.
V	dnevnem tisku se kaj kmalu znajdemo, manjka nam pa temelj. Medtem ko naši otroci zajemajo v šolah z lahkoto vse, kar jim nudi nova domovina, se moramo stari boriti na dveh frontah, na fronti vsakdanjega kruha in na fronti prosvete, o kateri smo prej le malo vedeli ali skoro nič, kar velja zlasti za dežele, ki so daleč od slovenskega kulturnega kroga. Zase lahko rečem, da že leta prebiram švedsko literaturo kot da se nahajam pred vrati mature in ne pokopališča. In tako se mi ni posvetilo prej, da se je treba pobrigati za stik z domovino, tisto domovino, katero sem moral zapustiti in ki danes živi izven političnih meja Jugoslavije.
V	Štokholmu je Slovencev malo. Slovenskega duhovnika, ki nas je prej obiskoval nekajkrat na leto, smo pred kratkim izgubili. Pater Sodja nam je obljubil, da nas bo obiskal še enkrat na pomlad. Ti obiski so zelo koristni, vendar prekratki. Po maši se navadno lahko nekoliko pogovorimo in kakšno zapojemo. Razidemo se z občutkom, da nekaj manjka, da bi radi izvedeli ali rekli še to in ono, pa nismo utegnili. Ni bilo časa. Že dobro leto kujemo slovensko društvo. Nekaj mladih ljudi si je zastavilo nalogo, da bodo zamisel izpeljali, stari jim pri tem skušamo pomagati. Celo do Prešernove proslave smo prišli, katere se je udeležilo nepričakovano veliko ljudi, okrog petdeset duš, med njimi celo nekaj Švedov, ki se prav dobro počutijo med nami. Za stike ne preostane veliko časa, ker pot pobere v tej redko naseljeni deželi prevelik delež zase. Tisk pomeni edino rešitev in jaz menim, da je Katoliški glas v Gorici tisto glasilo, do katerega naj bi našel pot vsak zdomski Slovenec na področju Evrope. Občutek imam, da je za to nalogo poklican. Blizu je naši bivši domovini. Na njegovo besedo se lahko zanesemo. Cena je dostopna našim dohodkom. Če pa še kaj manjka, bomo z združenimi močmi dopolnili. Z znancem sem se pred kratkim pogovarjal po telefonu. Nekako takole je tekel pogovor:
Znanec: »Ali si prebral zadnjo številko "Naše luči”?«
Jaz: »Sem.«
Znanec: »Ali si zapazil članek o položaju v domovini?«
Jaz: »Seveda sem.«
Znanec: »Na ta list se bom pa naročil. Na "Našo luč” bom pisal in zaprosil za naslov.«
Jaz: »Veš, jaz sem pa pisal v Gorico enostavno na naslov Katoliški glas, Gorica. Morda se mi posreči stik na ta način.«
In tako se je tudi zgodilo. Da ste si z dajanjem objektivnih vesti iz naše bivše domovine pridobili simpatije vseh Slovencev, ne oziraje se na njihovo bivše prepričanje, je meni danes popolnoma jasno. In ker revolucija žre svoje lastne sinove, ste lahko prepričani, da bodo vsi Slovenci zunaj domovine prej ali slej našli pot do Cerkve, od katere jih je odtrgala huda ura, in do tiska okrog nje.
Lepo vas pozdravlja
Božo Prevoršek
V zadnjem predavanju je bil govor o vzrokih modernega ateizma, če je danes bolj kot kdaj koli jasno, da je moralo biti na začetku vsega, kar biva, neko Bitje, ki je nad materijo, kako potem razložiti pojav ateizma? Vzroki sodobneva ateizma niso iz področja znanosti, napredek znanosti ne le ne nasprotuje veri v Boga, marveč k njej vodi, ampak so zgodovinski in psihološki. Kristjani so imeli ne-redkokrat infantilno predstavo o Bogu in o moralnem zakonu. Razmerje med človekovo avtonomijo in božjo svobodo niso vedno pojmovali v skladu z zdravim katoliškim naukom. Vzroke brezboštva je treba iskati tu.
Predavanja so bila jasna, razumljiva vsakomur. Teme so bile aktualne. Poslušalcev je bilo od 60 do 80. Lahko bi jih bilo še precej več. Jasnost v teh temeljnih vprašanjih nam je danes zelo potrebna.
V marcu bosta dve predavanji dr. Antona Strleta, profesorja na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, o vprašanju trpljenja na svetu, o izvirnem grehu in njegovih posledicah.
Katoliški glas je prinesel več dopisov o problematiki slovenskih mestnih kaplanov. Ne gre pri tem za zasebne zadeve kaplanov, kot pravi g. Jakomin v svojem dopisu: »Ne gre za nas slovenske kaplane kot osebe, temveč za naše ljudi; to se pravi, za priznanje, upoštevanje in spoštovanje slovenskih vernikov, ki žive v posameznih župnijah.« Z drugo besedo gre za problem slovenske etnične manjšine na Tržaškem in za njen odnos do Cerkve.
Ali bi kaplani mogli urediti to zadevo kar sami s svojimi župniki? Če bi bilo to mogoče, bi sploh ne bilo tega problema.
Ali sme Katoliški glas o tem pisati? Kam pa naj se kaplani zatečejo, če se jih Katoliški glas ne usmili?
Ali je dialog v Cerkvi zaželen? Da! To je želja zadnjega koncila.
te 4. lateranski koncil (leta 1215 pod papežem Inocencom III.) se bavi s tem vprašanjem in naroča škofom, da morajo zadostiti potrebam etničnih manjšin po mestih in škofijah s tem, da nastavijo maš-nike, ki govorijo njihov jezik. Podobno v nadaljnjih stoletjih do današnjega časa. V našem stoletju je nastala glede tega vprašanja bogata literatura. Omenim naj le zanimivo knjigo: Dr. Teod. Grentrup SVD, Religion und Muttersprache (Miinster in Westfallen 1932), ki posveča več strani tudi naši manjšini v predvojnem času.
Sem bi spadala tudi knjiga »Cerkev na Slovenskem« (izdal nadškofijski ordinariat v Ljubljani leta 1971). Na strani 356 govori o tržaških Slovencih in pravi: »Velja pravilo, da ima vsak Slovenec pravico do prejema božje besede, zakramentov in zakramentalov v svojem jeziku. Če mu tega ne more dati župnija, v kateri živi, ima pravico, da se zateče v sosednjo župnijo.« Avtor namreč ugotavlja, da je bilo leta 1940 v škofiji 13 župnij, leta 1971 pa 33. V desetih župnijah je tudi slovenski duhovnik. Tako je bilo pred 30 leti za Slovence vsaj deloma preskrbljeno, danes pa se skuša zadostiti potrebam Slovencev tako, da bi bile župnije, kjer je slovenski
V nedeljo so v Katoliškem domu nastopili na povabilo Zveze slovenske katoliške prosvete koroški pevci iz št. Vida v Podjuni. Mešani zbor prosvetnega društva »Danica« je vodil Hanzi Kežar. Nastopil je tudi instrumentalno-vokalni ansambel »Korotan« z vrsto lepih koroških narodnih melodij.
