Št. 28. V Ljubljani, 14. julija 1906. Leto II. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s /. strani 25 K, za a / 5 strani 18 K, za ‘/ 8 strani 9 K, za */ 10 strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Izhaja vsako soboto in velja po posti za celo leto L K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbebrez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. jVteseena priloga: »Slovenski Tehnik**. O zlaganju zemljišč. Spisal A. D. I. V zadnjih desetletjih preteklega stoletja, ko je moč kmetskega stanu silno oslabela, je začela država iskati sredstev, ki bi perečo rano ozdravila. Na en mah seveda tudi tukaj ni šlo, tožbe so še vedno velike, a priznati se mora, da so zakonodajalci izprožili marsi- kako lepo misel v pomoč kmetskemu stanu. Eden takih zakonov, ki so jih sklenili v državnem in potem po nekaterih deželnih zborih, ki pa žal ni našel dosti praktične izvršitve je zakon o zlaganju zemljišč (ko¬ masaciji). Državni zakon datira z leta 1883, kranjski deželni zakon, ki državno postavo spopolnjuje pa 1. 1887. Veliko potrato moči in časa povzroča razkosa¬ no s t kmetskih posestev. Na različnih, včasih celo po uro in več oddaljenih krajih so posamezni deli kmetske posesti, tu nekaj njive, tam kak travnik, tam nekaj gozda. Narodni gospodar računa podrobno z vsako minuto, ki je izgubljena vsled oddaljenosti, računa, koliko sile in orodja se je porabilo, računa, koliko sitnosti pa tudi gospodarske izgube povzroče ne- številne služnosti, natančno prešteje prepire zaradi meja, premeri koliko sveta požro neobdelane meje itd. To ga privede do spoznanja, da bi bilo dobro, če bi se posestniki posameznih katastralnih celot zedinili in si za vsakogar pravično na novo razdelili posesti, tako da bo za vse posameznike koristno in vsprejemljivo. Ta zložitev in nova pametna razdelitev zemljišč je namen posebnega po navedenih zakonih urejenega po¬ stopka, ki se imenuje komasiranje ali zlaganje. O škodi, ki jo prinaša sedanja razkosanost, o koristi zla¬ ganja, o tem, kako se taka prememba pod okriljem države in dežele izvrši, o ugovorih proti zlaganju bodo govorili naši prihodnji članki v gospodarskem delu „Notranjca“. Politične vesti. Volilna reforma. Nemci so dosegli, da se je v odseku za volilno reformo sklenil nemški mandat za — Kočevarje. Zato pa je odsek privolil Slovencem sedmi mandat na Štajerskem. Italijanom, ki so obstru- irali, je vlada dala ugodne obljube glede mandatov v Istri in na Goriškem, seveda na račun Slovencev. Na Koroškem ostane pri starem. V Ljubljani je v četrtek narodno-napredna stranka sklicala protestni shod zoper novo krivico, ki se obeta Slovencem, shod pa so kle¬ rikalci razbili. Vlada proti slovenski trobojnici. Dne 19. t. m. se ima otvoriti del nove železnice v Trst, namreč proga Jesenice—Trst. Okrajna glavarstva na Goriškem so pre¬ povedala v krajih ob železnici, da se ne sme izobesiti belo-modro-rudečih zastav, ampak le črno-rumene in goriške deželne. Vlada se je namreč zbala, da bi se ne izkazalo, da je ta proga popolnoma slovenska, ona pa je ponekod usilila nemške in italijanske uradnike, v Gorici — središču na a / 8 slovenske dežele — je napra¬ vila le italijanske in nemške napise. Odgovor na to nečuveno odredbo c. kr. vlade je za Slovence prav lahek: Naj se tudi pelje z otvoritvenim vlakom 10 nadvojvod, odločen Slovenec ne izobesi nobene zastave, ker mu vlada ukazuje, da zataji in zakrije svojo narodnost. Odgovor pa gre še dalje: Če vlada preganja našo tro¬ bojnico, viden znak naše narodne zavesti in ponosa, nastopimo mi zoper črno-rumeno zastavo! Izginila bo v narodnih hišah iz zaloge zastav, na slovenskih slavnostih naj ne bo več črno-rumene za¬ stave. Poživljamo zavedno Notranjsko, da prva da vladni odredbi odgovor po načelu: zob za zob, oko za oko, in iztrebi črno-rumeno barvo iz Notranjske, kakor hoče vlada iztrebiti našo trobojnico. Novi reški guverner je na pritisk Hrvatov dal reškim Hrvatom zadoščenje zaradi hrvatske trobojnice, Stran 288 . NOTRANJEC Letnik II. ki so jo sneli z ladije Tatra, s tem, da je obiskal in pozdravil hrvatsko čitalnico in nato dal umestiti zopet zastavo na Tatro. Ogrski državni zbor razpravlja o adresi na kralja. Opozicijo delajo srbski, slovaški in rumunski poslanci. Madjari jim ostro odgovarjajo, pa vendar le s težavo