XI. letnik.
VE-rare«	■- ~
V Gorici, dne 22. jamivarjn I DOS.
4. številka.
Izhaja vsaki Coli Ick ub 11. tu i dopoldne. Kokopisi se ne via-čajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša ja celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije ti K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. štev. 7
ifnorsk
m
. rl6illiii
’9r~
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Oorlci, Semeniška ulica š. 1 (i Posamezne Številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 ✓
vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10'vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici,
Tiska ,.Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) r Gorici.
Kaj hočejo liberalci?
Znano jf1, da so Irarnasoni »li „troi-maurerji" najzagrizenejši sovražniki katoliške cerkve, papeža, škofov in duhovščine. Njih smoter ali namen je namreč mesto ruzodet« vere vpeljati med ljudstvo neko človečanstvo (humaniteto), in je kolikor toliko srečno storiti le na lem svetu, ker, po njih mnenju, posmrtnega življenja ni.
Ker jim je pa v dosego tega svojega namena največja ovira katoliška duhovščina, zato so sklenili vpljiv in moč le to na vsaki način vničiti. Niihove na-merp razkriva francoski časnik ,.Libre Parole11, kakor beremo v „Katol. Obzor-niku“ s temi le podatki:
Masoni so dali za svoje člane novo navodilo, čegar vsebina jo bila le la: „Kažite zlorabo verskega fanatizma, odkrivajte n. pake duhovnikov! Vsi bratje in sestre, bodite kakoršnega koli stanu, ste dolžni objaviti vse napake in prestopke duhovščine, da se ti niči njih avktoriteta, (veljava). Splošna dolžnost je bojevati se zoper menihe, izvojevaii konec vsem samostanom, moškim in ženskim. Sodruge nujno prosimo, da so pouče o pridigah ; kar je v njih imenitnega, naj si zabeležijo ter pošljejo vodstvu, da more to nastopati zoper duhovščino. Vsega priporočila vredno je, z vso silo delati na to, da se zmanjša spoštovanje pred redovniki. Na deželi, kjer je lahko priti v dotiko z duhovščino, bi bilo vrlo dobro zapeljati duhovnika v kako neprevidnost ali neumnost, potem to naznaniti vodstvu, da se objavi in razširi po časnikih. Tudi je zelo dobro, če mogoče, zaupno in previdno zapeljati duhovnika, da pred pričami ztbavlja zoper vlado, nje zastopnike, konstitucijo, zakone... To se lahko potem izvrstno porabi 1
K temu pripominja „Kat. Obzornik":
Ne moremo presoditi, je li bil ta akt francoskega ('asnika avtentičen (resničen) ali ne — dogodki zadnjega leta
LISTEK.
Pogodba med zakonskima.
Izvrstna in čedna ženica je bila Božjakova Nana, le malo prestroga s svojim Tonetom. Znala pa je Nana tudi vladati v hiši. Njen jarem jo bil lahak in sladak. Nana je bila namreč priliznjenka, in se je znala tako smukati okoli m"ža, da je ugodil slednji njeni želji. Ako je namreč Nana rekla : ,.Ti možiček, ko hi ti še to in ono opustil, jaz sama ne vem, kako bi te potem rada imela". In luko' je Tone odgovoril: „L]uba moja, kedaj sem že hotel to storiti, pa sem vselej zopet pozabil; ravno prav, da si me na to opomnila !“
Tako je Nana svojega Toneta marsičesa odvadila, n. pr.: Tone ni pokušal več žganja, tudi piva in vina ne, ni šel nikdar več v krčmo, prodni je svojo lovsko puško, vrgel karto na ogenj, ni pljuval več po tleh itd. Tone že ni več vedel, česa naj ga žena še odvadi. I, seveda, jesti 1 In Tone hi jt dnot-tavno rekel: „Kedaj sem že hotel to storiti11. A jed mu je žena še privoščila l‘ač pa je nek^j drugega že dolgo po strani gledala
na Francoskem vsekako pričajo, da so se masoni leta in leta ravnali po takih pravilih, naj so pisana ali ne.
K temu pristavljamo pa tudi mi: Dogodki zadnjih časov tudi pri nas pričajo, da so masoni in njih podrepniki, liberalci, po teh navodilih urejevali svoje delovanje in časnike.
Nečemo tu popisovati, kako so si francoski masoni in liberalci pot gladili, da naskočijo kongrepacijske ali redovniške trdnjave in jih porušijo, kako so se izmišljali grozovitosti in nesramnosti redovniških ospb, kako so jih potem to-žarili, mučili in v ječe vlačili — saj je vse to vsem več ali manj znano.
Obrnili hočemo pozornost naših čitateljčv le na dogodke, ki se pri nas, pred našimi očmi vršijo.
Kako pišejo naši „nnprednjaški11 listi o naših duhovnikih? Zmerjajo jih kot fanatiki1, posvečene barabe, pope, derviše, celoto, nevedneže, pobožne laž-nike, pijance, nečistnike, sleparje, zapeljivce, lopove i. t. d. Razkrivajo njihove napake, katere si večinoma izmišljujejo, in jih potem s slastjo med ljudstvom širijo. Njih najeti ogleduhi pazijo na vsako besedico dušnih pastirjev, ki jo izgovorijo v kaki družbi, posebno pa v cerkvi, in ki ni njim po godu. O, s kakim veseljem in s kako škodoželjnostjo potem objavijo v svojih predalih tak grozoviti zločin ! Tudi misi jonarjem ne prizanašajo. Povsod jih zalezujejo : na altarju, prižnici in v spovednici.
Da, še celo menihi, kapucini in frančiškani so jim na poti. Tudi te zaničujejo in sramotijo kot lenuhe in požeruhe, ki Bogu čas kradejo in le jedo in pijejo, pa nič ne delajo. In zakaj vse to ? Zarad tega — celemu svetu odkritosrčno pripoznajmo — je izjavil eden prvakov naših liberalcev, ker ena glavnih točk delovanja narodno napredne stranke teži na to, da se veljavnost duhovstva med priprostim našim narodom izpodkopuje in premišljeno izpodnese.
Kako pa se duhovnikova veljava
Tonetovo pipo in tobačni mehur. A Tonetu je bila pipa nad vse.
Za vsa namigavanja boljše polovice jo imel gluha ušesa, ni je hotel razumeti.
Nekega dne pa je bila žena nad vse prijazna ž njim, in Tone je v naprej vohal nevarnost.
„Ti Tone", pravi žena, „tako si bled, ali ti ni dobro?11
,.Še nikdar nisem bil tako čil in zdrav kakor ravno danes", odgovori Tone.
„Ali tvoja barva, tvoja barva! — Cele noči ne morem spati. — Vedno se mi zdi, da postaneš jetičen— Tako Nana.
,.Nana, nisem hotel dozdaj nič reči, ali ti si postala tako bleda in rumena, noč in dan me skrbi, da ti pomanjkuje krvi; hotel sem že iti na božjo pot, da mi rosno ne oboliš11, odreže se Tone.
Zena je ostrmela, takega vgovora še ni tula iz moževih ust. Po kraikem molku prične zopet Nana :
,.Ti mož, j»z imam eno prošnjo, ti mi jo gotovo ne odbiješ l*1
,.Prav gotovo ne“, odvrne Tone, ,,a tudi jaz imam prošnjo, katero mi moraš izpolniti-.
„Razume se, tu je moja roka !" pritrdi žena.
zatre? Vzbuja so sovraštvo in zaničevanje do duhovnikov in sicer namenoma. Vprašamo, ali se to ne godi akoro v vsaki številki naših „naprednjaških" listov ?
