Poštnina plačana v gotovlnL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo tn soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—* celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. —. Tel. štev. 25-52.
100.
kos.
V LJUBLJANI, dne 15. decembra 1937.
Letnik
VIII.
VSEBINA:
653.	Uredba o spremembi uredbe o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji (s pravilniki, navodili, učnim načrtom in obrazci).
654. Avtentično tolmačenje nekaterih doiočb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
655. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
653.
Na podstavi § 96. finančnega zakona za leto 1936/37, predpisujem tole
uredbo
o spremembi uredbe o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji O. št. 1847 z dne 26. marca 1935.*
Uredba o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji** se spreminja in se glasi:
Člen 1.
Na podstavi § 1. zakona o obvezni telesni vzgoji so zavezani telesnemu, nravnemu in nacionalnemu pouku izven šole samo moški od dovršene osnovne (nadaljevalne) šole do dovršenega 20. leta starosti, v osnovnih (nadaljevalnih), srednjih, učiteljskih in vseh tem enakih šolah pa tudi vsa moška in ženska mladina na rednem šolanju v njih po predpisih § 2. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Člen 2.
Učno leto v nedeljskih tečajih se začne dne 1. aprila, konča pa dne 31. marca naslednjega leta; v vseh šolah,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. marca 1937, št. 69/XX/134. — Zakon o obvezni telesni vzgoji glej »Službeni list« štev. 125/14 iz leta 1934. in št. 231/35 (fin. zak. § 97.) iz 1. 1936.
** »Službeni list« št. 310/44 iz 1. 1935. in št. 231/35 (§ 97.) iz 1. 1936. Nadomeščene so pa tudi št. 311, 312 in 313/44 iz 1. 1935.
omenjenih v členu 1. te uredbe, pa traja učno leto toliko, kolikor traja redno učno leto.
Člen 3.
Pouk obvezne telesne vzgoje v nedeljskih tečajih se izvaja samo oo nedeljah, izvzemši državne in velike verske praznike vseh veroizpovedi, če pridejo ti na nedeljo.
Če praznuje večina obveznikov enega kraja, tudi manjšina ta dan nima pouka.
Po krajevnih razmerah se smejo imeti ure v nedeljskih tečajih tudi ob ostalih praznikih, po dobljeni soglasnosti krajevnega duhovništva.
Nedeljski tečaji se morajo opravljati tako, da si niso navzkriž s. službo božjo priznanih veroizpovedi niti s cerkvenimi oblastvi glede opravljanja službe božje ob nedeljah.
Uro začetka pouka določi občinska uprava sporazumno z učitelji in duhovniki po krajevnih razmerah, v mestih pa tudi sporazumno z upravniki nedeljskih šol (trgovinskih, obrtnih in podobnih).
Pouk traja 11 /2 do 2 uri; pri izletih ali posebnem pouku po učnem programu, krajevnih razmerah in možnostih tudi več.
Za vso šolsko mladino traja pouk obvezne telesne vzgoje vsaj 2 uri na teden in se izvaja na dan, ki ga določijo pristojna šolska oblastva.
Za ta pouk se uporabljajo izleti in potovanja, ki jih opravljajo šole po svojem občnem učnem programu.
Člen 4.
Obvezni pouk telesne, nravne in nacionalne vzgoje za obveznike izven šol se izvaja po priloženem programu:
a) v nedeljskih tečajih;
b) v sokolskih društvih in četah in v vseh ostalih društvih in napravah, ki jim je namen telesna vzgoja in ki jim dovoli minister za telesno vzgojo ljudstva izvajanje tega pouka.
Po vseh šolah se izvaja ta pouk po programu, predpisanem v smislu § 2. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Vsaka politična, kulturna ali verska agitacija je v tečajih prepovedana in se kaznuje po zakonskih predpisih.
Člen 5.
Nedeljski tečaji se ustanove v vseh občinah po predpisih § 8. zakona. V občinah, kjer doslej nedeljski tečaji še niso bili ustanovljeni, se morajo takoj uvesti.
Za izvrševanje teh določb skrbijo organi oblastev, omenjenih v členu 11. te uredbe.
Člen 6.
Vse organizacije, omenjene v točki b) člena 4. te uredbe, so zavezane izvajati pri svojih članih, ki so zavezani obvezni telesni vzgoji, v smislu predpisov § 9. zakona o obvezni telesni vzgoji pouk po priloženem programu, to pa samo, če spolnjujejo vse pogoje, določene v členu 7. te uredbe.
Člen 7.
Izvajanje programa obvezne telesne vzgoje v organizacijah, omenjenih v točki b) člena 4. te uredbe, sme dovoljevati ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva po spol-nitvi naslednjih pogojev:
a) da imajo strokovnjake za izvajanje priloženega programa;
b) da imajo zagotovljen prostor za izvajanje pouka;
c) da so zmožne opravljati zdravstveni nadzor, izvrševati higienske odredbe in opravljati zdravniške preglede svojih obveznikov;
č) da ustroje nadzor nad točnim in rednim prihajanjem k pouku;
d) da izjavijo, da bodo redno vodile vse knjige in spremembe v spiskih obveznikov obveznega telesnega pouka.
Društva in naprave, ki žele izvajati pri svojih članih pouk obvezne telesne vzgoje, se prijavijo po redni poti — po svojih višjih organizacijah — ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva, pri čemer navedejo v prijavi gorenje podatke. Za strokovnjake, ki naj izvajajo pouk, je treba predložiti podatke o priimku in imenu, zvanju, letih starosti, podatke o strokovnosti, o dovršenih šolah in v kakšni službi so.
Ta društva začno izvajati obvezno telesno vzgojo pri svojih članih, ki so temu pouku zavezani, ko dobe dovolitev od ministra za telesno vzgojo ljudstva.
Člen 8.
V nedeljskih tečajih in v organizacijah, ki jim dovoli minister za telesno vzgojo ljudstva izvajanje obvezne telesne vzgoje, izvajajo pouk učitelji obvezne telesne vzgoje.
Učitelji obvezne telesne vzgoje morejo biti:
a) učitelji osnovnih šol;
b) rezervni častniki kraljevske vojske in mornarice;
c) telovadni učitelji;
č) tehnični organi organizacij, navedenih pod b) člena 4. te uredbe, ki imajo najmanj srednješolsko malo maturo. Učitelji in rezervni častniki, ki so v državni ali samoupravni službi, so na zahtevo organa obvezne telesne vzgoje dolžni prevzeti službo učitelja v nedeljskih tečajih po predpisih § 19. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Učitelje obvezne telesne vzgoje v nedeljskih tečajih postavlja sreski načelnik na predlog občinskih uprav (njih odsekov za obvezno telesno vzgojo). X občinah.
ki spadajo pod zakon o mestnih občinah, jih postavlja
uprava sklada nedeljskih tečajev na predlog načelnika odseka za obvezno telesno vzgojo. Potrjuje jih sreski načelnik.
Učitelje v organizacijah iz točke 2. § 7. zakona o obvezni felesni vzgoji postavljajo te organizacije same z odobritvijo sreskega načelnika izmed tistih, ki spolnjujejo pogoje § 15. zakona'in člena 8. te uredbe.
Člen 9.
Zalaganje s potrebnim materialom za izvajanje posebnega pouka obvezne telesne vzgoje uredi minister za telesno vzgojo ljudstva soglasno z ministrom za vojsko in mornarico.
Z učnimi knjigami zalaga ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva, ki jih tiska v potrebnem in zadostnem številu.
Člen 10.
Pouk v nedeljskih tečajih se izvaja na odprtem prostoru ali v prostorih državnih, banovinskih, konfesionalnih in samoupravnih šol ali v drugih zgradbah, ki utegnejo rabiti pouku in ki jih dajo mestne (občinske) uprave po predpisih § 13. zakona o obvezni telesni vzgoji nedeljskim tečajem na razpolago.
Nedeljski tečaji v ta namen lahko uporabljajo letna telovadišča in telovadnice sokolskih društev in čet, športna igrišča, kjer jih je kaj, ali tudi mestna (občinska) posestva, urejena v najpotrebnejši meri za praktični pouk.
O uporabi telovadišč, domov in igrišč mestne (občinske) uprave je predhodno doseči sporazum z njih lastniki.
„ Pouk se opravlja redoma na odprtem prostoru; samo ob slabem vremenu ga je opravljati v zaprtih prostorih.
Člen 11.
V smislu predpisov §§ 17. in 19. zakona o obvezni telesni vzgoji opravlja vrhovni nadzor nad obvezno telesno vzgojo ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva po svojih organih pri ministrstvu in pri občnih upravnih oblastvih.
Posli obvezne telesne vzgoje pri banskih upravah spadajo v pristojnost bana dotične banovine.
V srezih opravlja posle obvezne telesne vzgoje sreski načelnik po naredbah in navodilih banske uprave.
Minister za telesno vzgojo ljudstva dodeljuje v smislu § 19. zakona o obvezni telesni vzgoji strokovne referente za posle obvezne telesne vzgoje pri banskih upravah, sre-skih načelstvih in občinah.
V pristojnost bana in sreskih načelnikov spada:
a) da odobrujejo pravilnike za poslovanje občinskih odsekov; da potrjujejo, Če odsek ni ustanovljen, način, kako bodi urejena voditev poslov glede obvezne telesne vzgoje;
b) da postavljajo in odobrujejo postavitve učiteljev, predlaganih po členu 8. te uredbe, in da poročajo o tem ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva;
c) da ukrepajo vse, kar je sicer še potrebno za uspešno delo v nedeljskih tečajih in društvih, ki imajo dovolitev za to;
č) da poročajo o najdenem stanju in o odrejenih ukrepih po redni poti ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva;
.d) da obhajajo podrejene jim tečaje in društva in da spremljajo delovanje v izvajanju programa obveznega telesnega pouka, ga podpirajo in usmerjajo v duhu zakona in te uredbe^
e) da kontrolirajo zdravstveni nadzor in higiensko odredbe;
c)	da preskušajo točnost spiskov in redno voditev sprememb kakor tudi redno prihajanje obveznikov k pouku in opravljanje ur po učiteljih.
Clen 12.
Za vsak okoliš ljudske osnovne šolo (je ustanoviti po številu obveznikov in razmerah naselja enega ali več nedeljskih tečajev.
V mestih se ustanove nedeljski tečaji po številu vpisanih obveznikov; sedež tečaja mora biti kar najbliže stanovališču obveznikov.
Ustanovitev nedeljskih tečajev vodijo in odobrujejo sreski načelniki; za mesto Beograd jo odobruje minister za telesno vzgojo ljudstva.
Clen 13.
Za strokovno pripravo učiteljev ustanovi ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva po predpisih § 15. zakona in po potrebi učiteljske tečaje za vse osebe, ki spolnjujejo pogoje iz člena 8. te uredbe.
Delo učiteljskih tečajev predpiše minister za telesno vzgojo ljudstva s posebnim pravilnikom.
Dokler se ne dobi potrebno število kvalificiranih učiteljev v tečajih, smejo poučevati osebe, ki so navedene v členu 8. te uredbe.
Clen 14.
Pouk v nedeljskih tečajih po tej uredbi se začne dne . 1 aprila 1937, po šolah pa kar najhitreje po njeni razglasitvi.
Clen 15.
Za obveznike, ki so vpisani kot člani telovadci pri organizacijah, navedenih v točki b) člena 4. te uredbe, morajo obvestiti te organizacije občinsko upravo oziroma njen odsek za obvezno telesno vzgojo in obenem poslati zanije vse potrebne podatke. Obveznik je v takem primeru dolžan hoditi v nedeljski tečaj, dokler mu občinska uprava (odsek za obvezno telesno vzgojo) ne sporoči, da je črtan iz nedeljskega tečaja.
V občinah, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah, morajo organi urada za zavarovanje delavcev in profesionalnih organizacij, urejenih z zakonom o obrtih, pošiljati konec vsakega meseca občinskemu odseku za obvezno telesno vzgojo poročila z vsemi potrebnimi podatki o spremembah pri osebah, ki spadajo pod zakon o obvezni telesni vzgoji, konec vsakega koledarskega leta pa seznamke vseh obveznikov obvezne telesne vzgoje, ki so tedaj pri njih včlanjeni.
Clen 16.
Kjer nalete učitelji, nadzorniki, društvene uprave in občinska oblastva na to, da se kdo obveznemu pouku izogiba tako, da se pogosto vpisuje in izstopa iz nedeljskih tečajev v društva in obratno, store zoper krivce ukrepe, navedene v § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji. Vsekakor ukrene, če se kdo izogiba obveznemu pouku s pogostnim vpisovanjem in izstopanjem, zakonske od-fedbe mestna (občinska) uprava na prijavo načelnika odseka za obvezno telesno vzgojo ali učitelja, ali pa uprava družbe ali društva.
Clen 17.
V 15 dneh pred pričetkom pouka v nedeljskih tečajih se opravi zdravniško-komisijski pregled vseh obveznikov nedeljskih tečajev. Ta določba velja tudi za dru-
štva po točki 2. člena 7. zakona [točka b) člena 4. te uredbe].
