štev« 19- Poštnina piacana v gotovini. LJubljana, dne 12. maja 1926, Izhaja vsako sredo. Naročnina. a«; celo leto Din 30'— za poi leta * 15 — za inote-mstvo za coio leto Din Inserati po tarifa. • PU mer. In vpraianjero noj se priloži znamko za od govor — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Glasilo „S'ovenske Kmetske Stranke". Kmet, delavec In obrtnik naj bodo narodu vodniki Leto VIII. ___ . . j.___ Vsakdo uiEvaj vsa sadov« svojega dela In marljivosti! Rokopisi se n* vračajo. - Plača In toM *e v LJubljani. — Uredništvo ln upaava' je v LJubljani v Kolodvorski ulici Štev. 7. - Telefon tnter. it. 506. - Račun pri poŠt. čekovnem w vodu 5t 11.366. w Od spoda1 navzgor. V našem pokretu je posameznim ljudem še marsikaj nejasnega. Eni smatrajo, da je naš pokret sam« političen, drugi zopet, da je samo stanovski, tretji, da je nekaka politična zavarovalnica. Vse to naš pokret ni in biti ne sme. Naše gibanje gre za tem, da dvigne iz domačih naših tal in privede do veljave in moči vso bistvenost slovenskega naroda v celoti, vse njegove življenjske sile in silice, vso njegovo duševnost, vse njegove delovne in ustvarjajoče moči, upoštevajoč tudi najmanjši drobec kot sestavino domačega družabnega kolesja, ki ima od Boga in po njem svoj pomen in namen. Zato je naš pokret politično, so-cijalno-gospodarsko in kulturno gibanje, ki mora črpati iz prirodnih tal našega ljudstva in naše zemlje. Vsa obnova in preroditev našega doslej na vseh življenjskih potih zanemarjenega in preziranega ljudstva se mora izvršiti od spodaj gor. V našem preprostem ljudstvu po vaseh spi še toliko neizrabljenih moči in toliko še nedotaknjene energije, toliko veselja do dela in življenja, da je treba tega spečega Kralja Matjaža« samo abuditi in povabiti k delu. Potem bo življenje med nami čisto novo, čisto sveže, idealno in polno požrtvovalnosti. Zato je naš pokret v svojem temeljnem bistvu socijalno gibanje. Resnično in pravilno je, !kar je rekel Štefan Radič predzadnjo nedeljo v Celju: »V zraku je že vse pripravljeno. Atmosfera je tu. Na svetu ne more biti več drugačne politike kot socijalne.« In je to pojasnil s temle stavkom: »Pod slovensko zastavo kakor pod hrvatsko in pod srbsko ise morejo učiniti tudi največje lopovščine.« V politiki se imenuje naš pokret »Slovenska kmetska stranka«. Zakaj? Zato iker je splošna socijalna in gospodarska struktura kmetskega značaja. Mi smo poljedelska dežela, a ostala država tudi. V vsej Jugoslaviji nimamo niti enega velemesta, ne enega industrijskega centra, ki bi se dal primerjati nemškim, francoskim, angleškim, " ameriškim industrijskim napravam. Glavno mesto Slovenije je Ljubljana, a o njej po pravici poje naša narodna pesem, da je »dolga' vas«. Naš največji industrijski center so Trbovlje, a tam je več ket polovica rudarjev kmetov ali pa ljudi, ki so prišli na delo iz naših malih selišč. Seljanstvo ustvarja vse duševne in gmotne vrhove našega naroda. Naše vasice skrbe za človeški naraščaj inteligence, mest in trgov, industrije. Vse to stoji na trdnih tleh naše vasi, našega seljanstvo, kmetstva. Zato socijalno pojmujemo besedo »kmet« za vse, ki delajo in ustvarjajo. Politično in socijalno označujemo s »kmetom« tudi našega malega obrtnika in delavca, a tudi tisti del inteligence, ki se zaveda dolžnosti, da mora služiti narodu, iz katerega je izšla. Pravilno je dejal Št. Radič v Celju: »To je tako, kakor če izrečemo besedo Bog. S tem mislimo na sv. Trojico:, na Boga Očeta, na Boga Sina, na Boga sv. Duha.« Naš socijalizem mora tedaj stati na naših tleh, zrasti mora iz naše zemlje, biti mora poraben in koristen našemu malemu človeku, ki je doma iz vasi in živi v vasi. To kar smatra za dobro prebivalec velemesta Dunaja ali Pariza ali Londona ali Nevvvorka, še ni potrebno, porabno ali koristno tudi za ljudi, ki žive okoli Novega mesta, okoli Ptuja, Brežic, Celja itd. To je tako, kakor nam pripoveduje zgodba o malem Davidu, ko se je pripravljal na boj z velikanom Goljatom. Ko ga je Savel opremil s svojim orožjem za boj, ga je mali David odložil im zavrgel, češ, da je zanj pretežko in preokorno. Izbral si je svojo lučanko, !ki je je bil vajen iin je z lahkoto premagal filistejskega izzivača. Ta zgodovinski primer je za nas silno poučen. Kaže nam, da moramo biti ne samo odločni, ampak tudi modri. Ne smemo si nalagati bremen, ki jih vsled svoje šibkosti ne bomo mogli prenesti. In moramo znati v vsakem slučaju pravilno preceniti lastne moči in lastne potrebe, ki nam jih je določila narava in zgodovina. Če bomo takoj spočetka dali našemu pokretu pravo in dobro podlago, bo tudi vrhna stavba dobra. Nikoli in v nobenem slučaju pa ne smemo pozabiti, da mora biti nosilec naše stavbe, to je našega političnega, socijalnega in kulturnega pokreta, naš mali človek, naš kmet, naš obrtnik, naš delavec. To predvsem zato, ker je naše ljudstvo v svoji globini in večini moralno tudi zdravo, to je pošteno. Poštenost bodi tudi temelj naše politike. Zato pa ne smemo trpeti v svoji sredi političnih sebičnežev in špekulantov in ako bi se vrinili kjerkoli, je treba napraviti ž njimi kar store čebelice s troti. Ako bomo stavbo našega mladega, toda zdravega in vsem potrebnega pokreta postavili na ta temelj, to je na kmečko poštenost, i bomo z lahkoto zgradili skuipen dom, pod katerega streho bo našel zavetje vsakdo, ki je po srcu svo- ST« Z—"n MBBBMBBBMMMMIMMBMMI Slovenski ljudski stranki se zadnja leta ne godi dobro. Nekdaj je ta stranka med Slovenci res mnogo pomenila, ker so njeni voditelji za ljudstvo nekaj naredili. Toda to je bilo pred vojno, ko so stranko vodili vse drugi ljudje kakor pa danes. Ko pa je prišlo 1. 