Naši liberalci pravijo, da pišejo le proti duhovnikom-politikom. Mi pa vidimo, da njih delovanje je naperjeno ne le proti duhovnikom-politikom, ampak proti duhovstvu v obče* in proti katoliški cerkvi in veri. Navodilo, katero so izdali masoni, vestno izvršujejo tudi naši liberalci.
Katoliško društvo detoljubov v Gorici.
Misel o slovenskem sirotišču.
Vsled resolucije, ki jo je sklenil občni zbor »Slovenskega katoliškega delavskega društva11 dne 8. dec. m. I., oživelo je tudi zanimanje za „Katoliško društvo detoljubov1. Misel o u-itanovitvi slovenskega sirotišča v Gorici je vžgala med ljudstvom novo navdušenje. Toda priznati moramo, da jo delo, za katero smo začeli agitacijo, v resnici veliko in težavno. Izvršiti se ga pač ne more v enom letu, niti v dveh! Začeto delo zahteva truda, požrtovalnosti in časal To se je tudi na občnem zboru povaarjalo, kajti žrtve, ki jih goriški Slovenci prinašajo, so že dosedaj ogromne. Nova misel o slovenskem sirotišču naj bi vzbudila novo požrtovalnost za to društvo, naj bi pa oh enem podvojila požrtovalnost za „Šolski Dom“ in „Aloj-zijevišče11.
Da bi se zanimanje za to društvo vedno bolj širilo, in da bi misel o slovenskem sirotišču vedno bolj zorela, podati hočemo cenjenim čitateljem nekaj glavnih pojasnil glede »Katoliškega društva detoljubov11.
Kdo more biti ud društva?
Ud temu društvu je lahko vsak katoličan brez razločka starosti ali spola, kateri v prospeh društvenih namenov:
Ako jaz spolnim tvojo prošnjo, spolniš tudi ti mojo, kaj ne ?“ vpraša mož. „Prisežem 1“ potrdi žena.
,.No, kaj pa hočeš od mene11, vpraša
Tone.
„Tone“, pravi priliznjeno žena, „kaj ne da mi izročiš tvojo pipo in mehur in vse drugo — jaz se tako bojim, da postaneš jetičen11.
„0 srčno rad, Nanica, zakaj mi nisi že poprej rekla11.
„In ne bodeš več kadil?“
,.Niti dima ne napravim", odgovori
Tone.
„Si že priden mož!'1 „A tudi ti si pridna žena‘, prilizoval se je Tone. „in gotovo mi izročiš tvojo kavo, sladkor in vse drugo priprave za kavo — glej kava zastruplja kri, in vedno se bojim, da dobiš bledico".
Žena je zarudela. Trenotek je obstala, a takoj z veliko naglico odgovorila. „Srčno rada, Tone !“
„ln ne pokušaš več kave?" vpraša
Tone.
„Tudi kapljice ne!“ odvrne žena. Pogodba je bila sklenjena. Nana je vzela moževo pipo in tobak ter ju zu-klenila v omaro. Ravno tako je storil mož a posodami za kavo.
1. Vsak dan moli molitvico: „Teb» o Jezus, prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, katere si odkupil se svojo d rago krvjo1* in potem jedno „Češčena Marijo11 s pristavkom: „0 Marija, pribežališče grešnikov in Ti sveti rednik Jožef, prosita za krščansko m la din o11.
2. Plača v društvene namene vsaj 2 vin. na teden, ali če to ni mogoče, vsaj na mesec 4 vin.
Od tega časa, ko katoličan spolnuje ta dvojni namen, velja za pravega uda in se udeležuje duhovnih milosti in odpustkov. Zapisovanje imen ni strogo potrebno. Svoj pristop k društvu lahko naznanimo ali naravnost društvenemu predstojništvu ali škofijskemu volitelju ali za to pooblaščenim prijateljem tega društva.
Kdo vodi društvo ?
V	Solnogradu je vsled pravil kne-zoškolijski ordinarijat odločil šest gospodov, ki so se združili v odbor in vodijo društvo za celo Avstrijo. Po drugih škofijah so odločene pripravne osebe za vodstvo društva, ki skrbijo za vse, kar je društvu v prospeh. V ljubljanski škofiji je v ta namen odločen g. spiritual Mihael Bulovec, v Mariboru g. Matej Srakel, v Celovcu g. prof. Jan. Huter, v Gorici g. dr. Andrej Pavlica.
Dohodki, ki se v raznih škofijah naberejo, porabijo se pred vsem v ravno teh škofijah v prospeh društvenih namenov. Ravno to velja za večje ustanove, zapuščine ali darila, ki pripadejo tje, kakor so namenjene. „ Katoliško društvo detoljubov" je pri vladi priznano društvo in ima pravico dedovati.
(Dalje pride.)
Politični pregled.
Državni zbor. — Tako dolge seje, kakor je bila zadnja seja posl. zbornice, ki je trajala 54 ur, naš parlament še ni do-
Od tedaj so nastopili žalostni časi za oba. Oba sta hudo pogrešala svoje srčno tolažilo. Po dveh dneh bi se bila oba rada skesala, a noben ni hotel pričeti. Po preteku jednega tedna so pri obeh vtihnile prijazne besede, za na-daljna dva dni, sploh nista več spregovorila. Gledala sta se kakor strupeni kači. Po štirinajstih dneh pa se sploh nista več pogledala. Tone je predstavlial pepelnično sredo, žPna pa veliki teden.
Slednjič je Tonetu vsa stvar postala preneumna. Zinislil si je zvijačo. Nekega dne, ko sla oba, seveda molče, sedela v kuhinji, neankrat Tone vstane, gre v sobo in se vrne z vso pripravo za kavo. Žena ga je debelo glodala, ali Tone ni spregovoril besedice. Zikuril je na ognjišču in začel žgati kavo. Ko pa je Tone pristavil še mleko k ognju, zavpije žena:
„Kaj pa delaš?"
„Kavo pripravljam".
„Za koga?"
„Za-se; ti itak ne smeš piti".
„Ti tudi ne".
„0, kaj pa še ! Meni je prepovedano le kaditi".
Oba sta umolknila. Tone je zmlel kavo, in čez četrt ure se je kava kadila
živel. Zadnja soju poslansko zbornico, ki je pričela v četrtek dne 16. I. ni. oli II. uri predpoludne, trajala je s triurnim presledkom, do V 2 popoludne v soboto. Ce je že devetorica čeških radikalcev in čeških agrarcev bila v stanu vstrajati toliko časa, koliko časa bi pa še le vztrajali vsi češki poslanci, ako bi se hotelo premagati njih obstrukcijo s tern, da bi se jih hotelo utruditi, kar se je hotelo doseči in se je tudi deloma doseglo nasproti zgoraj omenjeni devetorici. Poleg tega je Ireba še opomniti, da je imela omenjena devetorica le devetnajst nujnih predlogov na razpolaganje in da ni mogla več priti do drugih, kjer je za vsak nujni predlog potreba dvajset podpisov, a jih devetorica toliko ni mogla spraviti skupaj, ker so Mladočehi sklenili, da zaustavijo obstrukcijo glede prve točke dnevnega reda, namreč gled6 bruseljske pogodbe. Ako bi tega ne bilo, potem bi tudi nujnih predlogov ne zmanjkalo in tako bi obstrukcija trajala lahko mesece in mesece, predno bi zamogla zbornica po določilih sedanjega državnoiborskoga opravilnika priti do razpra\e prvo točke dnevnega roda Iz tega je razvidno, kako potrebna, je preosnova državnozborskega opra-
- vilnika, ako se noče še nadalje pustiti, da vsaka še tako majhna peščica poslancev onemogoči parlamentarno' dedovanje.	‘
Torej posrečilo se je vendarle spraviti v soboto prvo branje zakonskega načrta glede bruseljske sladkorne pogodbe pod streho ter ji zbrati posebni odsek, kateri ima nalogo, da se o tem predmetu posvetuje ter o njem poroča zbornici v jedni prihodnjih sej. Jutri ob
11.	uri predpoludne ima poslanska zbornica zopet svojo sejo.