branijo zatiranje Slovanov in Eumunov, Hrvati se doslej niso še potegnili za zatirane brate. Okrajna sodnija v Trstu za kazenske zadeve uraduje še vedno samo italijansko, slovenske obravnave ta c. kr. sodnija ne pozna in naj bodo tudi stranke slovenske in naj se tudi obtoženec in sodnik ne raz¬ umeta. Slovenski odvetniki so sedaj prav vljudno na¬ znanili tej sodniji, da bodo v kratkem začeli pri obrav¬ navah zahtevati, da se govori slovenski, naj torej sodnija poskrbi, da pridejo vanjo slovenskega jezika sposobni uradniki. Tako v Trstu ! Pa tudi na Kranjskem v mnogih krajih štulijo tuje jezike v urade in nam pošiljajo nemškutarje vanje. Zmeda je med italijanskimi socijalnimi demokrati nastala vsled volilno-reformne predloge. V Istri in na Goriškem je Slovanov nad dve tretinji, Italijanov pa eno tretinjo. Naravno, da nam splošna volilna pravica prinese večino, tako da hosta delegata teh dveh dežela Slovana. Italijani so zato začeli v odseku za volilno reformo obstruirati. Socijalni demokrati v Pulju so izjavili, da jim dela reforma krivico, kajti italijanski delavec da je veliko več vreden kot slovenski delavec. Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) „Kakšno dedno pravo? Kralj je poklonil ono posestvo na pol Heningovcem, na pol Batorovcem. Torej more kralj tudi dovoliti, da moj gospodar to polovico na drugega prenese. In kralj Ferdinand bo to storil, ker potrebuje pomoč Batora. Na pol mu je celo že obljubil. Kako pa da ga bomo upeljali v posest? Z Uršulo sem sklenil tole pogodbo, le čitajte jo. Vidite. Zet stare Uršule, Konjski jo je podpisal. O Tabiju nisem črhnil, zabavljal grozno nad Vašim bratom in dejal, da ga takoj odpravim. To jih je zamamilo. Uršula odide v Stubico, Susjed ostane čist, tedaj pa nenadoma uvedemo Tahija v posest." „Ali,“ odvrne kanonik, „po zakonu kraljevine Slavonske bi se morala ta prememba posesti proglasiti na skupčini stanov in sicer pred banom, če ne, ne velja." „Pojdite mi z onim slavonskim pravom," zakliče Madjar, „ne bo tako hudo. A ban? Kdo je ban? Knez Peter Erdedi. Ali ni prva žena banova bila Tahijeva hči. Naj je tudi potem ban poročil Jano Alapičevo, a zet in tast sta ostala debela prijatelja." Tržaški socijalni demokrati pa so nastopili proti italijanskim poslancem. Carinska vojna med Srbijo in Avstro-Ogrsko se je začela najbolj zato, ker noče Srbija naročiti topov v Avstriji, ampak v Franciji. Pa tudi Košutovci se niso potegnili za Srbe, ker se boje konkurence srbske živinoreje in zaprtje meje koristi ogrskim poljedelcem. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Zadnjič smo imenovali učitelje, ki so službovali na naši šoli. — 27. novembra 1886. dovolil je deželni šolski svet v Ljubljani, da se naša učilnica razširi v dvorazrednico. Prva učiteljica je bila gdč. Gabrijela Gogola. Nato so sledile: Julijana Jurman, Marija Šušteršič, Frančiška Žebre, Alojzija Bisail, Zofija Modrijan, Marija Antončič in sedanja gdč. Matilda Poženel, ki nas pa letos tudi zapusti ter odide v Dolsko na Gorenjsko. Prihodnjo soboto 21. julija pride komisija, da določi definitivno prostor zadloški šoli. Pretekli mesec je bilo pri nas licencovanje bikov. Potrjeni so bili vsi prignani — osem namreč. Posebno izvrstne imajo: Simon Rupnik iz Idrskega loga, Tomaž Gostiša iz Zadloga in Ivan Lampe iz Črnega vrha. Seno duhteče grabimo, pa peti ne pozabimo. Dež nam nekoliko nagaja, da ne gre vse v redu. Na njivah je dober pridelek, senožeti, ki se kose le jeden- „Da, da," se zamisli kanonist, „za Heningovci pa stoji mogočni podban Ambrož Gregorijanec." „Tega se nič ne bojimo. Ambrož je bil kastelan Nikole Zrinjskega. Nikola in ban Peter se ne gledajo prijazno, odkar je Nikolin sin ostavil na cedilu banovo hčer, torej mrzi Peter Ambroža, — in odkar sta se ban in podban sprijela zaradi samoborskih mej, se videti ne moreta. Ban bo delal za Tahija, Alapiči za bana. Ali ste zdaj spregledali?" „Sem, a kaj imam jaz pri vsem tem?" „Vi boste uvedli Frana Tahija v posest," „Jaz? Kaj?" Zakliče kanonik in odskoči za dva koraka. „Da, vi. Počakali boste, da se Uršula preseli v Stubico. Od Batorja dobite pogodbo, seboj pa vzamete okrajnega sodnika, ki ga vam bom pozneje imenoval. Ko bo Susjed čist Heningovcev, pride Tahi s kaniškimi konjiki v Zagreb. Po noči odidete na Susjed. Tahi zasede grad, ga