Koncert koroških pevcev pa ni bil samo prijeten večer koroške narodne pesmi in glasbe, bil je tudi izraz solidarnosti gori-ških Slovencev našim koroškim rojakom v njih borbi za narodne pravice. To je predvsem izzvenelo iz govorov gostiteljev in gostov kot tudi od strani zelo prisrčnega in bratskega sprejema ter aplavza slovenske goriške publike, ki je napolnila dvorano. V imenu organizatorjev je spregovoril dr. Damijan Paulin, ki je toplo pozdravil koroške pevce iz Podjune. Omenil je nedavno in še trajajočo borbo koroških Slovencev za pravično ureditev manjšinskih vprašanj, zlasti v zvezi z zadevo dvojezičnih napisov in tabel. Poudaril je skupne težave vseh zamejskih Slovencev in apeliral na avstrijske odgovorne kroge, iz katerih je izšel tudi sedanji glavni tajnik OZN, naj nastopajo pravično, kot so se nekoč odločno zavzeli za svojo manjšino na Južnem Tirolskem.
V imenu koroških gostov je spregovoril tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Filip Warasch, ki je prikazal sedanje stanje slovenske manjšine na Koroškem in zlasti še razloge, ki so odgovornim predstavnikom manjšine odsvetovali sodelovanje v delih vladne komisije na Dunaju za slovensko manjšino. Glavni razlog je prav v tem, da Slovenci nočejo sedeti za isto mizo s predstavnikom tako imenovanih »vindišarjev«, odpadlih Slovencev, s čimer jim sicer dunajska vlada daje uradno priznanje. Omenil je tudi nedosledno ravnanje zveznega kanclerja, ki v besedah daje prav Slovencem, v dejanjih pa jih ne pozna. — Med gosti na nedeljski prireditvi so bili med drugimi generalni konzul Jugoslavije v Trstu dr. Trampuž, deželni svetovalec dr. Štoka ter škofov vikar iz Trsta msgr. škerl.
Pevski zbor je nato začel s svojim programom, potem ko je že v začetku navdušeno odpel pozdravno pesem Zorka Pre-lovca. Celotni program je obsegal v glavnem koroške pesmi v priredbah raznih slovenskih skladateljev. Koroška pesem je že sama po sebi izredno mehka in oto-
duhovnik, nekaka središča, kamor naj bi se zatekali Slovenci iz župnij, kjer slovenskega duhovnika ni.
Kako je sploh moglo priti do take situacije?
Ko so se v Trstu ustanavljale nove župnije, so na Slovence pozabili. To je razumljivo. Imeli so pač preveč skrbi in opravkov z gradnjo cerkve, s slovesno otvoritvijo, z organizacijo nove verske skupnosti. Toda ob tej priložnosti bi bilo najlažje urediti in organizirati tistih 10 središč za. Slovence.
Ko je izšla v Ljubljani omenjena knjiga, si nisem bil na jasnem, kdo je napisal besede, ki zagovarjajo rabo materinskega jezika v bogoslužju. Dne 19. februarja pa se je razpravljalo o tem vprašanju na sestanku slovenskih izobražancev na sedežu Slovenske prosvete in smo zvedeli, da izhajajo z merodajnega mesta.
Sedaj preostane, da se ta središča tudi dejansko organizirajo. Slovenski duhovniki v teh središčih bodo povabili slovenske vernike sosednjih župnij v ta središča. To bi bil že nekak začetek personalnih župnij. Toda potrebna so za to delo pooblastila. Kaplan ne more reči pristojnim župnikom: V Ljubljani je izšla ta in ta knjiga in na nekem sestanku v ul. Donizetti smo to in to sklenili. To bi bila velika netaktnost. Župniki morajo prejeti obvestilo s pristojnega mesta, bodisi v škofijskem uradnem listu ali v kaki škofijski okrožnici, ki bi mogla biti tudi zelo zaupnega značaja.
Vse delo bi se moralo vršiti z veliko diskretnostjo, brez šuma, z vso pastoralno previdnostjo, krog naših novih faranov bi polagoma naraščal, marsikako delo, ki ne zadeva slovenske vernike, bi odložili na druga ramena.
Samo v Evropi je več etničnih manjšin, kot je vseh evropskih držav in državic. Organizirane so v mednarodni zvezi manjšin, ki ima svoj sedež na Danskem in ima svoje vsakoletne kongrese. Nismo tedaj osamljeni.	Peter Šorli
žna, pravi izraz dežele ajdovih polj, temnih jezer in tihih gozdov. Reči moramo, da je tudi podjunskim pevcem njih ljudska pesem- privrela iz srca in kot tako smo jo vsi z veliko zavzetostjo poslušali. Zbor sam je pokazal tudi veliko glasovno ziitost in umerjenost, kar je vrlina vsakega dobrega zbora.
V	prvem delu so bila na sporedu pesmi »O Podjuna« (M. Hartman-R. Gobec), »Dekle, to mi povej« (V. Mirk), »Nedelj sko jutro« (M. Hartman-F. Cigan), »Znamenje« (F. Venturini), »Tičja svatba« (M. Tomc) ter »Pesem o vigredi« (L. Kramolc). V drugem delu je nastopil najprej instrumentalni ansambel z vrsto najlepših melodij, med katerimi »Tam kjer teče bistra Zila« ter »Nmav čez izaro« ali »S’m se rajtov ženit« ob lepi spremljavi harmonike, kitare in basa ter pevcev solistov. Tretji del nas je spot povedel po zeleni Koroški s samimi lepimi pesmimi. Med njimi naj omenimo »Pozdrav Koroški«, »Rož, Podjuna, Zila«, »Pesem mladih«, »Puabč sm star«, »Dva žlahtna bisera« ter »Zdravica«. Prej omenjene pesmi so v glavnem uglasbili ali harmonizirali skladatelji Tomc, Kemjak, Kramolc in Mihelič. V tem delu smo tudi poslušali nekaj prijetnih in ubranih solistov, ki so se lepo ujemali z zborom.
Ves večer je izzvenel kot iskren in prisrčen doprinos h goriško-koroškemu prijateljstvu in kulturnemu sodelovanju, ki sta ga prav naša dva velika glasbenika, Goričan Mirko Filej in Korošec France Cigan tako lepo začrtala in udejanjila v zborovskih nastopih ob Dravi in Soči.
a. b.
Postna akcija v Avstriji
Letos je dolg predpost in zato bo velika noč šele v drugi polovici aprila. Na cvetni petek je v Avstriji že vpeljana dobrodelna akcija »družinski post«, katerega organizira Avstrijska ženska zveza. Geslo za letošnjo nabirko se glasi: Za pravičnost in mir. Vsi Avstrijci so vabljeni, da se te dobrodelne akcije 13. aprila udeležijo tako, da si ta dan nekoliko pritrgajo na živilih, udobnostih, užitkih ali pri nakupu in prihranjeni denar namenijo za velike potrebe narodov v razvoju. Zenska zveza je doslej zbrala že nad 130 milijonov šilingov za podpore ustanovam v nerazvitih deželah Vzhoda.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NistiD konškh mucev v Girici
A. Rebula: „Smer - nova zemlja“
»Smer - nova zemlja« je filozofsko delo, nabito z bistvenimi vprašanji našega časa. Iz naslova samega to ni razvidno. V šestih poglavjih ali meditacijah govori pisec o Bogu, o izvirnem grehu, o peklu in nebesih, o Kristusu in Cerkvi, o narodnosti.