Avstro-ogerska nagodba. — V petkovi seji je ministrski predsednik dr. Korber površno označil razne točke in zakonske načrte, katere obsega r .godba med obema državnima polovicama, ki se je sklenila dne Sl. decembra 1902. Obris teh točk in zakonskih načrtov, katerega je podal dr. Korber poslanski zbornici, je napravil na poslance že precej ugoden utis in se že danes od raznih strani priznava, da je dr. Kčrber v resnici znal med nagodbenimi pogajanji, braniti koristi tostranske državne polovice. Sedanja nagodba, ki bode trajala 10 let, obsega marsikaj dobrega zs našo državno polovico, česar se je pogrešalo v poprejšnji nagodbi.
Avstrija iu gibanje ua Balkauu.
— Vsenemški listi so jako oplašeni napram vestem, da Avstrija namerava v najkrajšem času s svojimi četami zasesti SandžaV>Novibazar in tudi pokrajino dn Mitroviče. V slučaju, da se spomladi prično novi nemiri v Macedoniji, bi bila Avstrija, kakor zatrjujejo merodajni krogi, po berolinski pogodbi v to opravičena, ker bi se bilo bati, da ue vstaja ne razširi v okupirane dežele. Vsenemci pa slutijo, da tiči za to namero Rusija, ki hoče okrepiti slovanski živelj v Avstro-Ogrski in s tem doseči, da se Bosna in Hercegovina priklopita naši državi. Vsenemci kričč, da se tako namerava pomnožiti moč Slovanov v državi. Besnica pri tem je, da Busija in Avstrija bodeta napram macedonskim homatijam edini in če treba odločno postopali. Politiki spravljajo s to zadevo tudi v zvezo na-redbo, da se vojaške čete lahko tudi
na mizi in razširjala prijeten duh po kuhinji. Nana je z očmi spremljala kavin dim, oblizavala ustnice in na vse pretege vdihavala kavin duh.
Čez nekaj časa vpraša Tone ^.Hočeš tudi ti škudelico
„0 Bog obvaruj", zastoka žena, se mi prav gnjusi ta rujava voda".
Tone pa je polagoma srkal kavo in cmokal z jezikom. Nana se Je skoraj ni mogla več vzdržati, tako jo je mamil kavin duh. Naenkrat pa vstane in zgine v sobo. Hitro se vrne s pipo in mehurjem. Nabaše pipo, zažge in začne iz nje puhati kakor stur vojak. Sedaj pa je Tone željno požiral tobakov dim. Zeval je kakor riba na suhem.
Nana pa ga vpraša: ,.Hočeš tudi ti jedno nabasati?11
„Lepa hvala“, odvrne Tone, „pri-haja mi slabo, če samo na tobak miRlimu.
Tolika nevarnost za Toneta vsekakor ni bila, pač pa je Nana čutila krta v želodcu. Naenkrat je postala zelena in bleda, pipa ji je padla iz ust, sama pa se je zvrnila po tleh. Hitro skoči mož k njej in jo vzdigne. A ni mogla stati po konci. Tone jo je moral neiti v po-
naslanijo v šolali, in pravijo, da jo za lako pomikanje avstrijsko armado proti jugu žo vso pripravljeno. Vsenemški listi pišejo, da jo grof Lamsdorll radi te^a prišel na Dunaj in se skliceval na neko interesno pogodbo radi Balkana moj Avstrijo in Busijo it leta 1897.
Mncedonske razmere. — Bolgarski dopisnik lista ..Kolnische Zei-tung“ je imel te dni pogovor z nekim načelnikom macedonskih ustašev. Ma-cedonec je rekel dopisniku, da ne pričakujejo Maeedonci prav čisto nič od reform, katero je spravila turška vlada na papir. Koj v pomladi se zbero zopet macedonske čete, katerim prihiti na pomoč bolgarski bratje Bolgarski knez je prešibak, da bi zamogel ubraniti to gibanje in gotovo je, da prihiti ustašem na pomoč vsaj jedna tretjina bolgarskih častnikov. V Bolgariji je to dobro znano in zato skrbi že danes Bolgarija, da bode pripravljena na vse slučaje. Iz Carigrada pa se poroča, da je Turčija že sklenila pogodbo za nabavo 300.000 pušk Mauserjevega sistema.
Nemški prestolonaslednik seje 15. l. m. odpeljal v Petrograd. Namen potovanja ni znan.
Tlir&ki sultan v stiski. — Glasom najnovfcjšib poročil iz Carigrada se nahaja turški sultan v precejšnji stiski. Na eni strani zahtevajo od njega temeljitih reform za vijalete v evropski Turčiji, na drugi mu pa primanjkuje ener-žije ter drobiža, da bi izve! vse, kar se zahteva od njega. Diplomatje ga vznemirjajo v enomer, a tudi Seih ul-Islam mu ne da miru. Nedavno je imel ta v državnem svetu vpričo sultana nekako tak-le nagovor: „Kaj naj neki pričakujemo od države, v kateri so prazne džamije, a polne pivnice. Turške žene hodijo na prostem z nezastrtim obrazom, otroke nam vzgajajo nemške in francoske, po največ iz domovine pregnane odgojiteljice, naši častniki in uradniki pa popivajo doma in celo v uradu. Alah je obrnil svoj obraz od nas in od tu do popolnega propada naše domovine je le en korak-1. Te besede so na vse napravile zelo vni-čevalen vtis. Njih prva posledica je znana stroga prepoved pijančevanja. Vsak uradnik, kdor pije v javnem lokalu, izgubi službo. Vsled tega se doma lem bolj pije.
V	svoji veliki stiski se je sultan brzojavno obrnil do kneza Ferdinanda in ga prosil, naj ga ne zapusti. ..Skušajva1*, pravi sultan, „odvrniti katastrofo11, ki preti od skupnih sovražnikov Turčiji in Bolgariji11,
Dopisi.
h Štanjela. — Dne 19. t. m. so bile pri nas občinska volitve. Tacega boja gotovo Štanjpl ne pamti. — V zadnjem času sta se namreč izcimile dre stranki, kobdiUska in šlanjelska. Sporna zadeva je bila ta, da je hotelo dosedanje Starešinstvo imeti skupne vse občinske dohodke, tudi dohodke semnjev v Štanjelu, češ da morajo nositi bolniške stroške skupno, katerih večidel pripade kat. občini Štanjel, naj delijo tudi dohodke vsi enako, t. j. skupno. Zato so štanjelci z Občinarji iz llruševice in Lukovca precej kompaktno nastopili, da bi dobili večino v starešinstvu. Enako so storili Kobdiljci. Volitve so izpadle tako, da je zmagala kobdiljska stranka s po-
steljo. V postelji je vzdihovala in sto-kaln, kakor da so ji bliža zadnja ura. Tone pa je v enomer vpil : „Nana, kuj ti je, kaj ti je. Ali naj grem po zdravnika? Ali hočem poklicati gospoda žup-nika“.