1918, so stari in izkušeni voditelji morali iti, na njihovo mesto pa so stopili mladiči in slabiči,, ki so v sedmih letih vse zapravili, kar so s požrtvovalnim delom ustvarili njihovi predniki. Star pregovor pravi: šparo-vec cirovca najde! Najlepši dokaz, da ne trdimo nič neresničnega, nam je dal sam dr. Korošec na svojih zadnjih shodih, ki jih je priredil zadnji teden. Že to, da se je sam vodja SLS čutil prisiljenega pokazati se zopet enkrat na javnih shodih, je zelo sumljivo znamenje za »uspehe« SLS. Dr. Korošec ima sicer navado, da ostaja rad v ozadju in pošilja v'boj med ljudstvo druge, on sam pa nastopa šele takrat, ko je vse že pripravljeno za sijajen sprejem. Sedaj pa tega ni, ampak on sam nastopa v prvi liniji čisto proti svoji dosedanji navadi. To je znak in dokaz, da se njemu in njegovim tovarišem politično ne godi posebno dobro. Pretekli teden je sklical zborovanje katoliškega akademskega starešinstva v Ljubljani. Člani starešinstva so gospodje z visokošolsko izobrazbo, po svojem poklicu pa so večinoma državni uradniki. Tudi nekaj odvetnikov, zdravnikov in bančnih uslužbencev je med njimi. Ti gospodje s sedanjo politiko dr. Korošca niso zadovoljni, ampak hočejo, da dr. Korošec za vsako ceno gre v vlado. Kako naj pride v vlado, to prepuščajo njemu, kajti to je njegova, a ne njihova stvar. Dr. Korošcu te želje niso bile neznane in on je tudi res poskušal na vse načine, da pride do državne moči. Spoštovani gospodje starešine po pravici od dr. Koro-ščevega vstopa v vlado mnogo pričakujejo, kajti kdor je na vladi, lahko zlasti uradnikom mnogo pomaga. Enega lahko premesti na ugodnejše službeno mesto, drugi napreduje itd. Toda vseh teh pričakovanj dr. Korošec ni mogel opravičiti, pač pa je moral priznati, da eo vei njegovi napori za vstop v vlado zastonj. On je pripovedoval, da je treba počakati, da pride jem z nami. Potem bodo prišli tudi za naš mali in revni rod solnčni in srečnejši dnevi. A. Prepeluh. na krmilo v Beogradu kaikšna »poštena« stranka, s katero se bo mogel tudi on združiti, da pride do vlade (tu je mislil na Jovanovica), ni pa povedal, kako dolgo bo moral še čakati, kar na starešine nikakor ni napravilo najboljšega vtisa. Dan kasneje je govoril dr. Korošec pred zastopniki »kmečke zveze«. Pripovedoval je približno to, kar je dan prej povedal gospodom starešinom, da namreč z njegovim vstopom v vlado ni nič in da on nikomur ne more pomagati v njegovih stiskah in težavah. Obširno je pripovedoval, kaj vse so on in njegovi ljudje »zahtevali«, ni pa vedel povedati niti najmanj, kaj da je dosegel! To so navzoči kmetje vrlo dobro razumeli in so po sestanku tudi glasno govorili, da od samih »zahtev« oni nimajo nič, če jih nihče ne izpolni, ampak oni bi radi videli enkrat kje kakšen resničen most in resnično cesto, ne pa le zahtevano« blago, ki ga nikjer ni. Na shodu sicer nihče ni dr. Korošcu ugovarjal, ker imajo kmetje tudi v političnih stvareh pri nas še vedno ogromno spoštovanje pred duhovniškim ovratnikom, toda po shodu naj bi jih bil dr. Korošsc poslušal! Škoda, da jih ni! Tudi svoje ljubljanske pristaše je povabil dr. Korošec, naj ga pridejo poslušat. Zbralo se je v Ljudskem domu« kakih 300 lgu-di. Tukaj pa je dr. Korošec najbolj pogorel. On je pripovedoval ljudem zopet samo o »zahtevah«, povedati pa ni mogel prav nič o kakšnih uspehih. Govoril je kakor gospodar, ki ima že 7 let hišo, pa hodi po hiši in govori: Omare ni, stola ni, postelje ni, posode ni, nič ni! Če bi bil dr. Korošec mogel povedati, da je vsaj ena navadna »prukca« v njegovem slovenskem stanovanju, ki jo je on naredil, bi bilo to že jako mnogo, a niti tega ni mogel povedati! V svojem govoru je sicer omenil, da mu drugi ne puste, da bi »delal« in tudi kaj dosegel — toda to ie ravno stvar dobrega politika, da kljub nasprot-stvom kaj doseže; če pa nič ne doseže, prizna s tem, da je slab in nespreten politik, ki zaupanja ljudstva ne zasluži. Pač, nekaj je pa dr. Korošec le dosegel. Povedal je, da se je njegov klub zelo zavzemal znižanje hišnonajemninskega davka. Kaj bo Sijajni »uspehi dr. Korošca. 2 Nobena ideja in nobena mi misel ni zmagala brez žrtev. rekel na to trditev minister Pucelj, nam ni znano, mislimo pa, da se bo prav od srca smejal! Tako zapravlja brez potrebe današnja Slovenska liudska stranka politični kapital, ki ga je bila zbrala pred vojno stara Slovenska ljudska stranka. Zato pa se lomi njeno današnje stebrovje in poka na vseh krajih, dokler se ne bo popolnoma zrušilo vsled nesposobnosti njenih današnjih vodite ljev. Še nekaj k zgodovini o ustanovitvi SKS. Nisem prijatelj prerekanja po časopisih, vendar čutim potrebo, da na eni strani kot ustanovitelj SKS izpopolnim zgodovinsko sliko njene ustanovitve, na drugi strani pa, ker sta obadva člankarja pri tem predmetu imenovala moje ime, da s svoje strani povem, kar nista moja tovariša povedala. Kar sta pisala tov. Koman in Mrmolja, je popolnoma točno. Povedati je pa treba še o enem zelo važnem sestanku pri tov. Bohincu v Medvodah, o katerem tovarišu Mrmolji najbrže še danes ni znano, a Koman ga je menda pozabil omeniti. Ta sestanek se je vršil 3 do 4 mesece pred onim pri Lloydu. Povabil sem nanj posestnike iz bližnje okolice, iz Skaručne in Vižmar-jev Udeležilo se je mnogo prijateljev, zlasti iz Skaručne, med drugimi tudi sedanji predsednik kamniške okrajne organizacije Franc Kristan in Alojz Kosec. Vseh imen se danes več ne spominjam. Moje globoko prepričanje je bilo že takoj v začetku snovanja nove kmetske stranke, da brez inteligence, ki bi poznala dušo ljudstva, kateremu bi dala na razpolago vse svoje duševne sile, ne bo šlo. Zato sem povabil na sestanek k Bohincu kmetskega sina g. prof. Marin-kota iz Razor, katerega sem že delj časa poznal. Z njim sem mnogo razpravljal o potrebi ustanovitve neodvisne kmetske stranke. Ker sem bil vsled trudapolnega dela duševno in telesno izčrpan, bil sem dolgo dobo pred vojno in cel čas vojne župan velike občine, sem naprosil g. profesorja, naj sestavi program na temelju kmetske misli in ga prinese na sestanek, kar se je tudi zgodilo. Tu so bila mnenja različna. G. profesor se je zavzemal za nekako strokovno kmetsko društvo z imenom »Njiva«, ki se naj pozneje priključi kaki politični stranki, jaz pa sem stal odločno na stališču, da moramo osnovati veliko politično kmetsko stranko, ki ne bo odvisna prav od nobene druge slovenske politične