Začne pri samem vrhu, pri Bogu. Takoj ugotovi, da je Bog danes nezanimiv. Večina ljudi je danes bolj pozorna na izid zadnje nogometne tekme ali na kako drugo enominutno zanimivost kot na Boga. Današnji človek misli, da Boga ni, oziroma da je on, namreč človek zasedel njegovo mesto. »Eden je Bog in to sem jaz,« pravijo, človek misli, da zadostuje sam sebi, a »iz samozadostnosti ni poti k Bogu.« Avtor pa pravi, da smo tu »na robu nekega misterija, ki presega naš čisto logični um. Vera je dar.«
Sledi razmišljanje o izvirnem grehu, katerega imenuje »padec, zaznamovan od vseh potresomerov«. Potresomerci so piscu filozofi od vsega začetka dalje, pesniki od Homera do Danteja, Shakespeareja, Leopardija, skratka izrazito duhovni ljudje. Na njihovih delih se vidijo in čutijo poteze nekega usodnega dejstva iz vesoljne zgodovine. V tem poglavju se dotika tudi starega vprašanja, ali se bo satan po dokončnem prerojenju sveta spreobrnil. Ta misel »izvira iz človeške dobrote, ki bi privoščila hudiču to, česar on sam ne bi človeku nikoli privoščil. Satan ne hlepi po amnestiji. To amnestijo si lahko vzame sam, kadar hoče. Stvar je v tem, da je noče, ker on hoče biti samo eno, upor. On hoče samo eno, da je Bog on.«
Najobsežnejše je premišljevanje o Sinu človekovem. Ta dela ljudem našega časa več preglavic kot Bog Oče sam. O učlovečenju večnega bitja ne more biti dvoma. Pisec skuša opisati Kristusovo človeško prikazen, kolikor se da razbrati iz evangelijev. Njegov zaključek je, da je z Jezusom stopila na zemljo Dobrota, Resnica, Pravica. »Dva tisoč let mineva od tega obiska. Zemlja še ni nehala brneti od tega vdora božjega.«
Cerkev je ladja, ki je plula po mnogih morjih. Prestala je viharje, a je še danes trdna ter jadra dalje. Rebula navaja za to zglede iz davne in bližnje preteklosti.
Veliko . miselnega napora je avtor položil v obravnavanje eshatoloških vprašanj, sodnega dneva, nebes in pekla. Tu se nekoliko čuti vpliv francoskega jezuita Tei-lharda de Chardina, ki pa ima med sodobnimi teologi mnogo nasprotnikov. Rebula analizira tradicionalno krščansko in moderno pojmovanje teh reči. Jasno je, da točnega odgovora ne more dati. Dobili ga bomo po smrti.
V	zadnjem poglavju pa išče odgovora na razna vprašanja, ki so v zvezi z narodnostjo. Ustavlja se zlasti pri majhnih narodih, ki so izpostavljeni raznarodovalnemu in socialnemu nasilju. Vprašuje se, »kdaj narodni odpad prehaja iz civilne nečednosti v moralno zlo, v greh?« Pisec zatrjuje, da je kristjan vezan na zvestobo lastnemu narodu, tudi če je ta narod majhen. Zvestoba narodu je kratko malo moralni imperativ. Kristus se je učlovečil kot sin majhnega podjarmljenega naroda ne kot Rimljan.
Ena izmed prednosti pisatelja Rebula je v tem, da sega globoko v filozofska vprašanja, a da ni sistematičen filozof.
Loteva se problemov in ugank, kakor mu jih prinašajo v zavest duhovni valovi naših dni. S svojo mislijo zgrabi predmet na kaki neobičajni, nepričakovani točki ter si ga ogleda od vseh strani. Pri tem ga vodi živa vera in zdrava logika. Gledanje na temeljna dogmatična vprašanja je nujno v smislu tradicije, kajti dogme ostanejo dogme ne glede na čas. človek pa jih lahko na modernejši in umljivejši način tolmači ter jih napravi dostopne širšemu občinstvu, kateremu je knjiga namenjena. Jezikovni izraz je pa res moderen. Pisec uporablja za stare razmere sodobno terminologijo, ki položaje bolj približa. V evangeliju beremo npr., da je bil Jezus rojen v Judeji v času cesarja Avgusta in kralja Heroda. Rebula pa to pove tako, da se je rodil kot »član okupiranega naroda, razdeljenega med rimsko prefekturo in kvislinško kraljevinico.«
Branje te knjige sili človeka k premišljevanju o marsičem, na kar bi sam od sebe nikoli ne prišel.
ANKA
Bazovica
Niz Prešernovih proslav, ki so se kot navadno zvrstile ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja, je dostojen prikaz naše trdoživosti ob Jadranu. Našemu velikanu Prešernu, ki je kljub vsemu simbol slovenske besede, se je hotel oddolžiti tudi Slomškov dom, ki je za nedeljo 11. februarja povabil v bazoviško kino dvorano na kulturno prireditev domačine in farane, ki so se odzvali v zadovoljivem številu. Bogat in nad dve uri dolg spored sta otvorila napovedovalca, ki sta sproti tolmačila pomen pesnikovih poezij.
Prvi so se poklonili Prešernu osnovnošolski otroci. Ubrano so zapeli nekaj pesmi ob spremljavi ansambla harmonikarjev ter nam recitirali Vrbo, Zdravljico in nekaj drugih lažjih pesnikovih poezij. V vednost naj tu omenim, da so nastopile
9. seminar za slovenske šolnike
V četrtek 22. februarja je bila v Kulturnem domu slovesna otvoritev 9. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem. Uradne otvoritve so se udeležili namestnik sekretariata za kulturo in prosveto SR Slovenije prof. Peter Winkler, generalni konzul Boris Trampuž, člana jugoslovanske delegacije v mešani komisiji črt Kolenc in Albert Zornada, ravnatelj zavoda za šolstvo SR Slovenije prof. Boris Lipužič in pedagoški svetovalec prof. Janez Sivec, med italijanskimi predstavniki pa naj omenimo deželnega odbornika Giusta, višjega deželnega skrbnika prof. Angiolettija, šolskega skrbnika Fidenzija in prefekta dr. Micelija. Prisotni so bili seveda šolniki in dijaki zadnjih razredov višjih srednjih šol.
Seminar je uradno odprl dr. Fidenzi, ki je v svojem govoru poudaril važnost seminarjev za šolnike. Za njim je spregovoril prof. Winkler, ki je med drugim podčrtal odgovornost šolnika, ki vzgaja pripadnike narodne manjšine, saj je izobrazbena in kulturna raven eden izmed pogojev za njeno enakopravno uveljavljanje v večinskem narodu.
V imenu šolnikov je spregovoril prof. Janko Jež, ki se je med drugim dotaknil vprašanja nujne reforme šole in deleža šolnikov pri njej.