In prišla mu je rešilna misel. Skočil je v kuhinjo in prinesel skledico kave. Strastno je žena posrkala kavo in za nekoliko časa prosila za drugo skledico, in Nana je trdno zaspala. Ko se je po treh urah prebudila, prosila je zopet skledico kave. In ko je še to spila, počutila »e je prav dobro. — Tone pa je šel v kuhinjo in nabasal pipo. Ker je jedna stranka pogodbo prekršila, tudi on ni bil več vezan na njo. Ravno je biliztrkoval prvo pipo, ko je Nana še vsa bleda prišla v kuhinjo. Pogledala sta se in začela glasno smejati.
„To Bva bila dva osla“, zavpila sta oba hkratu.
Nana si je nalila še peto skledico, Tone pa je nabasal drugo pipo. In sklenila ata novo pogodbo, glasom katere je morala NEna vsagi dan izpiti pet skledic kave, Tone pa pet pip izkaditi. In to pogodbo sta tudi zvesto drlala do iau-ti.
močjo Koliolovcov z 10 glasovi proti štanjelsko-liruševški z S glasovi. Ilazpor jo strogo gospodarskega pomenu. Cio vori se o utoku. — Opati jp, da so kol modri možje sporazumejo ter skupno delujejo v splošni blagor občino.
1/ Ceikna. — Zvedeli so gotovo že tudi cenjeni čitatelji „Prim. lista1* o sijujni zmagi krščanske-socijalne stranke v Cerknem na bivših občinskih volitvah. A zanimalo jih bodo gotovo še natančnejšo pojasnilo. Vse je naše — Gorenje župan, Kafol v Buvneh prvi podžupan, Cene, Laurin, Johane mož, Štrukelj, Guštin, Polde itd. starešine, podpisa vešči Andrejc tajnik, Jožetov Peter obhodnik
—	tako se je glasilo iz naprednjaškili grl pred volitvami. In res — volitve so pokazale, da je vse njih, namreč celo starešinstvo z županom vred, ko bi bili njihovi še volilci, ki bi volili lo slavno starešinstvo v megli. A volilci so bili večinoma drugega mnenja. Naprednjakom so škodovali še največ njih agitatorji, ki so natvezovali poštenim volilcem kar cele torbe lažij, ki so so dale pa kar prijemati. Laži o mlekarni, o občinski njivi odpirale so še takim volilcem oči, ki so bili poprej morda s orno-napredno stranko Lep napredek! Napredek bi bil tedaj, če bi znesli volilci svoje krajcarje vsem naprednim oštirjem, ne pa imeli s pomočjo mlekarno in hranilnice lepo pot do varčevanja !
Korajža je upadla naprednjakom in po končanih volitvah v tretjem razredu se kar niso več prikazali na volišče. Kako je vaše prepričanje, slavni naprednjaki?!
Če sle se borili za poštena načela, zakaj se niste pokazali, dasi v manjšini?! Čakali ste seveda le, če vam pojdejo naši pošteni možje na limance, a vaš up je šel po vodi, le jadrajte za njim!
Sicer pa naprednjaki še stoje. Spomladi bodo nove volitve vsled rekurza, ki ga napravijo na kitajskega cesarja. Načrt volitvam je ta: 20 naših mož se zapre v krčmo pri Zlatorogu, 20 k Žvanu na Želinu, ‘20 k Škodniku na Reki, 20 k Mihu v Stopniku. Ostane še 19 klerikalne večine. Tem sprosimo pri generalnem pokrovitelju naše stranke krvavo grižo za volilni dan. Moralna zmaga bo tedaj na-prednjaška.	Naprednjak.
Šebrelje. — Bralno društvo, ki je skoraj bilo zaspalo, se je začelo zopet oživljati. Zanimati so se začeli zanje posebno naši ukaželjni mladeniči, ki se radi zbirajo v bralni sobi in čitajo razne društvene časopise. Lahko so v tem oziru Šebreljci v vzgled mnogim drugim hribovskim vasem, kjer se kmetje in zlasti mladi ljudje vse premalo izobražujejo v tudi kmetom koristnih in potrebnih rečeh. Živeli vrli društveniki!
Iz baške doline. — V nekaterih vaseh v naši dolini vlada popolna prostost, tako tudi na Grahovem. Tam so nekateri liberalni mogočneži neomejeni vladarji, ki ljudi tlačijo v svoj libeialni „žakelj“. 'lam vlada prostost prav po liberalnem receptu. Po gostilnah, v katerih „Sočaa in „Primorec“ okufujeta zrak, je na steni sicer nabit policijski red, a se sploh ne spolnjuje. Prav mnogokrat rajajo do belega dne, domov pa se vračajo s krvavimi glavami. Mladini pa se s tem daje priliko, da zapravlja zdravje in denar. Za enkrat pribijemo samo dejstvo, potem pa potrkamo na druga vrata.
V	Nemškem Rutu so dobili lepo podporo za cesto; grožnja dobroznanega gospoda se ni izpolnila.
Na Grahovem nekdo ne more spali, ker ga straši množica „Prim. L “, ki so se po novem letu nakopičili na grahovski pošti. Pravijo, da jih hodi po noči preštevat, a vsaka pošla jih prinese več. Potem se pa celi teden za brado drži.
Iz Bade pri Sv. Luciji. — Danes, 19. t. m., začela se nam je izpolnjevati dolgoletna, vroča želja, začela se je delati od vseh nas toliko zaželjena cesla ob reki Bači od tukaj do Podmelca. Ta cesta bo neprecenljva dobrota za vse kraje ob Baški dolini. In tej je od ne-kedaj nasprotoval Tolmin, in sedanji državni poslanec g. Oskar Gabršček bi nam jo še zdaj rad vzel, ko bi mogel.
In vendar so se našli mej nami taki, ki so hoteli, naj ga volimo za poslanca t
—	Toliko bolj pa se je za njo potegoval naš dični državni in deželni poslanec dr. Gregi rčič. Bodi mu za to od vseh nas prisrčna zahvala! — Ker mora biti nova cesta dodelanu do konca maja, delalo bo vsaki dan ogromno število delavcev. Že brž k začetku dela seje oglasilo krdelo hrvatov tam od Reke. Si-
romaki so komaj čakali, da so prijeli za pikom* in drugo orodje. Naša Bača pU se zdaj povzdigne, hi rekel, do svetovne veljave Imeli bomo po eni strani prekrasno novo cesto, po drugi železnico, v sredi mej obema bo tekla, kakor do zdaj, reka Bača, a v bližini bo velika železniška postaja. Kdor se ne bo hotel poslužiti ceste ali železnice, bo pa lahko plaval po Bači do postajo Upamo, da bo zanaprej reka Bača tudi bolj pametna, da bo bolj spodobno tekla, ker se bo bala nove ceste in železnice, kajti do zdaj je razrivala in trgala našo lepo dolinico, kakor je le sama hotela. V družbi lakih dveh cest bo morala biti bolj pametna in spodobna.