Ta pregled ima namen:
1. ugotoviti unisko in telesno sposobnost ali nesposobnost vsakega obveznika in trajno nesposobne oprostiti prihajanja k pouku obvezne telesne vzgoje, začasno nesposobnim pa določiti čas nesposobnosti in vnovičnega pregleda ali prihajanja k uram;
2. izvršiti antropometrične meritve sposobnih obveznikov in jih vpisati v poseben spisek;
3. priobčiti vsakemu obvezniku tečaj, v katerega spada, kraj za vaje, čas začetka pouka in skupino (kategorijo), v katero za vaje spada.
Ta pregled v nedeljskih tečajih in društvih iz točke b) člena 6. opravlja komisija, ki jo sestavljajo:
1 do 2 zdravnika, 1 do 2 občinska svetnika in 1 učitelj. Komisijo in ostalo, kar je potrebno za ta pregled, odredi krajevna mestna (občinska) uprava (pri društvih zdravnik društva).
Zdravniško-komisijski pregled in ocena sposobnosti obveznikov se opravljata po priloženem pravilniku o ocenjanju sposobnosti obveznikov nedeljskih tečajev.
Spisek antropometričnih meritev je pri vseh organizacijah. omenjenih v členu 4 te uredbe, enak. Obrazec tega spiska je v pravilniku o ocenjanju sposobnosti obveznikov nedeljskih tečajev.
Clen 18.
Razen zdravniško-komisijskega pregleda, omenjenega v členu 16. te uredbe, se opravljajo zdravniško-komisijski pregledi vseh obveznikov obvezne telesne vzgoje tudi konec vsakega učnega leta.
Pri teh pregledih se opravijo občni pregled obveznikov in antropometrične meritve, da se ugotovi napredek in učinek telesne vzgoje na vsakega posameznega obveznika.
Letne pregledo opravljajo brezplačno po § 12. zakona o obvezni telesni vzgoji v nedeljskih tečajih in sokolskih društvih in četah šolske poliklinike, sreski sanitetni referenti (banovinski zdravniki'in zdravniki zdraVstve-nih občin) in občinski zdravniki. Člane ostalih dfuštev in naprav, ki izvajajo pouk obvezne telesne vzgoje, pregledujejo zdravniki teh društev in naprav.
Clen 19.
Razen teh rednih pregledov opravljajo zdravniki družb in društev, v vseh nedeljskih tečajih pa mestni (občinski) zdravniki tudi občasne preglede, zlasti radi higienskih odredb v domovih, telovadiščih in ostalih prostorih, v katerih se izvaja praktični in teoretični pouk. Društvene uprave in mestne (občinske) uprave odrede zdravnike in določijo čas občasnih pregledov.
Clen 20.
Mestnim upravam se priporoča, naj ustanovč za vse posle po zakonu o obvezni telesni vzgoji in tej uredbi v svojem sestavu poseben »odsek za obvezno telesno vzgojo«.
Tej uredbi se prilagata pravilnik in navodilo za poslovanje odseka za obvezno telesno vzgojo.
Priloženi pravilnik in navodilo naj rabita mestnim občinam za osnovo pravilniku in navodilu, ki ju izdelajo po svojih krajevnih razmerah, če ne usvoje priloženih popolnoma.
Tudi ostale občinske uprave ustanove lahko poseben odsek; v manjših selskih občinah pa zadošča zaradi majhnega števila obveznikov obvezne telesne vzgoje, da
odrede enega ali dva izmed občinskih uslužbencev, da opravljata poleg svoje redne dolžnosti tudi posle po zakonu o obvezni telesni vzgoji in po tej uredbi (ob podpori učiteljev).
Tudi tem osebam moreta s pridom rabiti priloženi pravilnik in navodilo za poslovanje odseka.
Clen 21.
Vse organizacije, omenjene v členu 4. te uredbe, vodijo o obveznikih obveznega telesnega pouka naslednje
spiske:
a) glavni spisek obveznikov obveznega telesnega pouka po obrazcu 1, priloženem tej uredbi;
b) prezivrii spisek obveznikov obveznega telesnega pouka po obrazcu 2, priloženem tej uredbi;
c) spisek antropometričnih meritev po obrazcu, določenem v pravilniku o ocenjanju sposobnosti obveznikov obvezne telesne vzgoje;
č) poslovne dnevnike za ure pouka, ki se morajo voditi v vsakem nedeljskem tečaju ali društvu.
Glavni spiski so sestavljeni po rojstnih letih obveznikov in so stalna listina, iz katere se dobivajo podatki za olajšave, navedene v §§ 25. in 26. zakona o obvezni telesni vzgoji. Zato je posebej treba skrbeti za njih točnost in redno voditev sprememb. Iz njih se črtajo umrli, trajno oproščeni in odselniki; tistim pa, ki so opravili pouk obvezne telesne vzgoje, t. j. dovršili 20 let starosti, še to vpiše v razpredelek: »Prekinil tečaj in zakaj«.
Ti spiski se vodijo po abecednem redu.
Vsi spiski se hranijo pod ključem; spremembe pa vpisuje v glavni spisek samo ena, za to odrejena oseba.
Spiski tistih letnikov, ki so dovršili 20 let starosti, se hranijo še 10 let. nato pa uničijo.
Iz glavnih spiskov se sestavljajo prezivni spiski.
Prezivni spiski se sestavljajo pri družbah in društvih po kategorijah, skupinah obveznikov po letih starosti, pri nedeljskih tečajih pa, če jih je v enem kraju več, najprej po nedeljskih tečajih, nato pa za vsak tečaj po skupinah (kategorijah) za vaje.
V razpredelke mesecev se vpisujejo dnevi izostanka od pouka tistih obveznikov, ki izostajajo; ostalim se nič ne vpisuje.
Prezivni spiski so pri učiteljih, ki v vsaki začetni in vsaki poslednji učni uri obveznike prezivajo.
Spiski antropometričnih meritev se tudi vodijo po rojstnih letih; vanje se vpisujejo meritve po pravilniku o ocenjanju sposobnosti obveznikov obvezne telesne vzgoje. Spremembe in ostalo v teh spiskih vpisuje samo ena, za to odrejena oseba, po možnosti zdravnik.
Poslovni dnevnik izpolnjuje in overja učitelj nedeljskega tečaja; če pa pregledujeta tečaj nadzornik ali načelnik odseka za obvezno telesno vzgojo, overjata poslovni dnevnik tudi' ta dva, dodajajoč svoje pripombe. Poslovni dnevnik mora navajati tčle podatke:
1. vse odsotne obveznike po imenu;
2. učno snov, ki je bila obdelana v opravljenem tečaju;
3. vse učiteljeve pripombe glede potrebščin in discipline tečaja.
Poslovni dnevniki rabijo kot uradna listina za sestavljanje statističnih Izkazov o delovanju in udeležbi pri tečajih kakor tudi za sestavljanje referatov po členu 24. te uredbe.
Ce organizacije, naštete v točki b) člena 4. te uredbe, spredaj navedenih spiskov ne vodiijo redno ali jih vobče ne vodijo, sme ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva na predlog organa občnega upravnega oblastva odvzeti do-
tični organizaciji dovolitev za izvajanje obvezne telesne vzgoje.
Konec vsakega učnega leta morajo predložiti vsa občinska oblastva in društva iz točke b) člena 4. te uredbe svojim sreskim načelnikom letno poročilo o delovanju v nedeljskih tečajih in društvih. Odsek za obvezno telesno vzgojo pri mestnem poglavarstvu v Beogradu predlaga svoje poročilo neposredno ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva; sreski načelniki pa predlagajo po prejemu občinskih in ostalih poročil skupna pregledna poročila za svoje sreze banovini, ki jih predloži po pregledu s svojim mnenjem in pripombami vred ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva.
Clen 22.
Ce se posamezni obveznik obvezne telesne vzgoje preseli v drug kraj, pošlje mestna (občinska) uprava mestni (občinski), upravi v kraju, kamor se je odselil, za vsakega odselivšega se obveznika izpisek vseh podatkov iz glavnega spiska in spiska antropometričnih meritev z navedbo izostankov od pouka in občne ocene o njegovih sposobnostih in marljivosti.
Ko dobi mestna (občinska) uprava te podatke, preveri, ali je obveznik prispel, ga vpiše v svoje spiske in mu sporoči po § 5. zakona o obvezni telesni vzgoji dan, kraj in čas, ko in kamor naj prihaja k pouku.
Clen 23.
Vse mestne (občinske) uprave morajo strogo paziti zlasti na priselivše se obveznike obvezne telesne vzgoje, jih izprašati in njih navedbe preskusiti, ali in kje (kraj in društvo ali nedeljski tečaj) so dobivali pouk telesne vzgoje. Izkaze je treba preskusiti po izjavi; če se pa naleti na namerno izogibanje telesnemu pouku, je postopati po § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Roditelji, varuhi (skrbniki) in poslodavci obveznikov obvezne telesne vzgoje morajo obveščati mestne (občinske) uprave tako o kraju, kamor se obveznik odseli, kakor tudi o njegovi priselitvi in o vseh spremembah, ki vplivajo na redno prihajanje k pouku.
To preskušanje se opravlja tudi na način, predpisan v členu 15. te uredbe.
Clen 24.
Ob izogibanju, nerednem ali netočnem prihajanju k uram obveznega telesnega pouka se postopa po § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Izostanek od pouka zaradi bolezni se opraviči z zdravniškim potrdilom.
Po poslednjem odslavku § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji obveščajo učitelji krajevno občinsko upravo (po načelniku odseka za obvezni telesni pouk), katere ukrepe odrede po uradni dolžnosti, da se kaznivo dejanje ovč in postavi krivec pred pristojno sodišče.
Isti postopek velja tudi pri ostalih kaznivih dejanjih obveznikov nedeljskih tečajev, njih roditeljev, varuhov (skrbnikov) in poslodavcev ali drugih oseb, ki se pre-greše zoper določbe § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Clen 25.
Sklad nedeljskih tečajev je eden za vse nedeljske tečaje, ki jih ustroji ena mestna (občinska) uprava. Sklad nedeljskega tečaja je samostojen.
Sklad rabi po §§ 20. in 21. zakona o obvezni telesni vzgoji izključno vzdrževanju tečajev in se mora uporabljati denar sklada:
a)	da se nabavijo pripomočki za izvajanje obveznega telesnega pouka;
b) da se urede zemljišča in telovadnice, kjer se izvaja pouk v nedeljskih tečajih;
c) da se vzdržujejo higienske odredbe na telovadiščih in v telovadnicah in v vseh prostorih, ki k tem spadajo;
č) da se nabavlja pisarniški material in ostala oprema in potrebščine za delovanje nedeljskih tečajev in odsekov;
d) za nagrade učiteljem in nagrade (plače) osebju, ki posluje v odseku za obvezno telesno vzgojo;
e) za ostale potrebščine ob vzdrževanju predvsem nedeljskih tečajev, šele nato pa, kolikor je to najbolj potrebno, tudi za vzdrževanje odseka za telesno vzgojo.
Clen 26.
Sklad oskrbuje in upravlja mestna (občinska) uprava po posebnem odboru, ki ga odredi mestni svet ali občinski odbor in je sestavljen iz dveh svetnikov (odbornikov) in načelnika odseka za obvezno telesno vzgojo, ki^r pa tega ni, iz enega višjega občinskega uradnika, ki ga v mestnih občinah odredi mestni svet; v selskih in trških občinah pa izvoli tretjega člana občinski odbor p i voji izprevidnosti.
Načelnik odseka za obvezno telesno vzgojo (ali odrejena oseba, kjer ni odseka) sklicuje seje uprave sklada nedeljskih tečajev, pripravlja potrebno za poslovanje odbora in skrbi, da se odborovi sklepi izvršujejo. Uprava sklada sklepa tudi o predlogih načelnika odseka.
Blagajnik sklada nedeljskih tečajev vodi vse denarne knjige in listine po zakonu o državnem računovodstvu. Blagajnika postavlja mestna (občinska) uprava izmed svojih uslužbencev.
Sklad nima svoje blagajne in.se izroča prejeti denar v hrambo in plodonosno naložbo na vložno knjižico Poštni hranilnici (ali pa občinski, če taka obstoji) ali Državni hipotekarni banki.
Blagajnik jemlje denar na vložno knjižico proti predložitvi pooblastila.
Poraba denarja se izpričuje s sklepom upravnega odbora sklada in z rednimi listinami, podpisanimi po načelniku odseka (odrejeni osebi) in blagajniku.
Za vsako sejo upravnega odbora sklada izdela blagajnik izpisek iz stanja sklada in porabe v tem koledarskem letu.
Redne mesečne preglede blagajne sklada opravlja načelnik odseka (kjer odseka ni, opravlja pregled uprava sklada).
Clen 27.
Dokler ne more sklad nedeljskih tečajev z lastnimi sredstvi vzdrževali nedeljske tečaje, dopolnjujejo mestne (občinske) uprave sklad iz svojih sredstev kolikor je to najnujneje potrebno, po svojih finančnih možnostih in po krajevnih razmerah, oziroma vzdržujejo nedeljske tečaje po točki 4. § 20. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva dodeljuje skladom nedeljskih tečajev podpore po finančnih možnostih. Te podpore sme porabiti uprava sklada samo za namene, ki jih določi ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva.