Prvo, uvodno predavanje je bilo že pred otvoritvijo. Pesnik in pisatelj Ciril Zlobec je govoril o kulturi v današnji družbi, drugo predavanje pa je bilo popoldne.
Seminar je trajal do srede. Trije dnevi so bili posvečeni profesorjem, trije pa učiteljem. Ta razdelitev je bila letošnja novost, prav tako pa tudi to, da predavanja niso obravnavala posameznih strok, temveč so bila splošne narave, zanimiva m koristna za vse.
Otvoritveni dan je sovpadal s stavko, ki jo je proglasil slovenski sindikat skupaj z italijanskimi sindikati, vendar je bila udeležba na seminarju zelo številna.
Občni zbor Glasbene Matice
V četrtek 22. februarja je imela Glasbe-iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:.
Vzgojni večeri v Sv. Križu
V	mesecu februarju je državna osnovna šola »Albert Sirk« priredila vrsto predavanj, ki so obravnavala vzgojno tematiko. Namenjena so bila v prvi vrsti mladim svetokriškiin staršem, katerih otroci obiskujejo slovensko šolo.
Prvi večer je predaval prof. Ivan Theur-schuh, ki je širši slovenski javnosti znan ne le kot zaslužen vzgojitelj mladega rodu, zlasti skavtov, marveč tudi kot vešč vodja radijske oddaje »Družinski obzornik«, kateri z zanimanjem sledi širok krog slovenskih staršev in vzgojiteljev. Obravnaval je temo: »Današnjo mladino je vedno težje vzgajati«. V svojem strokovno zasnovanem predavanju je navzočim roditeljem opisal značilnosti spremenjenih raz-tner, v katerih se tako naravni kot poklicni vzgojitelji srečujejo z določenimi objektivnimi težavami, ker so za uspešno vzgojo v današnjem času premalo pripravljeni.
Petkovo večerno predavanje je bilo posvečeno oblikovanju narodne zavesti v sklopu celotnega vzgojnega procesa. O njeni je govoril prof. Maks Sah, ki je od zgodovinskega prikaza pojavov, ki so si sledili od prebuditve narodne zavesti da-
lje, prešel na obravnavanje razmer, v katerih živimo zamejski Slovenci s posebnim ozirom na dolžnost in pravico, da mlade vzgojimo v zavedne in značajne ljudi, ki bodo kulturno dediščino pa tudi ljubezen do materine besede in domače zemlje znali in hoteli odgovorno posredovati zanamcem. Ker je bilo predavanje vsestransko lepo zasnovano, bi bilo koristno, ako bi ga s predavateljevim pristankom v pouk mladim ljudem objavil tudi naš Katoliški glas.
Vrsto vzgojnih večerov je v soboto 17. t. m. zaključilo predavanje prof. Egidija Košute, ki se je s starši — svojimi so-rojaki — uspešno razgovarjal o raznolikosti problematike, ki je v glavnem značilna za vzgojo v predšolski dobi. Tu res ni manjkalo zgledov in primerov družinske vsakdanjosti, v katerih smo prisotni prepoznali sebe in svoje malčke, zato nič čudnega, če je bilo vzdušje tako zaupljivo in domače.
Tako našemu učiteljstvu, ki je vzgojna predavanja z vso skrbnostjo organiziralo, kot predavateljem-strokovnjakom izražamo svetokriški starši dolžno zahvalo in priznanje. - Oče
na Matica občni zbor. Predsednik Dušan Hreščak se je v svojem poročilu ustavil pri problemu publicizacije glasbene šole, da bi tako država prevzela finančno breme. Pri tem sta dve možnosti: ali se ustanovi samostojna državna slovenska glasbena šola, ali pa bi se šola priključila kot ločen odsek konservatoriju Tartini. Predsednik je poročal o uradnih stikih v Trstu in Rimu ter o storjenem delu za rešitev vprašanja. Sledilo je tajniško poročilo, nato poročilo ravnatelja glasbene šole Goj-mira Demšarja, ki je prikazal položaj šole in dosežene uspehe. Sledila so še druga poročila, živahna diskusija in volitve novega odbora.
Zgonik
Marija Kralj vd. Milič (Kraljeva) iz Sa-leža je umrla v nedeljo v starosti 80 let. Bila je res »močna žena«, kot pravi sv. pismo, saj je vzgojila enajst od svojih štirinajstih otrok. Delavna, verna in čvrsta je vse svoje življenje posvetila družini. Bog naj ji bo bogat plačnik. Vsem številnim sorodnikom, tudi tistim v Avstraliji, naše sožalje.
Pok. Peter Butkovič je bil župnik v Zgoniku osem let (1922-1930). Njegov spomin je še vedno živ med ljudmi, saj je bil nadvse požrtvovalen, delaven in prijazen, vnet za Boga in za narod. Zlasti se ga spominja mešani pevski zbor. Ob dvajsetletnici njegove smrti na njegovi zadnji postojanki v Sovodnjah, je bila v sredo zvečer pri nas v Zgoniku maša zadušnica. Naj počiva v miru dragi »Domen«. Njegovo delo pa naj se povsod nadaljuje in naj prinaša versko in narodno korist.
Pustna maškerada bo tudi letos na Opčinah in sicer v sotobo ob 14. uri. Tudi v naši vasi ne bo manjkalo podobne zabave. Sicer pa poštenega veselja je še Bog vesel.
Ferluge
V	nedeljo 25. februarja se je od nas poslovil p. Bogomir Srebot OFMC. K nam je prihajal štiri mesece maševat. Radi smo ga imeli. Med mašo je povedal, da bo nastopil novo dušnopastirsko službo v Bar-kovljah. Nasledil bo tam pok. p. Gabrijela, kateremu je pred kratkim zaprl trudne oči. Obljubil je, da bo rad prihajal še kaj pomagat, kot poprej, zlasti za spovedovanje pred prazniki. Ob tej priložnosti izražamo dragemu patru globoko hvaležnost za vse plemenito delo, ki ga je med nami opravljal. Obenem mu želimo bogatega blagoslova na novem mestu.
Zadnje čase se je pokazalo lepo zanimanje za verski tisk. Laiki čutimo dolžnost, da se zanj zavzamemo. Stare moči, ki so to urejevale, pešajo. Zato se nam je zdelo že dalj časa primemo, da sami poskrbimo za redno prejemanje takega tiska. Zbrali bomo seznam naročnikov, tudi nekaj novih, ter poskrbeli za dobavo po pošti. Tako naj bi uredili tudi na Opčinah samih, o čemer se govori že nekaj let. Pričakujemo, da bodo zlasti mladi priskočili na pomoč.
osnovne šole iz Bazovice, Padrič in Gro-pade, kar je dalo kot uvod k prireditvi tisti pečat prijateljstva in vzajemnosti, ki ju je tako rad opeval Prešeren sam.
Za otroki je prišel na oder domači cerkveni pevski zbor, ki je pod vodstvom dr. Z. Hareja zapel štiri pesmi.