Iz baške doline. — Boj pijančevanju, mora biti geslo domoljubov. Želeti je, da se la nekrvavi boj nadaljuje tudi v bodoče, da ljudstvo spozna, kateri je njegov najhujši sovražnik, ki hoče pogoltnili vero in narodnost. Nadaljevati morale la boj, dokler Vaš glas ne dosože najskrivnejše gorsko koče, da se zdrami vse, kar še ni izgubljenega. Pobližnja opazovanja kažejo, da se je že globoko zajedla ta kuga sedanjega časn. Res prepotreben je hoj proti pijančevanju, so-sebno Se proti žganjepitju; katero ne vedno bolj ukorenjuje na kmetih ined gospodarji in delavci. Delavec, ki se vda žganju, svoja najboljša leta zapravi; ves svoj zaslužek porabi za žganje, na stare dni pa ga mora občina rediti. Sproti zapravlja kar zasluži, pride bolezen, je pa kmetu v nadlego. Naš kmetovalec prodaja v jeseni žganje, liter po 80 kr., dočim ga spomladi zopet kupuje, toda ne več po 80 liter, marveč po 1.20 gl. in še dražje. Iz tega se tudi razvidi, kako velike dobičke imajo nekateri prekupčevalci. To je tudi uzrok, da se v nekaterih krajih tako množijo zakotne žganjarije. Vem namreč za kraj, kjer imajo skoraj v vsaki hiši „šnops“. Ali naj se potemtakem ne množi pijančevanje. Ako človek zaide v kako tako ,.bajto“, mora misliti, da je v peklu. Tu (uje strašno preklinjevati duhovnike, vero, narodnost itd. Zadnji čas pa se žal tudi opazuje, da so poleg možkih začele pi-jančevati tudi ženske. Grd je pijanec, a še desetkrat ostudnejša je pijanka. Pijančevanje, posebno žganjepitje, se je po nekaterih krajih že tako vdomačilo, da ljudje niti ne vedo, kakošno škodo napravlja žganje. Zatorej le nadaljujte boj, neis-prosen boj proti pijančevanju. Uspeh se mora pokaznti, ako ravno ne tako hitro. Ako rešite le enega moža, le enega mla* deniča, izmed sto, bodite zadovoljni. Zato e vedno naprej I
Iz Krejske občine. — Hvala Bogu dokončali smo sv. misijon. Hvala našemu č. g. vikariju, ki nam je oskrbel sv. misijon, hvala gg misijonarjem in sosednim duhovnikom, ki so se trudili na prižnici in v spovednici. Udeležilo se je milotfii sv. misijona vse ljudstvo, izvzemši nekatere zaslepljence. Med temi je tudi stara ženica, ki je tesno združena s Andrejcem t<*r posebno goreče prebira uma*-zanega „Primorca“. Ob minoiih državno-in deželno-zborskih kakor tudi občinskih volitvah napenjali so naprednjaki vs^ sile da zmagajo A ob misijonu pa jih je zapustila vsa gorečnost. Mi pa zanje molimo, da jim Bog odpre oči.
Iz Idrijske doline. — Nad dvajset let je minulo, odkar smo mi gornji Idrijčani vložili prve prošnje na državni in deželni zbor, visoko vlado ter cestni odbor kanalski za novo cestno zvezo naših občin s Gorico. Ali še le sedaj so se spomnili tudi nas, ter je visoka vlada prevzela 80% stroškov za novo cesto od Vrhovljega proti Kobališču na Marijino Celje — Kostanjevico do Srednjega. Ostale stroške pokrije dežela in prizadete občine. Dosedaj smo morali vse svoje pridelke znosili na hrbtu, in več ko dvajset nesreč se je zgodilo v tem času. Zato pa je med nami veliko veselje, ker se v kratkem času zgradi prepotrebna cesta. Zato se zahvaljujemo slavni vladi, gg. grofu Coronini in dr. Gregorčiču, cestnemu odboru kanalskemu in vsem, ki so pripomogli, da dosežemo prepotrebno cesto Iz rožne doline na Koroškem nam piše naš rojak: Ko so mo poslali iz Gorice sem veselo potoval preko Kranjske na Koroško. Toda tam so mi hitro dali „marš-ruto“, ker so me takoj spoznali, da sem liberalec in se rad tudi polažem. Nihče me ni prijazno pozdravil, vsi so me srpo gledali Ge me je pa kdo v roke dobil, me je tako premikastil, da so mi vsa rebra pokala. Kaj sem pač hotel, kot pobrati pol nazaj v „Goricou. Ko pa sem se vračal, glej so ■e ie norčevali z menoj in vpili; Z
Bogom ..Primorec1*, srečno so vrni k tvojemu duševnemu očetu, k nuni so ne povrneš več, med miini /.h lažnjive ,.1’ri-morce'* ni prostoru In /iilostcm sem se zopet vrnil v gosposko ulico. — Tu vse mrgoli delavcev pri kopanju predora skozi Karavanke. Mulo katera nedelja pa mine, da orožniki ne bi imeli opraviti z delavci. Pretep za pretepom se vrsti po krčmah Tudi poboji so se že dogodili. In vse to izvira iz pijanosti. Nespametni delavci svoje krvavo zaslužene novce zapravljajo po barakah, v pijanosti pa pridejo z postavo navzkriž Delavci so iz vseh krajev. Mnogo je Macedoncev in zelo veliko Hrvatov Bog z Vami!
Novice.
Naročnikom. — Kdor nam današnje številke ne vrne, smatrali ga bodemo naročnikom. Kdor noče biti naročnik, naj današnjo številko zavrne. Prosimo tudi cenj. naročnike, da nam naročnino takoj pošljejo, da ne bo opominjanja pa tudi zamere.
Imenovanje. — Avskultant pri tukajšnjem okrožnem sodišču g. dr. Franc Bressan je imenovan za koncepista v železniškem minislerstvu.
Poroka. — Dne 12. t. m. se je poročil gospod Anton Černe, sin to-majskega župana in občinski tajnik v Tomaju, z gospodično Ljubico Mahnič, nečakinjo milost, krškega škofa dr Antona Mahniča. Poroka je bila v Krku. Naše najprisrčnejše čestitke!
Za Alojzijevifiče so darovali: gosp. Donat Premrou iz Cerkna 50 K; preč. g. Fr. Marinič 30 K; preč. g Iv. Wester 10 K; Božidar Vesel 10 K; g. Anton Manzini, vikarij v Slaremselu, 5 K
Bog plati!
Za slovensko siroti&če v Gorici.
—	Za ^Katoliško društvo detoljubov" oziroma za slovensko sirotišče so darovali: P. n.: Božidar Petrevčič iz Cerkna 10 K, katere je prejela uprava „Prim. Lista", Terezija Jalen 1 K, Terezija Gej 1 K, Alojzija Zavnik 1 K, Josip Medvešček 40 v, Marija Medvešček 40 v, Katarina Novič 20 v, Ivan Bajt krojač 1 K, Josip Komel iz Šempasa št. 45 1 K, Ivan Bednarik 1 K, tvrdka Ivan Drufovka 5 K.
Razprodaja knjige: „Soc. vprašanje" je vrgla še 5 K.
Bog obudi mnogo dobrotnikov ter jim obilo poplačaj!
Za zastavo „Slov. kat. delavskega društva" v Gorici. — P. n.: Josip Soban 1 K, Jos. Pavlica, župan. 2 K, Ivan Leon 60 v.
Delavski vinar. — „Nekdo“ nam je poslal za „Slov. kat. del. društvo" 5 K. Srčna hvala!
Za „Šolski Doin“ je prejela uprava „Prim. Lista: Anton MAnzini, vikar v Slaremselu 6 K; Ivan Košir v Oblokah 5 K.
Slovenska Čtaluica v Gorici naznanja častitim p. n. članom kakor tudi vabljenim neudom, da priredi odbor v tekoči predpustni dobi 3 plesne vaje ob sobotah (začetek ob 8. uri zvečer) in običajni veliki ples zadnjo predpustno nedeljo 22. febr t. I. — Prva plesna vaja je bila dne 17. t. m.; naslednjim plesnim vajam pa iz različnih ozirov dnevi še niso določeni, ampak se bodo določili dogovorno z udeleženci prve vaje dne 17. t. m. Pri plesnih vajah se bo sviralo na klavir ; pri velikem plesu sviral bode vojaški orkester. Za veliki ples izidejo posebna vabila.
