Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 143.	‘	V	LJUBLLJANI,	četrtek,	23.	julija	1925.
Posamezna številka Din l-—.
LETO II.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30-—
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Deklaracija vlade.
Kolikor vlad smo imeli po sprejetju ustave, tolikokrat smo čitali v vladnih deklaracijah, da se bo ustava strogo izvajala in vsi zakoni spoštovali. Toda od tedaj so minula že štiri leta in naša ustava je ostala še vedno na papirju in oblastne skupščine so še nadalje ostale neizpolnjena želja prebivalstva. Napačno bi bilo reči, da prejšnje vlade niso imele dobre volje uresničiti svoje obljube in pričeti z izvajanjem ustave, toda njih sila je bila preslaba — ker bilo je se nerešeno hrvatsko vprašanje in vsled tega je bila ustava še v debati.
S sporazumom med narodno radikalno in hrvatsko seljačko stranko pa je bila debata o ustavi zaključena in vprašanje njene revizije odstavljeno z dnevnega reda. Izvajanje ustave se sedaj lahko prične. Kar je bilo v deklaracijah prejšnjih vlad samo neizvedljiva obljuba, to je postalo sedaj realna programa-tična točka, ker je dogovorjena po sporazumu dveh najmočnejših strank, ki sta složni v vseli pogledih glede ureditve naše države in dovolj močni, da svoj program izvedeta.
Ta konstatacija je jedro vladne deklaracije, ta ugotovitev ji daje historičen pomen, ker je z njo zaključena najbolj *»ovtiri«**-toika naše zgodovine, ker je z njo kunec »sedmih suhih let«, kakor je dejal St. Radič.
V programatičnem oziru je torej deklaracija vlade tako pozitivna, kakor še ni bila dosedaj nobena, ker mesto obljub so podana dejstva. Značilno za opo-zicionalni tisk je, da je ravno to dejstvo prezrl in da nima za likvidacijo lirvat-skega vprašanja druge besede ko »kapitulacijo«.
Delovni program vlade, ki sestavlja drugi del deklaracije, naravno ni mogel Presenetiti z novostmi. Od prejšnjih \’lad je ostalo toliko neizpolnjenega, da skoraj ni bilo treba storiti drugega, ko ponoviti to, kar so prejšnje vlade ob-ljubovale, toda ne izpeljale. Toda eno značilno posebnost je treba vseeno poudariti. Deklaracija je plod dela dveh strank in zato je vsaka stranka vnesla v deklaracijo nekaj svojih najbolj značilnih zahtev. Če je radikalna stranka poudarila, da je tudi radičevska stranka priznala prvovrstno važnost vojske, je pa radičevska stranka s poudarkom gospodarskih zakonov, uvedbe štednje, napovedi o izenačenju davkov ter zaščiti državljanskih pravic vseh državljanov v državi ter za človečansko in pravično postopanje od strani vseh predstavnikov oblasti, naglasila svojo prisotnost v vladi.
8 temi poudarki posebnih stališč obeh koaliranih strank, ki sta pa enotni v skupnem cilju, je tudi označen značaj koalicije. Za ohranitev in varovanje kontinuitete v razvoju države jamči radikalna stranka, za prilagoditev vladnega dela ljudskim potrebam pa radičevska. In zato ne pomeni deklaracija vlade samo likvidacije hrvatskega vprašaja, temveč tudi pričetek sporazumnega dela, ki 50 varovalo enako interes države ko interes naroda.
Jasno pa j6j (ja d0M vsaka deklaracija pravo veljavo šele tedaj, če slede besedam tudi dejanja. Bolj ko od vsake druge vlade smemo in moramo zahtevati od vlade RR, da bodo njene besede postale tudi meso, ker je nova vlada tako močna, da je popolnoma neodvisna od opozicije in ker predstavlja tako srečno kombinacijo desne in leve stranke, kakršne Jugoslavija še ni doživela.
Vsled tega tudi pričakuje javnost od
Stjepan Radič v Beogradu.
Beograd, ‘23. julija. Včeraj dopoldne je prispel v Beograd Stjepan Radič. Na kolodvoru ga je pričakovalo številno občinstvo in novinarji. Stjepan Radič se je nastanil v hotelu Pariz. Po krajšem odmoru je St. Radič odšel v skupščino, kjer je ostal do 13. Za Beograd je bil St. Radič prava senzacija.
St. Radič je podal celo kopo izjav, ki so imele na občinstvo velik vpliv in uve-rile Beograd, da je St. Radič v resnici stopil na oni teren, ki je bil ustvarjen s sporazumom. Radič je imel včeraj svoj dan. Neprenehoma je govoril in podajal izjave. O vsaki stvari je govoril in ostro napadal svoje nasprotnike, zlasti dr. Korošca. Številno občinstvo je Stjepana Radiča povsod navdušeno pozdravljalo in burno aklamiralo. Vsak je hotel videti Radiča in ga slišati. Da je narod vedel, da bo slišal od Radiča to, kar je čul včeraj, bi ga obsul s cvetjem.
Zanimanje za St. Radiča v Beogradu je bilo velikansko, zlasti popoldne na Te-razijah, ko so ga pričakovali v novinarskem klubu. Ob 15. je St. Radič odšel na grob neznanega junaka na Avalo, kjer je položil venec. Nato se je vrnil peš v Beograd ter se spotoma večkrat ustavil, vsled česar se je zelo zakasnil in se vrnil v mesto šele ob 18. V novinarski klub je prišel Radič mesto ob 17. šele ob 20. Na Terazijah ga je pričakovalo številno občinstvo, tako da je mestna uprava morala postaviti stražnike za vzdrževanje reda.
Ko se je že spustil mrak, je prišel St. Radič v novinarski klub, burno aklami-ran od množice. Aklamacije so se pričele, čim so se pojavili ministrski avtomobili. V novinarskem klubu se je zbralo nad 150 domačih in inozemskih novinarjev, narodnih poslancev, diplomat, uradnikov in odličnih beograjskih politikov. Aklamacije Radiču so trajale pol ure, ves čas, dokler se je nahajal St. Radič v klubu pri svojih tovariših, kakor naziva novinarje. V klubu je imel Radič daljši govor. Zelo ugledna politična oseba je izjavila, da bi si mogel Radič pridobiti v treh dneh s takim govorom Beograd.
Ves ta čas je čakala pred klubom velika množica. Tramvajski in avtomobilski promet je bil popolnoma ustavljen. Vsa prizadevanja stražnikov, da bi napravili red, so bila zaman. Narod je klical Radiča, naj se pojavi in naj govori. Po svojem govoru v novinarskem klubu je St. Radič na željo uglednih osebnosti in prisotnih poslancev stopil na balkon in pričel govoriti. Bil je večkrat prekinjen z vzkliki: »Živio kralj, živel Radič, živio Pašič in Davidovičk Culi so se tudi klici: »Dol s Pribičevi-čem, dol z neprijatelji naroda!« Nato je bila prirejena St. Radiču v okrašeni dvo-ran' čajanka. Na ulici je Radiča zopet ■ pričakovala množica. Ko se je Radič pripravljal na odhod, so ga dvignili na rame in ga nesli k avtomobilu. Množica je burno aklamirala. Po Radičevem odhodu iz novinarskega kluba je zavladala po ulicah tišina. Vsi so hiteli domov veseli, da Radiča niso samo videli, marveč tudi slišali.
RADIČEV GOVOR MNOŽICI.
Beograd, 23. julija. Stjepan Radič je bnel z balkona novinarskega kluba sle-
nove vlade mnogo in zato bo njeno deklaracijo ostrejše sodila, ko deklaracijo drugih vlad. S sporazumom in s svojo močno večino ima nova vlada naravnost izjemno stališče in to se mora poznati v delu vlade.
deči govor na zbrano množico: »Gospoda m prijatelji! Kadar seljak zorje njivo, tedaj ne pravi,	da je	že	končal svoj	posel, marveč ve,	da ga	čaka še veliko	de-
la. Tedaj želi dobre žetve. Od oranja pa do žetve je treba delati, zlasti tam, kjer rodi koruza. Neprestano je treba delati in se boriti z elementi prirode, ki lahko v enem samem trenutku uničijo vse ono, kar so mirne roke, premišljena glava, staro izkustvo in njegov napredek ustvarile z znojnim čelom in žuljavimi rokami. Mi politiki moramo računati s še večjo škodo, nego so elementarne nesreče. Volitev so	žetev	za	politika. Ko je
razložil to primero,	je	nadaljeval,	da
samo na volitvah more politik uveljaviti svoja načela. Drugega leka ni. Delnih parlamentarnih volitev naš zakon ne pozna. Kdor danes udarja po sporazumu, tolče po prazni tikvi (buči). Videli bomo, da v teh tikvah ni niti slame, da jo damo kokošim, marveč v njih je nekaj česar pred poštenim svetom ne morem povedati. Živijo narodni sporazum, živela naša skupna prestolica Beograd, živio naš seljački narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, živel naš seljački, viteški, ustavni in državni kralj!«
RADIČEV GOVOR KOVINARJEM.
V novinarskem klubu je povedal Stjepan Radič sledeče: »Dragi bratje! Prišel sem pod izrecnim pogojem, da ne izgubljam mnogo besed. To je nemogoče. Morem vam reči samo io: Narodni sporazum je bil naša življenjska potreba. Oni naši ljudje, ki temu sporazumu ugovarjajo v dobri veri ali namenu, ne smejo pozabiti, da je Kristus ustanovil najbolj dovršeno religijo. Vsi vemo, da je bilo treba skoraj 2000 let, da je ta vera ustvarila življenje tako, da je v skladu z njenimi predpisi.
Poglejmo, kako je sporazum izgledal prej v času fevdalizma. Kaj je zahtevala Znjedniea
ali Spaho v tej ali oni formi? Oni govore, da pomeni sporazum razdelitev oblasti med nami in radikali, toda mi vemo, kaj je to. To je, da se prevzamejo narodni posli od onih, ki so v to pooblaščeni, ki imajo za to pravico ijt je to tudi njih dolžnost. Skoraj bomo imeli v naši državi urejeno parlamentarno življenje. Evropa je danes razmrcvarjena. Zato nikjer ne funkcijonira parlamentarno življenje, razen v Veliki Britaniji. To so strašne stvari. Evropi je treba pokazati, da smo mi, na takozvanem »podivjanem Balkanu , narod, ki more ustvariti solidno večino in vlado in v kratkem času najbolj urejene razmere v Evropi. (Burno odobravanje.)