Učiteljem v nedeljskih tečajih dajejo nagrade za delo krajevne, mestne (občinske) upiave i/. sklada nedeljskega tečaja; nagrada ne sme biti večja od 40 ne manjša od 25 dinarjev nedeljskega dela.
Clen 28.
Minister za telesno vzgojo ljudstva odreja po potrebah in finančnih možnostih honorarje vsem osebam, ki
delujejo pri obvezni telesni vzgoji po predpisih § 16. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Clen 29.
Ta spremenjena uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 23. februarja 1937; O. št. 1175.
Minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Josip Itogič s. r.
Priloga I.
Uredba o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji, 0. št. 1175/37.
Na podstavi § 28. zakona o obvezni telesni vzgoji predpisujem tale
pravilnik
o ocenjanju sposobnosti obveznikov obvezne telesne vzgoje.
Clen 1.
Po § 3. zakona o obvezni telesni vzgoji se smejo obvezniki obveznega telesnega pouka začasno ali trajno oprostiti.
Clen 2.
1. Začasno se opraščajo obvezniki, ki imajo kako nalezljivo (infekcijsko) bolezen, katere prijava je obvezna (po pravilniku o prijavljanju nalezljivih bolezni
S.	br. 4948 z dne 28. marca 1930),* za ves čas bolezni in okrevanja;
2. vsi obvezniki, ki imajo kako notranjo ali vnanjo akutno — subakutno — bolezen, za ves čas, dokler bolezen traja, in za čas okrevanja;
3. vsi obvezniki, ki imajo kako akutno okvaro (mehanične,, kemične, psihične okvare), za ves čas bolezni in okrevanja.
Clen 3.
Trajno se opraščajo obvezniki:
1. ki imajo raka, sarkom, limfogranulomatozo, tuberkulozno obolelost limfnih žlez v hujši meri, kostno tuberkulozo, pijavko (fistula), aktivno pljučno tuberkulozo z jasno izraženimi anatomskimi spremembami ali tuberkulozo ostalih notranjih organov hujše oblike, trahom, terciarno obliko sifilisa z močnimi spremembami in okvarami na kosteh, koži (gumma);
2. vidno izraženo pohabljenost zaradi slabega ustroja vsega telesa, slepoto, gluhonemost, jasno izraženo srčno hibo. kilo hujše oblike;
3. vse bolezni gibal, zaradi katerih je gibanje nemogoče ali v hujši meri oteženo tako. da bi ne bilo mogoče izvajati telesne vaje;
4. epilepsijo (padavica), vidovico hujše stopnje, vse vrste duševnih bolezni hujše oblike, du' .no omejenost, slaboumnost, bebavost.
Clen
Nesposobnost, tako začasna kakor tudi trajna se ugotovi pčvič z zdravniško-komisijskim pregledom obveznikov po določbah člena 17. uredbo o ustanavljanju in
* »Službeni list« št. 30/9 iz 1. 1930.
delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji.
Tak pregled je nato vsako leto 15 dni pred začetkom učnega leta; če pa je potrebna trajna oprostitev po prijavi roditeljev, varuhov (skrbnikov), poslodavcev, učiteljev ali zdravnikov, se opravljajo zdravniško-komisijski pregledi tudi med učnim letom.
Člen 5.
Začasno in trajno oproščeni obvezniki dobe o svoji nesposobnosti potrdilo zdravniške komisije. Potrdilo vsebuje: obveznikov priimek in ime, poklic, ulico in hišno številko stanovanja, vzrok oprostitve in kakšna (trajna ali začasna) je oprostitev. Pri začasno oproščenih tudi dan, do katerega oprostitev traja. Zdravniška komisija obvesti o oproščenih obveznikih odsek za obvezno telesno vzgojo, kjer tak posluje, sicer pa mestno (občinsko) upravo, da se vpišejo podatki v spiske obveznikov.
Člen 6.
Trajno oproščeni obvezniki obvezne telesne vzgoje se črtajo iz spiskov, ko se vpišejo podatki zdravniško-komisijskega izvida in številka potrdila o nesposobnosti.
Začasno oproščenim se vpiše samo v prezivni spisek število dni, kolikor so oproščeni.
Mestne (občinske) uprave skrbijo za to, da pridejo začasno oproščeni pravočasno zopet k pouku.
Člen 7.
Med učnim letom opravljajo začasno oprostitev obveznikov obvezne telesne vzgoje v družbah, društvih in napravah, navedenih v členu 4. uredbe o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji, zdravniki teh društev ali drugi zdravniki, v nedeljskih tečajih pa mestni (občinski) ali tudi drugi zdravniki.
Kjer opravljajo začasno oprostitev zaradi bolezni zdravniki s privatno prakso, si morajo obvezniki, poleg tega, da plačajo zdravniški pregled, priskrbeti tudi zdravniško potrdilo in ga predložiti društvu oziroma glede nedeljskih tečajev mestni (občinski) upravi.
Člen 8.
Spiski antropometričnih meritev so enaki za vse obveznike obveznega telesnega pouka, najsi so v sokolskih ali viteških in športnih društvih ali pa v nedeljskih tečajih (člen 17. uredbe, poslednji odstavek). Obrazec spiska je tale:
>
©
O*
«3
N
Priimek in ime (popolno očetovo ime)
Rojen
Od
S ►
s
© >N
S
o
- % ° .s
£ *<n
EH >
Obseg: prsi
03
£
o
Občno zdravstveno stanje, srce, pljuča
- 2
"o ffi "g
•“•s S
Meritev
opravljena
Prip omba
Pojasnilo. Spiski so zasnovani po rojstnih letih; ker pa se opravlja meritev vsako leto enkrat, ima vsak spisek toliko vodoravnih razpredelkov za meritve, kolikor-krat se obveznik antropometrično meri. N. pr. v letu 1916. rojeni dovrše 20 let leta 1936.; torej so na pouku samo v letih 1935. in 1936., t. j. se merijo dvakrat in imajo v spisku dva vodoravna razpredelka.
Leta 1920. rojeni dovrše 20 let leta 1940., t. j. na pouku so 6 let in imajo 6 vodoravnih razpredelkov itd.
Člen 9.
Na točnost vpisovanja podatkov in strogo točne meritve je treba posebej paziti, ker je brez te točnosti vodi-tev teh podatkov, ki rabijo izključno v opazovanje učinka telesnega pouka na vsakega obveznika, brez smisla.
Meritev opravljajo samo zdravniki, ki si privzemajo pomočnike.
Mestne (občinske) uprave morajo izdelati spiske, ki so njih prvi trije razpredelki s podatki že izpolnjeni, in
jih dati tako na razpolago zdravniku, da opravi antropometrično meritev.
Člen 10.
Zdravniki družb in društev, za nedeljske tečaje pa odrejeni zdravniki mestnih (občinskih) uprav se morajo ob občasnih pregledih, določenih s členom 19. te uredbe, iz spiska antropometričnih meritev uveriti o učinku vzgoje zlasti na tiste obveznike, za katere vidijo pri občnih pregledih, da so bledi, slabotni, telesno slabo razviti, da se hitro utrujajo in temu podobno.
Take obveznike je treba takoj strogo pregledati in potem po izvidu postopati.
Člen 11.
Če se ugotovi z zdravniškim pregledom, da vplivajo posamezne vaje na posamezne obveznike neugodno, naznani to zdravnik učitelju, ta pa oprosti takega obveznika te vrste vaj.
Obrazec glavnega spiska 1.
Zap štev.	Priimek in ime (popolno očetovo ime)	Rojen			Rojstni kraj			Poklio	Stanovanje: ulica in hišna štev.	Roditelj, varuh (skrbnik) ali poslodavec: priimek in Ime, ulica In hli. it. stanovanja	Pričel tečaj			Prekinil tečaj			Pri- pomba
		dne	meseca	3 ®	vas	srez	bano- vina										
											dne	mes.	leta	dne	V. © S	leta	
%																	
Obrazec prezivnega spiska 2.
		Roien			januar 5~	februar S	lil. O ® U Cd	april <	1 maj < |	Vi. a a •1“s	VII. ;"s p	Vlil. m a > cd	sept. X	okt. £4	XI. > o c	XII. a o» o © -d	
Zap. štev,	Priimek in ime (popolno očetovo ime)	eup	meseca	leta													Pripombe o zavezancu (o vedenju, rednosti, uspehu in zdravju. Opomini in kazni). Opravičbe po obveznikovi izjavi.*
																	
																	
Priloga II.
Uredba o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji, O. št. 1175/37.
Učni načrt in program
za izvenšolsko mladino v nedeljskih tečajih in v združbah iz točke 2. § 7. zakona o obvezni telesni vzgoji.
A. Splošne določbe.
I. Namen obvezne telesne vzgoje.
Namen obvezne telesne vzgoje je določen v § 1. zakona o obvezni telesni vzgoji, ki se glasi: »Da se mladina telesno, nravno in nacionalno dvigne, se uvaja obvezni pouk telesne vzgoje ..Potemtakem mora obvezna telesna vzgoja:
1. razvijati narodno zavest in ljubezen do domovine, ki se izraža v tem, da se prenašajo vse žrtve za njeno obrambo;
2. podpirati naravni razvoj organizma, odpravljati in preprečevati škodljive vplive in njih poslpdice zanj;
3. razvijati delovno sposobnost organizma, predvsem hitrost in gibčnost;
4. oblikovati duševne sposobnosti (kreposti), zlasti: močno voljo, odločnost, prisebnost, pogumnost, premagovanje samega sebe, smisel za lepoto tovarištvo, skupnost in čustvo dolžnosti in discipline;
5. vzbujati razumevanje za telesno vzgojo in higieno, ki sta podstava zdravju sedanjih in prihodnjih pokolenj;
6. dvigati splošno odpornost in vojaško sposobnost državljana, bodočega branilca domovine, in ga pripravljati na vse težave naporne vojaške službe.
II.	Razdelitev snovi.
Učna snov obvezne telesne vzgoje ima tri skupine; te so:
1. — Nravna in nacionalna vzgoja, ki jo sestavljajo predmeti:
a) nravni pouk;
b) zgodovina z zemljepisom.
2. — Občna telesna vzgoja, ki jo sestavljajo telovadne skupine za:
c) oblikovalne vaje;
č) vaje učinka (športne vaje in igre);
d) estetske vaje.
3. Posebna telesna vzgoja, ki jo sestavljajo predmeti in vaje:
e) redovne vaje;
* Vse to vpisujejo učitelji po tem, kar sami opazijo, in po obveznikovi izjavi.
f) pouk v streljanju in ravnanju z orožjem;
g) poznavanje zemljišča in zemljevida;
h) igre v prosti naravi in
i) higiena.
Naravni pouk, zgodovina z zemljepisom in higiena se opravljajo kot teoretična predavanja, vsi ostali predmeti pa kot praktične vaje. Del iz higiene o prvi pomoči in
0 uporaoi mask zoper bojne strupe se izvaja praktično.
Predmeti pod a), e), f), g), h), in i) se izvajajo po priloženem načrtu in programu po uradnem učbeniku ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, ostali predmeti pa po šolskih učbenikih.
III.	Ustroj dela.
1. Pouk se izvaja po dve uri na teden ob dneh, predpisanih v členu 3. uredbe.
Po razmerah in potrebah naj podaljšajo učitelji ta pouk na več ur — izleti, marši, vaje v prosti naravi.
2. S priloženim pregledom načrta in programa so dana učiteljem splošna navodila, kaj je treba v določenem času obdelati s posameznimi skupinami, upoštevaje odstotek ur, odkazan za posamezne predmete.
Učitelji morajo za vsak mesec dela po času in razmerah nadrobno razporediti, koliko snovi bodo obdelali in pri kateri uri, in tako obdelati sistematično in po načrtu vso razloženo snov.
Če je v kaki skupini kaj obveznikov, ki šele začenjajo program, in drugih, ki ta program eno ali dve leti že vadijo, mora porazdeliti učitelj delo na podskupine in na vso skupino skupaj, pri čemer mora porabiti vso svojo razumnost in iznajdljivost in si prizadevati za postopni in popolni uspeh posameznika v skupini, nato pa šele vse skupine.
Pri izvajanju programa po skupinah morajo skrbeti učitelji za to, da se v I. skupini podaja pretežno nravno-nacionalni in splošno telesni pouk, v II. in III. skupini pa posebni pouk — kar je prikazano v načrtu po odstotkih. Nravno vzgojo je izvajati vsako uro in ob vsaki vaji pri pogreških posameznikov in ob vsaki primerni priložnosti s kratkimi govori in navodili kakor tudi ob praznovanju ali obletnicah slavnih dogodkov.
3. Skrbeti je za to, da se prirejajo in izvršujejo enkrat na mesec, zlasti v ugodni letni dobi, poldnevni ali dnevni izleti, z obvezniki III. skupine pa na leto obvezno
1 do 2 marša, s taborjenjem. Prav umestno je, da se napravljajo ti izleti dp znamenitih krajev ali do sosednjih tečajev.