C. kr. kmetijska družba. — V nedeljo se je vršila v novih prostorih c. kr. kmetijske družbe goriške dopolnilna volitev petih odbornikov v centralni odbor in sicer za skupino mesta Gorice in za goriški sodni okraj. Izvoljeni so bili gg.: Prof. Čebular, Jakončič Anton, Klančič Anton, Mervič in dr. Tuma. Do-sedaj so bili iz te skupine voljeni samo Italijani.
Razširjenje artilerijske vojašnice. Artilerijska vojašnica se razširi še zaje-denkrat tohko, kakor je sedaj. Vanjo hočejo spraviti vse štiri tu • nahajajoče se baterije, ki se s čaBoma pomnože še za dve.
Družba sv. Mohorja. — Bliža se čas, ko bo treba odposlati udnino za družbo sv. Mohorja v Celovec. Prosimo vse dosedanje ude, naj zvesti ostanejo in naj poskrbijo, da še drugi pristopijo. Udnina iznaša 2 K na leto. V Gorici se udnina plačuje pri g. cerkovniku Jos. C1 g o n u v stolni cerkvi.
Porotne obravnave. — 3. lebruv. proli Petru Fakin in Porselli radi tatvine: t lebr proti Mile Mesiču radi tatvine in Karolu Miheliču radi posiljenja; 5 lebr. proli Ant. Čibeju radi težke telesne poškodbe; 6. febr. proti Battistella radi umora; 7. lebr. proli Ivanu Škrku radi umora ije bil že obsojen v Trstu, in sicer na smrt); 9. febr. proti Debiasiju radi tatvine; 10. febr. proti Val. Mišigoju radi uboja; II. febr. proti dr. Bojcu radi žaljenja časti potom tiska; 12. febr. proti Belletiju radi ponarejanja denarja; 13. lebr. proti Jož. Pontoniju radi žaljenja časti potom tiska in proti Jož. Boju radi posilstva.
Poslopje uekdapje okr. sodnije v Gorici se podira. Sedanji lastnik je hotel poslopje predelati, ali pri popravljanju so jemali kamenje iz tal ter raz-devali spodnja okna. To pa je provzro* čilo, da se je začela stena v ulici sv. Antona nasproti Kopačevi hiši izbočevati ter je v torek nastala velika nevarnost, da se posuje cela nekdanja „pretura." Delavci so zbežali, potem pa so podprli poslopje ter zaprli promet po ulici Sv. Antona in po ulici Croce. Zdaj se hiša podira.
Opeka mu je padla ua glavo.
— Ivan Sardon iz Orehovelj, stanujoč na goriškem gradu, opravlja težaška dela pri popravljanju neke hiše v Glediški ulici.
— V četrtek je vzdigaval opeko. Pri tej priliki pa mu je padel z visočine kos opeke na glavo ter ga tako močno ranil, da so ga morali koj spremiti v bolnišnico.
Kmetijski shod v Prvačlni obnesel se je prošlo nedeljo prav veličastna Okoli 400 kmetovalcev napolnilo je veliko šolsko sobo in šolski hodnik prav do zadnjega kotička. Potovalni učitelj Ant. Štrekelj govoril je, kako je treba vzgojiti vinograd z amerikanskimi trtami, šibal je pogreške, ki se delajo po Vipavskem v tem pogledu ter odgovarjal na različna stavljena vprašanja. Za njim je govoril vodja kmetijske šole g. Dominko o namenu in vredbi novaga vinarskega društva. Udeleženci so poslušali z največjim zanimanjem te govore ter prosili govornika, naj bi prišla pogostoma med nje-
Kmetjlski shodi. — Kakor v Prvačini imel bode potovalni učitelj Anton Štrekelj shode tudi po druzih krajih. Prihodnji takov shod bode v nedeljo v Velikih Žabljah po občnem zboru tamošnjega vinarskega in sadjarskega društva. Govor bode o brezobrestnih posojilih ter o našem sadjarstvu. Naslednji dan, v pondeljek 26. t. m. razkazoval bode g. Štrekelj na društvenem zemljišču v Dobravljah, praktično kako je napraviti sadovnjak. Naslednjo nedeljo, t. j. 1. februarja bode shod v Št. Ferjanu, a na svečnico v Rihenbergu.
Vipavska železnica. — V kratkem dobimo na vipavski železnici še jeden tretji vlak, ki bode odhajal iz Gorice v Ajdovščino okolu poludne.
Bohinjska železnica. — V torek so dovršili politični obhod bohinjske železnice od Podbrda do Št. Petra. Postaja pri Sv. Luciji se bode imenovala Sv. Lu-cija-Tolmin in kolodvor se pomakne bližje k Sv. Luciji nego je bilo namenjeno v prvotnem načrtu. V soboto je bil politični obhod v Solkanu. Zastopniki občine so zahtevali, naj se v Solkanu napravi postajališče in nakladališče za tovorno blago. To zahtevo je tudi podpiral zastopnik gozdnega ravnateljstva. Komisija je tudi temu pritrdila, in tako dobi Solkan svojo postajo. Tudi zahtevi občine, naj se že-leznična proga čez državno cesto spelje tako, da ne bo ovirala prometa, je komisija pritrdila. Preložena državna cesta pojde skozi predor pod železnico. Pri Občinah so že začeli delati predor.
Nesreča. — Na Prevalih pod Sv. Goro odpustil je žlajf pri vozu kmeta Zavertanika, ko je vozil drva iz Skalnice. Voli niso mogli voza zadržati in je Za-vertanik prišel pod voz. K 3reči so delavci, vračajoči se s Skalnice, opazili nesrečo, ter ustavili voz in moža rešili gotove smrti. Zavertaniku je kolo pomastilo nogo.
Zgorel je v Gradišču otrok Štefana Klinca, rodom iz Vipulž. Otrok je na ognjišču popolnoma zgorel.
Iz Slapu pri Idriji nam poročajo, da se suuje društvo treznosti. Glavni snovatelj tega društva je baje „2ganjar" na Slapu. Somišljeniki njegovi uvidevajo, daje voda najboljša in najcenejša pijača, ki se prilega posebno suhim ponedeljskim
grlom. Društveni shodi bodo v „bajli“ ob čisti Idrijci
V	Podmelcu je imela kmetijska čitalnica občni zbor. Hud prepir se je vnel radi naprednih časopisov. Nekateri naprednjaki so hoteli, da čitalnica naroči tudi liberalno „So0o". Neki napredni mladenič je predlagal, da bode „stari Jakec" brezplačno napredne liste poso-jeval čitalnici. A dobil je takoj odločen odgovor. Stari Jakec pa naj se raje pripravlja na smrt, namesto da čitalnici vsiljuje svoj napredni gnoj.
Na Ponikvah so pri občinskih volitvah tudi padli liberalci. Ostal je v starešinstvu sam liberalni Podmejer iz Rakovca, ki pa le caplja za drugimi.
Odlikovana orožnika. — V Nabrežini so na slovesen način pripeli orožnikoma stražmojstru Matiji Finderle in četovodji Gotardu Grosu srebrna križca za zasluge. To odlikovanje sta dobila, ker sta pri veliki nesreči v Sesljanu, pri kateri je padlo pet žrtev in orožnik Winkler, ne meneč bo za Bmrtno nevarnost, ne-vmorno delovala, da ni padlo še več žrtev.
Razpis natečaja za en štipendij iz ustanove Franca Ulzmana v letnem znesku 570 K za dijake srednjih ali višjih šol, iz rodbine obitelji ustanoviteljeve, eventueluo za take, ki so pristojni v občini Tomaj, ali v občini Lanišče in končno za dijake tržaške okolice.
Prošnje je predložiti do 16. fe-bruvarja 1903 c. kr. namestništvu v Trstu. Natančnejši podatki se pozvedo na c. kr. namestništvu, na c. kr. okrajnih glavarstvih v Sežani in Kopru, na mestnem magistratu v Trstu, v občinah Tomaj in Lanišče tor od ravnateljstev srednjih šol.