Nočemo s tem nikogar dolžiti. Dr. Korošec je bil v vladi, delal je za svojo stranko. Tudi Spaho je bil v vladi in vemo, da so se šteli neki milijoni. Kolikor mi je znano, niso biti ti milijoni za sirote in hamale. Smeh. Hrvatska Zajednica je bila v vladi. Jaz pa sem sedel takrat z njenim privoljenjem v zaporu. Bil sem zaprt s privoljenjem njenega bana in podbana dva dni, ker sem baje nekaj govoril o kralju. To je bil verbalni delikt. Oni so delali takrat pametno. Hoteli so vstopiti v vlado, da bi delali za se in za svojo stranko. Korošec je storil nekaj za svojo stranko in za Slovenijo (!). Izkoristili so vsako priliko. Prav tako je ravnal tudi Spaho.
Kar se tiče Pribiceviča, je on napravil pakt. Mislim, da je bil ta pakt, katerega sem čital v novinah, točen. V tem paktu sta se obe stranki obvezali, da ne bosta medsebojno preganjali uradnikov. Gospoda, strašen je ta pakt. V ostalem veste, da so Pri-bičevičevi xlemokratk preganjali radikale in da so odpustili v Srbiji 40 učiteljev. Prav slična nasilja so bila v Sremu. Tam ni bilo občine brez komisarja iz vrst Pribičevičevih demokratov. Odkrito rečeno, nas ni nihče prisilit k sporazumu. Radikale je prisilila k temu sporazumu zunanja situacija. Nismo napravili sporazuma pod pritiskom sile. Sporazum smo hoteli; ako ga ne bi hoteli, ga ne bi bilo.
V Avstriji sem bil zaprt, ali nisem nikdar popustil niti nisem ničesar priznal. Ostal sem v stvari enak in govoril sem kljub zaporom to, kar sem veroval. Svoboden sein. Ko se je izvršila abolicija, mi ne more nihče ničesar očitati. Že jutri takoj bi mogel reči: Zbogom, Addio mondo! V Beograd sem prišel zato, da napravim konec tem' spletkam. Nisem človek, da bi me mogla ka-
ka stvar prisiliti. Toliko pa sem razumen, ako nanesejo prilike in bi se mogli zaostriti naši medsebojni odnošaji, da bi bil izhod le kri in to ne revolucija, nego klanje. Hotel sem, da to preprečim. Tudi Pašič je bil istih misli. On ni delal po duhu svoje stranke, marveč kot ustvaritelj in boree te naše države, glavni sodelovalec kraljev. Bog naj poživi seljaški narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Bog poživi našega kralja, ki je več kakor vitez! Kajti vitez bi mogel biti tudi madžarski in fevdalni kralj, ali on je seljaški vitežki kralj, narodni kralj. On ni junak, da brani svoj prestol, ampak da brani dedo-vino Karagjorgjevičev in njih svobodo. (Burno odobravanje.) Moramo pomisliti tudi malo na sebe. Bog poživi tudi vas novinarje, ki pišete tako in tako.
; Bog živi take, ki pišejo o življenju, samo j — delavce. Toda novinarjev, ki spadajo na zapeček, pri nas ni. Novinarji dovršujejo delo, ki ga je naš narod ustvarjal skozi sto-. k'tja, katero je ustvarila junaška Srbija ter ga znala braniti z mečem in privesti do ci-! 1 ja! Bog živi Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo!
Živi naj skupna, nedeljiva in nerazrušljiva , država! Dolgotrajno odobravanje. Novinarji j prihajajo od vseh strani in častitajo St. Ra-i diču.
I Seja Narodne skupščine.
Beograd, 23. julija. Dopoldanska seja narodne skupščine se je pričela ob 9.40.
J Za sejo ni bilo mnogo zanimanja. Po-i zornost vseh parlamentarnih krogov je bila obrnjena na bivanje Stjepana Radiča v Beogradu.
Takoj v začetku seje je predsednik sporočil, da sta se vrnila poslanca HSS Rude Bačinič in Marko Došen iz tujine. Izročila sta skupščini svoje poverilnice in prosita, da se jima verificirajo mandati. Zadevo bo rešil verifikacijski odbor. Prvi je govoril Sekula Drljevič (črnogorski federalist), ki je kritikoval vidovdansko ustavo. Odgovoril je Uzunovič. Za njim je govoril posl. Sušnik, ki je v imenu SLS kritikoval vladino deklaracijo. Napadal je novo vlado, ker v njej niso zastopani Slovenci. Ob 13. je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja se vrši danes ob 9. dopoldne.
KLUB HSS — KONSTITUIRAN.
Beograd, ‘23. julija. Na seji Hrv. selj. kluba so razpravljali o postopanju posl. dr. Buča in tovarišev. Tem poslancem je bil dostop prepovedan. Klub še ni ničesar sklenil. Verjetno je, da bodo vsi omenjeni poslanci iz kluba izključeni. Na seji se je konstituiral tudi novi odbor, ker so nekateri člani predsedništva vstopili v vlado, zajedničarji pa so izstopili. Za predsednika kluba je bil izvoljen Dragutin Kovačevič, za podpredsednika Šibenik, za tajnika pa dr. Brankovič in Derviš Hadži Oman.
PODVOJENOST V VRSTAH ZAJED-NICARJEV.
Zagreb, 23. julija. V Hrv. Zajednici sta se pojavili dve struji z različnimi pogledi na današnjo politično situacijo. Na seji Veča je prišlo do kompromisa. S tem je bilo znatno ublaženo opozicijo-nalno stališče Zajednice. Ena struja je zahtevala, da se mora resolucija osrednjega odbora popraviti, kar se še ni izvršilo. Razpoloženje članov Hrv. Zajednice ni tako borbeno, kakor bi mogli to pričakovati iz pisanja zajedničarskega tiska.
NERESNIČNA VEST O ZAGREBŠKI »SAMOUPRAVI«.
Zagreb, 23. julija. Z merodajne strani smo doznali, da »Samouprava« v Zagrebu ne bo izhajala.
Stran 2.
K>ixa* -.-- iv.fi
I -v
špekulacija na pozabljivost
Mladinski popoldnevnik je napisal včeraj uvodnik »Za doslednost in poštenost v politikih Ni še bilo v Sloveniji časopisa, ki bi bil tako malo upravičen govoriti o tej stvari, kakor ravno dični mladinski popoldnevnik. Nekoč neoprostljiv nasprotnik mladinov, je postal čez noč njih glasilo. Nekoč odločen nasprotnik radikalov, ni mogel še pred kratkim Pašiča dovolj prehvaliti. Nekoč borec proti Trboveljski premogokopni družbi, danes njen zagovornik. Nekoč odločen pristaš za nedeljivost Slovenije, danes ravno tako odločno za deljivost Slovenije. In še polno sličnih in enakih stvari bi mogli navesti, če ne bi v programatičnem oziru bil »Slovenski Narod« vsak dan bolj reven. In vso to nedoslednost si upa zabeliti »Slovenski Narod« s hinavskim navdušenjem za politično doslednost.
Le v eni stvari je bil »Slovenski Narod« res dosleden: s svojo protiklerikalno lajno. V tem je bil v resnici tako dosleden, da mu je postala ta lajna že fiksna ideja. Po »Slov. Narodu c se svet sploh deli samo v dva tabora: v klerikalce, ki so črni skozi in skozi, in ki imajo eno napako več, kakor jih je sploh na svetu, in v protiklerikalce, ki imajo samo dobre lastnosti, in sicer tudi eno več, kakor je teh lastnosti sploh na svetu. V tem smešnem pretiravanju je »Slov. Narod v resnici dosleden, samo da to ni več doslednost, temveč gluposl. Zato pa bi tudi »Slov. Narod« veliko bolje storil, če bi mesto uvodnika za politično doslednost, napisal raje uvodnik za politično in tudi drugo neumnost. Bi bil vsaj odkritosrčen!
Še lepše pa je, da se »Slov. Narod« ogreva tudi za poštenost v politiki. O, bili so časi, ko se je »Slovenski Narod« s polno pravico boril za poštenost v politiki. Toda ti časi so že davno minuli, ker je »Slovenski Narod« svojo poštenost — prodal. Ni še tako dolgo od tega, ko je bil »Slov. Narod« vsak dan senzacija, ker je prinašal razna odkritja o raznih fondih in manipulacijah. Danes pa dopoveduje »Slovenski Narod«, da vsa tista njegova odkritja niso bila niti najmanje resnična in da so pravzaprav črni tisti, ki so jih pisali, angeljci pa tisti, o katerih se je pisalo.
Kot sila pošten list se je izkazal »Slovenski Narod« tudi ob priliki boja za ljubljanski mandat. Volilce je pozival, da na podlagi sklenjenega dogovora volijo kandidata njemu nasprotne stranke, ko pa je bil dogovor kršen in prelomljena dana beseda, pa se je »Slovenski Narod postavil na stran besedolomcev.
Pa kaj bi govorili o vseh teh stvareh, ko pa vsa Slovenija zna, kako je z vestjo in s prepričanjem »Slovenskega Naroda «
Toda drugo je, kako si »Slovenski Narod« sploh upa uganjati tako hinavščino, kako si upa tako nesramno špekulirati na pozabljivost javnosti!
Te žalitve javnost ne bi smela trpeti, ker je zanjo presramotna. In javnost ima moč, da si za žalitev dobi zadoščenje. Toda apatična javnost tega ne doseže. Treba je iti v boj in treba je delati! In to se mora zgoditi, ker je mladinske hinavščine zadosti!
Vsebina konvencij z Italijo.
V pondeljek so bile podpisane konvencije, ki jih je sklenila naša država s kraljevino Italijo. Danes hočemo podati njihovo glavno vsebino.
Med 32 sklenjenimi konvencijami je najvažnejši sporazum, ki ureja železniški promet z Reko, kar je pravzaprav izpopolnitev rimskega pakta. V tem sporazumu je urejeno, da izvršuje upravne posle na reški železniški postaji italijanska oblast, dočim upravlja linijo Reka—Bakar Jugoslavija. V slučaju morebitnih nesreč odgovarjajo organi, ki so jih zakrivili. Nadaljno poglavje vsebuje določbe glede vozil, ki pravijo, da se ustanove jugoslovanski upravi odgovarjajoče najemnine za vozila, ki se zadrže na Reki dalj kot štiri dni.
V teku treh mesecev po podpisu konvencij morajo biti ustanovljene direktne tarife med važnejšimi postajami in pristanišči pogodbenih držav. Dokler ne stopijo te v veljavo, znižajo železniške uprave obeh držav tarifo za les, namenjen v Trst, Reko ali Sušak za 30%. Jugoslovenske tarife za Sušak se uporabijo tudi za Reko s priračunanjem cone za
1 km. Isto načelo velja glede italijanskih tarif za Reko in Sušak. Vsako znižanje za Sušak velja tudi za Reko. Izjema je možna samo glede lesa. Direktne tarife preko Jugoslavije se bodo morale odrediti v sporazumu
<*, italijansko upravo.