oboroži, zatvori vrata, pa naj pride potem Uršula, če ji ne bo oreh pretrd. Seveda bode potem velika pravda, pa naj le teče, tačas že umre Heningovica, hrvatski ban je namreč Tahijev zet, Andrija Bator pa sam — sodnik." Kanonik je stal molčeč pred Palfijem. „Ne morem," vikne slednjič. „To bi bilo očitno kršenje prava." Letnik II. NOTRANJEC Stran 289. krat, kažejo slabše. — „Kosa že poje, hajd, hajd na goro, hajd na zeleno goro!" Marijine hčerke iz Idrije so nas posetile preteklo nedeljo. Ž njimi je došel znani gosp. Osvald. S prižnice so vabili k neki popoldanski „mali zabavi“. Kakšna je bila ta zabava, ne moremo poročati, ker nismo bili tako srečni, da bi ji mogli prisostvovati. G-ospoda kaplana bodemo morda izgubili. Škoda, če se to zgodi, ker je še precej priljubljen. — Tudi nadučitelj se nekaj odpravlja. To bi bilo veselja v Izraelu, da ga odnese vihar daleč kam proti — Cencu. Klerikalčki, molite, mogoče se le vendar uresničijo vaše srčne želje! Naša mlekarska zadeva je stopila vendar korak naprej. Mnogim posestnikom so zarubili živino, nekaterim so celo napovedali prodajo na dan 26. julija, a zopet isto ustavili, menda vsled ukaza z višjega mesta. Udje letajo okoli raznih advokatov, ter zahte¬ vajo, da se vsa stvar sodnijsko vnovič pre¬ išče. Naj se jim ustreže, ko se gre za tako veliko izgubo ! Naj bi se vsak natančno zaslišal, ki ve kaj zoper načelstvo, nadzorstvo in drugo poslujoče osobje. Udje zahtevajo posebno, da se dokaže, kdo je bil prav¬ zaprav ud, ali so se pojasnila pravila, ali je resnica, da so se dobili celi hlebi sira na Jurjevi drvarnici, kako so se kupovali dragi stroji, kdo je hujskal proti mlekarni, kateri udje in odborniki so bili za konkurz itd. Na vsak način je nujno potrebno: vsa zadeva „Ne mislite vedno na paragrafe,“ zakliče Madjar, „pomislite, da z vami drže silni ljudje, in ti vas ne puste na cedilu. V imenu Andrije Batorja vam dam besedo, da za vas ne nastane nič zlega. Evo vam roke.“ „Ali ni to ista roka, ki je podpisala pogodbo z Uršulo?" vpraša kanonik resno. Divje pogleda Palfi duhovnika in nadaljuje: go¬ vorimo odkrito. Ni me moj gospodar sem poslal za šalo. Če vi nočete, pa pojde drugi. A vam sem hotel ta posel poveriti zaradi brata Vašega Jurija. Razumete? Vaš brat ima mnogo otrok in ženo zapravljivko." „Vašo rojakinjo," zamrmra kanonik. „Vsejedno,“ odgovori hladno Palfi. „Zadolžen je preko glave. Njegovi upnik so — knez Andrija Bator in Franjo Tahi. Glejte, ta čudni slučaj! Vaš brat Jurij Vessvetniček je tedaj živel od milosti mojega gospodarja. Vzel ga je za upravitelja v Susjedu; mastna je ta služba in Vaš brat jo je znal lepo izmolsti — da, goljufal je svojega gospodarja." Kanonik se strese, brat njegov pa skloni glavo še globje. „Da, goljufal je. Izvedeli smo to iz pisem Uršule, njegovi ljudje so nam ga izdali in hočejo proti njemu pričati. Vi, kanonik, ljubite brata in njegovo deco. Naj pomigne moj gospodar le s prstom in zadene jih nesreča in sramota. Ali hočete, da bo vaše ime oblateno, ali boste preslišali jok nedolžne dece? naj se popolnoma pojasni, da ne bodo trpeli — nedolžni ljudje. Kakor stoje sedaj razmere, pride lahko, ko se bode iztirjavalo, do velikih na¬ ši 1 s t e v. Kadar nam umrje znanec, ki smo ga imeli radi — smo žalostni in takrat nam dobro de tolažilna beseda. Te si poželimo posebno, če izgubimo predragega očeta ali srčno ljubljeno mater. — V Afriki živi žival, imenuje se hijena. Kadar je lačna, gre tudi na po¬ kopališče, izkoplje mrtveca ter ga — požre. Kdo bi zameril neumni živali! So pa tudi ljudje, ki ne pri¬ voščijo mrtvim pokoja. V Zadlogu se ni obnašala v zadnjih dneh neka zelo sveta žena — ob mrtvaškem odru — naglo preminulega našega moža — nič boljše, kot imenovana divja žival. Brezsrčna babnica pač za¬ služi, da odveže bogaboječi njen mož svoj tretjeredniški pas, ter jo krepko namaže po tistem delu telesa, čigar ime se v pošteni družbi ne imenuje. Dopisi. Iz Vremsko-bistriške doline. Čitali smo v našem „Notranjcu“ o slabih tukajšnjih cestah, posebno o strmem klancu na Prem. Jaz pa pravim, da je to za premske „politikarje“ ravno prav. Ko se je začelo pred par leti delovati za popravo in na to, da se vsprejme ona raztrgana cesta od gosp. Klobučarja do Kilovč in kolodvora med okrajne ceste, so bili naši Palfi se je pri tem naslajal