Ptiček v pasti. — ..Edinost" poroča nasledujo mišno dogodbico: V Misličah na Krasu, je bil nekdaj premožen posestnik. Po njegovi smrti sta se dva dediča za premoženje tožarila že 15 let. Bila sta v velikem sovražtvu. Miha Čer-golj stanuje v neposredni bližini male hišice svojega nasprotnika, v kateri pa ne stanuje nihče. Ta hišica je bila pokrita s slamnato streho. Dne 12. t. m. je močno deževalo. Žive duše ni bilo na vasi. Ta priložnost je zelo mikala Mihca, da bi se maščeval. Vzel je sekiro in smuknil je v hišico svojega nasprotnika in hajd na delo. Razsekati je hotel namreč strehi vezi, da bi se sčasoma podrla. Ali nesreča je hoteta drugače. Ko je presekal strešno vez, podrla se je hkrati slamnata streha in pritisnila k tlom maščevalca tako, da ni mogel uiti. Poskušal je sam natihoma popihati, pa ni bilo mogoče, ker je bila teža strehe prevelika. Prisiljen je bil vpiti na pomoč, na kar so pritekli sosedje, ki so z veliko težavo osvobodili vjetega ptička, ki je že precej poškodovan pobral bo v postelj, zapustivši sekiro na mestu nezgode. Ta dogodek je provzročil mnogo smehu ter je dokazal zopet resničnost pregovora, ki pravi; Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
Korak naprej. — Dosedaj je višje dež. sodišče v Trstu v slovenskih pravdah izdajalo nemške ali italijanske izvirne razsodbe, katere je vstričiio spremljal slovenski sprevod. Sedaj pa so na tem višjem deželnem sodišču začeli izvrne razsodbe izdajati v slovenskem jeziku, kar vBakako pomenja korak naprej do enakopravnosti v sodni stroki.
Volitve v Trstu. — Tržaško namestništvo je obvestilo magistrat, da se vrše volitve v mestni in deželni zastop tržaški v aprilu in maju tek. leta. Slovenci so imeli prvi shod v Rokolu.
Grozna nesreča. — V petek je šla Ana Ferhavc, stanujoča v ulici del Rivo št. 12, v novo luko po opravku. Medpo-toma je naletela na nekaj raztrešene kave. Videča druge ženske, ki pobirajo po tleh, se je tudi ona sklonila, ali — zadnjikrat v svojem življenju. Ne pazeča na železniške vozove, katere tam vedno premikajo, je reva prišla pod tak voz, kateri jej je odtrgal obe nogi pod koleT nom. Vsled silnega adtoka krvi je takoj nastopila smrt. Truplo ponesrečenke so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu.
Redar žrtev svoje službe. — V soboto zjutraj ob 6 uri so našli v Lloy-dovem arzenalu v Trstu v stražnici stoječi ob morski obrali, redarja Padovana ležati na tleh brez zavesti. Nastopil je službo o polnoči. Ker je stražnica slabo zavarovana proti zimi in je bilo zelo mraz, zapalil si je okoli 3. ure par kosov sladkega oglja. To ga je omotilo, da je zaspal in zmrznil. Z močnim drgnenjem so ga nekoliko oživili ter ga na to prepeljali v bolniinioo. Upanje je, da ga rešijo.
Nn smrt obsojeni prijet na Reki.
—	Francoskega podaniku Riharda Lu-ciena je prijela reška policija, ker je poskušal ulonvti v neko stanovanje Sedaj se je zanj oglasila pariška policija. Pred meseci je bil Lucien pred pariško vojaško sodnijo obsojen na smrt, a posrečilo se mu je uiti, predno so izvršili obsodbo. Francoska policija ga je zasledovala kot dezerterja. Spdaj bo Lucien izročen svoji domovini, kjer mu bo v kratkem upihnjena Inč življenja. Umevno je, da Lucien nima prav nič domotožja.
Zbornični svetnik ponarejaloc denarja. — Po triletnem iskanju se je laški policiji posrečilo odkriti v Vidmu ponarejalnice denarjev. Doslej so radi tega prijeli 30 oseb, mej njimi je tudi svetnik trgovske zbornice Giorggetti.
Nadobudna mladina. — V petek so dijaki Vil. razreda ljubljanske realke izostali od pouka, ne vedoč, da se aka-demična svoboda začenja še le po maturi.
Po nedolžnem zaprt. — Jakob Avžner je bil 28 let zaprt v Karlavi pri Gradcu. Bil je radi požiga v dosmrtno ječo obsojen, ker ste dve priči krivo prisegli. Lansko leto je nekdo na smrtni postelji pred pričami izrekel, da je bil on tisti požigalec, in da je Jakob Avžner po nedolžnem zaprt.
Pošta In brzojav. — V Avstriji so je 1. 1901 število poštnih uradov pomnožilo od 6805 na 7438. Fošta je imela 13269 milijona pošiljatev. Število brzojavnih postaj se je pomnožilo od 5466 na 5599. Oddanih brzojavk je bilo 164 milijona. Uslužbenega osobja pri poštnih in brzojavnih uradih je bilo koricem 1901 leta 41.248. Pošta in brzojav sta prinesla državi 1961 leta dohodka 111.042 862 K, izdatki pa so znašali 105415.341 K, tako da je bilo dobička 5 627.528 K.
Benetke v nevarnosti. — Pred dnevi je izšla odredba, da se takoj izprazni Markova knjižnica iz palače dožev v Benetkah, ker so se v zidu pokazale nevarne razpokline.
Nemško • nacljoualnl poslanec Schrelter pogorel. — Posl. Schreiter je tožil delavca Miillerja, ker mu je ta nekoč rekel „podel lažnik in obrekovalec". Pri obravnavi v Pragi je Mttller dokazal svojo trditev in bil oproščen. MUllerjeva trditev je torej sodnijsko dokazana.
Zapeljivec in slepar ua kmetijski šoli. — V Plznu imajo nečedno dogodbo. Tam je pomožni učitelj na dekliški šoli Storkan v preiskavi zaradi nenravnih dejanj s šolskimi deklicami. Storkan je pa bil tudi tajnik kmetijske družbe in v vodstvo plzenske kmetijske šole. Kot tak je več let sleparil. Doslej so mu dokazali čez 10.000 kron de-fravdacije.
Zopet lep liberalni mestni poslanec. — „Reichspošta“ je priobčila razkritja o liberalnem dež. poslancu in županu iz Amstettena, Schmidlnu, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v deželni zbor z malo večino. Dolže ga, da je kot mestni župan napravil pobotnice za dela, katera niso bila nikdar izvršena. Deželni odbor je liberalnega županu pozval, da izpovedovalce loži in dokaže svojo nedolžnost.
,,Zlato poljsko Brce“. — Pred nekaj dnevi je umrl kapucin o. Waclav Nowakovski. Bil je izboren redovnik in domoljuben Poljak. Ob poljskem vstanku I. 1864 je padel njegov brat Karol, kije bil slikar, v Roke Rusom. Pater Waclav je rešil brata, da se je preoblekel v njegovo oblačilo, in Karol je ušel v kapucinski kuti. VVaclava pa so gnali v Sibirijo in tam je mesto svojega brata osem let težko delal v rudokopih. Ginljiv zgled bratske ljubezni !