Četrto poglavje se peča s trgovinsko služ-
bo. Kot načelo za trgovinsko službo na progi Reka—Bakar je odrejeno, da stoji služba, ki se nanaša na prtljago, potnike in blago pod jugoslovensko upravo in je poverjena jugo-slovenskemu funkcijonarju na reški postaji.
V bazenu Thaon di Revel se ustanovi posebna služba za mednarodni promet.
Bazen ohrani svoj značaj proste cone, vendar so dopustna skladišča pod jugoslovanskim carinskim nadzorstvom, tako da obdrži jugoslovensko blago svojo narodno provenienco, dasi je v tranzitu pasiralo italijansko ozemlje. Tudi se lahko odpošlje tako blago iz bazena proti italijanskemu ozemlju kot tranzitno blago. Da se olajša trgovinski promet, sme jugoslovenska carinarnica v sporazumu z italijanskim carinskim oblastvom zacariniti za Jugoslavijo namenjeno blago tudi v drugih bazenih reške luke. Italijansko blago gre v bazenu skozi italijansko carinarnico.
Carinski prestopki jugoslovensko zakonov spadajo v kompetenco jugoslovanske carinarnice, aretacijo krivcev v bazenu Thaon di Revelu pa izvrše italijanski organi.
V interesu prometa predvideva sporazum znatno znižanje pristojbin za premikanje (med Delto in postajo 10 lir za naložen in tri lire za prazen vagon; med bazenom I ha-on di Revel in postajo eno liro za voz), ukinja tranzitno pristojbino in dopušča oprostitev taks za dokumente, nanašajoče se na železniško službo.
Peto poglavje ureja službo v bazenu I haon di Revel in kanalu Rečine. Za Thaon di Re-' vel veljajo predpisi za reški bazen. Od tega so izvzeti potniki in blago, namenjeno za ju-goslovenske luke, katerega transport je namenjen jugoslov. zastavi. Rečino se razdeli na polovico, stroški za vzdrževanje bazena Thaon di Revel se porazdele v smislu čl. 17. rimskega pakta.
Glasom sedmega poglavja bo imela Jugoslavija pravico upravljati bazenska skladišča, ki jih ima v najemu kot javna skladišča
brez ozira na izvor in namembo blaga, ter bo smela izdajati za to blago skladiščnice. V sporazumu z italijansko vlado se lahko odstopi uprava javnih skladišč tudi zasebnikom, ki pa ne smejo z blagom špekulirati. Spori med skladišči in deponenti spadajo v pristojnost rednih sodišč s pridržkom sprememb, predvidenih v skupnem sporazumu. »Warrants« bodo urejeni po zakonih Veljavnih za Reko. Nobeno blago ne sme biti privilegirano, bodisi vsled njegovega izvora, namembe ali trgovčeve narodnosti. Vse olajšave, ki jih uživa blago, namenjeno eni reški luki, veljajo tudi za blago namenjeno v drugi bazen reške luke.
Zastavne pravice na blagu, pridobljene v eni državi, veljajo tudi za drugo državo. Jugoslovenska uprava je dolžna uporabiti vse posebne zakone, ki bi regulirali promet na Reki. Obe vladi sta pooblaščeni, da vzporedita z dodatnimi uredbami obstoječe zakone v svr-lio odstranitve prometnih ovir.
Ustanovi se poletom organ,
delegatov vsake uprave, ki bo imel nalogo, da uredi v reški luki enolično poslovanje z »vvarranti«, subvencije za blago, tarife za razkladanje, nakladanje in deponiranje blaga. Sklepal bo z večino glasov.
Javna skladišča, bodisi italijanska ali jugoslovenska plačajo mesto vseh javnih dajatev letnih 100 zlatih lir.
V slučaju, da bi jugoslovenska vlada uvedla posebne uvozne in izvozne tarife za blago, namenjeno preko Sušaka, izgubi pravico sprejemati v skladiščih bazenu Thaon di Revel blago v tretjih držav in pravico direktne mednarodne odpošiljatve iz bazena, dočim sme*Italija v tein slučaju stvoriti svojo posebno izvozno in uvozno carinsko tarifo preko Sušaka.
Izjema velja samo glede lesa, za katerega sme Jugoslavija stvoriti posebno izvozno carinsko tarifo, pri čemer izgubi samo even-tuelna znižanja, ki bi presegala na italijanskih železnicah 30 odstotkov normalne tarife.	Ai:l
Ta sporazum velja za dobo 5. let.
NAŠE KONVENCIJE Z ITALIJO. Sporazum za ureditev dolgov in kronskih kreditov.
Vse kronske obveznosti oseb in ustanov ter njihovih podružnic, ki imajo svoje bivališče oz. sedež na eni strani v Jugoslaviji, na drugi v Italiji se urede tako, da se zamenja 100 kron za 25 Din.
Osebe, ki so prebivale 24. februarja 1924 na ozemlju bivšega »Corpus Separatum , plačajo svoje dolgove po dekretu, ki ureja zamenjavo reške valute. Kdor bi se čutil prizadetega, se lahko obrne na sodišče. Obresti se računajo po prvotni zapalosti. Naslovi, ki niso zapadli pred 27. januarjem 1924, hranilne knjižice na prinosnika in pokojnine se plačajo tako kot rojakom. Hipotekarni dolgovi se plačajo po zakonih, veljajočih na kraju lege nepremičnine.
Vsak moratorij, ki se nanaša na te dolgove, se smatra derogiranim. Zastaralni roki pričnejo teči 90 dni, ko stopi ta sporazum v veljavo. Davki, ki so odmerjeni v od krone različni valuti, se lahko revidirajo.
Sporazum ne spreminja pogodb, sklenjenih med zasebniki drugače.
(Nadaljevanje sledi.)
sedništvo nacionalnega bloka z odobrenjem obeh klubov na skupni seji.
4.	Glavni cilj nacionalnega bloka bo, da se definitivno izpremeni ustava, da se pod-vzamejo potrebne mere za saniranje državne administracije in da se izvede samouprava občin, srezov in oblasti; dalje da se vse prosvetno delo reorganizira v duhu nacionalnega unitarizma.
o.	Nacionalni blok se more razširiti z drugimi strankami ali elementi, toda le s predhodnim soglasjem obeh klubov, razen ako bi to nenadoma preprečile nujne razmere. V zadnjem slučaju zadostuje soglasnost predsedstva.
6. Predsedstvo nacionalnega bloka bo stremelo za tem, da se izvede skupna kolaboracija radikalov in samostojnih demokratov tudi izven parlamenta. V ostalem pa prepušča predsedstvo lokalnim predstavnikom ene in druge stranke, naj delajo po razmerah ali kot formalna grupa ali pa ločeno, toda veduo s ciljem, da se uspešno pobija separatistična in anacionalna tendenca in da se izbegavajo nepotrebni spopadi nad obema strankama.
7. Nesoglasja, ki bodo nastala med kluboma NRS in SDS, kakor tudi spopade jačjega značaja, ki bi nastali v provinci, bo reševalo predsedstvo nacionalnega bloka. Po potrebi bo predsedstvo za rešitev takih sporov delegiralo poseben odbor.
8. Predsedstvo nacionalnega bloka bo imelo vrhovno nadzorstvo nad pisanjem celokupnega tiska ene in druge stranke.
Iz tega Pribičevičevega načrta se jasno vidi, da Pribičevič sam ni več verjel v veljavnost prejšnjega dogovora in je hotel doseči novega tudi za ceno likvidacije svoje stranke. Zakaj njegov predlog, da postane j »nacionalni« blok ena stranka, je dejansko j likvidacija SDS, ker bi se s tem odločilna | beseda popolnoma prepustila radikalom.
( S sklicevanjem na pogodbo iz 1. 1924 torej g. Pribičevič absolutno nima sreče.
Odgovor radikalov.
:Samouprava« piše sledeče: Pribičevič je j sporočil na nedeljskem zborovanju v hotelu | Imperial tekst sporazuma med radikali in ■ SDS od 27. marca 1924. Iz tega sporazuma 1 se jasno vidi, pod kakimi okolnostini je bil sklenjen, za kakšne razmere velja in na katero vlado se nanaša.
Pribičevič pa ni sporočil .novega teksta sporazuma, katerega je sam predložil Pašiču 27. marca 1925 še pred izjavo Pavla Radiča in Šuperine. Javnosti hočemo sporočiti tekst tega sporazuma, katerega Pašič ni hotel sprejeti. Tekst tega sporazuma obsega osem točk.
V prvi točki je izražena želja, naj se nada-
ljuje politika nacionalnega bloka, dokler ne bo' izveden in zaščiten program, s katerim je bil nacionalni blok ustvarjen. Radi končne ureditve in konsolidacije naše države na podlagi ideje narodnega in državnega edin-stva ter radi uspešnega dela se ustanovi tudi formalna politična organizacija nacionalnega bloka, ki jo sestavljati obe stranki.
2. Nacionalni blok ima skupno predsedm-štvo, sestavljeno od predsednika in 5 članov. Radikali imajo 4, samostojni demokrati pa 2 člana.
3. Delovni program in vse politične nastope v narodni skupščini bo določilo pred-
Politične vesti.
= Kralj in proslava tisočletnice hrvatske kraljevine. Doznavamo, da je Stjepan Radič ob priliki svoje avdijence na Bledu povabil Nj. Vel. kralja in kraljico na proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva, ki se bo vršila 15. avgusta o priliki zleta hrvatskega sokolstva v Zagrebu.