na bolesti kanonika, ki je upiral oči v zemljo in slednjič zašepetal: „Vi ste okrutnik brez srca, gospod Palfi." „Glej ga! Da nimam srca? Ali ga je imel vaš brat, ko ga je goljufal? Če ima človek pamet, pa pravite, da nima srca. Čujte. Roka roko pere. Če uvedete Tahija v posest, so bratu oproščeni grehi in še več — dolgovi, in ban ter Tahi se bodo pobrinili, da se ga izvoli celo za sodnika. Če.pa nočete, pa je proč z imetjem in poštenjem Vašega brata, tudi ne pride na sodnijski stol, ampak v sodnijsko temnico. Torej: da ali ne?" Stipo Vessvetniček prebledi na smrt, na čelo mu stopijo debele kaplje znoja. Njegov brat Jurij pa se vzdigne, da čuje iz ust bratovih rešitev ali smrt. Nato poklekne pred brata, mu objame kolena in zakliče, da bi ti počilo srce: „Brate, brate ! Vem, nisem usmiljenja vreden, a usmili se otrok, ki si jim kum." „Moj Bog," vzdihne kanonik, „ti vidiš to bedo. Ne zase, ampak za nedolžne otroke bom grešil. Umiri se, brat. Vidiš, rekel sem ti, da pusti črnooko Madjarko, vročekrvno lahkoživko. Prevarila te je, ostavila te, vidiš, biti bi osramočen, da ti ne pomaga brat." Gorke solze so kapale starcu po licu, brat pa mu je poljubljal roko. Palfi je prekrižanih rok opazoval ta prizor hladnega obraza, hladne duše, ledenega srca. (Dalje prih.) Stran 290. NOTRANJEC Letnik II. klerikalni politikarji v tukajšnji okolici kar besni, češ kilovški naprednjaki ne bodo nikdar, nikdar dobili ceste, posebno zato ne, ker je prošnjo napravil tedaj na Premu službujoči — nadučitelj Korbar. Mi je ne rabimo in je tudi nočemo, so kričali ti zaslepljeni zapeljanci. Kam je bližje na kolodvor, v Kilovče ali na Št. Peter? Samo to vprašanje je za pametnega človeka merodajno. V Kilovče se rabi od g. Klobučarja 15 minut, v Št. Peter pa — 3 ure z vozom. In prosim, pomislite, kdo pa plača visoko voznino, ko tukajšnji trgovci, namreč gg. A. Fatur, J. Repinc, V. Repinc na Premu in A. Grahor v Bitinji blago naročujejo v Št. Peter mesto v Kilovče? Gotovo nazadnje njihovi od¬ jemalci! Zakaj tudi mi plačujemo cestnino, kot drugod v ilirsko-bistriškem okraju, ko imamo razim ceste od g. Klobučarja na Prem ne pedi komisijske ceste? Cesta od g. Klobučarja do kilovškega kolodvora je v takem stanju, da seje ne more več rabiti. Vprašam gg. župane in njih odbore ter cestnega odbornika za one vasi, zakaj plačujemo 20 % cestne naklade. Svetujemo, da se poštni urad ali šolsko vodstvo na Premu pritoži zaradi po zimi tako nevarnega pota. Iz Godoviča. Posestvo J. Pišlerja (Ve¬ harja) kupil je bil pred več časom Pivk iz Črnega vrha. Kupčijo je sklenilo seveda rujno vince. Vehar se je skesal, Črnovrščan ni hotel odnehati in stvar bi imela priti pred sodnijo. Slednjič sta se moža pobotala, ker je bil Pišler pripravljen plačati Pivku primerno odškodnino. — Glede gdč. poštne upraviteljice čujejo se pritožbe. Danes nočemo delati nikomur ne¬ prijetnosti. Prav uljudno prosimo, da se ozira novodošla gospodična po možnosti na godoviške krajevne raz¬ mere. — Vodovod, za katerega ima največ zaslug mož nepozabnega spomina pokojni gosp. Kankelj dobro deluje. Le škoda, da imamo premajhen rezervar, kar se posebno neprijetno občuti za velike suše. — Naša babica Marija Cigale padla je pretekli mesec iz ko¬ zolca. K sreči seji ni pripetilo nič posebnega. — Bliž¬ nji sosedje smo Črnovrščani, a vendar koliko mi¬ lejše podnebje imamo! Pri nas raste celo koruza, ki obeta letos prav dobro. Tudi s košnjo smo zadovoljni, pač pa ne kaže zelje nič posebnega. — Pred cer¬ kvijo se razdeljuje „Domoljub“. Ne vemo, kako, da so med nami še vedno ljudje, ki podpirajo in čitajo ta obrekljiv list. Skrbimo vsak po svojih močeh da ne bo hiše, kjer bi se ne čital izvrstni neodvisni kmetski list „Notranjec“. Lažnjivega Domoljuba pošljimo nazaj, tudi, če bi nam ga hoteli pošiljati brezplačno! Domače vesti. Temeljna dela za Vilharjev spomenik so se že pričela. V drugi polovici tega meseca se prične po¬ stavljati monumentalni podstavek. Za Vilharjev spomenik je izročilo pevsko dru¬ štvo „Slavec“ K 126‘40 kot del čistega dobička bin- koštne Vilharjeve slavnosti v ljubljanskem Narodnem domu. 21 ruskih visokošolcev s tremi profesorji je bilo v nedeljo v postojnski jami. Prenočili so v Na¬ rodnem hotelu gosp. Paternosta. Kopališče g. Pavl Jurce poleg hotela Ribnik v Postojni se je