stranke, zlasti ne od klerikalcev in liberalcev. Čeprav še nismo mogli priti do zaključka na imenovanem sestanku, vendar je že kmetska ideja mnogo globlje prodrla in pripravila ugodnejši teren za prihodnje sestanke. Po tem sestanku sem se mnogokrat dolge ure pogovarjal s Pipanom in Komanom pred mojim mlinom, dokler ni prišlo do sestanka na Skaručni in ustanovitve stranke pri Lloydu v Ljubljani. Od ustanovitvenega zborovanja pri Lloydu moram še omeniti malo dogodbico o prvem načelniku Sam. kmetske stranke. Nikdo se ni upal prevzeti načelniško mesto in postati tarča političnih, nasprotnikov. Tedaj vstane korajžno tov. Jakob Rušar in izjavi, da gre sam v žrelo klerikalcem in liberalcem, da ga raztrgajo. Tako je bila ustanovljena naša kmetska stranka. Med razdobjem sestankov v Medvodah in pri Lloydu je zvedel Brodar, da se nekaj pripravlja, pa je hitel pripravljati Kmetsko Zvezo«, privesek klerikalne stranke. V gornjem sem spopolnil zgodovino ustanovitve SKS kot njen ustanovitelj, pošteno in resnično. Zgodovina govori in dokazuje, da nimata niti Žerjav, ne Korošec pri tem prav nobene zasluge, ampak smo se tudi politično osamosvojili kmetje sami. Ono pokvarjeno gospodo okoli »Jutra«, »Slovenca«, »Domoljuba«, »Narodnega Gospodarja« in »Domovine« pa prosim, ako ima še toliko moralne sile, da naj to zgodovino spoštuje vsaj dokler mi živimo. Alojz Tršan, kmet iz Tacna. pančič Jože, Trebnje, Zaiar Jože, Otave, Zarnik Jože, Suhadole pri Komendi. Za mariborsko (štajersko) volilno okrožje pa sledeči tovariši: Barth Franc, Vič, Balon Vincenc, Brezovica 8, Broudek Juro, Obrežje, Bibič Franc, Pišece, Bende Roman, Maribor, Debelak Anton, Tekačevo, Fras Anten, Trčeva, dr. Rihard Faninger, Maribor, Fras Matko, Maribor, Geršak Mihael, Rajhenburg, Hartner Geza, Murska Sobota, Iršič Konrad, Mislinje, Jekl Jože, Nova cerkev, Juršič Andrej, Makole, Ivanjšič Ludvik, Št. Jurij ob Ščavnici, Jesenek Blaž, Dramlje, Kočan Štefan, Gor. Ščav-nica, Kirbiš Ivan, Prepolje, Kert Jože, Rog. Slatina, Kuhar Janko, Črna, Kramberger Kari, Sv. Trojica, Lukačič Franc, Gradišče, Les Anton, Rigonce, Luc Alojz, Studenci, Medved Ivan, Rogatec, Nemec Jakob, Okoslavci, Pondeljak Pavel, Dravograd, Praprotnik Štefan, Marenberg, Podpečan Anton, Ljubno, Potočnik Matija, župan, Fran-kolovo, Roškar Andrej, Cven, Rojs Karol, Ormož, dr. Igor Rosina, Maribor, Stumberger Andrej, Vareja niže Ptuja, Schiker Alojz, Šmarje- ta ob Pesnici, Španiček Krištof, Rog. Slatina, Šimenko Ignac, Vrst-je, Špegu Anton, Sp. Dolič, Škra-bel Ježe, Donačka gora, Taborne Janez, Stranje, Urlep Blaž, Lokar-je, Urek Ivan, Globoko, Vollmajer Hinko, Selnica, Vivod Ivan, Loš-perk, Verdnik Anton, Slape. Poleg teh od občnega zbora izvoljenih delegatov so enakopravni člani okrožnih odborov tudi vsi predsedniki, tajniki in zaupniki okrajnih organizacij Slovenske kmetske stranke?. Vsi bodo kot takšni prejeli posebne legitimacije v najkrajšem času. Ako bi jo kdo pomotoma ne prejel, naj jo zahteva pri strankinem tajništvu v Ljubljani (Kolodvorska ulica 7). Okrožni odbori se bodo konstituirali čimpreje in bodo članom doposla-na pravočasno vabila. — Pri tej priliki prosimo-, da tovariši gredo takoj na delo in v krajih, kjer še ne obstoje krajevne politične organizacije »Slovenske kmetske stranke« , iste ustanove in prijavijo vsako ustanovitev tudi tajništvu, da bo mogoč pregled in zveza s tovariši vsepovsod. Sedaj je treba izvršiti sistematično vveliko organizacijsko delo. Organizacijam in pristašem! Dodatno k poročilu o ustanovnem občnem zboru »Slovenske kmetske stranke« v Celju dne 2. maja 1926, ki smo ga prinesli v zadnji številki, poročamo še, da je občni zbor v smislu novega organizacijskega pravilnika izvolil tudi delegate za oba okrožna odbora, to je za ljubljansko in mariborsko volilno okrožje. Za ljubljansko (Kranjsko) volilno okrožje so bili izvoljeni sledeči tovariši: Ambrožič Ivan, Sušje 14 pri Ribnici, Ažman Peter, Bistrica pri Podbrezju, Avsec Anton, Gotna vas, Bajuk Martin, Božjakovo, Co-laric Franc, Slinovca pri Kostanjevici, Dolenc Matevž, Praprotno, Drmelj Alojz, župan, Boštanj, De- belak Leopold, kov. mojster, Radeče, Grabnar Ivan, Kostrivnica, Grebene Anton, Brezje, Hočevar, inž., Ljubljana, Hrovat Ivan, Za-gradec, Horvat Peter, Kot pri Vinici, Kovačič Ivan, Sodražica, Ko-čevar Franc, Suhor, Kaušek Ignac, župan, Čemelo, Kozin Jožef, Ig, Kokol Franc, Laze 15 pri Borovnici, Lovrač Janez, Moravče, Lopatič Ivan, Krška vas, Maroit Jože, Dvorska vas, Mihelič Alojtz, pos., Pod-brezje, Muha Franc, Horjul, Mo-har Anton, Retje p. Loški potok, Ocepek Ivan, župan, Volčji potok, Oblak Ivan, Smlednuk, Rozman Ivan, Zavrče, Remžgar Ivan, Žirovnica, J Strug«r Janko, Črnomelj, SuSnik Franc, Sp. Bela,- Šenk Ivan, Ig, Vidic Franc, župan, Lesce, Zu- Angleški štrajk. Na Angleškem so veliki rudniki. Boljšega premoga, kakor je angleški, ne poznamo, vsaj v tako velikih množinah ne. Za nekatere industrije se sploh more vporabljati le angleški premog, ki ima veliko kalorij, n. pr. za ladje, Jjrzovlake itd. Ti veliki premogovniki pa so zasebna last angleških kapitalistov in mogočnih lordov. Cena angleškega premoga že sedaj ni bila pretirano visoka. Bil je celo cenejši kot naš trboveljski. Angleški rudarji so seveda drugačni gospodje kakor naši ubogi knapi. Zahvaliti se imajo pa za to svoji stari in mogočni strokovni organizaciji. Angleške delavske strokovne organizacije imajo svojo zvezo, ki se imenuje »Trade Union«. Te organizacije so zelo previdne in vsak svoj korak dobro premislijo predno ga store. Naše delavstvo bi se lahko marsičesa naučilo pri svojih angleških tovariših, ki so stvarni in premišljeni ljudje, ki nič ne frazarijo, cjmpaik vse hladno preračunijo. Zato jih tudi imenujejo delavske konservativce«. Zlasti po vojni so delavske strokovne organizacije in angleška »Delavska stranka« postavili zahtevo, da se angleški rudniki po-državijo. Tej zahtevi se upira pa danes vladajoča konservativna stranka seve današnji lastniki rudnikov. Da morejo premog še