= Nikola Pašič odpotoval v Karlove Vare. V torek ponoči se je odpeljal Nikola Pašič na ladji »Car Nikolaj« v spremstvu žene, dveh hčerk, sina Radeta, zdravnika dr. Antiča ter ožjega spremstva v Karlove Vare. Pašič je bil zelo slab in je odzdravljal z zelo tihim glasom in so ga morali podpirati, ko je šel preko mostiča na ladjo. Ladja »Car Nikolaj« popelje Pašiča do Bratislave, od koder se Pašič po daljšem odmoru odpelje v
Kmiuve Tare. ■— 15* ntr itatnccm sc rnsic Ttt
sestal. Kot vzrok se navaja Pašičeva bolezen, vsled katere je bil odhod Pašičev neodložljiv. Ko so povedali St. Radiču, da je Pašič odpotoval, je dejal Radič: »Prišel sem v Beograd, da vidim Pašiča in da takoj nato odidem v Baško. Ker njega ni, hvala Bogu!«
= (1 kapitulaciji. Glavni očitek samostojnih demokratov, ko tudi naše SLS radičev-cein je, da so kapitulirali. Kako pa izgleda ta kapitulacija v resnici, pa naj pojasnijo besede, ki jih je v tem pogledu zapisal v zagrebških »Novostih« g. Krešimir Kovačič. Med drugim pravi: »Vržimo s sebe vsako zlobo in ne govorimo o kapitulaciji. Ali je mar v evangelijah zabeležena pot sv. Pavla v Damask kot kapitulacija? Ali je mar bila kapitulacija, ko so Srbi in Hrvati po ostrih plemenskih sporih osnovali hrvatsko-srbsko koalicijo? Ali je mar bila kapitulacija vstop hrvatskih in slovenskih mas v našo skupno državo? Ne govorimo niti o doslednosti, ker v tem je naša sreča, da je v politiki m . .. Nam še ostajajo cilji jugoslovenstva^ cilji popolnega duhovnega ujedinjenja našega naroda. Morebiti sino bili preveč nestrpni in hoteli v par letih rešiti probleme, ki pripadajo bodočnosti, morda smo preostro sodili one, ki so se bolj počasi gibali iz starega stanja v novo. Toda za narodni napredek so potrebni eni in drugi: i oni, lci silijo naprej, i oni, ki za njimi zaostajajo. Tem drugim pripada danes uprava države, ker so v večini. Pa naj, more se počakati... Glavno je, da tudi oni ljubijo državo in da jej hočejo dobro. Glavno je, da smo videli, da v našem narodu prevladujejo zdravi in dobri instinkti za državno življenje, ker to nas bo rešilo mnogo hudih ur, katere so morali preživeti drugi pri svojem ujedinjenju. In zato: Hvala Bogu, narodu in kralju!
- Veliki tuji Usti v splošnem pozdravljajo sporazum med radikali in radičevci, ker je ž njim likvidiran hrvatsko-srbski spor. Veliki angleški list »Times« je posvetil sporazumu uvodnik, v katerem pravi: Dejstvo, da so voditelji srbske in hrvatske stranke končno dosegli sporazum v svrho sestave nove vlade in to po letih medsebojnih gorkih obtoževanj, to dejstvo bo smatrala tujina kot znak, da srbsko-hrvatslco-slovenski narod začenja ustvarjati najlepše mule svojega ujedinjenja in da so bile nade, ki jih jestav svet v novo nastalo kraljevino SHS upravi čene. — Veliki francoski list »Temps« papi-še: Doseženi sporazum m samo zelo vazen z ozirom na notranjo politiko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč tudi za splošno politiko na Balkanu. Mesto države, Iti je bila zelo razdeljenega mišljenja, se pojavlja sedaj Kraljevina SHS kot silen nacionalni blok, ki more v vsaki priliki z močjo nastopiti, in sicer vsled lastne sile. I o je
dogodek, ki more v marsičem izpremenm
razne probleme, ki se še imajo reš
Bližnjem Vzhodu.	.	N t l.Q :
- Izstop 5 poslancev iz »SS? na toraovi seji hrv selj. kluba je prišlo do burnih prizorov Ko je bita v klubu prečitana vladma deklaracija, je izjavilo pet poslancev HSS: dr. Buč, Kukelj, Urojič, Jagatič in Trojano-vič, da se ne strinjajo z deklaracijo nove vlade in da bodo v skupščini glasovali proti
Štev. 143.
njej. Poslanci se niso izjavili, ali bodo še dalje ostali v klubu.
= . »Šlager« samostojnih demokratov že narejen. Dokler ni bil sklenjen sporazum, so govorili samostojni demokratski listi dan na dan: »Sporazuma nikdar ne bo, ker je Pašič z nami. Ko je potem sporazum prišel, so bili seveda pristaši in tudi voditelji SDS brez sape. Takega razočaranja ni nihče pričakoval. Kakor vse kaže, so sedaj vendarle prišli do sape in tako smo že dobili prvi slager: Pašič ni sporazuma podpisal, odnošaji med radikali in radičevci vedno slabši, bosanski radikali se bunijo, skratka vse je prepričano, da bo sedanja koalicija šla v kratkem v franže. — Ce povemo, da je ta »vse« slavni »Slovenski Narod«, potem smo menda povedali vse.
= Italijanski tisk o sklenjenih konvcuci-jah. Komentirajoč podpis konvencij, naglasa ves italijanski tisk, da bodo konvencije znatno pripomogle h poglobitvi prijateljskih odnošajev med obema državama. »Tribuna : pravi, da tvorijo konvencije najboljši temelj za razvoj dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Konvencije so utrdile skrajni rob Italije, ki je toliko pretrpel v zadnjih letih. Za Italijane znači veliko zadoščenje, da je Reka obdržala svojo lastnino. To je bila delikatna točka pogajanj, ker ima Reka velik arhiv, ki leži na srcu vsem Italijanom. »Gior-nale d' Italia piše, da ie bilo s tem rešeno važno vprašanje, ki je resno ogrožalo gospodarsko in trgovsko bodočnost Reke, ako se ne bi zaledje posluževalo njenega pristanišča. Tudi Zader je lahko pomirjen, ako bodo jugoslovenske oblasti v zaledju lojalno izpolnile prevzete obveznosti. Z ozirom na to, da sede sedaj v Beogradu štirje hrvatski ministri, je zadoščenje tem večje, ker je pričakovati, da se s tem ne spremeni dosedanja politika Pašiča in Ninčiča napram Italiji. Glasom »Epoea« postane Zader lahko središče izmenjave med Jugoslavijo in Italijo, Reka pa ne bo samo izhodišče jugoslov. proizvodov, marveč tudi izhodišče tranzitnega blaga, namenjenega v Levanto. Sodelovanje obeh narodov je gotova stvar. Fašistovsko glavno glasilo »Popolo d’ Italia« slavi Mussolinijeve zasluge za sklenitev konvencij. Mussolini ni samo pridobil Italiji Reke, marveč ji je tudi zasigurnl obstoj in razvoj.
= Dr. Rvbaf o sklenjenih konvencijah.
Načelnik naše delegacije g. dr. Rybaf je podal italijanskim novinarjem izjavo, v kateri naglasa svoje zadovoljstvo nad tem, da se je kljub velikim težkočam posrečilo rešiti toliko delikatnih vprašanj. Na vprašanje & razvoju bodočih gospodarskih odnošajev med obema državama, je rekel dr. Rybar, da je bila Reka vedno naravno izhodišče Hrvatske in njenega zaledja kot je bil Trst izhodišče slovenskih dežel. Vendar pa ne smemo pozabiti, da sta ti dve luki danes v inozemstvu, vsled česar obstoja pri nas strem-
Ijenjo po narodnih prlstnnlSCili. Navzlic te-
mu bo šel vsled raznih razlogov del našega prometa preko teh dveh mest in bo odvisen od sklenjenih konvencij. Za razvoj gospodarskega sodelovanja obeh držav so glavni predpogoji dobro blago, primerne cene in odkritosrčnost v trgovskem prometu. Glede prometa Zadra z zaledjem je načelnik naglasil, da je bil isti deloma urejen že v sanmargheritski pogodbi. V predležečih konvencijah so bile rešene razne pereče podrobnosti. Kljub temu bodo obstojale gotove težkoče, ker ne smemo pozabiti, da je med Zadrom in zaledjem politična meja, in kar je še pomembnejše carinska meja. Pravice italijanske manjšine v Dalmaciji so popolnoma razčiščene.
= Nemški odgovor na garancijski pakt.
Listi priobčujejo vsebino nemške note na spomenico o garancijskem paktu, ki jo vsled njene važnosti priobčimo v glavnem v eni izmed prihodnjih številk. Nemška vlada naglasa v noti, da je takoj vzela v pretres spomenico, ki ji je bila izročena IG. junija. Z zadoščenjem vzame na znanje, da so zavezniki pripravljeni h konsolidaciji miru in pričeti tozadevne izmenjave misli. Tudi Nemčija je s svoje strani pripravljena k iskrenemu sodelovanju. Vendar pa smatra, da je predvsem potrebna razprava o splošnih načelih, dočim obrazloži svoje zadržanje v dveh točkah do končnoveljavnih pogajanj. Prva točka se tiče izjave zaveznikov, da se z ureditvijo varnostnega problema ne smejo spremeniti mirovne pogodbe. Tu se Nemčija ne strinja s paktom Zveze narodov. Nadalje ni po mnenju Nemčije njen vstop v Zvezo narodov potreben za uresničenje temeljnih idej spomenice. Zavezniki pa so mnenja, da se varnostni pakt ne da izvesti, ne da bi Nemčija postala član Zveze narodov. Temu se Nemčija tudi načeloma ne protivi, vendar pa smatra, da je potrebno še marsikaj razjasniti. Glasom časopisnih vesti je francoska politična javnost z nemškim odgovorom zadovoljna.
Prosveta.
KONCERT DELAVSKIH PEVSKIH DRUŠTEV
iz Slovenije in Zagreba se bo vršil v soboto
1.	avgusta t. 1. ob 20. zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Skupno nastopi 9 delavskih pevskih zborov, in to iz Zagieba, Celja, Kamnika, Hrastnika, z Jesenic, Dobrave in iz Ljubljane. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni v Ljubljani in v trafiki nasproti
glavne pošte.______________________
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Ideal: »V divji pustinji.« Predstave: 4., pol G., pol 8. in 9.
Kino Tivoli: »Zena, čuvaj svojega moža.
Predstave: pol 5., pol ». in ,
Kino Matica: »Mndame X. Predstave pol 5., pol 8. in 9.
Šport: S. K. Ilirija, juniorji igra ja danes ob 18. uri s Hermesom.
KDO PLAČA RAČUN?
V oficielnem poročilu o podpisu italijansko-,jugoslovenskih pogodb čitamo, da so bile razobešene tudi jugoslovenske zastave in da je bila po podpisu prirejena zelo bogata zakuska.
Italijani so bili torej nad vse uljudni in postrežljivi in mislimo, da so imeli več ko dovolj vzroka za to. Zakaj pred njimi je bila postrežljiva naša vlada in izpolnila vse želje zadrskih, dalmatinskih in reških irre-dentistov, ki so še pred par meseci na javnem shodu v Zadru tako impertinentno govorili, da ne bodo mirovali preje, dokler ne bo izgnana »la porcaglia Serba« iz Dalmacije.