otvorilo 8. t. m. Cela naprava je mo¬ derno in jako lično izvršena ter obsega 5 kadnih in 2 pršni kopelji. Natančneja pojasnila so razvidna iz oglasa v današnjem listu. Ogenj je nastal v neki sobi hotela „pri ogerski kroni 11 v Postojni. Dne 6. t. m. sta opazila mimogredoča redar Anton Milavec in gasilec Ivan Paternost, da se sumljivo kadi iz neke sobe v drugem nadstropju. Ker oba dobro poznata notranje prostore obširnega hotela, hitela sta takoj v drugo nadstropje in se uverila, da je bil njiju sum opravičen. V sobi št. 21 sta gorele postelji, kar je povzročilo obilo dima in smradu. Da bi preprečila večjo nezgodo, zdelo se njima je najvarneje pometati goreče žimnice skozi | okno na cesto in pogasiti tudi še drugi ogenj, ki bi lahko nastal za cel hotel jako nevaren, ako bi se ga pravočasno ne udušilo. „Prostovoljno gasilno društvo 11 v Studenem priredi v nedeljo, dne 29. julija 1906 ob 3. uri popo- ludne na prostem v Studenem, veselico s tombolo. Čisti dohodek je namenjen v pokritje dolga na novi brizgalni. Shod kranjskih gasilnih društev se bode vršil v nedeljo, dne 29. julija t. 1. ob 10 y 2 uri dopoldne v Škofjiloki. Zastopniki društev, ki niso plačali letnine, nimajo pravico glasovanja. Izpred sodišča. 14. marca t. 1. so se stepli ponoči fantje v Britofu. Pri tem je bil Jože Vatovec na nogi težko poškodovan, potem pa sta ga Jožef Čevna iz Britofa in France Novak iz Gor. Vrem zve¬ zala na rokah in nogah z bekami in potem z vrvjo, da se ni mogel oprostiti in da je ležal do jutra na prostem. Kot plačilo za ta nepremišljeni čin, ki sta ga napravila v pijanosti, bosta hudo kaznovana. Pri glavni razpravi dne 11. julija je namreč Čevna dobil 5 mesecev, Novak pa 7 mesecev težke in poostrene ječe. Obesil se je doma v sobi Franc Žigman po domače Furlan 56 letni posestnik iz Zaloga pri Postojni. Bolehal je že kakih 5 let na obeh nogah in zadnji čas ni mogel več sam iz hiše. Ko sta odšla v četrtek opo- ludne njegova žena in sin na polje na delo, se je Furlan na nenavadni način, namreč z vozno verigo obesil. Obupnost vsled svoje neozdravljive hromosti nog, ga je gnala v smrt. Iz Logatca, Sedaj je določeno, da bode letošnja velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu dne .2. avgusta. Zborovanje bo ob V 2 11. uri, ob 1. uri obed, ob 5. uri pop. vrtna veselica. — Ves ta vspored se bode vršil v prostorih hotela ,.Kramar 11 . Na sled so prišli trgovcu, ki je prodajal tuje testenine v zabojih tvrdke Žnideršič & Valenčič za njene. Priznano so testenine imenovane tovarne naj- Letnik II. NOTRANJEC Stran 291. boljše kakovosti: seveda morajo biti vsled tega tudi najdražje in ni čuda, da se vdobe ljudje, ki jih ta razlika v ceni mika. Sicer se to dogaja, odkar so ilirske testenine zaslovele, a konečno je pričela tvrdka te poštenjakoviče vendar zasledovati. Bodimo oprezni pri nakupu testenin! Iz Zagorja. V štev. 26 ,,Notranjca“ smo poročali, da je Marija Žigman znorela, vendar to ni res, kakor nas zagotavlja drug zaupnik, kar s tem radevolje po¬ pravljamo. Vipavske novice. Tatovom, koji so bili poslednje dni velik strah Št. Vidu in njega okolici, se je uže prišlo na sled. To so bili navadni trije Čiči. Po dnevi so beračili in si ogledovali razna poslopja, v katerih bi bilo dobiti kaj za njihov plen. Po noči so se pa vrgli na svoje delo. V hiše so poskušali vdreti trikrat, a vselej se jim je ponesrečil njihov načrt. Tudi rop, kojega so nameravali izvršiti na nekem vozniku, se jim ni posrečil. Vrla vipavska žendarmerija storila je vse korake, da pridejo ti za prežon zreli ptički čimprej pravici v roke. Ker so se zbali ti klateži vipavske žendarmerije, odkurili so jo hitro iz Vipavskega. Ker so pa bile vže tuokrajne žendarmerijske postaje po vipavski orožniški postaji o teh nevarnih tatovih in roparjih obveščene, se jim je kmalu prišlo na sled. V Ilirski Bistrici so orožniki vže prijeli dva ptička izmed te nevarne družbe, a tudi tretji pride kmalu roki pravice v pest. — Vinska kupčija postala je po¬ slednje dni kaj živahna. Izvozilo se je te dni iz Vipav¬ skega dokaj vina. Kdor se hoče oskrbeti z dobrim vipavskim vinom, zdaj je čas, dokler so cene še zmerne. S Prema. V petek, dne 6. t. m. zjutraj je obiskala toča vasi Smrje, Prem, Bitinje in Kilovče. Napravila je precej škode. K sreči je padala le nekaj sekund. Zdatno škodo trpimo tudi pri senu vsled obilega deževja. Iz Orehka. Dne 6. t. m. je udarila strela v grajsko hišico in neusmiljeno gospodarila med pohi¬ štvom. Zidarskemu kuharju je strela zavila vrat, da je moral k zdravniku. Ko je udarila je fant prestra¬ šeno zaklical: „Dajte mi vode, strela meje ubila!