poceniti in za njim seveda tudi ostale industrijske sirovine (n. pr. železo), so hoteli lastniki rudnikov znižati mezde premogarjem. Ti pa so se uprli. Začela so se pogajanja, ki pa niso dovedla do nobene poravnave. Zato so se rudarji obrnili na druge delavce in jih vprašali, ali naj popuste. Delavske strokovne organizacije, včlanjene v »Trade Unionu«, so se posvetovale in so sklenile, da rudarji ne smejo popustiti, ker bodo morali pozneje popustiti pri plačah tudi delavci ostalih industrij. Zato je prišlo do štrajka, ki je splošen, da se tako ^ prisili lastnike rudnikov in vlado, da opuste svojo namero, znižati plače rudarjem. Socijalna zgodovina nove dobe ne pozna še tako velikega in dobro organiziranega štrajka, 'kakor je danaišnii ški štrajk. Udeležuje se ga štiri milijone delavcev, a škode donaša vsak dan angleškemu gospodarstvu do 5 milijard dinarjev. Zato dolgo ne more trajati, ker je predrag. Kdo bo zmagal, danes še ni mogoče reči. Za delavce pa je nevarna okolnost, da vlada danes na Angleškem velika brezposelnost v industriji. Dva milijona delavcev približno je brezposelnih. Če ta kapitalistična »rezervna armada-pade štrajkujočim v lirbet, bodo zmagali kapitalisti. V tem primeru bo šlo s cenami in mezdami po vsej Evropi navzdol. Za premogom se bo pocenilo železo, za njim pa skoro vsi industrijski produkti. V tem slučaju bomo stali pred veliko gospodarsko krizo, ki bo ostro zarezala tudi v naše domače gospodarsko telo. Tudi politične posledice utegne imeti ta veliki štrajk. Ali bo utrdil sedanjo konservativno stranko, ali pa jo bo podrl! Če jo podre, pride na vlado zopet Delavska stranka- . Če pride ta, bo ojačena Rusija in v nevarnosti je sedanja reakcija v Evropi, pojačana pa bo mirovna misel, razerožitvena ideja in zbližanje narodov. Če zmaga kapital na vsej črti, se bo ojačila današnja konservativna vlada. Posledica tega bo ogroženi mir v Evropi, pojačana bo današnja napetost med Nemčijo in Rusijo na eni strani, in Francijo ter Anglijo na drugi strani. Vsekakor je današnji angleški štrajk samo člen v verigi velikih dogodkov, ki nas čakajo v bodočnosti. Kmet, misli z lastno glavo! 3 Razne politične vesti. Italija se pripravlja. Fašistov-ska Italija neprestano rožlja s sabljo. Mussolini je zadnje čase pričel resno misliti, kam naj spravi okrog pol milijona ljudi, ki so se preje vsako leto izselili v Severno ali Južno Ameriko. Odkar je pa Amerika do skrajnosti omejila priseljevanje, dela preobljudenost in prebrana Italiji stalne skrbi. Najboljši in najhitrejši izhod iz te težke situacije vidi Mussolini v razširjenju afriških kolonij. To namero pa ljubosumno gleda Francija, ki za nobeno ceno nece izgubiti s kolonijami tudi premoč na Sredozemskem morju. Italijanski parlament je v zadnji seji odobril proračun vojnega ministrstva, ki znaša 2 milijardi 425,000.000 lir. Govorniki so utemeljevali tako visok znesek češ, da v Evropi vsak čas lahko izbruhne vojna in da mora hiti Italija kar najboljše pripravljena. Predlagali so, da se naj popravijo trdnjave, da se šolska mladina pripravi na vojaško službo itd. Stalne vojske predvideva proračun 220 tisoč mož. Bridko spoznanje. Težko je, če mora človek polagati račune v svojem gospodarstvu. Tudi dr. Korošcu je bilo nemalo težko pri srcu, ko je slišal godrnjanje in zabavljanje svojih pristašev po celi Sloveniji zaradi njegovih političnih neuspehov. Nezadovoljni so z njegovim delovanjem uradniki, nezadovoljni so kmetje in jezni so delavci. Mirit in tolažit je moral priti svoje razjarjene pristaše dr. Korošec sam, ampak tolažba, s katero jih je mazal, je bila prav slaba. Kakor so slovenski ljudje sicer skromni in nikdar ne pričakujejo vsega naenkrat, tako so bili ne-voljni, ko jim dr. Korošec ni mogel pokazati niti ene same »drobtinice«! Ni še dolgo tega, ko se je dr. Korošec silno norčeval iz nas, češ da ponujamo Slovencem le »drobtinice', a zadnjič bi bil silno rad pokazal tudi on na 'kakašno -drobtinico- vsaj za svoje pristaše, pa je ni mogel, ker niti ene »drobtinice« ni dosegel za nikogar, čeprav ima 20 poslancev za seboj! Mi smo pa povedali ljudem pravočasno, naj se nikar ne zanašajo, da bodo dobili naenkrat vse, in naj bodo zadovoljni zaenkrat, če dobimo vsaj nekaj malega, in zato pravijo danes ljudje, da smo mi imeli prav in zato mi tudi lahko polagamo rakune, Korošec jih pa ne more, če se noče krasiti s pavovim perjem! Žalostna politika. Dr. Korošec je na enem svojih zborovanj dejal, da moramo Slovenci (ali SLS) iskati, da pride na vrsto kakšna druga vlada in kakšna druga kom--binacija strank, ki bo tudi Slovencem pravična, in šele takrat pojde -on v vlado! Mi bi pa vprašali: Čemu pa se potem vozijo poslanci SLS v Beograd, če morajo le čakati? Zakaj hodijo v parlament? To, kar se godi v parlamentu, izvedo lahko tudi doma iz časopisov! Zakaj ne ostanejo doma, kjer ravno tako lahko čakajo kakor v Beogradu, kdaj bo komu v Beogradu padlo na um, da tudi Slovencem da fipkaj pravice! A če dr, Korošec čaka, da bodo gospodje v Beogradu sami od sebe dali Slovencem to, kar jim gre, je-li potem sploh potrebno, da je on poslanec? Za sedanje stranke v parlamentu ne mara dr. Korošec, ker baje ni nObena poštena«. Ko je pa bil on z radikali skupaj v vladi, in pozneje z radičevci, takrat je pa bilo enih kot drugih samo poštenje! Po dr. Koroščevih mislih je torej poštena samo ona stranka, ki hoče njega pritegniti v vlado! Kdor pa Korošca ne vleče v vlado, ni pošten, pa če je še tako pošten. Zastava Slovenstva. Na shodu v Ljubljani je rekel dr. Korošec, da je slovenski narod poveril poslancem SLS nalogo, da visoko drže zastavo Slovenstva. To nalogo je današnja SLS tudi vedno vestno izpolnjevala, n. pr. takrat, ko je preskrstila nekdanjo »katoliško« tiskarno v »Jugoslovansko« (nikakor ne v »Slovensko«!), potem takrat, ko je imenovala svoj parlamentarni klub »Jugoslovenski« klub, čeprav ni nobenega »Jugo-slavena« v njem, potem takrat, ko je dr. Korošec v parlamentu reikel, da slovenščina v parlamentu ni potrebfta, in tako naprej. Živela