4. Pri teoretičnem pouku je paziti na to, da obvezniki pouk dobro razumejo. Učenja na pamet ni zahtevati; vendar pa se je treba s primerno zastavljenimi vprašanji uverjati, ali so obvezniki dojeli smisel in razumeli to, kar jim je bilo predavano (razloženo). Vsa ta predavanja morajo biti podajana kar najbolje in prepletena s primeri, ki morajo vplivati vzgojno, ne pa zaradi učenja na pamet.
Načrt in pouka telesne vzgoje
Skupine	Občni telesni pouk	Praktični	
		II. Redovne vaje	III. Pouk v streljanju in ravnanju z orožjem
I. od 11 do 11 let	I. Oblikovalne vaje: 1. ravnovesne vaje — lažje; 2. raztezne vaje; 3. hitro6tne vaje; 4. gibi. II. Vaje učinka (športne vaje in igre): 5.	tek — hitri tek na ravni progi do 50m; kratki štafetni — izmena na mestu; tek z zmagovanjem naravnih ovir; 6.	skoki — na daljavo, v višino, v globino (v prosti naravi in na skakališču); 7.	met — met kamenčkov, kepanje — na daljavo in v cilj; metanje kamnov, težkih 2 do 4 kg; 8.	raznoterosti in skupine — prevali in predmeti na tleh in čez žive zapreke, preskakovanje telovadcev, prenašanje bremen; lahke skupine; 9.	igre — ljudske telovadne igre, ki so znane v domačem kraju; razen tega tudi druge igre, zlasti s teki in borbenega značaja. III. Dodatek: 10.	plavanje — je obvezno za v&e obveznike; kjer ni možno, je uporabljati za to poletne izlete; vaditi je: navajanje na vodo, igre na plitvinah, potapljanje, gledanje in iskanje predmetov na plitvinah; iz najnavadnejšega plavanja je prehajati v cravvl; 11.	smučanje — kjer to dopuščajo krajevne razmere: vaje po strminah, tehnika kristijanije; 12.	estetske vaje — osnovni koraki iz ljudskih plesov domačega kraja.	I. Vaje posameznika: 1.	temeljni stavi (6-14); 2.	premikanje (15-20); 3.	obrati (30-36); 4.	odkrivanje (41, 42). II. Skupne vaje: 5.	delo z desetino (43—55, 114); 6.	premikanje in obrati (56—64).	
°/. ur	40%	15%	
	 II. od 15 do 17 let |	I. Oblikovalne vaje; 13. kakor pod 1., 2., 3. in 4. — ustrezne jakosti. II. Vaje učinka (športne vaje in igre); 14.	tek — hitri do 100 m, štafetni — izmene na mestu in med tekom; tek čez drn in strn do 8 minut; tek z zmagovanjem naravnih ovir; 15.	skoki — skoki v prosti naravi čez širinske in višinske zapreke; skoki na skakališču na daljavo in v višino; 16.	met — metanje kamenčkov, kepanje v cilj in na daljavo; ekser-cirne ročne bombe od 200 do 300 gramov iz vseh sitavov; metanje kamnov od 3 do 5 kg z mesta in z zaletom; metanje krogle 5 kg z mesta in s poskokom; metanje palic in kopja; 17.	vaje na orodju (predpisanem ali improviziranem) — vesa in izmene; kolebi; obrati; vzmik; naupori v obesi pod kolenom. Nizka gred ali klop: hoja; tek z gibi rok, nog, s prenašanjem bremena; sedi, opore. Plezanje po drogovih, po vrvi; hoja in plezanje po navpični in poševni lestvi; 18.	igre — kakor pod 9. in tekmovalni igri odbojka in košarka; 19.	raznoterosti — preskakovanje živih zaprek v vseh stavih in v obliki štafetnega teka; prevali in premeti na tleh in čez telovadce; dviganje in prenašanje živih bremen; 20.	borilne vaje — upori — pretegi, potiski in prosta rokoborba; 21.	skupine — lahke, z zmagovanjem visokih zaprek. III. Dodatek, 22.	plavanje — kakor pod 10. in pripravljalne vaje za prsno plavanje. Skoki z višine 1 m, prinašanje predmetov iz globine 1 do 2 m, reševanje potopijencev; 23.	smučanje — kakor pod 11.; 24.	estetske vaje — kakor pod 12. in lahke sestave prostih vaj.	I.	Vaje posamez- nika: 7.	ponavljanje pod 1. do 4., v potrebni meri. II.	Skupne vaje: 8.	ponavljanje snovi pod 5., 6. v potrebni meri; 9.	mene v desetini (65-90); 10. pozdravljanje z desetino (113).	I. Poznavanje puške: 1.	poznavanje puške (119-129); 2.	poznavanje 6treliv (130 do 133); 3.	čiščenje puške (134-136). II. Ravnanje s puško: 4.	9tav »nared« (»gotovs«) in nabijanje (137, 138); 5.	stav za merjenje (139-142); 6.	stav »k nogi« in »na desno ramo« (143 do 148). III. Pripravniška šola streljanja: 7.	kaj se godi po izstrelu krogle (150, 151); 8.	tir krogle (152 do 158); 9.	položaji, nakloni in prostori (169).
°/o ur	20%*	15%	25%
program
za izvenšolsko mladino
pouk	•	Teoretični pouk			Ure
IV. Poznavanje zemljišča in zemljevida	V. Igre v prosti naravi	VI. Nravni pouk	VII. Zgodovina in zemljepis	VIII. Higiena	
1.	značaj zemljišča in zemljiške oblike (262 do 264); 2.	cenitev razdalj (265-271); 3.	razved (orien-tiranje) (283 do 290).	1.	razgledovanje in hitro opažanje (300); 2.	igre za hitri razved (orientacijo) (302); 3.	Morsovi znaki (316).	1.	o kralju, domovini in zastavi (1-3); 2.	o rodoljubju (4); 3.	o veri (5); 4.	o edinstvu (6); 5.	o državi in dolžnostih državljana (7—8); 6.	pokornost (9).	» • 1.	velikost in razsežnost kraljevine Jugoslavije; 2.	prebivalstvo kraljevine Jugoslavije; 3.	zemljepisni pregled domače banovine; 4.	dinastija Ka-radordevičev in zedinjenje. •	1.	osebna čistoča (2-11); 2.	občna čistoča (12-17); 3.	hrana in pijače (18-19); 4.	zrak in voda (20-30); 5.	napoji in alkoholne pijače (31, 32); 6.	nalezljive bolezni in kako se jih je varovati (33-36); 7.	razkuževanje (37-40).	
10%	10%	10%	5%	10%	100%
					
4.	cenitev razdalj (272-278); 5.	poznavanje zemljevida (279 do 282); 6.	razved (orien-tiranje) (291 do 297); 7.	panoramski posnetek (298).	4.	izvidi (301); 5.	napad in obramba (303); 6.	vzdrževanje zveze (312 do 316); 7.	marširanje (305).	7.	ponavljanje ob-• delane snovi pod 1. do 6.; 8.	o disciplini (10); 9.	zvestoba in dolžnost (11); 10.	tovarištvo in sloga (12); 11.	čast (13); 12.	hrabrost in vztrajnost (14, 15). *	7.	zemljepisni pregled Jugoslavije; 8.	pregled osvobodilnih vojn in zedinjenje našega naroda. *	8.	ponavljanje obdelane snovi pod 6., 7.; 9.	higiena na maršu (41-45); 10.	prva pomoč ob nezgodah (46); 11.	bojni srtrupi (47 do 53). » 1	
5%	10%	10%	5%	10%	100%
					
Skupine
Občni telesni pouk
Praktični
II. Redovne vaje
III. Pouk v streljanju in ravnanju
z orožjem_________
	26.
	27.
III.	28.
od 18	
do 20	29.
let	30.
	31. 32.
	33.
V. ur
I. Oblikovalne vaje:
25. kakor pod 1., 2., 3. in 4., ustrezne jakosti.
II. Vaje učinka (športne vaje in igre).
tek — hitri od 100 do 400 m; vztrajnostni čez drn in strn do 10 minut; štafetni tek 4X100; 800+ 400+100 in druge kombinacije; tek •z zmagovanjem naravnih ovir;
skoki — skoki v prosti naravi in čez naravne ovire; skoki na ekakališču z mesta in z zaletom;
met — ročne eksercirne bombe od 400 do 500 gramov; metanje kamnov od 5 do 7 kg; metanje krogle 7-25kg; metanje palice in kopja;
valne igre; raznoterosti borilne vaje napadalca; skupine — zaprek.
kakor pod 19.;
III. Dodatek;
34. plavanje — vztrajnostno plavanje, štafetno plavanje, potapljanje v male globine in plavanje pod vodo; plavanje izpod drugega plavača; skoki z višine 1 do 3 m, startni skok; igre v vodi (zlasti z žogo); reševanje potopljencev in prva pomoč utopljencem;
35. smučanje — smučanje po težjem evetu;
36. estetske vaje — kakor pod 24.
Plavanje in smučanje se izvaja, kjer so za to pogoji in možnost.
II. Skupne vaje:
11. ponavljanje snovi pod 8. do 10., v potrebni meri;
12. delo z vodom (91-94);
13. tvorbe in kolone (95-140);
14. mene v vodu (105-112);
15 pozdravljanje z vodom (113).
20?
15%
10. ponavljanje v potrebni meri (snov pod I. in II.).
III. Pripravljalna
šola:
11. ponavljanje snovi pod 7., 8. in 9.:
12. razmet zadetkov (170-172);
13. pouk o merjenju (178-196);
14. pouk v sprožanju (197-201);
15. združeni pouk v merjenju in sprožanju (202 do 206);
16. uporabne vaje za streljanje (207—212);
17. streljanje z manevrskimi in šolskimi naboji (213-222);
18. zavarovanje strelišča (248 do 259),
40%
5. Praktične učne skupine se morajo izvajati vse leto, teoretične pa pretežno pozimi ,-n ob neugodnem vremenu.
Vobče se izvaja ves pouk na planem — v prosti naravi, samo pozimi in ob neugodnem vremenu pa pod streho.
6. Obvezniki so razdeljeni po starostni dobi in telesni sposobnosti za izvajanje pouka v tri skupine:
I. skupina: od 11. do dovršenega 14. leta starosti;
0 ,
II. skupina: od 15. do dovršenega 17. leta starosti;
III. skupina: od 18. do dovršenega 20. leta starosti.
Učitelj (zdravnik) sme zadržati obveznika starejše
skupine za določen čas tudi v nižji skupini, če je telesno nedorasel ali v pouku ni napredoval.
IV.	Postopek pri opravljanju ur.
1. Obvezniki se vadijo v svoji obleki; ni zahtevati nove obleke, odločno pa se je zavzemati za to, da je čista in zašita.
Ob gorkih dneh je vaditi v kar moči lahki obleki. Delati je, kolikor le mogoče, ob golem zgornjem delu telesa in bosih nogah, tako da je telo telovadcev kolikor le moči na soncu in zraku. Pri tem je pa paziti, da se ne prehladijo.
Kjer koli je to mogoče, se je treba po končanih urah umiti in oprati.
2. Po številu obveznikov v skupini, po izbrani in določeni snovi in učnih pripomočkih je treba razdelili telo-
vadce v primerne podskupine (10 do 20 obveznikov), ki delajo posamezne vaje in opravila z učiteljevimi pomočniki neki določen del ure.
Z občasnim menjavanjem snovi (dela) v posameznih skupinah naj se kar najbolje izrabijo delovni čas, odmor in sprememba vaj, in s tem napravijo te privlačne in zanimive; zagotovljen pa mora biti glavnemu učitelju nadzor in vpliv. Splošna načela (za učitelje) o izvajanju pouka so pregledno razložena v uvodu k redovnim vajam in jih smejo učitelji na široko uporabljati, priravnavajnč jih potrebam in razmeram obveznikov, telovadišča in priprav, ki so na razpolago.
3. Pri vseh vajah in delih je vztrajno zahtevati korektnost, vzgojenost in popolno izvrševanje naredb in povelj, da se tako v mladih dušah udomači duh discipliniranosti.
Kjer koli spoznajo učitelji to za potrebno, zlasti pa pri delu na planem in pri igrah v proti naravi, je treba spravljati obveznike tudi k temu, da razmišljajo in odločajo, in je tako skrbeti za razvoj samostojnosti in odločnosti.
4. V vsakem službenem in neslužbenem stiku z obvezniki morajo očitovati učitelji najširše človekoljubje in spoštovanje človeškega dostojanstva in dajati tako zgled ljubezni in pravičnosti, kar najgotoveje veže in podreja srca obveznikov učitelju in namenu splošnega dela.
pouk		Teoretični pouk			Ure
IV. Poznavanje zemljišča in zemljevida	V. Igre v prosti naravi .	VI. Nravni pouk	VII. Zgodovina in zemljepis	VIII. Higiena	
8. ponavljanje obdelane snovi. ♦	8.	ponavljanje obdelane snovi, zlasti pod 4., 5., 6. in 7.; 9.	prekoračevanje zaprek (304); 10. taborjenje (306—3111.	13.	o dolžnosti, služiti v vojski (17); 14.	o ustroju vojske in mornarice (18); 15.	predstojniki in podrejeni, višji in nižji v vojski (19),		12. ponavljanje snovi pod 9. do 11. I	j
5%	10%	5%		5%	100%
1					
Priloga ITI.