V priložnostnem govoru je bila posebno poudarjena Prešernova ljubezen do domače grude in do svojega naroda. Zvest ostani obema! To je njegov nauk, kot je bil nauk velikega rodoljuba in Prešernovega sovrstnika A. M. Slomška, ki sta oba zaorala globoko brazdo kulturnega izživljanja med slovenskim narodom. Zdi se, da smo njuni večni dolžniki.
Ansambel Kondor in ženski sekstet »Planika« iz Gročane sta nam prijetno podala nekaj novih slovenskih pesmi.
Kot gost in v zadnji točki sporeda je nastopil moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade«, ki je občutno zapel več pesmi in žel zasluženo priznanje.
Med sporedom so dijaki različnih šol in stopenj podali, ob spremljavi treh kitar, cel izbor Prešernovih pesmi in nam dah še enkrat čutiti vso njihovo lepoto in bogastvo.
Naj mi bo dovoljeno tu pribiti besede domačina, da je bila to res lepa in dobro izpeljana prireditev in to v glavnem po zaslugi neutrudnega župnika msgr. Marijana Živca. Imela pa je nedostatek: preveč je ljudi, ki takih prireditev ne cenijo in ki trmasto stoje ob strani.
V Marijinem domu, ul. Risorta 3, se v nedeljo 4. marca ob 17,30 ponovi
PUSTNA PRIREDITEV
Na programu je igra »Srečen zaiklju-Sek«, več skavtskih skečev in 20-minutni film ter krofi. Vsi vljudno vabljeni!
Pustna prireditev v ul. Risorta
V	nedeljo 25. februarja je bila v Marijinem domu v ul. Risorta pustna prireditev. Program je obsegal najprej tri skeče, ki so jih zaigrali skavti. Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano, se je nato pozabavalo ob smešnih dogodivščinah glavnega junaka enodejanke »Srečen zaključek«. Veseloigro je režirala ga. Stana Offizia. Skavti so zaigrali potem še tri skeče, med katerimi je posebno zabaval občinstvo skeč o operaciji.
Med odmorom je bil srečolov s številnimi darovi, večer pa je zaključil Marjan Jevnikar z dvema svojima filmoma.
»Srečni dnevi« pri Sv. Ivanu
Sveži pomladanski dih smo začutili ob nastopu mladih igralcev Amaterske dramske skupine iz Gorice dne 18. februarja pri Sv. Ivanu. Tudi igra je pomladanska in nam predstavi tri mlade pare, ki se v dogajanju igre smejejo, solzijo pa tudi prepirajo in sicer iz ljubosumnosti. Spominja nas na »Zbogom mladost«, igro dveh mladih avtorjev iz življenja študentov, katerih geslo »Gaudeamus igitur ju-venes dum sumus« (Veselimo se, dokler smo mladi), je samo krinka, s katero ublažiti grenke pripetljaje človeških doživetij. Igralci so živeli svoje vloge sproščeno in učinkovito ter želi zaslužene aplavze številnega občinstva. Največja zasluga za uspeh gre režiserju Aleksiju Pregarcu, ki je znal vliti igralcem čar in lahkotnost francoskega avtorja. Upamo, da nas bodo ti odlični igralci in njih mojstrski režiser ponovno obiskali. - E. F.
V	nedeljo 4. marca ob 17. uri bodo gostovali v mašam Marijinem domu v Rojanu Goričani z veseloigro
»SREČNI DNEVI«
Isto igro bodo gorišikd igralci ponovili v DOLINI ob 20. uri.
Obhajanje na roko
škofje piemontske cerkvene pokrajine so sprejeli soglasno predlog liturgične komisije, naj se ponovno predloži Italijanski škofovski konferenci v presojo vprašanje delitve sv. obhajila na roko. Italijanska škofovska konferenca je svoj čas o vprašanju že razpravljala, a predlog ni bil sprejet z dvotretjinsko večino, zato ni stopil v veljavo.
Finžgarjev dom na Opčinah prireja v nedeljo 4. marca ob 17. url v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu z ansamblom »Taims«
VESEL SLOVENSKI POPOLDAN
Sodelujejo: tvrdka Krže - Trst, uredništvo Pavliha - Ljubljana, Kasetna produkcija RTV - Ljubljana. — Vabljena!
in Gročane pod vodstvom dr. Zorka Hareja. Poleg tega je na večeru sodeloval tudi domači dekliški sekstet »Planika« ob spremljavi ansambla »Kondor« iz Bazovice. Za smeh in dobro voljo je poskrbel Marjan Kravos s krdelom mladih skavtov.
Seveda se je mladina spomnila tudi obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V ta namen je krožek v soboto 10. februarja priredil proslavo, na kateri je gostoval moški pevski zbor iz Divače, ki je pod vodstvom Edija Raceta zapel nekaj pesmi, s katerimi je navdušil številno občinstvo. Nekaj najlepših Prešernovih pesmi so predstavili domači recitatorji, med katerimi tudi osnovnošolski otroci. Na proslavi je nastopil tudi domači sekstet »Planika« ob spremljavi mladega harmonikarja Radivoja. Med drugimi so dekleta zapela tudi Prešernovo »Zdravljico«.
Delovanje krožka so vaščani toplo sprejeli in zlasti na Prešernovi proslavi do zadnjega kotička napolnili dvorano.
Vaščanka
Sestanek somišljenikov Slovenske skupnosti v Bazovici
Na sestanku somišljenikov Slovenske skupnosti, ki je bil 16. februarja v Bazovici (nekaj dni prej je bil istovrstni sestanek tudi na Katinari), je deželni svetovalec dr. Štoka podrobneje govoril o zakonskem osnutku o gorskih skupnostih, ki je te dni v diskusiji v deželnem svetu. Dr. Štoka je podčrtal stališče Slovenske skupnosti v zvezi s tem zakonskim predlogom deželnega odbora, ki ga sestavljajo KD, PSI in PSDI, in izrazil upanje, da bo temeljita diskusija v deželnem svetu izpopolnila osnutek deželnega odbora.
Daljša diskusija se je razvila tudi okrog problema kraških rezervatov, na katerih je posebej zainteresirano slovensko prebivalstvo.
V	nadaljevanju sestanka je krajevni so-svetnik za vzhodni Kras Milan Vremec govoril o drugih problemih, ki zadevajo krajevno prebivalstvo, to je vprašanja ju-sarskih pravic, tržaškega regulacijskega načrta itd.
Ob koncu so bila na vrsti še vprašanja, ki pobliže zadevajo Slovensko skupnost tudi v zvezi z bližnjimi deželnimi volitvami; razvila se je tehtna in konstruktivna debata, ki je dokazala, kako se naši ljudje zanimajo in zavedajo važnosti bližnjih volitev, na katerih moramo okrepiti listo Slovenske skupnosti.
V	nedeljo 11. marca ob 17. uri bo v
Kulturnem -domu v Trstu
REVIJA MLADINSKIH ZBOROV IN ANSAMBLOV
Prireja Zveza cerkvenih pevsfkih zborov v Trstu.
Gročana
Pred kratkim je tudi mladina iz Gročane ustanovila krožek. Po hribu, ki se dviga nad vasjo, je bil ta imenovan »Veliko Gradišče«.