zastava Slovenstva v rokah dr. Korošca! Če je bo še dolgo nosil, bo pošteno zapacana! Žlalita. Znani gospod MAC se v Jutru« srdi, da je imenovan za šefa kabineta v ministrstvu za kmetijstvo g. Miloš Štibler. Jezi se pa, ker je g. Štibler zet ministra Puclja. Tega pa ne pove, da je bil g. Štibler že šef kabineta v istem ministrstvu tudi takrat, ko še ni bil zet g. ministra. Sicer pa ni nemogoče, da pride v ministrstvo za kmetijstvo tudi g. MAC, če zrna boljšo turško kavo kuhati v lončku kakor pa otrobe vezati v »Jutru ^«. V vlado bi rad prišel dr. Žerjav, to samostojnim demokratom bi bilo prav, pa ga Pucelj noter ne pusti, zato Žerjav pred vrati čepi, ker ga srce in glava boli, da so vsi noter, samo njega ni, pa ga tudi nikoli ne bo, če bo tako šlo. Stara pesem. Domoljub« goni staro lajno, da bi bil moral posl. Pucelj glasovati proti proračunu, če mu je res kaj za Slovenijo. Naj mu ponovimo račun: 140 radikalov in 50 radičevcev, je skupaj 190 glasov. Poslancev je 315, torej £naša večina 157 glasov. Razlika med vladno in parlamentarno večino znaša 190 manj 157, to je 33 glasov. Pucelj in Kelemina imata pa le 2 glasova. Proračun bi bil torej tudi brez Puclja in njegovih tovarišev sijajno sprejet. To dokazuje račun. Če bi bil pa posl. Pucelj glasoval proti proračunu, bi se bilo zgodilo, da ne bi bil iz Ra-diceve borbe nič dobil, kakor eselesarji niso nič dobili, ker pa je glasoval za proračun, je saj nekaj dobil, eselesarji pa nič in to je tisto, kar eselesarje boli in peče. Sleparska politika. Eselesarji z dr. Korošcem vred na svojih shodih pripovedujejo, kaj so vse v Beogradu »zahteTOlte od vlade za Slovenijo. To je Silno enostavna politika, samo zahtevati! Tu se da licitirati kar na debelo. Žerjav n. pr. lahko »zahteva« za kakšen okraj en vodnjak. Dr. Korošec lahko »zahteva« za tisti kraj 5 vodnjakov, Pa lahko za vsakega prebivalca tistega kraja po 10 vodnjakov! V politiki pa je že tako, da ne gre za to, kaj kdo »zahteva«, ker že otroci navadno »zahtevajo mavrico z nebes, ampak gre za to, kaj kdo doseže! Če pa kdo vpraša demokrate ali eselesarje ne po tem, kaj so zahtevali«, ampak kaj so dosegli, postanejo mutasti kot ribe! V politiki zahteve nič ne pomenijo, ampak samo uspehi. Uspehe pa lahko pokaže Pucelj, čeprav ne mnogo, demokrati in eselesarji pa prihajajo domov praznih rok in praznih glav. Shodi in razne prireditve. Spodnja Polskava. V nedeljo dne 9. t. m. se je vršil v gostilni pri Kavčiču shod »Slov. kmet. stranke«, kateri je bil jako lepo obiskan kljub temu, da ni bil pravočasno razglašen. Shodu je predsedoval tov. Petrovič. O političnem položaju in o gospodarskih in političnih ciljih gibanja kmetškega in delovnega ljudstva sploh je poročal tov. Lipovšek, o pomenu organizacije in o politični taktiki pa tov. Škra-bar. Zborovalci so enodušno odobrili politiko in taktiko Štefana Radiča in Slov. kmet. stranke. Izvolil se je tudi krajevni odbor in priglasili novi naročniki »Kmet. lista«. Račje. Pri nas se je vršil v nedeljo popoldne shod »Slov. kmet. stranke«, katerega sta se udeležila tudi tov. Lipovšek in Škrabar. Zborovanje je vodil tov. Kmetič, 'kateri je v redu vodil zborovanje kljub temu, da je prišlo par liberalnih in klerikalnih zapeljancev, ki so skušali deloma z medklici, deloma z vprašanji, katera so prinesli s seboj napisane na listkih, motiti zborovanje. Dobili so takšne odgovore, da so postali s svojimi medklici in vprašanji predmet smeha in zabave. Končna sodba zboro-valcev je bila, da je potrebno, da se vse' slovensko ljudstvo strne v trdno organizacijo in z ramo ob rami s HSS nastopi za pravice, ki nam gredo kot ljudem in državljanom. V Kamniku je bila preteklo nedeljo seja okrajne organizacije. Poleg vnetih pristašev in odbornikov »Slovenske kmetske stranke : »c se je udeležili tudi bivši pristaši SLS, ki so prestopili v našo kmet-sko stranko. Predsednik Fr. Kristan jih je uvodoma lepo pozdravil in dal nato besedo tov. Mravlje-tu, ki je podal politično in gospodarsko poročilo. Nato se je razpravljalo o cestnih volitvah, ki se vršijo ta mesec in o organizaciji sestankov v kamniškem okraju. Predlagalo in sprejelo še je predloge, ki se pošljejo tov. ministru Puclju in sicer o kmetijski šoli na Gorenjskem, o kmetijskih zbornicah, in posebnih tečajih na ljudskih šolah v zimskem času. Tov. Jeraj je predlagal, da se v novi zakon sprejme tudi določilo o odpravi služnostnih pravic. Predlogi so bili enoglasno sprejeti. V Kranju. Okrajni odbor se je zbral pretekli ponedeljek v polnem številu k svoji redni mesečni seji. Udeležili so se je tudi novi člani naše stranke, bivši pristaši SLS. Predsednik Križnar Tomaž je podal po uvodnem poročilu besedo tov. Mravljetu, ki je podal sliko političnega in jgospodarskega pd-ložaja v državi v obče, posebno pa v Sloveniji in veliko borbo naše stranke proti korupciji. Odbornik iz Preddvora se je pritožil nad malomarnim poslovanjem njihovega poštnega urada, ki zadržuje »Kmetski list« Dalje so se obravnavale volitve v cestne odbore in različne gospodarske zadeve celega okraja. Sklenilo se ie odposlati našemu poslanskemu klubu zahtevo, da ne sme niti za korak odnehati v boju proti korupciji. Tov. Benedik je nato predlagal sledečo zaupnico tov. ministru Puclju, ki je bila navdušeno sprejeta: Okr. organizacija »Slovenske kmetske stranke v Kranju z veseljem pozdravlja imenovanje svojega tov. posl. Puclja za ministra kmetijstva kot neustrašnega boritelja kmetskih pravic, prepričana, da bo storil vse, kar je potrebno v korist in napredek našega kmetijstva. Izreka mu popolno zaupanje in s prezirom obsoja obrekovanje političnih nasprotnikov.