Uredba o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji, 0. št. 1175/37.
Pravilnik
o ustroju in poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo občine* v ........................................
Clen 1.
Na podstavi § 20. zakona o obvezni telesni vzgoji
ustanavlja (mestna) občina v............................  radi
pravilnega in dobrega ustroja in obveznega pouka telesne vzgoje v svojem sestavu odsek, ki ima naziv: »Odsek za obvezno telesno vzgojo«.
Člen 2.
Odsek za obvezno telesno vzgojo ima svoje posebno poslovodstvo in pečatilo z napisom, n. pr.: »Občina mesta Beograda«, pod lem pa: »Odsek za obvezno telesno vzgojo:, T. V. št. in datum vpisa in izpisa.
Člen 3.
Odsek je pri zbiranju podatkov, dajanju pojasnil in pouka v notranjem ali enakem dopisovanju samostojen in občuje neposredno z načelnikovim podpisom. Dopiso- |
vanje z višjimi upravnimi in nadzornimi oblastvi ali dopisovanje večjega pomena opravlja s podpisom predsednika občine.
Člen 4.
Dolžnosti odseka so tele:
a) Vsako leto izdela odsek do dne 1. aprila ob pomoči voditeljev matičnih knjig in sodeluje z nabornim odsekom po rojstnih letih glavne spiske vse mladine, ki je zavezana obvezni telesni vzgoji po zakonu o obvezni teiesni vzgoji;
b) odredi in uredi potrebne prostore in zemljišča za pouk v nedeljskih tečajih;
c) nadzira, da se nedeljski tečaji in zdravniški pregledi pravilno in redno opravljajo, in skrbi za vzdrževanje reda in discipline v tečajih;
e)	izdeluje načrt proračuna odseka in ga predlaga v odobritev mestni upravi;
d) upravlja sklad nedeljskih tečajev in podaja predloge za porabo denarja sklada v smislu § 21. zakona o obvezni telesni vzgoji in člena 26. uredbe;
e) vpisuje redno spremembe v spiske obveznikov obvezne telesne vzgoje, za odselnike pa pošilja podatke pristojni občinski upravi;
zbira podatke o priselnikih, ki so zavezani obvezni telesni vzgoji, jih vpisuje v svoje spiske in jih odkazuje v zakonskem roku na učne ure;
f) je stalno v zvezi z družbami in društvi na ozemlju mestne občine, katerim je ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva dovolilo izvajanje obveznega telesnega pouka,
da tako nadzira prijavljene zavezance, ali so člani teh društev, in vpiše obveznike, ki izstopijo iz društva, v pouk nedeljskih tečajev;
g) sodeluje z učitelji nedeljskih tečajev; odreja za ure namestnike, če so zadržani; daje jim na razpolago učbenike, navodila in naredbe pristojnih oblastev, ki se nanašajo na pouk; razdeljuje sporazumno s temi učitelje po tečajih in skupinah v tečajih;
h) je v stiku z vsemi pristojnimi oblastvi v smislu zakona o obvezni telesni vzgoji in jim daje ali pripravlja na njih zahtevo potrebne odgovore, poročila ali predloge. Pripravlja za mestno upravo predloge za spopolnitev delovanja nedeljskih tečajev kakor tudi za javne nastope, tekme itd.;
i) vodi inventar pisarniškega materiala in opreme ter orodja in pripomočkov za vaje obveznikov nedeljskih tečajev; skrbi, da so ti pripomočki shranjeni in da se drže v pravilnem stanju, in jih dodeljuje tečajem, po opravljenem pouku pa jih zbira, snaži in spravlja, skrbi in nadzira čistočo, prezračevanje in morebitno ogrevanje telovadnic, uporabljanih za pouk;
j) skrbi za izvrševanje pravilnikov, izdanih po §§ 25 in 26. zakona o obvezni telesni vzgoji, in njih uporabo;
k) podaja kazenske predloge glede obveznikov, roditeljev, varuhov (skrbnikov), poslodavcev in ostalih oseb po § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Člen 5.
Odsek ima:
1 načelnika strokovnjaka za organizacijska, upravna in tehnična vprašanja telesne vzgoje;
1 blagajnika sklada nedeljskih tečajev, ki je obenem tudi oskrbnik odsekovega inventarja in varuh orodja in ostalih pripomočkov za pouk nedeljskih tečajev;
1 do 2 mlajša zdravnika;
1 do 2 pisarja in
1 služitelja.
Vse osebje, razen načelnika odseka, pisarja in služi-telja, se lahko vzame izmed mestnih (o' činskih) uslužbencev poleg'redne dolžnosti; načelnik, pisar in služitelj pa morajo biti izključno samo na tej dolžnosti. Zdravniki so lahko tudi honorarni, ki se uporabljajo samo za poslovanje v nedeljskih tečajih.
Člen 6.
Da nadzirata delovanje, red in disciplino v nedeljskih tečajih in podpirata odsek glede njegovega poslovanja, zlasti pa glede poslovanja v smislu zakona o mestnih občinah in pravilnikov na podstavi tega zakona, se odredita dva svetnika (ki ju izvoli mestni svet).
Odrejena svetnika in načelnik občinskega odseka so hkrati tudi upravni odbor sklada nedeljskih tečajev.
Člen 7.
Sklad nedeljskih tečajev je samo eden za vse tečaje na občinskem ozemlju.
Ta sklad rabi po §§ 20. in 21. zakona o obvezni telesni vzgoji izključno za vzdrževanje nedeljskih tečajev in se sme uporabljati denar sklada samo:
a) za nabavo pripomočkov za izvajanje obveznega telesnega pouka;
b) za ureditev zemljišč in telovadnic, kjer se naj izvaja obvezni telesni pouk;
c) za nabavo pisarniškega materiala in potrebščin za delovanje odseka in tečajev;
č) za obhajanje in kontrolo delovanja tečajev;
d) za ostale potrebščine glede reda in discipline, delovanja, zdravja in uspešnejšega pouka v nedeljskih tečajih.
Sklad oskrbuje in upravlja odbor, ki ga sestavljajo dva svetnika in načelnik odseka za obvezno telesno vzgojo.
Načelnik odseka sklicuje po potrebi seje upravnega odbora, pripravlja potrebno za poslovanje odbora, skrbi za izvršitev odborovih sklepov, ko se dobi soglasnost pristojnega oblastva, in piše zapisnik o odborovih sejah.
Blagajnik sklada nedeljskih tečajev vodi vse denarne knjige po zakonu o državnem računovodstvu. Sklad nima svoje blagajne in se vsak prejeti denar takoj z vložno knjižico naloži pri Poštni (občinski) hranilnici ali pa pri Državni hipotekarni banki; na isto knjižico se tudi jemlje denar, pri čemer se predloži pismena rešitev uprave sklada, da se vzemi denar. Ves vzeti denar se izpričuje z rednimi listinami o njegovi porabi. Za vsako sejo uprave sklada nedeljskih tečajev pripravi blagajnik izpisek stanja sklada z izpiskom dotedanjih izdatkov in za kaj. Redne mesečne preglede blagajne sklada opravlja načelnik odseka, občasne pa oseba, ki jo odredi mestna (občinska) uprava.
Člen 8.
Za pouk v nedeljskih tečajih v smislu določb zakona o obvezni telesni vzgoji se uporabljajo predvsem zemljišča, ki so last mestne občine, a so začasno prepuščena posameznim sokolskim društvom ali športnim združbam, šolska dvorišča in šolske telovadnice ali pritlične učilnice in prosta mestna zemljišča, ki se z najmanjšimi izdatki dajo urediti za učne potrebe (člen 10. uredbe).
Uporabljajo se učni pripomočki tistih družb in društev, ki jim je namen telesna vzgoja in ki jim je v kakršni koli obliki dala mestna uprava podporo.
0 omenjenih potre ah naj doseže načelnik odseka sporazum z upravitelji osnovnih šol, s sokolskimi in športnimi društvi in upravnikom občinskih posestev.
Člen 9.
Prevoz ob obhajanju nedeljskih tečajev in pa prenos orodja in pripomočkov, potrebnih za pouk v nedeljskih tečajih, kolikor je to potrebno, priskrbi mestna (občinska) uprava.
Člen 10.
Natančnejše določbe o poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo predpiše načelnik odseka sporazumno s svetnikoma, odrejenima za nadzor nedeljskih tečajev, in ravnateljem občnega oddelka mestne uprave. Navodilo za poslovanje odseka se pošlje občinski upravi v odobritev.
Člen 11.
Dokler ne bo mogel sklad nedeljskih tečajev vzdrževati nedeljske tečaje z lastnimi sredstvi, bo občinska uprava dopolnjevala sklad iz svojih sredstev.
Predsednik mestne občine.
Priloga IV.
Uredba o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vz-.goji, O. št. 1175/37.
Navodila
za poslovanje odseka za obvezno telesno vzgojo občine mesta _____________________________
1.
Dolžnosti načelnika odseka:
Vodi vse posle odseka in usmerja njegovo poslovanje po pravilniku o ustroju in poslovanju odseka, zakonu o obvezni telesni vzgoji in uredbi o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev; daje upravnemu in nadzornemu oblastvu vsa potrebna pojasnila; pripravlja predloge in referate glede pouka, učnih pripomočkov, reda, dela in discipline tako v tečajih kakor v odseku; ukrepa, česar je treba za redno in popolno delo v nedeljskih tečajih, morebitno vzajemno podpiranje, sodelovanje in kontrolo mladine, ki je zavezana obveznemu telesnemu pouku; razporeja sporazumno z učitelji obveznike na posamezne nedeljske tečaje in po obvezniških skupinah; predlaga sporazumno z učitelji ukrepe glede tistih obveznikov, njih roditeljev, varuhov (skrbnikov) in poslodavcev kakor tudi glede ostalih oseb, ki se pregreše zoper § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji; razdeljuje mesto na okoliše nedeljskih tečajev, odreja število tečajev po številu obveznikov in zemljišč oz. telovadnic, prikladnih za izvrševanje pouka; ukrepa sporazumno z učitelji, česar je treba za morebitno ureditev zemljišč in telovadnic, kjer se naj pouk vrši; skrbi, da se spiski obveznikov obvezne telesne vzgoje točno sestavljajo, redno vodijo in dopolnjujejo; skrbi za delo. vedenje in opravljanje službe njemu podrejenega osebja; skrbi za redno prihajanje obveznikov in učiteljev k pouku in za red in disciplino pri pouku; skrbi za hrambo in vzdrževanje pripomočkov za izvajanje pouka in za pravilno poslovanje sklada nedeljskih tečajev; vodi tudi vse ostale posle po zakonu o obvezni telesni vzgoji, pravilniku o ustroju in poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo in uredbi o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev.
2.
Dolžnosti blagajnika sklada nedeljskih tečajev:
Skrbi za to, da se uporablja imovina sklada samo za vzdrževanje nedeljskih tečajev; vodi natančno in redno vse blagajniške knjige tega sklada; naloži vsako vsoto denarja takoj po prejemu na knjižico in obrestovanje pri Poštni (občinski) hranilnici ali pri Državni hipotekarni banki; izdeluje z načelnikom odseka predlog proračuna odseka; vodi natančno in redno inventar odseka in skrbi za hrambo in vzdrževanje orodja in ostalih učnih pripomočkov v nedeljskih tečajih, kolikor so last odseka, kakor tudi da se pravočasno izročajo učiteljem, po opravljenem pouku pa spravljajo v skladišče; gleda, da se varčuje pri pisarniškem materialu, potrebščinah in opravi.
3.
Dolžnosti zdravnika:
Se udeležuje zdravniške komisije za ocenitev sposobnosti obveznikov obvezne telesne vzgoje, vpisuje po-
datke v spiske antropometričnih meritev, optavlja občasne preglede za eventualno oprostitev posameznih obveznikov od posameznih vaj ali za higienske odredbe; uči v nedeljskih tečajih, kolikor določa učni program znanje iz higiene.
4.
Dolžnosti pisarjev:
Izdelujejo skupno po navodilu načelnika odseka spiske obveznikov obvezne telesne vzgoje po rojstnih letih in nato. po okoliših; preskušajo te spiske in ugotavljajo, kateri obvezniki so v organizacijah za telesno vzgojo in jih je zato treba oprostiti prihajanja k pouku v nedeljskih tečajih; osnujejo poseben spisek za antropometrične meritve vseh obveznikov; vpisujejo antropometrične meritve v spiske, kolikor ne vrše tega posla zdravniki osebno.
Posebne dolžnosti:
Prvi pisar, ki ga odredi načelnik odseka, hrani spiske obveznikov in vpisuje vanje vse spremembe; vodi vložni zapisnik in register; sprejema in vpisuje pošto in jo vroča načelniku odseka; izpisuje opravljeno pošto in jo odpravlja. Opravlja tudi ostale posle, ki mu jih odkaže načelnik odseka.