Del svoje gospodarske samostojnosti smo žrtvovali v Firenci, del svoje pomorske bodočnosti smo zapravili v Firenci, toda z >bo-gato zakusko je pozabljeno vse. Edino pravilno bi bilo, da bi se naši delegati poskrili, ko so podpisali na povelje iz Beograda vse konvencije. Italijani so to tudi čutili in zato so tudi razobesili jugoslovenske zastave, zato so bili uljudni in postrežljivi in zato so priredili »bogato zakusko«.
In na njej je bilo pozabljeno vse, tako da smo po podpisu firenških pogodb še bolj prijateljski z Italijo, kakor smo bili.
Toda samo to je vprašanje: Kdo plača račun za vse to? In kdaj pride bedni narod primorski do svoje bogate zakuske, ki mu jo je narava sicer dala, ki so mu jo pa drugi odvzeli?
tt<y> v-*'
i*
lih letih. Računa se, da bo presegla žetvi iz leta 1924 in 1923, ki sta bili približno enaki za 25 odstotkov. Za domači konzum bo zadostovalo 5 milijonov kilogramov tobaka. Ostala kvantiteta se bo eksportirala. Ako se preračuna 5 milijonov kg tobaka v cigarete, pride pri nas povprečno 450 cigaret letno na vsakega prebivalca
— Izseljevanje i/. Srema v Makedonijo. Iz Srema se je izselilo — kakor poročajo iz Mitroviče — že več kmetskih rodbin v Mace-donijo, kjer je sedaj, vsled izseljevanja Turkov dosti zemlje po nizki ceni naprodaj. Najbolj se izseljujejo Srbi.
— Funkcije velikega župana zagrebške oblasti je prevzel 20. t. m. banski svetnik g. Ernest Grabarič, najstarejši uradnik te oblasti.
— Vojaška vest. Komandant IV. armije v Zagrebu, divizijski general Svetozar Matič je imenovan za armijskega generala.
Nov inženjer. Na dunajski šumarski vi-
— Kongres zdravnikov in razstava v Dubrovniku. Meseca septembra se vrši v Dubrovniku velik kongres zdravnikov. Pri tej priliki se priredi tam tudi razstava reklamnega materiala naših pomorskih krasot. Priprave za kongres in razstavo so v polnem teku.
— Mednarodni profesorski kongres v Beogradu. Priprave za mednarodni profesorski kongres, ki se vrši jeseni v Beogradu, so v polnem teku. Po številnih priglasih, ki prihajajo iz vseh dežel, se računa na najmanj 100 udeležencev. Zanimanje za beograjski kongres bo tem večje, ker se bo govorilo o važnosti beograjskega kongresa tudi na mednarodnem kongresu v Edinbourghu. Na kongresu v Beogradu se bodo obravnavala sledeča vprašanja: a)estetična vzgoja^ srednješolske mladine: b) organizacija učnih načrtov s ciljem čini intenzivnejše udeležbe učencev pri poučevanju; c) dom in šola; d) mladina in »Rdeči križ«; e) mednar. korespondenca in odnošaji med učenci. Razen tega se bodo obravnavala tudi materielna vprašanja, ki se tičejo profesorskega stanu itd. Obravnavalo se bo izključno v francoskem jeziku.
—• Konferenca pridobitnih organizacij. Dne
2.	avgusta se vrši v Beogradu pri ministrstvu financ konferenca zastopnikov pridobitnih organizacij. Na tej konferenci se bo razpravljalo o vprašanju davčne reforme.
— Narodno zdravje. V vseh večjih mestih se ustanovijo v kratkem radi širjenja veneričnih bolezni poliklinike za pobijanje teh bolezni. Potrebni krediti so že odobreni. ^
— Iz poštnega ministrstva. Kakor poročajo iz ministrstva pošte in brzojava se vzpostavi s 1. avgustom zopet promet s poštnimi nakaznicami med našo državo in Kanado. Vzpostavitev tega prometa je posebne važnosti za naše naseljence v Kanadi, katerim odslej ne bo treba več pošiljati denarja svojim rodbinam v domovino niti v pismih, niti potom bank, ker je pošiljanje denarja s poštno nakaznico najsigurnejši in najcenejši način.
— Program za osnovni in srednješolski pouk. »Službene Novine« so prinesle program za osnovni in srednješolski pouk. Novi pravilnik stopi v veljavo s počeikom prihodnjega šolskega leta, ter bo veljaven za vso državo.
— Vozne olajšave za obisk našega Primorja. Prometno ministrstvo je odredilo, da velja 50 odstotni popust za vožnjo na Jadransko morje do konca meseca avgusta. Po preteku tega roka pa bo veljala ta ugodnost samo za one, ki se bodo z morja vračali.
— Izboljšanje naših telefonskih zvez z inozemstvom. Ministrstvo pošt in brzojava je končalo vsa pripravljalna dela za postavitev in zboljšanje telefonske zveze iz Beograda preko Ljubljane in Subotice. Gre za vsposta-vitev nove direktne telefonske zveze z inozemstvom.
— Premestitev pošte iz Krške vasi v Cerklje in izpiememba poštnih okolišev. Zaradi premestitve pošte in brzojava iz Krške vasi v Cerklje, se je izpremenilo s 1. junijem 1925 ime pošte Krška vas v Cerklje ob Krki. Pošta Cerklje v kranjskem srezu pa se imenuje sedaj Cerklje pri Kranju. —> Ob premestitvi pošte iz Krške vasi v Cerklje so bili izločeni iz poštnega okoliša Sv. Križ pri Kostanjevici kraji Stojanski vrh, Vinji vrh, Vrbovška vas, Poštena vas, Rušeča vas in Veliko Mraševo in priklopljeni pošti Cerklje ob Krki. — Iz okoliša te pošte sta bila izločena kraja Krška vas in Velike Malence in priklopljena pošti Brežice. Po vseh naštetih vaseh se bo vršila selska dostava.
— Proustrojitev telefonske centrale v Zagrebu Ministrski svet je sklenil modernizirati in povečati telefonsko centralo v Zagrebu. V to svrho se dvigne poslopje poštnega ravnateljstva v Zagrebu za eno nadstropje. Vlada računa, da se bo kapital, ki ga bo pri tem investirala, kmalu izrentiral, ker se bo število naročnikov zvišalo.
— Šumarska visoka šola v Nancvju je slavila te dni stoletnico svojega obstoja. Na proslavo je povabila vse države, tudi našo, ki sta jo zastopala profesorja zagrebške šumar-ske fakultete dr. Aleksander Ugrenovič in Viktor Setniski. S proslave sta odšla naša delegata na mednarodni šumarski kongres in na konferenco šumarske lige v Grenoble. — Kongres in konferenca sta se pričela včerai dne 22. julija.	J
— Pro^ukcija in poraba tobaka. Glasom poročil Monopolske uprave bo letošnja tobačna žetev mnogo večja, kakor je bila v pretek-
Turk, postajenačelnik v Trbovljah iz Trbovelj v Litijo, postajenačelnik Anton Vičar pa iz Hoč v Trbovlje. — Za stalnega šolskega upravitelja na Reki pri Laškem je imenovan Josip Velkavrh, doslej službujoč v Trbovljah; za stalno učiteljico v Trbovljah je imenovana Marta Plavšakova, dosedaj istotam službujoča.
— Železniška vest. V kratkem se prične s popravilom proge Skoplje—Kačanik.
— Ekspedicija v Mongolijo. Ameriški muzej za naravoslovje je odpravil te dni prvi oddelek raziskovalne ekspedicije v Mongolijo. Ekspedicija, katere se udeleži 40 oseb, je opremljena s 7 avtomobili in številnimi dromedarji. Iskala bo ostanke prahistorične, specialno ledene dobe v Mongoliji in Turke-stanu.
— Delavski dopust na Francoskem. Francoski minister dela je izdelal zakonski načrt, glasom katerega bi imel vsak delavec na Francoskem pravico vsako leto do 14 dnevnega dopusta.
— Vročinski val v Berlinu. V nedeljo in pondeljek je bila v Berlinu huda vročina. Toplomer je kazal na solncu 34 stopinj C. Zato je bil velik naval na kopališča. Samo kopališče Wannessee je obiskalo preko 50.000 oseb. Prometna sredstva so komaj zmogla promet. Kljub temu se ni pripetila niti na železnicah niti na pasažirskih parnikih nobena večja nesreča, pač pa je utonilo pri kopanju osem oseb. Več ljudi se je vsled prevelike vročine onesvestilo.
— Vročina na Dunaju. V pondeljek je kazal na Dunaju toplomer 33 stopinj C. Radi hude vročine je hitelo okrog 350.000 ljudi iz mesta na prosto. Neka kavarna v prvem okraju je prodala 11.200 porcij sladoleda.
— Potres v Kaliforniji. Po vsem ozemlju okoli S. Frančiška je bil v nedeljo dopoldne ob 11 potres, ki je trajal eno minuto in ni naredil nobene škode. Ob času potresa so bili ravno ljudje v cerkvah pri maši. Cerkvene ceremonije so bile prekinjene in ljudje so drli v divji paniki na cesto.
— Skrivnostno izginjanje mladoletnih oseb iz Beograda Že dalj časa se opaža, da se množe v Beogradu slučaji, da izgine ta ali ona mladoletna oseba na nepojasnjen način brez sledu. Policija ima v evidenci že celo vrsto takih zagonetnih slučajev. Izginejo ae-klice kakor dečki. Večinoma gre za osebe v starosti 13 do 16 let. Sprva se je mislilo, da gre za trgovino z živim blagom, ki ima svoj center v Skoplju, Bitolju ali Carigradu, toda preiskava ni mogla tozadevno ničesar ugotoviti.
— Vremenska katastrofa v Koreji. Povodenj pri Koreji, o kateri smo pred par dnevi poročali, je največja izmed vseh vremenskih katastrof, ki so zadele deželo tekom dolgih let. Dežela je odrezana od vsakega prometa. Podrobnosti o katastrofi se morejo zvedeti samo brezžičnim potom. Po sedanjih poročilih cenijo celokupno škodo na 80 milijonov jenov. 20.000 hiš so uničili valovi. Beda med prebivalstvom je nepopisna. V Rymzanu je eksplodirala plinarna. Eksplozija je uničila še to, kar je ostalo od povodnji. Tisoči beguncev so se zbrali v mestu Toto, kjer je nevarnost, da nastane radi pomanjkljivih sanitarnih mer kuga.
— Velike poplave na Ogrskem. Vsled dolgotrajnih nalivov je poplavila Tisa nad Szegedinom okrog: 100 oralov polja. Škoda presega 10 milijard mK. Tudi reka Koros pritok l'ise narašča od ure do ure. Poplava je zahtevala tudi človeške žrtve.* Te dni se je zrušil neki most čez Koros ravno v trenutku, ko ga je pasirala skupina kmetov. Tri ponesrečence so potegnili iz valov.