Mrličeva ovadba. — Janez Do-herty stal je v Skigi na Irskem obtožen, da je umoril lastnega sina. Štiri Dehertv se je hotel poročiti z mlado deklico, u lej ženitvi protivil se je sin. Zaradi tega sta se oče in sin sprla in v prepiru je oče ustrelil sina. Pri sodnijski razpravi spovedal je oče, da je z nekim sorodnikom mrtveca hotel nesti z dvorišča v sobo. Pri tem se je pa morilec svojega sina grozno prestrašil, ker je mrtvi sin kazal z roko v nebo, kakor ga bi hotel Bogu tožiti. Sodni dvor ga je obsodil na vislice.
Priporočamo domačo tvrdko 1. Drufovka V Gorici, katera je danes v svoji stroki največja, ter svojim odjemalcem dobro in solidno vstreza. Opozarjamo nadanašuj; oglas na četrti strani
Za km tok čas.
Neohdnčeno pronc. — Neki ljubljanski meščan je pred mnogimi leti.
okoličanski vasi zaklal pre.šicu. Da hi na milnici ne plačal dača, spravil jo meso pod sedež v svoji kočiji ter se prijal v neslr> Med poloma najde sla-regu znanca, v pijanosti hrezzaveslnega ležečega v jarku ler ga poliral na voz Na milnici ga p«/.nik vpraša, jeli nima na vozu kako dacu podvrženo blago. ,0 seveda.“ odgovori meščan, ,.preše imam na vozu, lu zadej je!“ — ,.K«i!‘‘ zavpije paznik, ,.dvonožno prese“? Tako ni še podvrženo dacu. Skrbite le, da jr srečno pripeljete domov11.
Sprememba v žival. — V večji družbi je neki napredni razsvitljenec z vsemi mogoči dokazi potrjeval svojo trditev, da človek se po smrti spremeni v žival. Pošten krščanski obrtnik ga zavrne: „Pa se ne bojite, da poslaneto še enkrat osel?“ — , Ni strahu1, pristavi drugi, ,,kar je kdo že, ni treba šele postati1'.
Tržne cene.
/a 100 kg.
Kava : Santos . .	K	190 - -	do	200 -
Sandomingo		240 —		2150
„ Java . . .		240 -		260' -
„ Portorico .		26' >'	'J	280 -
„ Ceylon . .		320 —	V	360 -
Slakdor ....			,,	89-
Špeh		1>	ItiO —	M	180-
Pelrolij v sodu .	M	32 —		33-
„ „ zaboju .	»	10 50	V	11 -
Maslo surovo . .		170 —		1 ‘JO
„ kuhano .	M	200 —	1)	220- -
Olrobi debele .		10 40		12-
,, drobne . .	»J	10 10		11 —
Turšiča stara . .	))	16-40	J?	17 —
„ nova . .	»	1 :.y—		IG GO
Moka	ogerska:			
št. 0 K 30— št. 1	Ps OC OC o v*		2 K	28 20
,, * „ 27 80, „ 4	, 27	• " 1 »	5 „	26-
Peter Lukman
priporoča slavnemu občin^vlu krojaško delavnico
\ Uorici im Kom,ju št. *.).
jfodrej JVtifculus.
ključavničar v ulici Vetturini št. ti. sprejema vsakovrstna dela po naročbi ter izvršuje ločno po pošteni ceni.
Oznanilo!
Dobro priporočena zavit-rovalnica išče potovalnega zastopnika aa Goriško in Istro. Stalna mesečna plača in visoka proviaija. Prošnje opremljene s. .c n rr ic n / u m vitae'' naj se izvolijo poslati na upravništvo ..Primorskega Listaw v Gorici, v Seme niški ulici hišna številka lO.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v (Jorici ulica Vetturini št. 3.
jlntOR fotz,
klolmčiir in gostilničar v Scmeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže Uidi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
■ ^ H « M • r—« » \ <=> C_D J=3	MT Tovarniška zaloga usnja, tvornica nadplatov, izde-lovalnica jermenov, bičev itd. Glavna zaloga voščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Kupuje surove kože po dnevnih cenah v velikih in majhnih množinah.	1 Ustanovljena teta 1806. JC Telefon Štev. 62. I. DRUFO VKA - GORICA Glavna zaloga in pisarna v Gosposki ulici 3; podruin.: Gorica Raštel 3, Selana, Krmln.	S* CO I f—i CO 1 5? *=* f “ CO f co e. f co
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma‘‘
ZAHVALA.
O priliki prebridke izgube naSega ljubljenega soproga, očela. brata, sina in strica, gospoda
A .7*r-	*	v
nun*«,
posestnika, krčmarja, zldar*kcfja mojstra, podžupana in čitulničnotfa odborniku,
izreka podpisana družina svojo iskreno zalivalo čč. duhovščini solkanski, č. g. vikarju kromberškeinu, č. g. kuratu grgarskemu, čč. oo. frančiškanom na Sv. Gori, dalje gg. pevcem za ginljive žalostinke, sl. županstvu in ,,Čitalnici11 za spremstvo in darovana venca, sorodnikom in ostalim darovateljem krasnih vencev, ter prijateljem in znancem iz Solkana, Kromberga, Ajševice, Grgarja in št. Mavra, ki so spremili ranjkega k večnemu počitku in mu skazali s tem zadnjo čast.
Žalujoča družina Marušič.
V Solkanu, dno 16. jan uvarja 1903
: PETER COTIC
|	čevljarski	mojster
! v Gorici, Gosposka ulica št. 14 priporoča svojo delavnico.
li
Teodor Slabanja, (J
A srebra r, A
^ v Gorici, ulica Morell 12, ^
H priporoča prečast. duhovščini za M M izdelovanje cerkvenih posod in M orodja. Pripravo cerkvenega o- U II rodja olajšuje revnim cerkvam A Ms tem, da daje tudi na obroke. (1 W Obroke si pa preč. p. n. gospod Ji naročevalec sam lahko določi. JJJ
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši) priporoča častili duhovščini in slavnemn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zabojn Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po '/. kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 6 Kg. na vse kraje.
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ7
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl občinstvu v mestu, in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, laslni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne!
cy
15
o
pod navadno ceno
razprodaja
radi poznega zimskega časa
J. Zornik
Gorica, Gosposka ulica 7,
vse zimsko blago, kakor n. pr. krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, blu-se, volno, kožuhovino, zimske čevlje itd. — Nikdo naj ne tsamndi te lepe prilike aa ceni nakup!
S
♦
4
♦
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče liiruberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna olmvala za vse letne Čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
rr
Lekarna
GristoMetii y Giriei I
\.
Pili
oooooooo
Krojaška mojstra
čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim r0jakom v Gorici in na deželi, posebno pa Q č' Jah0TŽČlni za obilna naročila.
ooooooooooo
Naznanilo.
Znana in zrlo obiskovana gostilna
„Tre amici“
v ulici Via Casernia se je preselila v Nunsko ulico (Via Monache) v prostore, kjer je bila dosedaj starodavna gostilna pri:
JBelem zajcu“
(„AI lepre bianco“)
Postrežba in jedila izvrstna; toči domača črna in bela vina, vse po zmernih cenah. Z gostilno so združena Uidi prenočišča za goste in hlevi za živino. Za obilno udeležbo se priporoča
udani
Ivan Krpan,
gostilničar.
Prave in edine žel. kapljice
k anamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekostiiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan j ,	,	p	o	jedno	žličico
i (Varntvena znamka) popije — Okrepi želodec, slorč, da agine v kratkem lasu omotica in Si-votna lenost (mrtvost), Te kapljice tndi storž, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodnjajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CK1STOFOLETTI
v Gorici.
Cebelno
V V
j. po 4 90 K
voščene sveče ^.zap^‘;,s*
jamčim z 2000 K
Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem	j	reOPAfc
•vrisr v flsrlol, ullot tv. Antant.