“ Čudno pa, je, da je strela udarila v hišico, ker je komaj par korakov oddaljen grad s strelovodom. Tudi cerkev je v bližini in ima istotako strelovod. — Iz Orehka se največ pošilja mleka na Prestranek v mle¬ karno. Pogosto se dogodi, zlasti v poletnem času, da se mleko medpotoma spridi radi prevelike vročine, predno je dospelo do svojega cilja. Po zaslugi g. An¬ tona Križaja in Jakoba Kristana se je napravil hla¬ dilnik za mleko v Orehku. Ta posel opravlja Matija Kristan, ki je obiskoval mlekarski tečaj v Logatcu. — Tlaka, duhovska tlaka, hvala Bogu, je odpravljena. Doslej so . namreč vaščani domačemu g. kaplanu zastonj kosili in opravljali drugo roboto. Tega je moralo biti res enkrat konec, ker bi bilo za vas res presramotno, da bi se še sedaj opravljala tlaka, ko je že z 48tim letom prenehala. Gr. Bajec je otepal in se upiral temu po njegovi samo njemu lastni maniri. Kot razjarjena | žival je razsajal v cerkvi, na prižnici in pred oltarjem radi tega. G. Bajec, tlaka naj v miru počiva ! Mimogrede naj se dotaknemo tudi njegovih grozno dolgih in dolgo¬ časnih pridig. Vemo sicer, da se da vsakemu več do¬ povedati, a on ima tako lastnost, da misli, da morajo le njegove nespametne misli obveljati, in tudi sedaj dvomimo, da bi ga te vrstice spreobrnile. Marsikaterega tujega človeka ni v vas samo radi njega. „Jaz bi prišel večkrat k maši v Orehek 1 ', se marsikateri izrazi, „pa kaj, ker imate tako dolgočasnega pridigarja, ker ne ve ne konca ne kraja pri njegovem kričanju." Na po¬ slušalce kriči, češ, zakaj da jih spanec zaziblje med njegovo pridigo v sladke sanje. Pa še čudno se mu zdi! Pridigujte boljše, da bode pridiga segala bolj glo¬ boko v srca, potem pa prav gotovo ne bode noben poslušalec dremal. Kjer je služboval, je bila njegova parola prepir. Dostikrat nam je g. Bajec obljubil nekaj, pa se vedno pomišlja. Bog daj, da bi mu ti pomisliki izginili. — Moža, ki sta postavljena v to, — to sta namreč cerkvena ključarja — da bi se potegovala za koristi vaščanov, pa smo ravno glede odprave tlake opazili, kako sta se vedla, da bi tembolj se prikupila kaplanu. Zdelo se je nam, kakor da bi lovila slepe miši. Vredno, je, zlasti imenovati moža, ki mu rečemo po domače „Mauer“, kako je ljudi nagovarjal, da naj se še nadalje opravlja tlaka, namreč: „Bog vas bo štrafal." Najbrže bo pa njega štrafal, ker ne bode več otave zastonj dobival od g. kaplana. Iz Zgornje Pivke. Vsled večdnevnega deževanja izstopila je Pivka, ki se je razlila po travnikih, po katerih je ležala še ravno pokošena trava. Vidi se marsikateri žalosten prizor, na pr. tu plavajo senene kopice po vodi, tam vlečejo seno z največjim trudom iz vode ali nakladajo seno na vozove in ga odpeljujejo na bregove. Regulacija, regulacija ! Iz Koritnic pri Knežaku. Mi imamo vedno le o nesrečah poročati! Sedaj je poginila vaščanu Rado- hovcu ob telitvi krava, ki je bila vredna 300 K. Telila se je dva dni in v mukah je dejala glavo tako nesrečno pod jasli, da se ni mogla rešiti. Naše ljudstvo je pač nespametno, da ne pokliče v takih resnih slučajih živinozdravnika, ali ni lažje trpeti 20 K kakor morebiti 300 K in še več? Sicer je pa pri ljudeh ravno tako; zdravnika ti ne pokliče in če je človek tudi v zadnjih zdihljajih in to „ker se boji stroškov." Res žalostno ! Iz Zagorja. V sredo 11. t. m. so zapustili vojaki našo vas. To sicer ni nič pomembnega ali povdarjati hočemo le, kako so se ti „naši kranjski vojaki" ljudstvu takoj priljubili, tako da je bilo marsikateremu težko ob odhodu. Ako pomislimo, kako se vojaki drugih narodnostij obnašajo in primerjamo te naše fante 27. domobranskega pešpolka, se nam mora srce veselja smejati. Vedno dobrovoljni in mirnega obnašanja so ob prostih urah tudi domačinom pri poljskih delih pomagali. A po vasi so se vedno razlegale krasne narodne pesmi. Lahko smo ponosni na naše ,,fante". Stran 292. NOTRANJEC Letnik II. Prosveta. Občni zbor učiteljskega društva logaškega okraja se je vršil dne 17. maja na Rakeku. Gr. nad¬ učitelj Kabaj je