Eksplozijska katastrofa. V pondeljek se je pripetila v Danzingški luki na poljski torpedov ki strašna eksplozija, ki je raztrgala čoln na dva dela. »Kaszup« je bila največja torpedovka poljskega brodovja. Po eksploziji je švignil iz torpedovke velikanski ogenj, takoj nato pa se je potopila. Skoro vsa posadka, obstoječa iz 80 mož, je bila težko poškodovana. Tri osebe pogrešajo.
— Spopad med policijo in vojaštvom v Budimpešti. Te dni je prišlo v neki gostilni v Budimpešti do krvavega pretepa med vojaštvom in policijo. Dvajsetletni honved Geo-rog je dobil strel v glavo, honved Pickler strel v rebra, honved Koropick pa je bil zaboden. Policijski stražnik Kuli trdi, da je yposabil vSa sredstva, da bi pomiril razgrajajoče vojake ter da se je poslužil orožja šele, ko je bil napaden.
' finančni svetnik Kosztka izpuščen iz preiskovalnega zapora. Zagovornik dr. Kosztke, — Kosztka je bil kakor znano, obsojen pred budimpeštansko poroto radi umora iz ljubosumnosti na 4 leta ječe —, je vložil na sodišče prošnjo, da se izpusti Kosztko začasno iz preiskovalnega zapora, ker so zdravniki ugotovili, da mu je slabi zrak v zaporu izpodkopal zdravje. Sodišče je prošnji ugodilo, ter izpustilo Kosztko na svobodo.
— Ženo umoril, razkosal in vrgel v vodo. Tovarniški nadzornik Pasualli v Adriji (Gor. Italija) je bil poročen z učiteljico risanja Anito. Ker je imel poleg žene tudi ljubico, so bili med zakoncema prepiri na dnevnem redu. Tako sta se mož in žena v nedeljo hudo skregala. Po celi hiši se je čulo vzdihovanje in jok gospe. Sostanovalci so postali pozorni. Ko je šel kmalu nato Pasualli od doma so alarmirali policijo, ki je vdrla v stanovanje, kjer je bilo vse polno krvavih sledov. Zato so Pasuallija aretovali. Ugotovilo se je, da je svojo soprogo umoril ter jo razrezal na kose, ki jih je nesel nato v kovčeku v reko Po. Morilec je svoje dejanje že napol priznal.
— Zopet misteriozen umor ženske pri Ne-aplu. V Italiji se je pripetil te dni že drugi misteriozen umor ženske. V Neapelski luki so našli zaboj, v katerem se je nahajalo truplo neznane 30 letne ženske. Truplo je bilo v zaboju popolnoma stisnjeno. Vse okoliščine govore za to, da je bila ženska potisnjena živa v zaboj. Identitete še ni bilo mogoče ugotoviti. O storilcih ni nobenega sledu.
— Umor iz ljubosumnosti. Džamil Tucako-vič v Stolcu (Hercegovina) se je zaljubil v vaško lepotico, mohamedanko Emino, tako, da je mislil, dfi mu brez nje ni živeti. Emina mu je ljubezen vračala, dasi do intimnih od-nošajev še ni prišlo. Kmalu pa je začela deklica gledati tudi po drugih. Vsled tega je postal zaljubljeni mladenič strašno ljubosumen. Prepovedal je svoji oboževanki, da se šali in zabava z drugimi. Svojeglava deklica ga ni poslušala, pač pa se mu je odtujila. Zato je sklenil Tucakovič, da se maščuje. Pred par dnevi je iztaknil Emino izven vasi, ko je pasla krave. Brez vsake besede je pristopil k njej ter ji porinil nož v prsi. Deklica je zakričala ter se zgrudila na zemljo. Na njen krik so priletele njene tovarišice, Tucakovič pa je zbežal preko travnika. Emina je umrla čez par minut, ne da bi se bila zavedla. Tucakovič se je javil sam orožnikom in pričakuje sedaj z veliko nestrpnostjo za omreženim • oknom v Mostarju procesa in sodbe.
— Romantični roparski napad. Te dni se vrši pred poroto v Lichtenbergu pri Berlinu obravnava o roparskem napadu, ki spominja na »divji zapade. Začetkom leta 1920 se jf peljal avtomobil po cesti proti Straussbergu. Avtomobil, na katerem je sedelo 20 oseb, se je moral nenadoma ustaviti, ker je ležal na cesti pijanec. Ko je stopil šofer z avtomobila, sta skočila med potnike, med katerimi sta se nahajala tudi dva individuja z modrini^ naočniki, dva maskirana roparja z revolverji v rokah. Pridružila sta se jim pasažirja z modrimi naočniki in vsi štirje so prisilili potnike, da so jim izročili ves denar in dragocenosti. Zločin je bil razkrit šele sedaj po petih letih, in sicer zgolj slučajno — vsled zakonskega prepira. Žena enega izmed roparjev je pisala policiji pismo, v katerem je ovadila svojega moža, da je bil udeležen pri ropu. Najlepše pri celi stvari je, da so bili trije od roparjev aktivni policijski stražniki. Eden od obtožencev simulira pred sodiščem blaznost, dočim priznavajo ostali dejanje, samo da trdijo, da niso imeli v rokah samokresov, temveč atrape.
— Angerstein želi skorajšnjo eksekucijo. Angerstein je prosil svojega zagovornika, da naj milostne prošnje ne odpošlje. Sam je poslal justičnemu ministru direktno prošnjo, za takojšnjo izvršitev smrtne kazni. Napravil je tudi že oporoko, v kateri želi, da se postavijo iz ostanka njegovega premoženja vsem njegovim osmim žrtvam preprosti spomeniki. Zdi se, da hoče priznati Angerstein sedaj prostovoljno še druge zločine. Zakaj izjavil je, da želi nujno, da se zasliši neki krojač iz Giessena glede dejstva,••da je izginila svoje-časno neka šestnajstletna deklica brez sledu.
— Tragična smrt turškega princa v Budimpešti. V nedeljo je skočil v Budimpešti v Donavo, ter utonil sin bivšega turškega sultana Abdula Hamida. Princ je živel v Budimpešti v prognanstvu. Nedavno ga je tožila neka baletka radi alimentacije. Sedaj pa se je imel zagovarjati pred preiskovalnim sodnikom radi neke škandalozne afere. Pred par tedni mu je pobegnila soproga princezinja Medjije z nekim advokatom. Ob enem mu je pobegnil tajnik. Kmalu nato je srečal princ svojega pobeglega tajnika v hotelu Bristolu, ter ga do krvi pretepel, radi česar ga je pre-
; ganjalo sedaj državno pravdništvo. Ker ga ni j bilo k preiskovalnemu sodniku, je preiskovalni sodnik zaslišanje preložil ter odredil,
. da privede princa policija šiloma. Toda bilo i je prepozno, princ je bil v onem trenutku že mrtev.
— Tatvina iz ljubezni. V Beogradu je bil te dni^ aretiran barvar Petar Juvanovič, ki je obdolžen, da je vlomil v stanovanje soproge nekega inženjerja ter ukradel raznega nakita v skupni vrednosti 15.000 Din. To sicer ni nič posebnega, toda Juvanovičev zagovor je originalen. Mož je dejal policijskemu uradniku, ki ga je zaslišaval: »Kričite kolikor hočete, gospod pisar. Vi ne veste, kaj je ljubezen. Ce je človek zaljubljen, ne ve, kaj dela. Tako tudi jaz nisem vedel, kaj sem delal. Stana Djordjevič, kuharica v hotelu »Im-perial«, je moja ljubica. Hotel sem se ji malo revanžirati za gostoljubnost in ljubezen. Ker nisem imel denarja, sem ga ukradel.« Stana Djordjevič, kot priča zaslišana je priznala, da je Djordje njen ljubimec, ki ga ljubi kakor svoje dete.« Policija ni poznala usmiljenja, ter sobi. Dobro sta jedla in pila, plačala je vselej ona. Pred par dnevi ji je-prinesel Djordje v znak hvaležnosti nakit. Pristavila je: »Prosim Vas, pustite ga, ničesar ni zakrivil, kar stane, plačam jaz. To je zlat dečko in ljubim ga kot svoje dete.« Policija ni poznala usmiljenja, ter je vtaknila oba zaljubljenca v zapor, kjer čakata nadaljne usode.
— Pesek za dragulje. Nenavaden slučaj tatvine draguljev se je pripetil te dni v Vra-tislavi. Neki berlinski juvelir je hotel razstaviti svoje dragulje na neki razstavi v Vra-tislavi. V to svrho je zložil polagoma stvari, ki jih je hotel razstaviti v soliden kovček, ki je imel dve varnostni ključavnici. Dragulji so predstavljali vrednost 50.000 mark.
Dne 25. junija je bil kovček polh. Neki dolgoletni uslužbenec ga je zaklenil pred očmi ujvelirja, kateremu je izročil takoj nato tudi ključ. Naslednjega dne je poslal juvelir kovček po postreščku na kolodvor. V Vratislavi so ga shranili v kolodvorski garderobi. Par ur kasneje se je pripeljal juvelir v Vratisla-vo, najel postreščka in voz ter prepeljal kovček v hotel, kjer so ga stražili vso noč. Drugi dan je prepeljal juvelir kovček v družbi svojega, uslužbenca na razstavni prostor. Ko ga je odprl, je zagledal mesto draguljev s peskom napolnjeno vrečo. S to vsebino je tehtal kovček 96 kg, to je prav toliko, kakor je tehtal kovček preje. Vratislavska kriminalna policija stoji pred veliko uganko.
— Zanimiv požigalec. V Sentosu na Madžarskem je pogorelo te dni občinsko poslopje. Preiskava je dognala, da je podtaknil ogenj poveljnik ognjegascev, da dokaže občini, da ne more biti brez ognjegascev.
— Pokvarjena mladina. Na Sušaku je policija prijela radi tajne prostitucije tri mladoletne, nekaj nad 14 let stare deklice. Ena od njih je hči razuzdanega proletarca, dve pa sta iz boljših hiš.
— Aretovau pustolovec. Dunajska policija je že dalje časa iskala falzifikatorja novčanie in čekov, pustolovca Siegfrieda Sarago. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Saraga je ustanovil leta 1920 na Dunaju ponarejevalski koncern. Tekom naslednjih dveh let se je po srečilo policiji aretovati vse člane te čedne družbe, samo Saraga se je rešil. V soboto pa ga je končno aretoval na Dunaju neki policijski agent. Saraga je izpovedal, da je živel, potem, ko je pobegnil z Dunaja, dve leti v Argentiniji, da se je pa po preteku tega časa vrnil v Evropo, misleč, da je stvar pozabljena. Pri telesni preiskavi je našla policija v žepu pustolovca falzificirani ček, glaseč se na 150.000 francoskih frankov.