Drugi pisar opravlja dolžnost strojepisca; vodi statistične podatke; hrani spiske antropometričnih meritev in pomaga zdravnikom pri vpisovanju meritev v spiske; vodi in hrani spiske oseb, oproščenih obveznega telesnega pouka, in vpisuje oprostitve v pripombo prezivnih spiskov; skrbi, da začno začasno oproščeni obvezniki pravočasno hoditi k pouku.
Opravlja tudi ostale posle po odredbi načelnika odseka.
5.
Dolžnost služitelja je občna služiteljska — vzdrževanje reda in čistoče v prostorih odseka; raznaša pošto; je pomočnik blagajnika pri hrambi, vzdrževanju in prenosu pripomočkov za izvajanje pouka.
6.
Sestavljanje glavnih spiskov obveznikov obveznega telesnega pouka.
To je prvi in eden izmed najpomembnejših poslov odseka in mu je treba posvečati skrajno skrb in natančnost in vestnost pri delu.
Važnost tega posla je povečana s tem, da bodo ti spiski v marsičem v pomoč tudi nabornemu odseku, ki bo imel od pravilnosti in točnosti vseh spiskov izredne koristi. Razen tega uživajo obvezniki po teh spiskih olajšave pri služitvi v kadru vojske in mornarice po § 26. zakona o obvezni telesni vzgoji in je tudi s tem poudarjena važnost popolnih in natančnih spiskov in voditve rednih sprememb v njih.
Spiski se sestavljajo po rojstnih letih; vsi, ki so rojeni v istem letu, se vpišejo v en spisek.
Obveznemu pouku so zavezani obvezniki od dovršene osnovne šole, in to tisti, ki ne hodijo v nadaljevalno šolo; osnovna šola se pa navadno dokonča v dovršenem
10.	letu starosti in dne 1. julija; vendar je treba imeti zanje poseben spisek, da se v naslednjem zimskem razdobju dožene njih stanje, in se tisti, ki, so zavezani obveznemu telesnemu pouku, v mesecu marcu naslednjega leta vpišejo v dokončni spisek in pozovejo k pouku
Pojasnilo: Pozimi 1936/37. je treba vpisati v spisek vse, ki so rojeni leta 1926., in tako se vpiše vsako leto po
en letnik; letnik, ki je dovršil 20 let starosti, pa se izknjiži.
Treba je torej takoj začeti sestavljati spiske oseb, rojenih v letih 1916. do 1927., pozimi 1937/38. pa tistih, ki so rojeni leta 1928., in tako zapovrstjo.
Spiski so posebni za tiste, ki so rojeni v kraju oz. v območju mesta (občine), posebni pa za priselnike, ki nimajo v tem kraju domovinstva, pa začasno tamkaj bivajo.
V spiske se vpiše vsa moška mladina, najsi je v šolah ali ne, ker se sestavljajo spiski po rojstnih in mrtvaških knjigah (umrli se črtajo in se ne vpišejo v spisek; toda pri sestavljanju spiskov je treba mrtvaško knjigo prekontrolirati). Duhovniki ali voditelji matičnih knjig morajo na zahtevo občinske uprave poslati spiske ali pa dovoliti osebi, ki jo odredi občinska uprava, da prepiše podatke iz rojstnih knjig in jih primerja z mrtvaško knjigo.
Za priselnike (stalne ali začasne) se dobivajo podatki iz prijavnih knjig (po uradu za zavarovanje delavcev in obrtniških organizacijah, člen 15. uredbe).
Take spiske imenujemo začasne spiske in se sestavijo iz njih postopoma dokončni spiski, nazvani glavni spiski, samo tiste mladine, ki je po zakonu zavezana obveznemu telesnemu pouku v nedeljskih tečajih.
Glavni spiski se dobe iz začasnih spiskov takole:
Mestne (občinske) uprave zaprosijo s pozivom roditelje, varuhe (skrbnike) in poslodavce, naj obveste odsek o vseh, ki so bili rojeni od leta 1916. do leta 1927. in ki spadajo pod obvezno telesno vzgojo, najsi bivajo v kraju (mestu) ali pa zunaj njega, najsi so rojeni v mestu ali pa so se tja stalno ali začasno priselili.
Poziv občinstvu, naj se prijavijo obvezniki obveznega telesnega pouka, se mora glede obveznikov, ki dovrše v tem letu osnovno ali nadaljevalno šolo ali opuste šolanje ali ki se priselijo, vsako leto, najbolje v začetku meseca oktobra, obnoviti.
Spiski, izdelani po prijavah roditeljev, varuhov (skrbnikov) in poslodavcev, so stvarno glavni spiski, ker tudi ti prijavljajo samo tiste, ki niso na šolanju, istočasno pa dajo potrebne podatke tudi v obveznikih, ali in v katerem sokolskem društvu ali viteški in športni organizaciji so. Te spiske je treba primerjati s spiski, dobljenimi od duhovnikov ali voditeljev matičnih knjig, zlasti zaradi rojstnega leta, in tako dobiti glavne spiske.
Kot poslednje sredstvo za primerjavo tako sestavljenih spiskov utegne rabiti tudi tole:
Zaprositi je od vseh moških obrtnih in trgovinskih mladinskih in vajenskih šol spiske njih dijakov in je ta spisek primerjati z glavnim spiskom; neskladnosti pa preskusiti in preveriti.
Toda s tem delo ob spiskih še ni opravljeno; v glavnih spiskih je treba vpisati pripombo glede vsakega obveznika, ki je aktiven član-telovadec sokolskega društva ali čete ali tistih društev in naprav, ki jim je namen telesna vzgoja in ki jim je po gospodu ministru za telesno vzgojo ljudstva dovoljeno izvajati obvezni pouk telesne vzgoje (S 7., točka 2., zakona o obvezni telesni vzgoji).
Ko se vpiše tudi ta pripomba, so glavni spiski popolnoma urejeni in iz njih se sestavijo okolišni spiski, t. j. spiski po okoliših nedeljskih tečajev (če jih je več), po katerih učitelji prezivajo, t. j. opravljajo kontrolo o rednem prihajanju k pouku v svojem nedeljskem tečaju. V prezivne spiske se ne vpisujejo tisti obvezniki, ki se vadijo v sokolskih društvih iu četah ali v viteških ali
športnih organizacijah, ki imajo dovolitev za izvajanje obveznega telesnega pouka.
Glavni spiski imajo tele razpredelke: 1. zaporedna številka; 2. priimek in ime (očetovo popolno); 3. rojstni dan (dan, mesec in leto); 4. rojstni kraj (selo, srez in banovina); 5. poklic obveznika; 6. stanovanje (ulica in hišna številka); 7. roditelj, varuh (skrbnik) ali poslodavea (priimek in ime, ulica in hišna številka stanovanja);
8.	je začel tečaj (dan, mesec in leto); 9. je prekinil tečaj in zakaj (dan, mesec in leto) in 10. pripomba.
Spiski priselnikov so enaki in ločeni.
Ko se izdelujejo spiski, se razdeli tudi mesto na okoliše nedeljskih tečajev, če je teh več. Okoliši se skladajo z okoliši osnovnih šol; kolikor je pa potrebna spojitev dveh ali več okolišev, je treba to opraviti, preden se sestavijo spiski po okoliših (prezivni spiski). Pri tej razdelitvi je upoštevati dve stvari: kraj, kjer se lahko izvaja pouk brez večjih izdatkov za ureditev zemljišč in telovadnic, in število (celotno število) obveznikov. Ce je takih krajev več, se upošteva tudi razdalja od ulice, kjer obveznik stanuje. Prezivni spiski so posebej za obveznike od dovršenih 10 do dovršenih 14 let, dalje od 15 do dovršenih 17 let in naposled od 18 do 20 let starosti. Vse delo glede določitve okolišev pa more biti dokončno šele, ko se dokončajo glavni spiski obveznikov in se doseže sporazum s sokolskimi in športnimi društvi, ki imajo telovadišča (igrišča).
Prezivni (okolišni) spiski se sestavljajo iz glavnih spiskov tako, da se vpiše v. okolišni spisek vsak obveznik, ki stanuje v ulici, ki pripada temu okolišu (nedeljskemu tečaju).
Nedeljski tečaji se označajo predvsem z rimskimi številkami, nato pa z nazivom kraja, n. pr. II. Voždovac,
IV.	Neimar, VI. Karaburma, ali pa z imenom ulice v tem kraju ali s kakim drugim imenom.
Prezivni (okolišni) spiski rabijo samo učiteljem za prezivanje obveznikov, dalje tudi odseku, da pozveduje za tistimi obvezniki, ki izostanejo od pouka. Na koncu vsakega učnega leta pa se vpišejo iz teh spiskov izostanki v pripombo glavnih spiskov.
Spiski brez razlike naziva se najskrbneje hranijo in razen odrejenih oseb iz odseka ne sme nihče vanje nič vpisovati niti se smejo spiski dajati na vpogled.
Vse ostalo o spiskih odredi načelnik odseka.
7.
Pri izbiri telovadišč in telovadnic se je ravnati po naslednjem:
Za pouk v nedeljskih tečajih'je rabiti telovadišča in telovadnice krajevnih sokolskih in športnih društev, in sicer predvsem tistih izmed teh društev, ki so dobila zemljišče od mestne (občinske) uprave ali so prejemala od te denarno ali drugo materialno podporo.
Vsekakor se mora načelnik odseka ob podpori odrejenih svetnikov s takimi društvi sporazumeti.
Če ni takih zemljišč, se izberejo dvorišča osnovnih šol, če pa ni telovadnic, se izvaja pouk v zimskem času, kolikor je to potrebno, v pritličnih učilnicah, ki jih je treba za take primere izprazniti.
V najskrajnejšem primeru prepusti občinska uprava na prošnjo načelnika odseka začasno prikladno in neuporabljeno občinsko zemljišče, ki se dd z najmanjšimi izdatki urediti za izvajanje obveznega telesnega pouka. Kjer je to mogoče, je treba zgraditi trajna telovadišča.
8.
Ko se iščejo telovadišča in telovadnice, je treba obenem tudi poskrbeti za to, da se doseže z omenjenimi društvi sporazum, da smejo obvezniki nedeljskih tečajev uporabljati tudi potrebne učne pripomočke teh društev. Ce se ne bi mogla doseči soglasnost, predlaga načelnik odseka sporazumno z učitelji mestni upravi nabavo najpotrebnejših pripomočkov, pri čemer navede v predlogu količino in vrednost in tudi tvrdke, pri katerih je moči te pripomočke nabaviti.
Načelo skrajnega varčevanja je tudi tukaj treba izvajati, in sicer tudi .tedaj, če je stanje skladbi nedeljskih tečajev dobro; dotlej pa je izvajati pouk poglavitno tako, da se uporabljajo učni pripomočki društev, ali pa s prostimi vajami, za katere niso potrebni nikakšni učni pripomočki.
Nabavljeni učni pripomočki se vpišejo v inventar odseka, blagajnik (oskrbnik inventarja) pa skrbi za kraj in način njih spravljanja, hrambe in oddajanja učiteljem. O vsakem poškodovanem učnem pripomočku predložita oskrbnik in učitelj referat načelniku odseka, ki poizveduje o vzroku, izsledi krivca in ukrene nadalje, česar je treba, da se pripomoček na račun povzročitelja pokvare ali na račun odseka popravi.
9.
V smislu § 14. zakona o obvezni telesni vzgoji nastavi načelnik odseka potrebno število učiteljev za nedeljske tečaje po številu tečajev, številu in kategorijah obveznikov in številu predmetov, da se zagotovi uspeh pri pouku.
Nastavljajo in potrjajo se učitelji po predpisih člena 8. uredbe.	• •
Načelnik odseka odredi sporazumno z učitelji, kateri učitelji naj predavajo v kakem tečaju; nato pa izberejo učitelji predmete, ki jih hočejo v svojih tečajih predavati.
Tedaj se priobčijo učiteljem kraji, kjer se izvaja pouk v posameznih tečajih, in učni pripomočki, ki so na razpolago; hkrati se jim izroče tudi spiski obveznikov za prezivanje.
V odseku se vodijo spiski učiteljev posameznih tečaje^ in predmetov in razpored pouka. Ti spiski rabijo v to, da se pravočasno odrede nadomestitve učiteljev, ki so zadržani, da bi opravili učno uro, kakor tudi za predloge o nagradi po § 16. zakona o obvezni telesni vzgoji in členih 27. in 28. uredbe o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev.
10.
V vsakem tečaju se vodi poslovni dnevnik. Poslovni dnevnik osnuje odsek. V dnevnik se vpisujejo: dan, mesec, leto; število obveznikov tečaja; število obveznikov na uro; ni prišel k uri (tu najprvo število, potem imena tistih, ki niso prišli); kratka vsebina obdelanega gradiva. Po sporazumu z učitelji vpisuje eden izmed njih vse, ali prvi, ki je prezval, vpiše vse, razen vsebine obdelane snovi; t6 pa vpiše vsak učitelj za svoj predmet. V pripombi poslovnega dnevnika se vpišejo opazbe učiteljev. Poslovni dnevnik je pri varuhu telovadišča (telovadnice) ali pa ga pošilja odsek pred začetkom pouka. Dnevnik je eden za vse skupine.