poročal jako temeljito in zanimivo o učiteljevem delovanju izven šole; g. nadučitelju Benedeku pa se je izročila diploma častnega članstva za zasluge, katere si je pridobil za društvo kot soustanovnik in mnogoletni predsednik. V dan 1. julija se je zbralo zopet na Rakeku učiteljstvo obširnega okraja k uradni konferenci. Pri tem zborovanju se je sestavil našim razmeram primeren učni načrt za ponavljalno šolo. Zelo poučno je bilo poročilo g. c. kr. učitelja Šabca o napo- vedbi vremenskih sprememb in pa ono g. nadučitelja Bajca o varstvu živali. Žal, da je to poročilo čulo le učiteljstvo, ne pa tudi oni, ki do nedolžnih živali nimajo srca. Po zborovanji sta bila voljena zastopnikom uči¬ teljstva v okrajni šolski svet gg. nadučitelja Likar in Repič. Telovadno društvo „Sokol“ v Ilirski Bistrici priredi dne 22. t. m. v hotelu ,.Ilirija“ v Ilirski Bistrici veliko ljudsko veselico. Na vzporedu je: Sprejem došlih gostov na kolodvoru Trnovo-Bistrica, obhod in razgled Bistrice, javna telovadba in petje lirvatskih in slovenskih sokolskih in pevskih društev, ples, umetalni ogenj i. dr. Veselica, pri kateri svira vojaška godba c. in kr. peš¬ polka grofa Jelačiča št. 79 iz Reke, se vrši ob vsakem vremenu. Vabila na posamezna društva so se že raz¬ poslala; zagotovljena nam je obilna udeležba zlasti od strani bratskih hrvatskih društev iz Reke, Opatije, Voloske, Sušaka, Trsata, Mihotičev, Bakra i. dr. Vsled tega manifestirala se bode na tej veselici bratska vza¬ jemnost z brati Hrvati. Društva, ki nameravajo sode¬ lovati na tej veselici, naj nam to čimpreje naznanijo objednem s številom izletnikov. Ker je namenjen čisti dobiček za nabavo prepotrebnega telovadnega orodja, se uljudno vabijo vsa društva, da nas počaste z obilno udeležbo, zlasti, ko se nam zopet nudi prilika okrepiti in utrditi bratsko vzajemnost Hrvatov in Slovencev. Na veselo svidenje tedaj v Ilirski Bistrici in bratski „Na zdar!“ Odbor. Narodno gospodarstvo. Slapenska posojilnica v Vipavi imela je v prvih šestih mesecih tekočega leta 907-863 K 75 v prometa. Tedaj blizo en miljon prometa v pol leta. Posebno lep napredek je bil pri vlaganju hranilnih vlog. Vložilo se je v teh šestih mesecih na novo 200.346 K 17 v. Delniška družba „Union“ v Ljubljani je skli¬ cala izredni občni zbor delničarjev, ki bo razpravljal o vprašanju, katero sedaj razdvaja člane in je zaneslo v družbo razpor: ali se naj hotel „Union“ v Ljubljani še dalje vzdrži v rokah domače delniške družbe ali se naj ga proda nekemu tujemu (menda celo židovskemu) ponudniku. Živinske razstave bodo prihodnje leto v več krajih na Goriškem. Dobra pitna voda je za rejo domače živine osobito sedaj poleti velike važnosti. Čim večkrat se poji, tem bolj, poleti vsaj trikrat na dan. Trda voda (studenčnica) je boljša kot mehka voda (deževnica), ker ima v sebi mnogo apna, ki služi za napravo kosti. Umazana voda, posebno iz kalov pomešana z blatom lahko živini hudo škoduje. Kjer tedaj ni tekoče vode, naj si gospodarji na kak način skupno oskrbe napajališče. Živinozdravništvo, ki je sedaj podrejeno mini¬ strstvu notranjih zadev, se bo v kratkem podredilo poljedelskemu ministrstvu. Ta korak je vsekako lep napredek. Poljedelskemu ministrstvu se bo pridejal poseben veterinarski svet, ki bo imel posvetovalno pravico v vseh živinozdravstvenih zadevah. Če krava mleko zadržuje, ji dajte pol litra otrob pomešano s po eno pestjo kimlja in brinovih jagod. Pri molži treba obrniti pozornost krave kam drugam, v ta namen se lahko položi roko pri molži na hrbet ali da na hrbet moker Žakelj ali pa tolče in trga kravo po rogeh. Darovi za Vilharjev spomenik. Gosp. Kavčič Miloš, Rakek, 2 K; slav. generalni zastop banke »Slavije«, Ljubljana, 100 K; g. Hrast Ivan, tajnik mestne hranil¬ nice, Ljubljana, 3 K; g. Krainer Franc, trgovec, Postojna, 6 K; g. Dekleva Alojzij, Postojna, 10 K; g. Koščal Josip, Postojna, 2 K; gosp. Možč Ivan, Vipava, zgubljena stava 10 K; pevsko društvo »Vipava«, dohodek veselice 12 K 63 vin.; g. Počkaj Ivan, Dbeljsko, 1 K 20 vin.; gosp. Kovač Franc, Košana, 2 K; g. Dolenc Anton v Pulju 10 K; vesela družba v Matenji vasi pri g. Alojziju Durjava 5 K; g. Kočevar Franc, Postojna, 2 K. Srčna hvala! Odbor za Vilharjev spomenik. Loterijske številke. Line, 2. julija. 21 44 82 35 20 Trst, 7. julija. 