— Pijančevanje v ameriški kaznilnici Sing Sing. Iz Newyorka poročajo: Guverner Smith je uvedel strogo preiskavo zoper ravnateljstvo newyorške državne jetnišnice Sing - . Sing. Povod za preiskavo je dejstvo, da so prišle oblasti na sled obširnemu utihotap-ljanju spirituoz v državno ječo. Ugotovilo se je, da so uganjali jetniki v Sing-Singii prave orgije. Za denar so dobivali \vhisky-ja, kolikor so ga hoteli,, dočim je alkohol v tej državi, kakor znano, sploh prepovedan.
— Masarvkova proslava v Rogaški Slatini. Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani poživlja svoje člane, da se v čim najobilnej-šem številu udeleže Masarykove proslave v Rog. Slatini dne 2. avgusta t. 1. Vožnja polovična. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 5.27. uri. Prijave do 26. t. m. na naslov tajnika dr. Brileja, magistrat.
— Darovi za Ju gos lo vensko Matico. Podružnica Jugoslovenske Matice v Breznici pri Žirovnici je nakazala pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice znesek 4000 Din kot prebitek veselice z dne 12. t. m.; podružnica v Radovljici znesek Din 3212.25 kot čisti donos lombole, podružnica v Metliki 272.80 Din kot prebitek igre >Kovačev študent :. Osemrazredna osnovna šola v Metliki je po učenki Marti Guštinovi nabrala za Jugoslo-vensko Matico Din 100.—; na uradni učiteljski skupščini je nabrala gdč. M. Zornova Din 81.25. Vesela družba pri »Kralju na Holniecu pri Prevaljah je nabrala za Jug. Matico Din 50.—. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru je poslala Jugoslov. Matici 11 kg rabljenih poštnih znamk, večje število znamk je poslalo tudi vodstvo osnovne šole v Kostrivnici. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice izreka vsem darovalcem svojo globoko zahvalo.
— Zabavni večer »Jadranske straže« ua Bledu v soboto 18. I. m. je izpadel naravnost sijajno. Arangement večera so vodili dr. Obrad Simič, odvetnik iz Beograda in član glavnega odbora Jadranske straže, naš slikar Marčič in Aleksander Molnar ter to tako sijajno, da je do zadnjega kotička napolnjena divna Kavarna Toplice valovala v veselem razpoloženju do ranega jutra. Za Jadransko stražo« se	je	nabralo	ob tej	priliki
čez 3.800 Din, kar	je	najlepši	dokaz	popol-
nega uspeha. Zbrana je bila najfinejša družba letoviščarjev in	to	vseh mogočih	narodnosti, domačine pa	je	v prvi	vrsti zastopal
blejski župan Kenda. Ena najzanimivejših točk vzporeda je bila plesna tekma, za katero je daroval akademični slikar Marčič oljnato sliko z našega Jadrana kot prvo nagrado, ki je bila prisojena paru Gjordani Di-movič iz Zagreba in Pavlu Gregoriču iz Beograda, drugo nagrado sta dobila Gomes iz Dunaja in A. Lo\vi iz Beograda, tretjo Mara Vovk iz Bleda in S. Levi iz Beograda, četrto Tea Hartman in Niko Hartman iz Ljubljane. Te tri nagrade je darovala kavarna Toplice. Občinstvo je glasovalo samo, ožjo razdelitev nagrad pa je izvedla jurva sestavljena iz umetnikov, novinarjev in dveh delegatov občinstva. Med šaljivo pošto, bitko s cvetlicami, loptami in serpentinami; plesalo se je naravnost navdušeno narodne in moderne plese. Umetne plese pa sta izvajala ljubka gospodična Marjana z gospodom Georgom. V imenu »Jadranske Straže« se zahvaljujejo prireditelji vsem darovalcem cvetlic, kakor vsem ostalim damam in gospodom, ki so na ta ali oni način pripomogli k tako lepemu uspehu. Mali in agilni odbor pa je s tem šele začel svoje delo.' želeti bi mu bilo tudi v bodoče isti uspeh.
Ljubljana.
1 Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani sklicuje svojo redno od-borovo sejo za danes, četrtek 23. julija ob r,' 111'i zve^er v prostorih »Narodnega doma«. Poroča delegat g. dr. Ažman.
Preureditev blagajniških prostorov na ljubljanski glavni pošti se je nepričakovano tako zavlekla, da se bo blagajniška služba v popoldanskih urah mogla vršiti šele čez 14 dni.
1— Ljubljanska avtomatična telefonska centrala V par dneh prično z instalacijo moderne avtomatične telefonske centrale na ljubljanski glavni pošti. Stroji in aparati so že v Ljubljani.
Stran 4.
NARODNI DNEVNIK, 23. julija 1925.
Štev. 143,
1— Nehvaležnost — plačilo sveta. Nočni čuvaj stavbišča inženjerja Dukiča, Josip Simič v Bohoričevi ulici se je seznanil te dni v gostilni z. neznanim moškim, ki je imel tako dobro namazan jezik, da je sklenil Simič kmalu ž njim prijateljstvo. Dobro ga je napojil, končno ga je pa povabil še na svoj dom, da mu prihrani stroške. Zakaj mož ni imel prenočišča. Ko se je Simič zjutraj prebudil, ni bilo njegovega prijatelja več v sobi. Poslovil se je bil po angleški ter odnesel seboj za spomin tudi Simičeve hlače in srebrno uro z verižico, v skupni vrednosti 600 Din.
1— Tatvina. Predvčerajšnjim med IB. in 14. uro je obiskal Heleno Magister, hišno posestnico in gostilničarko v Mostah, neznan svedrovec ter ji je odnesel iz trgovine 4000 dinarjev. Tat je moral biti z razmerami v hiši dobro znan, ker je vedel, kje se nahaja ključ od trgovine. Dasi je moral iti tat po ključ v podstrešje, ter so bili vsi domači v hiši, ga ni nihče opazil, niti ko je prišel, niti ko je odšel.
1— Neroden kolesar. Mirko Zaletel, brivec iz Rožne doline se je zaletel na Tržaški cesti s tako silo v brzojavni drog, da je obležal nezavesten na cesti. Ker ga pasanti niso mogli obuditi k zavesti, so telefonirali po rešilni voz, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnico. Kako se je dogodila nesreča, ni znano, domneva pa se, da je Zaletel vozil prehitro ali pa v temi vsled kratkovidnosti ni opazil droga.
1— Na cesti je porodila. 29-letna služkinja Viktorija Rovtas iz čmuč je začutila, da se bliža čas poroda in podala se je peš v Ljubljano v bolnišnico. Na Vodovodni cesti pa jo je prehitelo in porodila je zdravega dečka. Mimo je prišel neki železničar, ki ji je nudil prvo pomoč ter poslal neko žensko na šišensko stražnico, od koder so telefonirali po rešilni voz, ki je odpeljal nato mater in otroka v bolnišnico.
Maribor.
m — »Vobče priljubljeni veliki župan dr. Pirkmajer«. To divno frazico čitamo med mariborskimi vestmi »Jutra«. V Mariboru je izzvalo dosti veselja in tudi pomilovanja. Dobro bi bilo, da bi »Jutrov< dopisnik ustregel radovednim Mariborčanom ter navedel
vsaj eno dejanje, vsled katerega si je pridobil g. dr. Pirkmajer splošno priljubljenost. Zakaj bi vendar skrivali zasluge? Zato pogumno na dan ž njimi — če jih je kaj!
m — Gospod Žebot med proroki. Na nedeljskem shodu SLS v Mariboru je dejal poslanec Žebot, da je nova vlada skrpucalo, ki da se ne bo dolgo držala. Ker nimamo za nehvaležna prorokovanja smisla, zato se ne spuščamo z g. Žebotom v polemiko o dolgosti življenja nove vlade. Pač pa smo radovedni, kaj si predstavlja g. Zebot pod besedo skrpucalo. Če je vlada, stvorjena samo iz dveh strank z dvetretjinsko večino v skupščini skrpucalo, potem. res ne vemo, katera vlada ni skrpucalo. Ali morda samo tista, v kateri je tudi g. dr. Korošec?
Gospodarstvo,
MALODUŠNOST NAŠIH PRIDOBITNIKOV.
Vladajoča kriza in poslovna stagnacija silno vpliva na naše industrijalce, trgovce in obrtnike. Postali so malodušni, ni jim več za dvig podjetja, domišljujejo si, da so vsi koraki zaman. Tako izgubljamo odjemalce, ki krijejo svoje potrebe pri tujih tvrdkah. Jeseni se bo konjunktura sigurno izboljšala. Dobra žetev, pričakovani veliki eksport in zvišana carinska tarifa vpliva 'ugodno na sedanje stanje. Ljubljanski velesejm je za-počel z najobsežnejšo propagando za koncentracijo velikega števila kupcev iz vseh krajev ob priliki svoje prireditve od 29. avgusta do 8. septembra v Ljubljani.
Slika letošnjega velesejma naj bi bila slika oživljajočega se gospodarstva. Poživljamo vse industrijce, trgovce in obrtnike, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo. Le v slogi je moč in v skupnem, organiziranem delu. Naj nikdo ne izostane, ker s tem ne škoduje samo skupnosti, marveč največ samemu sebi. Malodušnežev ne sme biti med vrstami naših pridobitnikov.
LJUBLJANSKA BORZA,
22. julija 1925.
Vrednote: 1% invest. posojilo iz 1. 1921 den. 67.50; Celjska posojilnica den. 200, bi.
205; Ljublj. kred. banka den. 225, bi. 245; Merkantilna banka den. 100, bi. 100; Prva hrvatska štediouica den. 805, bi. 808; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 104, bi. 130; Trboveljska pre-itrogokopua družba den. 342, bi. 360; Združ. papirnice Vevče den. 100, bi. 108; Stavbna družba den. 165, bi. 180; 4'A% zast. listi Kranj. dež. banke den. 20; i‘A % kom. zad. Kranjske deželne banke den. 20.