« Po poročilu to-.varišev o velikem napredovanju naše stranke v okraju je tov. predsednik zaključil sejo. V Orehovlju se vrši sestanek v četrtek ob 3. pop. Na Primskovem se vrši sestanek v četrtek ob 5. uri pop. V Radomljah bo sestanek v ne-nedeljo dne 16. maja ob 3. uri pop. pri Nastranu. V Kaplji vasi se vrši sestanek krai. org. na binkoštni ponedeljek ob 3. uri pri Vodetu. Naročnikom, ki doslej še niso poravnali naročnine za letošnje leto, smo priložili v zadnji in delno v današnji številki iS^** položnice ter prosimo, da stori čim preje vsak svojo dolžnost. Kdor ne bo poravnal naročnine pravočasno, se ran bo pošiljate? lista ustavila, 4 Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! Dopisi. Kranjsko. Slanina vas pri Metliki. Po celi naši okolici je kar završalo veselja, a tudi tolažbe, ko smo zvedeli, da je postal minister poljedelstva naš tovariš in voditelj Ivan Pucelj. Še vsem nam je v spominu veliko zborovanje slovenskega in hrvatskega kmetskega ljudstva, kjer smo videli, da moramo z vso silo delati na to, da se politična moč in vpliv prenese iz mesta na deželo na kmetsko ljudstvo s tem, da se vse podeželje oklene naše slovenske kmetske stranke. Kadar se to zgodi, ne bo samo en kmet minister, ampak jih bo 10. Živijo Pucelj! Dečno selo pri Brežicah. Tukaj se je poročil naš vrli somišljenik Joško Ogorevec z Nežiko Strgarje-vo. Joško in njegov prerano umrli oče sta bila od početka našega kmetskega gibanja energična po-bomika kmetskega pokreta. K njegovi poroki mu iskreno čestitamo! Bilo srečno! Polče pri Begunjah. Naša mala vasica ni pričakovala tekega izne-nadenja, kot ga je doživela 1. piaja. Raznesla se je vest, da so spet g. minister v Polčah, ker je bilo slišati zvečer muziko in petje. Nek hudomušen možakar je pa stvar -pojasnil, da je to pogrebna pesem, ker je Pucelj s Prepeluhom pokopal g. Žerjava, ki bi bil tako rad minister. Oh, kako je Pucelj trdo-srčen in Prepeluh neusmiljen. In končno je minister Pucelj še to nerodnost naredil, da ni postavil za šefa kabineta ne dr. Žerjava, ne Dolfeta in tudi ne Macafizeljna, ■ ampak zadružnega strokovnjaka Štiblerja. Res ni to lepo, da se tako malo uvažuje zaslužno gospodo. Obžalujemo pa resno, kako more nasesti kmetska korenina v škofovi občini praznemu strahu. Kličemo vsem, brez bojazni za nami, mi smo na pravi poti. Živijo minister Pucelj, le naprej po naši kmetski poti! Živela »Slovenska kmetska stranka«! štajersko. Sv. Vid niže Ptuja. Na dan 26. aprila t. 1. je priminil za vedno vrli pristaš Slov. kmet. stranke krojaški mojster tov. Jožef Ivančič iz občine Dravce. Po enomesečni mučni bolezni v najlepši mladosti v 34. letu, je za vratna bolezen iztrgala iz naše sredine somišljenika, ki zapušča žalujočo ženo in šestletno hčerko. V trenutku zadnjega zdihljaja je bilo navzočih več oseb. Žena je polagala zakonsko obljubljeno desno roko ob desno ramo svojega umirajočega moža. Glas bolnikov se sliši: »Zbogom žena, hčerka in mati!« Ostali kličemo: Prerana žemljica ti bodi lahka! Ostalim pa globoko sožalje. — Odbor »Slov. kmet. stranke«. Avgust Marolt. Pristava pri Ptuju. Nesrečna je hiša v letu 1926 naših pristašev Murkotov. Še ni minula dva meseca in zopet smo pokopali Janeza Murka, Bolezen (tuberkuloza) se je tako močno ukoreninjla v hiši Murkota, da naln je ugrabila že drugo žrtev, dobrega somišljenika Matevža Murka, starega 60 let. Bil je dober posestnik. Čim si je pred dvemi leti izvolil oddih ter postal prevžitkar, izročivši posestvo svojemu sinu Janezu Murku, že je božja roka ukrenila, da počivata sedaj oba večen počitek. Matevž Murko je bil že od 1. 1918 odločen pristaš kmetsko-delavskega pokreta in naročnik »Kmetskega lista« in »Grude«. Naj Vama bo žemljica lahka in sladek večni počitek. Ostalim naše globoko sožalje. — Odbor kraj. org. »Slov. kmet. stranke« v Št. Vidu. Franc Štrucl. Vitanje. Že pri zadnjih volitvah je dobila naša »Slovenska kmetska stranka« šestnajst glasov. Policaj-demokratski stranki je zdaj za vedno odklenkalo. Pravi in pošteni Nemci so popolnoma mirni in na tihem že znajo koga in katero stranko bodo volili. Čisto gotovo je pa, da SDS in SLS ne, veliko manj pa radikale. Samo poglejmo moralo SIvS in SDS. V vsakem časopisu, kako grdo napadata eden drugega SLS in SDS. Demokrati napadajo klerikalce in klerikalci pa demokrate. Ko pridejo pa občinske volitve, r>a vstopijo skupaj, pa napadejo Nemce in vse gre proti Nemcem. To je grda stvar! Naša »Slovenska kmetska stranka« kaj takega ne stori, ker v naši stranki imajo Nemci ravno take pravice, kakor vsak drugi in celo veseli smo, da se Nemci izborno držijo. Tukaj v Vitanju imamo lepo število inteligentnih Nemcev, ki šo jako pošteni in odkritosrčni v obče sploh, kakor je že njih navada in vzgoja. Vsled tega naša stranka pozdravlja vse Nemce iz kmetskega, obrtniškega in delavskega stanu. Škoda. da je precej odpadnikov! Tisti, kateri so bili prej največji in najbolj zagrizeni Nemci, ki bi radi vse Slovence v eni žlici vode vtopili, so zdaj najhujši in najbolj zanikani policajdemokrati in so pri stranki samo zaradi koristoljubnosti. Poznamo jih dobro, imajo še zdaj nemške trake skrite- in tudi pesem die Wacht a m Rhein«. Teh ljudi se je za varovati, ki so danes taki, jutri drugačni, to ie pravi: »nož, ki na vse kraje reže.« Prave in poštene Nemce pa pozdravljamo in se jih lahko visoko spoštuje. O njih preteklosti bomo poročali, ko bo »Šimel« več časa imel. Zdaj je vedno na rajži! Lajteršherg pri Mariboru. »Auf b i c k s L a j t e r š b e r g.