Poslovni dnevnik služi za podatke o pouku in rednosti prihajanja k pouku, da do naslednjega dne pouka (do naslednjega tečajnega dne) v odseku lahko pozve-dujejo za neredr*'ni obvezniki. Razen tega ukrene mesec dni pred sklepom učnega leta načelnik odseka z učitelji,
primerjaje učni program in obdelano snov, česar je treba, da se do konca učnega leta obdela to, kar se doslej še ni obdelalo, da se okrepi znanje iz posamezne snovi ali da se v novem učnem letu pred programom za to leto v minulem letu ne obdelana ali hitro obdelana snov dopolni. Potemtakem podaja poslovni dnevnik skušnje za delo v naslednjem letu.
Dnevnik je hkratu tudi kontrolnik za organe iz člena 11. uredbe.
11.
Arhiv odseka se hrani urejen in registriran. Konec vsakega leta odredi načelnik odseka komisijo, ki ga pregleda in sestavi spisek spisov brez vsake vrednosti. Ko načelnik odseka spisek komisije pregleda, odredi, da komisija predlagane spise sežge.
Spiski obveznikov, brez razlike v nazivu spiskov, so stalne listine in zaupne za vsakega, izvzemši osebje in učitelje. Spisi denarnega značaja in inventarski spisi se izroče, ko se poslovanje po njih dokonča, po izpisu v vložnem zapisniku s knjigo blagajniku (oskrbniku inventarja) v hrambo. Vso prejeto pošto poslovodja med dnem vpiše, izroči pa naslednji dan ob osmih načelniku odseka v označanje. Spisi nujne narave se vpišejo in izroče načel-niku takoj. Odsek načeloma nima zaupne pošte; če pa se dobi zaupna pošta, jo samo načelnik odseka odpira, kolikor to zaupnost terja, tudi sam obdela in sam vodi poverljivi vložni zapisnik.
Vsi spisi, ki so šli skozi vložni zapisnik v enem dnevu, se morajo istega dne tudi registrirati.
Izpisati se ne sme v vložnem zapisniku nič brez podpisa (načelnika odseka) v spisu. Spisi, prejeti v delo, se morajo istega dne tudi dovršiti.
Pri vsakem spisu, ki pride iz odseka, mora biti tudi prepis.
Spisi se izven odseka ne morejo dajati iz rok v roko, marveč samo po knjigi za raznašanje (predajo) pošte.
Po opravljenem pisarniškem času ne sme ostati noben spisek niti spis na mizi; vse je treba zakleniti, ključ pa s seboj vzeti.
12.
Proračun odseka se izdela v mesecu oktobru in v začetku meseca novembra vsakega leta takole:
a) Načelnik odseka zbira že med letom in zbere konec vsakega leta iz poslovnega dnevnika, dalje po tem, kar je sam opazil in od učiteljev zvedel, podatke o ne-dostajajočih učnih pripomočkih, potrebnih za izvajanje pouka, in o potrebi ureditve telovadišč in telovadnic. Napravi z učitelji proračun vrednosti zgoraj omenjenega.
b) Z blagajnikom napravi proračun, koliko se potrebuje pisarniške oprave, potrebščin in materiala.
c) Z načelnikom personalnega odseka mestne uprave napravi proračun o letnih izdatkih za plače, morebitna napredovanja ali potrebne nove postavitve. Z ostalimi načelniki mestne uprave se sporazume tudi o ostalem, kar vpliva na izdelavo proračuna.
Pod a), b) in c) navedeno so proračunski ražhodkl. Ker pa obremenjajo plače osebja, kurjava, razsvetljava, voda in morebitna najemnina za stanovanje (pisarno) občni oddelek mestne občine, se vnese samo pod a) in b) navedeno v osnutek proračuna odseka; pod c) proraču-nano pa, s proračunanimi stroški za kurjavo, razsvetljavo, vodo in morebitno najemnino, se pošlje pravočasno občnemu oddelku, da vnese to v osnutek proračuna občnega oddelka. Vse to pa. dokler ne more nedeljski sklad sam izplačevati tudi plače uslužbencev.
Dohodki odseka, ki vplivajo na izdelavo proračuna odseka, so samo stanje sklada nedeljskih tečajev.
Razlika med stanjem sklada in tem, kar je omenjeno pod a), b) in c), je proračun odseka.
Ko odrejena svetnika osnutek proračuna pregledata in odobrita, pošlje načelnik odseka ta osnutek predsedniku mestne občine.
13.
Oskrbovanje in upravljanje sklada nedeljskih tečajev je urejeno v pravilniku za poslovanje odseka za telesno vzgojo.
Kazenski predlog po § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji podajajo učitelji načelniku odseka, ta pa poda v opravičenih primerih nadaljnje predloge v smislu zakona, ko se je poprej posvetoval s pravnim referentom mestne uprave oz. s svetnikoma za sklad nedeljskega tečaja.
Pravni referent oz. svetnika sta pristojna samo za ocenitev oblike in popolnosti obrazložitve prijave ali tožbe.
Na isti način postopa tudi osebje odseka, ko gre za uporabo točke 5. § 22. zakona o obvezni telesni vzgoji.
14.
Vse osebje odseka mora z zavezanci nedeljskih tečajev in z vsako stranko, s katero prihaja v službenem poslu v dotiko, občevati ustrežljivo in dostojno.
Načeloma daje vsa pojasnila vsakomur načelnik odseka; priobčitve obveznikom o kraju in času njihovega dela v tečajih, pppravke o podatkih, obvestila o začasni oprostitvi od pouka in dnevu vnovičnega prihoda in temu podobno pa smejo dajati tudi uslužbenci odseka.
Osebje odseka sme v času pisarniškega dela oditi z dela samo z odobritvijo načelnika odseka.
Osebje se sme uporabljati za potrebne posle tudi na terenu v času, ko se izvaja pouk v tečajih.
— »«■
654.
Avtentično tolmačenje nekaterih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.*
Na podstavi odst. 2. člena 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936** in sporazumno z ministrom za kmetijstvo, za finance in za trgovino in industrijo izdajem:
1. Avtentično tolmačenje odst. 1. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi:
»Zemljišče v kmetskem, kolonatskem in temu podobnem razmerju po zakonu o likvidaciji agrarnih odnošajev v območju prejšnje pokrajine Dalmacije se ne šteje dosedanjemu lastniku v površino posestva po odst. 1. člena 2. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.«
2. Avtentično tolmačenje odst. 4. člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	decembra 193/, št. 283/LXXXI/637.
** »Službeni list« št. 628/79 iz 1. 1936.
»Z blagovnimi dolgovi do 500 dinarjev iz odst. 4. člena 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se razumejo posamezni blagovni dolgovi enega kmeta.«
3.	Avtentično tolmačenje odst. 4. člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki se glasi:
»V postopku, ki se opravlja po odst. 1. člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, določijo sodišča po odst. 2. člena 27. uredbe samo odstotek znižbe dolgov, ne pa tudi znesek znižanega dolga.«
V Beogradu, dne 2. decembra 1937; št. 101.775.
Minister za pravosodje M.. Simonovič s. r.
Banove uredbe.
655.
Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19 novembra 1937, I. št. 11640/1, je bil postavljen Čeh-Ambrusch Martin, uradniški pripravnik banovinske bolnice v Mariboru, za administrativnega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlok< i kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18 novembra 1937, I. št. 11854/1, je bil postavljen dr. Hronovsky Anton, zdravnik zdravstvene občine Poljčane, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. novembra 1937, I. št. 11883/1, je bil postavljen dr. Kaukler Ivan, zdravnik združene zdravstvene občine Cankova, na dosedanjem službenem mestu v VII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. novembra 1937, I. št. 11830/1, je bil postavljen dr. Konvalinka Konstantin, zdravnik združene zdravstvene občine Toplice, na dosedanjem službenem mestu v V. položajno skupino.
. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske bano. vine z dne 18. novpmbra 1937, I. št. 11857/1, je bil postavljen dr. Korun Ferdo, zdravnik združene zdravstvene občine Šoštanj, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. novembra 1937, I. št. 11860/1, je bil postavljen dr. Oražein Ivan, zdravnik združene zdravstvene občine Ribnica, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. novembra 1937, I. št. 11833/1, je bil postavljen dr. PečeMilko, zdravnik združene zdravstvene občine Ptujska gora, na dosedanjem službenem mestu v VIII. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23. novembra 1937, I. št. 11652/1, je bila Poklukar Katarina, banovinska arhivska uradnica VIII. skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, postavljena za banovinskega glavnega arhivarja VII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine; njen predstavnik In nrednlk: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka In zalaga tiskarna Merkur d. d. i Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalok v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 100. kosu VIII. letnika z dne 15. decembra 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 7618/5.	3586-3-1
Razpis III. licitacije za nabavo tiskovin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu
III.	javno ofertno licitacijo za nabavo tiskovin. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 29. decembra 1937 ob 11. uri v sobi št. 21,
II. nadstropje, kralj, banske uprave, Bleivveisova cesta 10, z istimi pogoji kakor I. in II. licitacija.
Kavcijo v višini 5 % oziroma 10 % ponudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. post. 25 zakona o taksah, potrdilo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in pri-znanico o položeni kavciji je izročiti na dan licitacije med 10. in il. uro predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati »Ponudba za nabavd tiskovin«.
Pogoje in seznam tiskovin dohe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kralj, banske uprave, soba št. 33.
Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, dne 10 decembra 1937.
❖
V-No. 4843/9-1937.	3564-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo dežnih plaščev za državne cestarje
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. januarja 1938 ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehn. oddelku. Gledališka 8/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za 1 plašč din 530'—, torej za 80 plaščev din 42.400'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, due 7. decembra 1937,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 132/20-144.	3566
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 26. oktobra 1937, posl. štev. I R 195/37, je bil Grmič Ludovik, delavec, rojen 7. julija 1915, stanujoč na Kozjaku št. 3, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen Grmič Karl, posestnik v Spodnjem Doliču.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I.,
dne 6. decembra 1937.
jj;
S 121/37—2.	3565
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 26. oktobra 1937, posl. štev. I R 196/37, je bil Jančič Franc, rojen 27. julija 1902, stanujoč v Zrečah št. 22, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Jančič Martin, posestnik v Zrečah št. 22.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. L,
dne 6. decembra 1937.
»j.
I R 266/37-3.	3570
Oklic.
Okrajno sodišče v Metliki je na predlog Jurajevčiča Antona iz Rosalnic št. 13 uvedlo postopek, da razveljavi zgubljeno vložno knjižico Prve dolenjske posojilnice v Metliki št. 12.021, glasečo se na ime predlagatelja, z vlogo dirf 2.028'50.
Sodišče poziva morebitnega imetnika te knjižice, da v roku 6 mesecev od razglasitve tega oklica predloži to knjižico sodišču ali prijavi svoje pravice do te knjige in ugovore zoper predlog na razveljavljenje, ker bo sicer sodišče po 'preteku tega roka to knjižico razveljavilo.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. I.,
dne 9. decembra 1937.
*
I 787/37—10.	3505
Dražbeni oklic.
Dne 20. januarja 1938 o poli enajstih ho pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin: vrt, sadonosnik, vrt, stavbišče (industrijsko poslopje), 2 vrta, hiša št. 72, hlev. gospodarsko poslopje, 2 drvarnici in vodnjak, zemljiška knjiga k. o. Stara vas-Vid -vi. št. 55.
Cenilna vrednost: din 241.370'—.
Najmanjši ponudek: din 160.914'—.
Vadi j: din 24.137'—.,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 17. novembra 1937.
I 1551/37-11.	3568
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1938 dopol-dneob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Levec vi. št. 120 in zemljiška knjiga Studenec vi. št. 343.
Cenilna vrednost: din 196.352'25.
Vrednost pritekline: din 11.285'—.
Najmanjši ponudek: din 138-425'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 29. oktobra 1937.
I 1205/37-5.	3571
Dražbeni oklic.
Dne 21. januarja 1938 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Naklo vi. št. 226.
Cenilna vrednost: din 4.993'—.
Najmanjši ponudek: din 3.328'66.
Jamčevina znaša din 499'30 in jo je plačati v gotovini ali izplačljivih vrednostnih papirjih, hranilnih knjižicah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 30. novembra 1937.
I 1334/37—8.	3569
Dražbeni oklic.
Dne 21. januarja 1938 dopoldne o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražoa nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Besnica vi. št. 101 in 365.
Cenilna vrednost: din 15.85375.
Vrednost pritekline: din 2.150'—.
Najmanjši ponudek: din 10.569'20.
Varščina znaša din 1.585'87 in jo je plačati v gotovini ali domačih vrednostnih papirjih, hranilnih knjižicah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 7. decembra 1937.