Blago: Doge, hrastove, s pokrovi, 1 lil, lA hi, % hi, fco meja bi. 185, 140, 90; smrekovi drogi, 4, o, 6, 7, 8 m dolž., 8.50, 9 in 10 cm na glavi debeljine, ravni, suhi, zdravi, ico nakl. post. den. 210; lipovi hlodi la, od 25 cm debel., fco naklad, postaja den. 250; bukovo oglje la, fco meja, 1 vag., den. 86, 86; pšenica Hardvvinter 11., fco Postojna trs., bi. 405; koruza, slavonska, fco Postojna trs., 2 vag., den. 238, bi. 240; otrobi pšenični, fco Ljubljana den. 180; laneno seme la, fco Ljubljana den. 560.
BORZE.
— Zagreb, 22. julija. Devize: Ne\vyork, ček 56.7—57.5, London, izplačilo 276.2—279.2, ček 276.125—279.125, Pariz 267.5—272.5, Praga 167.9—170.3, Curih 1105—1115, Milan, izplačilo 208.9—211.9, Berlin 1351—1366, Dunaj 797.5—809.5.
— Curih, 22. julija. Beograd, 9.05, Newyork 515, London 25.03, Pariz 24.30, Milan 18.975, Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75, Dunaj 72.55.
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
KAKO SO PRIŠLI SEMINAR ISTI DO VINA.
Ko sem se vrnil iz seminarja, so me poklicali v jedilnico. Obed je bil izboren. O takih obedih so sanjali najbrže ubogi gojenci, ko so ležali ponoči z lačnimi želodci v mrzli spalnici. Po jedi sem si »izposodil« takoj knezoškofa, ki je bil najbrže o rezultatu moje vizitacije v seminarju že obveščen.
»Eminenca, v seminarju vladajo grozovite razmere. Gojenci stanujejo v hlevu. Njihova hrana je slaba in pri kosilu ue dobe niti požirka vina. To je nezaslišano.«
»Prosim, o tem mi ni nihče ničesar povedal.«
»Eminenca, kdaj ste bili zadnjič v seminarju?«
»Redko kdaj grem tja.«
»Toda večkrat je tam Vaš superior dr. Lang, ki vam pove, kar je potrebno. Toda vi ga vselej kratkomalo odslovite.«
»Saj storim, kar je mogoče..
»Mnogo se da storiti, toda vi ne storite ničesar.«
»Pa kaj naj storim?«
»V prvi vrsti poskrbite, da se nastanijo gojenci v spodobni spalnici, ter da dobe pri vsaki jedi po četrt litra vina. Treba je vendar, da ostanejo zdravi. Kakšne si predstavljate bodoče duhovnike pri takem življenju?«
»Saj dam vse rad, kar zahtevate.«
»Tudi vino?«
»Da, prosim, tudi vino.«
S kretnjo^ roke sem poklical lakaja, ki je čakal v spoštljivi distanci, da se konča obed.
»Pokličite kletarja!«
Kletar je bil tudi še v bližini in dejal sem mu:
»Čujete, njegova Eminenca je odredil, da dobi od danes naprej vsak gojenec v seminarju vino. Koliko, Eminenca, četrtinko ali osminko?«
Eminenca je pokimal ter dejal:
»Da, hm, — torej osminko. <
»Torej, kletar, to velja od danes dalje, in ker gojenci še niso kosili, jim pošljite vino takoj tja.«
Kletar me je pogledal, kakor da je padel z neba. Take nezaslišane smelosti ni mogel razumeti. Iz knezoškolijske kleti naj bi dobivali gojenci vino? To ne more biti res, to se mu mogoče sanja. Pogledal je vprašujoče knezoškofa, kakor da je hotel reči: »Ta človek je blazen? — Vaša knezoškofijska milost vendar sicer vino sama pije!« — Kne-zoškof je pokimal resignirano, kakor da hoče reči: »Tu ni ničesar mogoče storiti.« Glasno pa je dostavil:
»Da, prosim storite, kar ukazuje gospod ministerijalni svetnik.«
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksandri Tiska tiskarna »Merkurc t Ljubljani.
(88)
U oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert K raft.
Preveč bi bilo, če bi trdili, da je Adam tako posnemal bandita, da bi ju zamenjali. Ima drug obraz in popolnoma drugo postavo — a vseeno, ta možiček je gotovo rojen in priučen igralec, ki se zna izborno maskirati. Če bi bil bandit nastopil na odru in bi bil Adam prevzel njegovo ulogo, bi občinstvo tega gotovo ne vedelo; zakaj možiček ima sedaj povsem drugačen nastop in drugačen glas.
»Well, mis Morris, vaš ček hvala — gospoda, svobodni ste -odstranite sami zapreko, zakaj drugje. Saj je le treba, da zmanjšate poševno ravnino, potem bo vaš avto že splezal gor. Torej na delo!«
Po teh besedah, ki jih je govoril s povsem izpre-inenjenim glasom, stopi nepravi roparski (poglavar hitro iz voza, spleza na kamenje, pogleda na drugo stran in potem pogleda kvišku.
»He, Bill!«
»Kaj je kapetan?« se ta odzove.
»Ostanite zgoraj! Odstranili bodo le nekaj kamnov, potem že lahko pridejo črez.«
»Ali ste dobili, kapetan?«
»Sem«, odgovori Adam, in pokaže bel listek, ki ga je imel pripravljenega in ki naj bi bil ček. »Tako
je dober, najlepša — le to vas prosim svoje ljudi rabim
dober, kot zlato. Le dobro glejte na vse. strani, vi tam zgoraj!«
Ay, ay, kapetan!«
Naprej!« sili Leonor. »Izgubiti ne smemo nili sekunde.«
Njen opomin je na mestu, zakaj Georg še kar ne more vsega verjeti, ta predrznost se mu zdi res pre-ogromna. Da, če bi si bil kdo drugi izmislil to pre-kano, a Adam ta mali, neznatni možiček, s svojo prijazno govorico — in zdaj predstavlja roparskega glavarja — in pa, kako. hitro je vse aranžiral in izpeljal ...
Toda Georg si hitro opomore in hiti za drugimi, ki so že zunaj; Leonor jim s tremi besedami vse razloži, in takoj začno valiti kamenje od zgoraj navzdol.
Georg se jim pridruži, še celo Leonor pomaga in slednjič zavali nekaj kamnov tudi gospod roparski glavar.
Tako zmanjšajo v kratkem strmino poševne ravnine, že čez deset minut izgleda stožec povsem drugače, vsaj na tej strani, po kateri ima avto plezati. Druga stran ostane lahko taka kot je, oklopni avto bo že skočil dol.
»Tako, to zadostuje, tukaj gor bo Maksimus že prišel,« reče ponarejeni bandit. »Hitro vsi nazaj v voz!«
Stopijo noter. Adam gre k aparatu, Maksimus se začne premikati. Z dvesto konjskimi silami leze z velikim ropotom po kupu navzgor, dospe na vrh, skoči
— in z velikim grmenjem prilete masivna kolesa na tla — iu nepoškodovan nadaljuje avto pot po soteski.
»Vidite, tako je treba ravnati,« začne zopet Adam. »Tako-le človeče nas vendar ne bo dolgo zadrževalo.«
»Človek, mož!« zavpije Georg z velikim začudenjem. »Prositi vas moram tisočkratnega oproščenja — da, kar naravnost povem: imel sem vas za šaljivca, norca — in sedaj se izkažete junaka — osvobodite nas, kar tako naglo, iz položaja, iz katerega si nisem znal pomagati.«
Tudi Leonori pripoveduje Georg o svojem neizrečeno velikem začudenju.
Preje je bil res gledališki igralec,« odvrne ta, in	ni bil slab, dosegel bi bil še marsikaj.	Še	večji
je	bil njegov matematični talent. Slednjič so ga za-
nimale le še številke. Zapustil je oder in se izobrazil kot samouk za inženirja, potem je prišel k mojemu očetu.«
Adam zopet sleče roparski kostum. Še vedno nezavednega bandita pa polože z vsemi njegovimi stvarmi na tla.
15. Preko Kanade. — Zamrznjeni.
San Frančiška se sploh ne dotaknejo.	Ze	preje
se odcepi cesta proti severu; pred nedavnim časom so jo uporabljali še tisoči, ki so bili prerevni, da bi plačali vožnjo in tako so potovali peš v Alasko, kjer so tedaj začeli kopati zlato.
(Dalje prihodnjič.)
GAMAUFOVO umetno pojilo za cygf!ice
Je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do ižtedno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3‘—.	Razpošilja	društvo:
^VRTNARSKA ŠOL A." V KRANJ II.
Stalna zatoka: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič Kanc.
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda
50 par.
Potne vizume
od strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama«, Beograd, it. 2639. Po pošti poslani potni listi •e takoj vidirajo in se vrnejo -priporočeno z doplačilom stroškov.
Znanje želi
mlad simpatičen gospod z istotako gospodično v svrho skupnih izletov. Ponudbe na upravo pod »Upanje«.
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva moče.
Pisarniško sobo
v pritličju oddaja z avgustom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Motorno kolo
se proda po nizki ceni. Ogleda se od 1. do 3. u^e, Poljanska cesta 47.
Ičče se
I stanovanje dveh sob s kuhinjo v j sredini ali v okolici mesta Ljub-j ljane. Odda se tudi posojilo. Ponudbe ’ na upr. lista pod »Stanovanje 300.
"
„Opeka“
prvovrstne zidake priporoča opekarna
.EMonr d. b.
v Ljubljani — Tovarna na Vicu (Brdo) — Pisarna v Pražakovi u'ici 3, prtiičje.
Oglase
mi v*e liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd, Knez Mihajlova ulica 11, telefon 2639.
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravnokar došli!
Oblike damske od Din 70"— d<* Din 150’—, otroške od Din 50‘— do Din 70-- nakileni od Din 100--naprej — dokler Iraja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT, Ljubljana,
Stari trg ite*. 21
wGROM#
CARINSKO POSREDNIŠKI IN Sl>EDICI)SKI BUREAU
LJUBLJANA., KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	Telefon	inlerurban
„QHOM".	Stev.	454.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to široko spadajoče posle najbilrcje in pod Iculantnlml pogoji.
Zastopniki družbe spalnih vok S. O. E.
za ekspresne pošiljke.
J
Ajda
lepo semensko blago in inkarnat deteljo nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
5.000 Din
posojila nujno iščem do 1. avgusta t. 1. proti popolni zemljeknjižni varščini in najviSjitn obrestim — da plačam zahtevo finančne prokura-ture in se rešim s tem neznosnih neprijetnosti, ki se vežejo s to^ zadevo že čez pet let. — Globočnik Cioik, Kranj.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z.."Ljubljana, nudi
najfinsjši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
* Zahtevajte ponudbo !
Tehnično in higijenično najmodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta žtev. 1 a, II. nadstropje.
■S