Krožek je bil uradno ustanovljen 3. januarja na občnem zboru članov. Namen krožka je, prirejati razne večere in sicer glasbene, prosvetne, filmske ter razna vzgojna in poučna predavanja.
Prvi večer je krožek priredil 10. januarja, ko je akademik Marjan Jevnikar predvajal nekaj svojih kratkometražnih filmov.
Dne 28. januarja je bil na sporedu drugi, tokrat glasbeni večer, na katerem je nastopil cerkveni mešani zbor iz Bazovice
Večer Ljubke Šorlijeve
V	ponedeljek je bil v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu lep in uspel večer Ljubke šorlijeve ob izidu njene pesniške zbirke. Vabilu prirediteljev se je odzvala tudi pesnica sama, ki sta jo spremljala sin dr. Andrej in hčerka dr. Lojzka. Univerzitetni prof. Jevnikar pa je govoril o njenem celotnem pesniškem ustvarjanju. Povezal je pesmi z njenim trpkim življenjem in z usodo našega naroda na Goriškem, ki se odraža v njenih pesmih. Med predavanjem so recitirali nekaj njenih pesmi Franko Žerjal, Irena in Aleksi j Pregare. Predavanje je bilo zelo stvarno in temeljito in prav tako so recitatorji podali pesmi doživeto in smiselno.
Prireditelji so poklonili pesnici šopek rumenih svežih vrtnic, sama pa se je ljubeznivo zahvalila prirediteljem, obenem je izrekla zahvalo goriški Mohorjevi družbi, ki je njene pesmi izdala in Marjanu Breclju za naporno delo pri zbirki. Udeleženci so jo nato prosili za podpis v pesniški zbirki.
Prihodnji ponedeljek bo imelo Društvo slovenskih izobražencev spet svoj redni ponedeljkov večer. Na sporedu je razprava o temi: »Kako je s prosvetnim življenjem v naših župnijskih prosvetnih domovih? Bo šlo v zaton ali prerojeno v življenje?« Prireditelji vabijo celotne odbore prosvetnih skupin iz vseh krajev naše Tržaške, gotovo pa naj pride vsaj kak zastopnik. Začetek ob 20 uri.
V nedeljo 4. marca ob 16. uri bo v Katoliškem domu v Gorici PUSTNA PRIREDITEV
Nastopile bodo razne skupine s prizori, skeči in veselo muziko. Vstopnina 400 in 200 lir. Deloval bo dobro založen buffet.
Poročilo šolskega sindikata
Sindikat slovenske šole v Gorici je na svojih zadnjih sejah obravnaval nekatera vprašanja, ki zadevajo našo šolo.
Kot običajno, se bo tudi letos vršil seminar za slovenske šolnike na Goriškem in sicer v dneh 7., 8. in 9. marca. Letošnji program predavanj predvideva v glavnem pedagoške in psihološke teme. V dneh predavanj bodo vse slovenske šole na Goriškem imele pouka proste dneve.
2e več let sekretariat za kulturo' in prosveto v Ljubljani skrbi za izlet maturantov slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem v Jugoslavijo. Tudi letos je tak izlet na programu, vendar z naslednjo spremembo: zaradi različnih zanimanj, ne bo več skupnega izleta za maturante trgovske šole in gimnazije liceja ter učiteljišča, marveč sta predvidena dva ločena izleta, za maturante trgovske šole in za maturante gimnazije-licej a oz. učiteljišča.
Sindikat je preučil zakonski osnutek Belci-Škerk, ki ga je odobrila parlamentarna prosvetna komisija dne 1.2.1973 in ugotovil neke pomanjkljivosti v 6. členu. Sindikat se bo zavzel, da se za nekatere slovenske šolnike pravno in ekonomsko upoštevajo tudi službena leta, ki so jih omenjeni opravili tudi brez predpisanega študijskega naslova (te ugodnosti so že
V	nedeljo 4. marca ob 1930 bo v
župnijski .dvorani v štaodrežu
SKIOPTICNO PREDAVANJE
o Španiji in Portugalski z 200 barvnimi diapozitivi. — Vabljeni!
deležni šolniki nemške narodnosti v Po-adižju), kakor tudi da se upoštevajo službena leta od prihoda italijanske oblasti na Goriško (5. oktobra 1945), ne pa od leta 1954 dalje.
Tudi po posredovanju sindikata je šolski patronat poskrbel še za dva nova avtobusa, ki prevažata učence slovenskih osnovnih šol in nižje srednje šole. Tako so vsi naši učenci deležni naglega in udobnega prevoza iz domačega kraja v šolo.
Že dalj časa namerava sindikat ustanoviti poseben šolski odbor, ki naj bi skrbel za vsestranske koristi slovenskih šol. V njem naj bi sodelovali ne samo člani sindikata, ampak tudi predstavniki slovenskih političnih organizacij in sploh vsi, katerim je obstoj in rast naših šol pri srcu. Sindikat je storil in bo storil vse potrebno, da se ta namen čimprej uresniči.
Gimnazija v Tolminu je s pismom dne 12.2.1973, naslovljenim na ravnateljstva in v vednost sindikatu, povabila vse slovenske srednje šole v deželi Furlani ja-Juli j ska Benečija, naj se udeležijo srečanja z gimnazijami Slov. Primorja, šlo bo za kulturno in športno srečanje v Tolminu 28. apri-
Goriški občinski svet redno deluje. Od začetka leta do danes se je sestal petkrat, pretresel in odobril celo vrsto ukrepov, ki se nanašajo na najrazličnejša področja javne uprave ter poskrbel za imenovanje nekaterih komisij.
Med važnejše točke na dnevnem redu spada vsekakor novi pravilnik, s katerim so določene tarife za javne napise in javne oglase. Med razpravo o tej zadevi je svetovalec SDZ prof. Bratina predlagal, da bi v pravilnik vnesli odstavek s predpisi za dvojezične napise. Odbor ni mogel sprejeti tega predloga, ker po zakonu ni predviden, zagotovil pa je, da bodo občinski uradi to upoštevali.
V	razpravo je prišel tudi preurejeni pravilnik za občinsko osebje, ki ga je uprava sestavila v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in določa razne izboljšave glede stalaža in plač. Povišek plač bo pomenil za občino precejšnje zvišanje letnih izdatkov in se bo štel od 1. julija 1970. Zato bo v letošnjem proračunu povišek za osebje znašal kar 1.296.294.000 lir. Svetovalci so na splošno priznali upravičenost predlaganih sprememb. V tem
la 1973. Sindikat si bo prizadeval, da se vse slovenske srednje šole odzovejo vabilu, saj podobna srečanja kulturno in socialno bogatijo mladino.
Prva poroka v župniji sv. Ivana v Gorici
V soboto 24. februarja sta se poročila v cerkvi sv. Ivana v Gorici agronom dr. Danilo čotar in farmacevtka dr. Marilka Koršič. Bil je to lep praznik za vso du-hovnijo, ker je bila to prva slovenska poroka v župniji. Prisostvovalo ji je izredno veliko vernikov, saj sta ženin in nevesta dobro znana ne samo v Gorici in okolici, temveč tudi v Trstu, kjer sta študirala. Zlasti Marilka se je že od otroških let rada udejstvovala v našem verskem in kulturnem življenju in -nikdar ni odrekla, kadarkoli smo jo prosili za kako uslugo. Poročno mašo in poročne obrede je izvršil župnik msgr. F. Močnik, ki je novoporo-čencema dal lepe nauke za skupno življenje. Asistiral je še slovenski kaplan Jožko Markuža, vso lepo slovesnost pa je spremljalo petje. Prof. Lojzka Bratuževa je tudi prvič preizkusila popravljene orgle na električni pogon.
Novoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Novi odbor SKPD »M. Filej« v Gorici
V sredo 21. februarja se je sestal na prvi seji novo izvoljeni odbor SKPD »M. Filej« v Gorici, ki ga je izvolil zadnji občni zbor. V novem odboru je skupno trinajst članov, ker je sedaj razširjen na štiri člane izvoljene od strani pevskega zbora »Lojze Bratuž«. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Viktor Prašnik. Podpredsednik je Lojzka Bratuž, tajnik Silvan Kerševan, blagajnik pa Franka Žgavec. Odbor sestavljajo še naslednji člani: Jože Jurak, Zora Piščanc, Mirjam Oblju-bek, Bruna Petruša, Andrej Bratuž, Marilka Koršič-Cotar, Vladimir Brešan, Anka Cernic ter Katica Klanjšček. Vsi omenjeni odborniki imajo svojo določeno funkcijo, s čimer se laže porazdeli delo v društvu. Duhovni asistent je ponovno Kazimir Humar. Poleg rednih odbornikov ima svoje mesto v odboru tudi dirigent zbora »Lojze Bratuž« Stanko Jericijo.
Predavanje dr. Štoke o deželi in njenem pomenu za Slovence
V okviru SKAD-a so se začela predavanja o političnih aktualnih problemih slovenske manjšine v zamejstvu. Prvo predavanje v tem ciklusu je imel prejšnji četrtek deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Predavatelj je v svojih izvajanjih najprej orisal pomen deželne ureditve in dolgo ustavno pot do konkretnega oblikovanja avtonomne deže-
smislu se je izrazil tudi zastopnik SDZ, ki je hkrati pripomnil, da bi na enak način morala skrbeti država za vse svoje uslužbence.
Na zadnji seji je bil na vrsti proračun mestnih podjetij za to leto. Poročilo, ki ga je sestavil upravni svet podjetij, govori o 1 milijardi in 847 milijonov lir dohodkov in o 1 milijardi in 982 milijonov lir izdatkov, kar pomeni, da je predvidenih 135 milijonov lir primanjkljaja. To je posledica stroškov za mestne prevoze in ga bodo skušali postopoma zmanjšati z uvedbo novih avtobusnih prog. Za sedaj mislijo vožnjo iz sredine mesta k Rdeči hiši in do naselja Sv. Ane.
Predstavnik SDZ je v svojem nastopu priznal potrebo po novih avtobusnih progah zlasti v zvezi z načrtom za mestni promet, ki pa ni po njegovem mnenju v celoti sprejemljiv, in kar se tiče drugega delovanja mestnih podjetij, je podčrtal nujnost, da bi čimprej raztegnili napeljavo metana do štandreža in Podgore, ker je prav, da so tudi prebivalci okoliških predelov deležni raznih uslug.
le Furlanija-Julijska Benečija, za katero je bil odobren posebni statut leta 1963, prve volitve pa so se vršile leto kasneje. Deželni svetovalec je nato obširno poročal o pomenu in delu dežele za slovensko manjšino, orisal je njene pozitivne in negativne plati ter nakazal vrsto problemov, ki jih bo morala dežela v bodoče še rešiti. Po zelo zanimivih izvajanjih se je razvila stvarna debata, ki je pokazala živo zavzetost za naše aktualne probleme.
V začetku je predsednik SKAD-a Roman Di Battista še posebej čestital deželnemu svetovalcu za lepi uspeh v oddaji »Deželna tribuna« italijanske televizije, kjer je spet ponesel v lokalno in širšo javnost po državi slovensko besedo. Predavanja se je udeležilo zelo številno občinstvo, med katerim je posebej prevladovala študirajoča mladina.
Umrla je Ljuba Čuk
V Turinu je nenadoma umrla Ljuba Čuk iz znane goriške družine. Bila je priznana bolničarka in si je v Turinu ustvarila svoj dom, a ne toliko zase kolikor za svoje nečake, ki so tam obiskovali univerzo. Ko je pretekle božične praznike bila pri svojcih v Gorici, se je živo zanimala za ustanovitev slovenske maše pri kapucinih in tudi prisostvovala prvi maši na božični dan, ni pa niti od daleč slutila, da bo čez dober mesec že počivala na našem mestnem pokopališču. Njene zemeljske ostanke so pripeljali iz Turina preteklo soboto 17. februarja. V pokopališki kapeli je slovenski župnik msgr. F. Močnik opravil pogrebno mašo in spregovoril zelo tolažilne besede pokojni v slovo in svojcem v živo upanje. Sledil je pogreb na pokopališče.
Pokojni Ljubi, ki se je tako velikodušno žrtvovala za druge, naj dobri Bog bogato povrne. Njenim sestram, med katerimi je ena redovnica v Turinu ter nečakom izrekamo naše iskreno sožalje.
Š P # R T
Uspeh Olympije in drugo
Tudi Tomana je podlegla 01ympiji. Tokrat so naši odbojkarji zmagali s čistim rezultatom 3:0. Nasprotniki niso nudili kakega posebnega odpora, razen v prvem setu, ko smo se morali privajati nenavadnemu igrišču. Vseskozi so nas namreč omejevale in nam škodile ambientalne okoliščine; njihova telovadnica je povsem neprimerna za take prireditve: je nizka in ozka. To nas je oviralo, da bi razvili dostojno igro in povzročalo drobljenje tekme s pogostimi menjavami žog. Zato je razumljivo, da se ni nihče od nas posebno izkazal.
V sedanjem trenutku vodi 01ympia lestvico I. divizije skupno z nekaterimi drugimi moštvi, čakajo nas torej še pomembne preizkušnje. V našem prvenstvu tekmuje devet ekip, od katerih so še štiri druge zelo močne in ki tudi ne skrivajo svojih upov na zmago. Med temi sta »Sloga«, ki je tudi slovensko moštvo in »Are Linea«. Obe ekipi bomo kmalu srečali v Trstu. Sicer pa namerava odbor OIympije izdati v kratkem poseben koledar za tekme, ki bo gotovo koristil našim navijačem.
V soboto 3. marca ob 21,15 bo 01ympia srečala doma v telovadnici »Valletta del Corno« moštvo »Pozzo« iz okolice Vidma. Kot običajno vabimo gledalce, naj se udeležijo tekme ter jim zagotavljamo, da se ne bodo dolgočasili.