*
I 22/37—18.	3477
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dol. Logatec vi. št. 198.
Cenilna vrednost: din 14.270'—.
Najmanjši ponudek: din 9.527'—.
Varščina: din 1.427'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 24. novembra 1937.
*
IV I 2794/37-7.	3567
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Morje vi. št. 233.
Cenilna vrednost: din 40.436'40.
Vrednost priteklin: din 5.280'—, ki so že upoštevane v cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 26.957'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j« nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. novembra 1937.
•j.
IX I 1855/37—13.	3405
Dražbeni oklic.
Dne 17. j a n u a r j a 1938 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška kniiga Jakobski dol vi. št. a) 76, b) 23.
Cenilna vrednost: ad a) din 10.134'—, ad b) din 3.453'—.
Vrednost priteklin: din 250'— (polovica).
Najmanjši ponudek: ad a) din 6.756, ad b) din 2.302'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
{e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-»enem narokj pred začetkom 'ražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega fe/dišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. novembra 1937.
IV I 3030/37-8.	3556
Dražbeni oklic.
Dne 17. ja n uta r j a 1938 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rače vi. št. 220, 219, 271 in 295.
Cenilna vrednost: din 123.171'—.
Vrednost priteklin: din 7.800'—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 82.114'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 27. novembra 1937.
-j;
IX I 3816/37-7.	3462
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1938 ob ena j-stih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Grušena, vi. št. 10, zemljiška knjiga b) Pesnica vi. št. 78.
Cenilna vrednost: ad a) din 33.884'08 ad b) din 2.013'30.
Vrednost priteklin: din 1.915'—, ki so upoštevane že pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: ad a) in b) din 23.931'58.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 20. novembra 1937.
•j.
IX I 3761/37-8.	3463
Dražbeni oklic.
Dne 24. januarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Hlapje vi. št. 100.
Cenilna vrednost: din 45.94970.
Najmanjši ponudek: din 30.633'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 20. novembra 1937.
I 251/37-13.	3515
Dražbeni oklic.
Dne 20. januarja 1938 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Hrast vi. št. 24, 149, 290, k. o. Bušinja vas vi. št. 180, 618, 619 in k. o. Dole vi. št. 4.
Cenilna »rednost: din 109.690'—.
Vrednost pritekline: din 7.850'—.
'■'dinjan'*’' oonudek: din 64.460'—.
PravTce, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 5. novembra 1937.
H5
I 109/36-64.	3495
Dražbeni oklic.
D n e 22. j a n u a r j a 1938 obosmih bo na kraju samem v Škocijanu in v Šinarjeti dražba nepremičnin po posameznih skupinah:
I. skupina: vi. štev. 9 k. o. Stara vas s priteklino.
Cenilna vrednost: din 70.661'—, najmanjši ponudek: din 47.108'—, vadij: din 7.066'10.
II. skupina: vi. št. 168 k. o. Stara vas.
Cenilna vrednost: din 13.588'—, najmanjši ponudek: din 47.108'—, vadij: din 1.355'80.
III. skupina: vi. št. 422 k. o. Stara vas.
Cenilna vrednost: din 1464'—, najmanjši ponudek: din 976'—, vadij: din 146'40.
IV. skupina: vi. št. 734 k. o. Stara vas.
Cenilna vrednost: din 18.710'—. najmanjši ponudek: din 12.474'—, vadij: din 1.871'—.
V. skupina: vi. št. 504 k. o. Gorenja vas.
Cenilna vrednost: din 52.490'—, najmanjši ponudek: din 34.794'—, vadij: din 5.249'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni de3ki tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 29. novembra 1937.
*
I 153/37-13.	3468
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 1938 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zidana stanovanjska hiša, svinjak, drvarnica, tri zidanice, kozolec, hlev, klet, žitnica, listnica, Čebelnjak; 4.480 m* sadnega vrta, 20.672 m’ travnika, 32.610 m* njive, 10.475 m* pašnika,
112.988 m’ gozda, zemljiška knjiga Kal vi. št. 269. 442 in 268.
Cenilna vrednost: din 37.517'20. Vrednost pritekline: din 380'—. Najmanjši ponudek: din 25.012'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah, dne 21. novembra 1937
I 240/37—18.	3596
Dražbeni oklic.
Dne 17. januarja 1938 dopoldne
0 poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grčarice v lož. št. 30, sestoječih iz gozdnih patcel, paš-niških in travniških.
Cenilna vrednost: din 196'519'—. Najmanjši ponudek: din 131.012'—. Varščina znaša din 19.652'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Ribnica, dne 25. novembra 1937.
*
1 16/37—19.	3399
Dražbeni oklic.
Dne 25. januarja 1938 o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Plat vi. št. 2. 3 in 126. Cenilna vrednost: din 16.95970. Najmanjši ponudek: din U.306'47. Varščina: din 1.695'97.
Pritekline: din 320'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 19. novembra 1937.
$
I 382/37-10.	3397
Dražbeni oklic.
Dne 25. januarja 1938 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sp. Kostrivnica vi. St. 211.
Cenilna vrednost: din 18.964'60. Najmanjši ponudek: din 12.643 —. Varščina: din 1.890'46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 5. novembra 1937.
•j*
I 188/37-16.	3494
Dražbeni oklic.
Dne 21. januarja 1938 dopoldne ob deseti h bo po podpisanem sodišču na Vidmu št. 9 na rnestu samem dražba nepremičnin zemljiška knjiga Videm vi. št. 59.
Cenilna vrednost: din 342.642'90.
Vrednost pritekline: din 21.480'—.
Najmanjši ponudek: din 214.215'—.
Varščina: din 34.415'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Vel. Laščah, dne 24. novembra 1937.
H*
I 406/37—10.	3423
Dražbeni oklic.
Dne 20, januarja 1938 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin vi. št. 158 in 428 k. o. Podiukovje ter vi. št 369 k. o. Krka.
Cenilna vrednost: din 22.180'—.
Najmanjši ponudek: din 22.180'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 18. novembra 1937.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se Izpremembe in
dodatki pri nastopni zadrugi:
1009.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. decembra 1937. Besedilo: Zadružna zveza v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Briše se član načelstva dr. Mohorič Jakob.
Vpiše se član načelstva:
Dr. 2itko Stanko, adv. v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
'dne 2. decembra 1937,
Zadr. II 90/03.
Konkurzni razglasi
1010.	3581
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Berganta Franca, trg. s špecerijo v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 6.
Konkurzni sodnik:	Gregorc	Jurij,
sodnik okrožnega sodišča v Ljuidjani.
Upravnik mase: dr. Krapež Josip, adv. v Ljubljani.
Oglasitveni rok do 14. januarja 1938. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 19 januarja 1938 ob 9. uri v sobi št. 124.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10 decembra 1937.
St 24/37—2.
1011.	3589
Oklic.
Poravnalno postopanje Gorenca Alojza, posestnika in neprotokoliranega trgovca,^ Ardro pri Sv. Duhu, se ustavlja po § 56. t 4., zak. o prisilni poravnavi izven stečaja, ker je umaknil dolžnik poravnalni predlog pred poravnalnim narokom.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 10. decembra 1937.
Por 3/37—8.
1012. * 3576 Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imovini dolžnika Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru, Sodna ul. 20, registrovane pod firmo »Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru«.
Poravnalni sodnik: dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: Cvetko Branko, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 24. januarja 1938 ob 10. uri.
Rok za oglasite v do vštevši 17. januarja 1938.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 9. decembra 1937.
Por 15/37—6.
1013.	*	3583
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imovini Putricha Antona, pos. in trg, s kurivom v Ljubljani, Dolenjska cesta 6.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Lulik Ivo, advokat v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 139, dne
8.	januarja 1938 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 3. januarja 1938.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. decembra 1937.
Por 35/37-2.
1014.	3582
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imo-vini Spreitzerja Janka, trg. s špecerijo v Ljubljani, Gajeva 5.
Poravnalni sodnik: Žigon Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Jaške Josip, advokat v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 120, dne
20.	januarja 1938 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 14. januarja 1938. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. decembra 1937.
Por 34/37—3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 3587 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. decembra 1937.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.754,878.196-74 (— 3,445.097.66) Devize, ki niso v podlogi 507,152.289-15 (+35,585.296"07) Kovani novec 352,739.819-50 (+ 8,662.844-50) Posojila . . . 1.608,514.482-80 (— 5,657.961-10) .Vrednostni
papirji , , , 199,685.649-—
Prejšnji
predjemi
državi ... 1.652,932.780-48 (+	178.145-80)
Začasni predjemi gl
d rž. b la ga j ni	600,000.000"—
Vrednosti rezervo. fonda	154,618.763"03 (—	2.709"—)
Vrednosti ostalih fondov ........ 28,441.132-—
Nepremičnine ......... 170,923.021-16 (+	419.038-68)
Razna aktiva 2.049,855.189-38 14-24,508.39089)
9.079.741.323.24
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . .	180.000.000-—
Rezervni
fond ....	170,289.829-70(4-	13.641-45)
Ostali fondi	31,951.736'30
Novčanice v
obtoku . . .6.675,69C.600--(— 77,597.100*—) Obveze na
pok az 2.643,040.214-54( 4-127,993.603-79) Obveze z rokom ....	50,000.000*-
Razna pasiva 328,762.942-70(4- 9,837.802-94)
9.079.741.323.24
Obtok in obveze .... 8.318,736.814*54 Celotnokritje	• .. 27"10 °/o
Kritje v zlatu	. . . 26-16°/.
Obrestna mera:
po eskomptn . ..••<•«■«5% po zastavah:
na zlato in varante •»•■••• 6% na vrednostne papirja • •••«• 6%
Štev. R U 251/26—70.	3602
Agr. op.: Cvetkovci, Oslu-ševci, Trgovišče in Senešci.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so last gotovih posestnikov iz Cvetkov-cev, Osluševcev, Trgovišča in Senešc.
Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana v vlož. št. 179 k. o. Formin; v vi. št. 443 k. o. Cvetkovci in v vi. št. 328 k. o. Trgovišče, bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909, štaj. dež. zak. št. 44, od dne 21. decembra 1937 do vštetega dne
3.	januarja 1938 v hiši načelnika gospodarskega odbora g. Petka Franca v Cvetkovcih h. št. 47 razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 22. decembra 1937 v času od 8. do 9. ure v hiši načelnika gospodarskega odbora g. Franca Petka v Cvetkovcih h, št. 47.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne
21.	decembra 1937 do dne 19. januarja 1938 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1937.
Komisar za agrarne operacije II: Dr. Maršič s. r.
*
Štev. 3465/1.	3592
Razpis.
Občina Jesenice, srez radovljiški, razpisuje glavno pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika.
Šolska izobrazba: Pravnik z vsemi predpisanimi teoretičnimi državnimi izpiti. Začetna plača: din 1.600'— in s stanovanjem oziroma stanarino din 600.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kralj, banske uprave drav. banovine« z dne 29. julija 1936, št. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Jesenice, dne 13. decembra 1937.
Razne objave
3593
Vabilo na VII. izredni občni zbor,
ki ga bo imela
Jugočeška Jugoslovansko češka
tekstilna industrija d. d., Kranj v sredo dne 29. decembra 1937 ob 11. uri dopoldne v družbenih pisarniških prostorih r Kranju z nastopnim
dnevnim redom:
1. Sklepanje o predlogu upravnega sveta, da se zviša delniška glavnica.
2. Sklepanje o predlogu upravnega sveta, da se spremeni zbog zvišbe delniške glavnice § 7. družbenih pravil.
3. Slučajnosti.
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo po § 18. družbenih pravil ali osebno ali pa po pooblaščencu. Posest desetih delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
Upravni svet.
*
3559-3-2
Poziv upnikom.
Gospodarska zadruga r. z. z o. z. na Boh. Beli je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da se zglase.
Gospodarska zadruga reg. zadr. z om. zav. v likvidaciji na Boh. Beli.
Likvidatorja:
Kunstelj Peter s. r.,
Jamar Martin s. r.
*
3527—3—3
Poziv upnikom.
Posojilnica za Sv. Miklavž in okolico pri Sv Miklavžu r z. z n. z. je prešla v izvenstečajno likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorju Jakobu Skrabarju, Ljubljana, Pražakova ul. 11
*
3595
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva Maribor-desni breg, glaseč se na ime Franc Ane. Proglašam ga neveljavnim.
Franc Ane s. r., Reka pri Hočah.
*	3588
Preklic.
Podpisana	Rozalija	Munda,	pos. v Zg.
Sv. Kungoti	št.	4, izjavljam,	da	nisem
plačnica za dolgove, ki bi jih napravil noj mož Munda Maks, slikarski pomočnik.
Zg. Sv. Kungota, dne 11. dec. 1937.
Munda Rozalija s. r.
*	3580
Objava.
Izgubil sem poselsko knjižico, izdano od občine Murska Sobota, štev. 1 od
3.	januarja 1929. Proglašam jo za neveljavno.
Peterka Nikolaj s. r., Murska Sobota.
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine. Urednik: Pohar ilobert v Ljuhlianl. Tiska la zalaga Tiskarna Merkur z Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.