63 42 84 87 14 Tržne eene v Ljubljani. Semena: Letnik II. NOTRANJEC Stran 293. jVIala naznanila. Vsaka vrstica y teli oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Landauer še dobro ohranjen se ceno proda v Postojni hišna štev. 110. Esenca za kurja očesa. Najbolje sredstvo proti kurjim očesom, debeli koži, bradavicam itd. Steklenica z rabilnim navodom 70 h razpošilja: Lekarna pri Mariji Po¬ močnici v Vipavi. Srnaka samca, dve leti starega proda trgovec Ivan Vidmar v Črnem Vrhu nad Idrijo. Mlatilnico, lahek koleselj in več težkih vozov ima na prodaj Leopold Dekleva, Vremski Britof. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Dekleva v Postojni. Izurjen strojni kurjač usposobljen za to delo išče službe, nastopi lahko takoj. Natančneje o tem pove Matevž Milharčič v Postojni. Velika kovačija z enim mehom, ležeča ob okrajni cesti med Rakekom in Prezidom (Hrvaško), odda se takoj dobremu kovaču s stanovanjem-vred v najem. V bližini se nahaja graščina Sneperk, ena parna in več drugih velikih žag. Za dobrega in pridnega kovača toraj zaslužka vedno dosti. Poleg kovačije ima tudi kolar svojo delavnico. Natančneje pogoje pove Ferdo Wigele, učitelj, Staritrg pri Rakeku (Notranjsko). Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Mus, lekarnar v Vipavi. V hiši gospe Helene Orešek i Postojni © zobozdravnic © iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 9fi / // X 'S $ 0. SEVDL x% % - V N Izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8 . do 5 . ure. LJUBLJANA JOSIP KORDIH UDBLJANA Pred Škofijo 3 Pred škofijo 3 priporoča % svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen ® kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen glgf" po nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. •*i"ii rnrT n-n i i i nvn ii S ftCiiu n < iani a nftr^n' a iur fci»i»M»iii ~ j ~ r i r i vwi i ivnw r y' r "iiWiT*i»nirnrr‘r i Yi‘vr i ft*r<*ft‘ i Stran 294. NOTRANJEC Letnik II. Zastopniki za kmetijske stroje firme K. R. Ježek, Blansko se sprejmejo proti proviziji za vse večje kraje na Notranjskem. Zglasiti se je pri glavnem zastopniku v Ljubljani Ivanu Komatiču na Dunajski cesti št. 31. Učenec ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme se v trgovini s špecerijo in manufakturo A. Pogačnik v Cerknici. £2' >1 S E >2 S a a a Hotel Ribnik Kadne in prsne kopeli Hotel Ribnik - - gorke in mrzle. - - Kopališče je moderno opremljeno in vsak dan odprto od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Cena kadnim kopelim je I. razred 1 K, II. razred 70 vin., III. razred 50 vin. Za obilni obisk se najtopleje priporoča ._. ,_ ,_ PflVELt B H ® B B ® B sr Pivovarna„G. /VUEl^-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje Izvrstno marčno In na bavarski način varjeno pivo —--- v prid družbe sv. Cirila in Metoda. _. Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu ' (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga") in v Žireh . . — (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). -. -.5 —_ 151 rzjs 1/1 Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. N N ^5 Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure - dopoludne. = o @ © Obrestuje hranilne vloge po 4‘/ 2 % brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. JL Daje posojila proti vknjižbi po 5 % in amortizaciji najmanj l°/ 0 , na osobni kredit po 6°/ 0 - Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. 2 J • c P. n. gostilničarji do¬ bijo steklo, porcelan in kuhinjsko opravo po znižanib cenab. 9 ® Velika trgovina in pekarija 9HT0H DITRICH » Slojni priporoča bogato zalogo špecerije, železa, porcelana, stekla, galanterije, barv in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Zaloga Portland- in Roman-cementa ter vseh potrebščin za stavbe. Zastopstvo za Notranjsko najboljšega strešnega krila „Eternit“ in druge --= raznovrstne opeke za kritje streh. . : @ © o Rudeča sol in redilni prašek za živino. 9 9 P. n. rokodelci dobijo na vse v njih stroko spadajoče orodje in blago primeren ■ - ■ popust. - • 9 ■» ® c Letnik II. NOTRANJEC Stran 295. Zarezano strešno opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Karol Helovsek opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5'— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. Notranje!, berite, širite ia naročajte = „Kotranjca“! =