ZA DOBRO VOLJO Iz uredništva
Dopisniki in naročniki Katoliškega glasa se često pritožujejo, da ne dobivajo lista pravočasno ali da uredništvo ne prejema dopisov do časa. Vsi ti naj računajo z italijanskimi poštami v atomskem veku. Predzadnjič je npr. goriška pošta vozila časopis iz Gorice do Sovodenj (5 km) pet dni. Torej en kilometer na dan. Tržačani naj se raje čudijo, če pridejo njihovi dopisi v Gorico v treh ali štirih dneh, ko je vendar od Trsta do Gorice 40 km. Vsekakor tržaška pošta vozi hitreje kot goriška, ki rabi pet dni za pet km.
Upajmo zato, da bo atomski vek kmalu mimo in da bodo pošto znova prevažali s konji. Takrat bodo dobivali Katoliški glas v Sovodnjah ob četrtkih zvečer, v Trstu pa ob petkih popoldne.
>k RADIO
ti TRSTA
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 4. do 10. marca 1973 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cetnkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Kako je lisica 'izgubila rep«. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.15 »Najmočnejši«. Komedija. 17.00 šport in glasba. 18.00 Popoldanski koncert. 19.25 'Kratka zgodovina ital. popemke. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z varni. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Violinski koncerti. 19.20 Odvetnik za vsakogar.
20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade po-slušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni 'koncert. 19.10 Ubald Vrabec in njegovo delo. 19.20 Za najmlajše: Pravljice. 20.35 Velik pustni ples.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z varni. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18,15 Umetnost...
18.30 Deželni sikladatalji. 19.10 Kristusov lik. 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki.
20.35 D. Fabbri: »Dogodek«. Drama.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne
z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18,15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.10 Pripovedniki naše dežele. 1930 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncartisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Gospod s Preseka«. Drama.
OBVESTILA
Krščanski nauk za prvoobhajance v Gorici je vsako sredo in petek ob 15,30 v župnijskih prostorih cerkve sv. Ignacija.
Postne pridige bodo kot običajno vsak petek ob 20. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Prva bo v petek 9. marca.
Cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu v Trstu žali okrepiti svoje vrste. Zato vljudno vabi vse ljubitelje zborovskega petja, da ise mu 'pridružijo. Vaje za narodno in cerkveno petje so v Marijinem domu ob sredah in petkih ob 20,30 in se ilahko db tej priložnosti prijavijo, kakor tudi ob nedeljah, 'ko zbor poje v cerkvi ob 10. uri.
Maša za cerkveno edinost bo v 'ponedeljek 5. marca v kapeli Marijinega dama v ulici Risorta 3. Po maši ekumenski razgovor v dvorani.
Stalno SG v Trstu: V petek 2. marca ob 14. uri: F. Benedetdč »Pravila igre«. V nedeljo 4. marca ob 15 uri v Kulturnem domu v Trstu zabavni program. V petek 9. marca ob 21. uri premiera dela »Alfa Beta«, ki ga je napisal Ted VVhitehead.
V
Sirite »Katoliški glas"
Prostovoljci za »tretji svet«
V	letu 1972 je odpotovalo v »tretji svet« 109 italijanskih prostovoljcev. Gre za dekleta in fante, ki se odločijo, da bodo določeno število let preživeli v manj razvitih deželah in tam pomagali pri njih socialnem in gospodarskem razvoju kot tehniki, inženirji, zdravniki, specializirani delavci, bolniške sestre itd. Do sedaj je v tako službo odpotovalo 934 italijanskih prostovoljcev.
★
LISTNICA UREDNIŠTVA
Prihodnja številka bo dvojna. Izšla bo na 8 straneh za nespremenjeno ceno. Imela bo posebno prilogo mladih in poročila z občnega zbora Zveze slovenske katoliške prosvete.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: N. N., Devin, 20.000; dr. Ludvik Čepon v spomin na pok. mamo 100 USA dolarjev; Hermina Booutti v spomin na pok. Antona Bonutti •iz Bukovice 40 USA dol.; N. N. v spomin na paik. starše 5.000; Ančka Vojvoda 5.000; Rozalija Klanjšček, Oslavje, 2.000 lir.
Za Alojzijevišče: Vanda v spomin Ljube Čuk 10.000; Planisig 2.000 Ilir.
N. N., Gorica, v spomin pok. staršev Juste 'Komjamc za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 5.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Hči ob 25-letniici mamine smrti 10.000; M. Žerjal
10.000 lir.
Nabirka za katoliški tisk na Tržaškem:
Barkovlje 26.800 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Alojzija Andlovič ob poroki vnukinje Alojzije 5.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: cerkveni pevski zbor 5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: družina Lipamje-čač namesto cvetja pok. Olgi Metlika 3.000; ibrat Silvester v 'Spomin v Argentini umrlega Franceta Ražem 5.000; ob krstu Nadje Renčelj 5.000 lir.
Za Baragov dom in cerkev v Ricmanjih: družina iz Ricmanj 15.000; družina Švara iz Loga ab pogrebu očeta Jakoba 20.000; Vera Turk, Trst, v spomin p. Gabrijela
10.000 lir.
Za novo cerkev v Domju: v spomin p. Gabrijela Česnik 'njegovi bivši učenci in učiteljica v Domju 10.000; družina Malalan, Dom jo, 5.000 ,lir.
Za cerkev v Bogdancih: E. F. 1.000 Mr.
Za barkovljanski cerkveni tlak: v spomin p. Gabrijela N. N. 5.000; G. J. 500; N. N. 5.000 lir.
Nabirka za katoliški tisk na Goriškem: Jazbine 5.500; Štaverjian 25.500; Rupa-Peč 65.500; Mavhiinje 10.000; Revma 7.800 lir in 20 dolarjev.
Za cerkev na Opčinah: N. N. v spomin p. Gabrijela 5.000; Josdip Škabar 20.000; V nabiralniku 8.000; Francka Peršič 10.000; N. N. oib obletnici moža m očeta 5.000; N. N. v spomin sina Dušana 10.000; Kariž Justina 5.000; Kokošar, Šufoer, Stojkovič in Bardaro 13.000; botri in starši Kralj-Trampuž 8.500; družina škeriavaj 10.000 lir.
Za cerkvico na Banah: Križmančič Karmela 3.000; Karolina Farhiga 10.000; Marija Hollstein-Dolenc 5.000; N. N. 10.000; Ema Framlkoivtič 2.000; Marija, Trebče, 1.000 lir.
Za cerkvico pri Ferlugah: Feriuga-Pi-ščanc Olga 2.000; Anica Fenluga 2.000; družine Bellafontana 5.000; verniki 10.500 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše nepozabne
Ljube Čuk
se iskreno zahvaljujemo župniku slovenske župnije msgr. Francu Močniku za pogrebno mašo na pokopališču in besede tolažbe, darovalcem cvetja in vsem, ki so s svojo udeležbo počastili spomin pokojnice.
Gorica, 26. februarja 1973
Družine Čuk, Bregant in Hrovatih
Sv. maša ob osmini pogreba bo v cerkvi sv. Ivana v ponedeljek 5. marca ob 19,30.
Prosvetno društvo »Podgora« priredi v soboto 3. marca od 20h v župnijski dvorani
VESELO PUSTOVANJE
Sledila bo v nedeljo povorka z alegoričnim vozom skozi vas zaključkom v Katoliškem domu na »Podgorski ohceti«.
Delovanje goriškega občinskega sveta