« Kakor vsako leto, tako so tudi letos obha-hajali naši delavci prvi maj. Sicer ne popolnoma mirno, pa vendar dostojno. Seve navzoč je moral biti znani Francek Žebot. Mislil si je, to priložnost mora izrabiti, mogoče še dobi koga na limance , ker to je izrabljal gotovo v politične svrhe. Ta pot je pa imel Francek posebno smolo. Dvakrat ie hotel govoriti pri »Janzekovičevem vinotoču« in vsakokrat je moral utihniti, ker delavci so ga vrgli z mize. To leto pa niso več hoteli ubogati Franceka in moral je pobrati šila in kopita' in bandrati brež uspeha v Maribor. Slišali so se klici: »Sedem let že farba in obešava SLS zlata nebesa, in zdaj je konec. Mi bomo volili našega Radiča, ker sam ta še ima usmiljenje do kmeta in delavca in noben voditelj še ni toliko pretrpel za Narod kot on. Pri zadnjih volitvah je imela naša stranka večino in pri drugih volitvah jo bomo podvojili. — Zaveden delavec Radičevega pokreta. Krčevina pri Mariboru. Dne 4. maja 1926 ob 8. zvečer se je vršil zaupni shod »Slovenske kmetske stranke«. Poročal je tovariš Švi-karšič o političnem in gospodarskem položaju ter obenem razložil situacijo o novih dveh strankah, ki sta se združili v eno stranko in to je Slovenska kmetska stranka. Zdaj se bode pokazala moč na zunaj in na znotraj, ker se bodo pri prihodnjih volitvah združili vsi kmetje in delavci. Pripomniti pa tudi moramo, da ima naša stranka kmeta za predsednika. To je naše geslo! Kmet naj kmeta voli, duhovnik, ako je tudi iz kmetskega stanu, bode isto storil in konečno bodo združeni vsi kmetje, delavci in obrtniki v eno stranko. Konečno so še prosili tovariša švikaršiča, naj večkrat pride obiskat nas in Slovenske gorice ter obenem naj se tudi ustanovijo strokovne organizacije. Za izvajanja so se zaupniki zahvalili tov. švikaršiču z trikratnimi živijo-klici. »Bog daj 'da bi naš boritelj in voditelj gosp. Štefan Radie- še ostal mnogih deset let med nami. Živijo Radič — Ti si res Matija Gubec! Celje. Razveselilo je nas, da je tudi prišel gospod Radič med nas. Veliko se je že' pisalo o njem, posebno pa; ako vzamemo »Jutro« v roke, pa tam stoji vedno »Radič — Radič — Radič«. To pot sem pa jaz 'kot pristaš druge stranke in sicer samostojne demokratske stranke imel priložnost in sicer po zaslugi g. švikaršiča, ki mene prav dobro pozna, prišel v dvorano, da morem poslušati g. Radiča. Na začudenje sem videl, odkod toliko ljudi brez vsake agitacije, brez vsakih letakov in plakatov. Gospod švikaršič mi je odgovoril: To so sami delegati bivše SRS in SKS, ki se danes likvidirate in se bosta od zdaj naprej imenovali »Slovenska kmetska stranka«. Najprvo je govoril g. Prepeluh. Tudi o njem nasprotni časopisi mnogo pišejo, a na zborovanju sem pa slišal golo resnico. Mož je govoril dostojno in jako pametno. Naenkrat se zaslišijo na dvorišču strašanski živijo klici in takoj je bila dvorana popolnoma po koncu.. Nastalo je tako vpitje in živijo klici na Radiča, da še sploh nisem slišal, da bi kateri voditelj tako bil priljubljen kakor Radič. — Nato je pa govoril g. Štefan Radič. Ko je vstal, je bilo vpitje gotovo četrt ure in pri govorih aplavz za aplavzom. Veliko sem že slišal govornikov, ali takega kakor je Radič še ne. Solze sem prelival in ne samo jaz, tudi drugi. Voditelj Radič je govoril milo, jako premišljeno, amtpak preveč odkritosrčno. Vidi se že na prvi pogled, da je mož poštenjak skoziniskoz, seve tudi čistih rok in zaradi tega vedno trpi. Obsojam jaz pa sam sebe in celi slovenski štajerski narod, da smo mi tako zapeljani in dosedaj volili druge stran- ke. Videl sem v demokratski stranki samo advokate, bankirje, ki so nas komandirali in si polnili žepe na škodo nas kmetov in delavcev. Nikdar in nikdar več, od danes pristopim kot član Slovenski kmetski stranki. Imam še druge ovire, ki jih danes ne morem javno povedati, ampak pride čas, da bom posegel javno v politiko in pridem z dokazi na dan. Končno sem prosil g. švikaršiča, naj čimprej pride v Celje, da se ustanovi za mesto Celje krajevna organizacija. — Krasno je govoril tudi g. minister Pucelj. Govoril je stvarno, jasno in globoko vsakemu na srce. Niso bile nobene fraze, ampak mož hoče z dejanji pokazati in tudi dati, kar kmetu sliši. Po končanem shodu in sicer ko se je g. Radič odpeljal z avtomobilom od Narodnega doma, je narod vpil: »Živijo Radič, na skorajšnje svidenje!« Eden zagrizen demokrat je pa javno izjavil: »Zdaj pa lahko gremo spat.« Ta demokrat je istino in pametno povedal. Demokratska stranka gre zdaj spat za vselej, da demokrati to vsaj že enkrat sami uvidevajo, smo jim hvaležni. Jaz kot podpisani pa ne bom šel spat, kljub temu, da sem bil demokrat. Jaz sem pristopil k Slovenski kmetski stranici, ker ta stranka je poštena in čistih rok! Torej kmetje in delavci! Zapustite vse druge stranke, kakor som to storil jaz in kakor star pregovor pravi: »V slogi je moč!« — Celjan, bivši demokrat, zdaj radi-čevec. Ivozjc. Tukajšnji klerikalci so dve nedelji zaporedoma po zdravnika. Navadno se pošlje voz tja in nazaj. Primerilo se je večkrat, da je računal zdravnik 500 Din, pri hujših slučajih tudi 1000 do 1500 Din. Revnega tesarja, ki še za moko ni imel, je zadela nesreča. Sosed mu je iz usmiljenja dal voz in sina, ki ie dirjal po zdravnika. Plačati je moral 500 Din. Bil je težki porod pri drugem revežu. Plačati je moral 1000 Din. Ne bomo rekli, da ni zdravnik opravičen tako računati, toda kam pridemo po tej poti? — Če se računajo take vsote in se mora za vsako konsultacijo, če zdravnik tudi na svojem domu le pogleda bolnika, grozno plačati, bo šel vsak v bolnico, kdor še more. Ima tudi popolnoma prav. Če računa zraven še vožnjo in oskrbo skozi več tednov v bolnici, je to še vedno veliko cenejše, kakor zdravnika klicati na dom. V bolnici ga tudi vselej pravilno preiščejo in bolezen zadenejo ter prav ravnajo z revežem, kar se ne more vselej reči o zdravnikih po deželi. Ob nenadnih nesrečah pa reveži raje doma umrjejo, kakor bi dali zadnje dinarje za zdravnika. Posledica tega je, da ljudstvo takemu zdravniku vedno manj zaupa. Vsled tega pa trpi narodno zdravje in narodna moč, mnogi umrjejo, ki bi še lahko delali. Mi mislimo, da je dober zdravnik eden prvih stebrov za narodno zdravje. Ima vzvišen namen, da pomaga vsem potrebnim in nesrečnim. Želeti moramo, da se povsod skrbi z vso resnostjo in vnemo tudi za tiste, ki so zavarovani v bolniški blagajni. Naj se ne računi nikdar več, kakor more kmet ali kak drug revež plačati. Gasilno društvo Drenov grič -Lesno brdo priredi v nedeljo dne 16. maja ob 2. uri popoldne veliko ljudsko veselico na senčnatem vrtu gospoda Oblaka. Prireditev bo nudila vsestransko zabavo. Ker je društvo še mlado, se naproša vse, da se udeleže, kolikor je v največjem številu mogoče. Za ples, jedačo in pijačo bo najbolje preskrbljeno. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Zakup lova občine Vrbljene. V torek dne 18. maja ob 10. uri dopoldne se bo oddal pri sreskem poglavarstvu v Ljubljani v sobi štev. 1 potom javne dražbe lov občine Vrbljene v zakup, in sicer za dobo 5 let t. j. od 1. julija 1926 do 31. maja 1931. K dražbi se vabijo vsi interesentje s pristavkom, da si lahko vpogleda vsak posameznik pogoje ob uradnih urah pri sreskem poglavarstvu v sobi številka 1. Dopis iz Kanade. Vinipeg. 17. aprila 1926. Dragi rojaki! Mi, udeleženci drugega transporta iz .Jugoslavije, smo odpotovali v Kanado marca meseca 1926. Predno smo se podali od doma, smo ditali v časopisih dopis iz Kanade, v kakšnih razmerah se nahajajo naši rojaki tam. tem vestem pa nismo verjeli. Sedaj pa, ko smo se srečali v Kanadi s tistimi, ki so te vesti našim časopisom poslali, in se sami prepričali, da so lačni in da hodijo s trebuhom za kruhom, verjamemo vse, a prepozno je. Agentje so nam pravili, da ko pridemo v Vinipeg, dobimo delo in zaslužek. Tu pa je ravno narobe. V Vinipegu smo našli na tisoče ljudi brez dela in v takem položaju, da ko bi jih svojci iz Združenih držav ameriških ne podpirali, bi morali vsi od lakote umreti. Tudi mi smo na istem položaju, kdor ima kakega svojca v Ameriki, smo jim pisali, da nam oošljejo nekai denarja, ko denar dobimo, pa se podamo na vse strani za delom in kruhom, na kamor pridemo, povsod razočaranje, povsod je na tisoče ljudi brez dela. Kar se tiče farm, obljubljajo delo za poletje, tudi znatne plače obliubujejo, ko pa pride jesen, pokažejo vsem vrata in haidi na cesto. V mnogih slučajih tudi farmarji (nekaki grašča-ki) od zaslužka pol odtrgaio in nočeio plačati kar so obljubili. Tako, dragi citate! i i, tak je naš položaj v Kanadi. Dragi rojaki, kdor ie namenjen v Kanado, naj opusti to namero in naj ne veruje agentom, ki spravljajo narod v sužnosit. Nekaj ljudi že dobi tudi tukaj delo, ali med 100 komaj 2. vsi drugi pa smo na tem, da bi bili zdavnej doma, ko ne bi bilo morja, ki nas loči od vas. Končamo svoje pismo in gremo brez nade na lov za delom in 'kruhom. — Janez Leskovec, Franc Kotnik^ Franc Mihelič, Janez Glahukar, Ciril Šterbenk, Fr. Lavrič, Franc Žitko, Ciril Mučič, Janez Ančnik, Franc Jančar. Zlatnike so našli v milu »Gazela«: (Imena v oklepaju označujejo 'trgovce, kier je bilo milo kupljeno.'* M. Boštjam-fič, Grosuplje (pri Lovro Skrjanc, Lonček ori Grosuplju): Helena Mauser, Podboje (pri Valter Reš, Podtabor); Ivana Vribinc, Bizovik št. 63 (pri Antonu Mencingerju, Ljubljana, Sv. Petra cesetal; Ivs-n i Nastran, Češnievke pri eCrkliah, Gorenjsko (ori Rndanovič A., Cerklje r>ri Kranju); Frančiška Jelenko, Ruše ori Mariboru (ori Prvem del. ikonz. društvu. Ruše pri Mariboru); Erjavc Tončka, Lo^ nri Sevnici (pri R. Trapečar, Radna pri Sevnici); Ana Kušič. Brod. Berislavičeva 3 (pri Benoeviea sinovi d. d., Brod na Savi). Fogaška Slatina, najbolj renomi-rano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, želodčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte proipekte! Kmet, ljubi zemljo in in brani svoje Trdo in mehko. Janez Dobre je dobil novega hlapca. Dosedanji veliki hlapec Janez je zdržal petnajst let pri hiši, dokler ga ni prijela misel, da se oženi. Delo je šlo gladko od rok, seveda je bil gospodar povsod poleg. Bil je prvi pri košnji in oranju, pri sejanju in žetvi, v hievu in -skednju. Za Janezom je prišel novi hlapec Peter. Janez se ni ustrašil nobenega dela in ni štel ur, vedno je nasvetoval gospodarju kaj novega, kar bi dvignilo gospodarstvo, Peter pa je bil precej drugačen. Že to mu ni bilo povšeči, da je kmet povsod stikal, čeprav je bil premožen, imel je oči v vsakem kotičku. V takih razmerah ni mogel novi hlapec polenariti. Brezdelje se je novemu hlapcu izredno dopadlo, tako da je nekoč menil: »Težko delo je za živino, za lahko delo naj se kupi še več živine, tako da za človeka nič ne ostane.« Peter je godrnjal tudi, da Dobre-tov oče najdejo štirikrat toliko dela pri svojem gospodarstvu, kakor drugi kmetje. Kadar dežuje, je to- liko opraviti po lopah, hlevih, sked njih in podu, da bi raje hodil celi dan za plugom. Petru še marsikaj drugega ni bilo všeč. eno se mu je pa strašno dopadlo, izredno dobra hrana, štirikrat boljša, kakor na drugih kmetijah, kjer so gospodarili zanikerni kmetje in je bilo štirikrat manj dela. Čas košnje je prišel. Dobre je zbudil četrt na štiri Petra, vzel že zvečer naklepano koso in ko je Peter koracal zevaje po dvorišču, je kmet že koso naprtil in odšel v sveže rosno jutro na travnik. Petra ni to prav nič mikalo, da bi začel že v poltemi kositi. Dejal ni ničesar, ker bi nič ne izdalo, sledil je napol zaspan gospodarju. »Lepa košnja bo, poglej Peter, nobenega oblačka ni na nebu. Čas morava izrabiti in dobro prijeti; v štirinajstih dneh, menim, bo zadnji voz doma.« Dobre je potegnil iz žepa steklenico polno dobrega jabolčnika, ki ga je Peter tako rad pil, naredil par močnih požirkov in ponudil Petru. To se je Petru dopadlo, iz-pil je trikrat toliko kakor kmet. Tako, začela sta kositi, kmet na- prej, Peter za njim. Enkrat, dvakrat, trikrat je Peter še držal, ko pa kmet ni hotel v ročnosti odnehati, je Peter počasi zaostal. Kmet ga je najprej pri četrtem, potem pri tretjem preseku dohitel. Le počasi naprej, potem prehodi tudi polž svojo pot, je bilo Petrovo zlato pravilo. Po dobrem zajtrku je menil kmet: »Sedaj prideva do trše trave. Tu se reče zamahniti, da stisneš zobe.« Petru se ta opomba ni nič do-padla, a ker je potegnil gospodar ravno steklenico z jabolčnikom, je zakril nevoljo in potegnil še enkrat toliko. Kmet je mahal z vso silo po trdi travi in jo kosil, kakor bi jo bril. Peter se ni napenjal, le seni in tja je kaj odrezal, zgledalo je okrog njega, kakor bi krava pulila travo. Naenkrat je obstal, se popraskal za glavo in dejal: »Poglejte, gospodar, tu mi ne gre s košnjo. Vaša kosa pobere vse, moja le trga. Veste kaj, napraviva tako-le: Vi kosite tu, jaz grem pa tja nad mehko travo. Nisem vajen tako trde košnje.« Dobre ni ničesar črhnil, ampak le pomenljivo pogledal Petra. Nato pa je dejal: »Prav! Pojdi kosit ti mehko, jaz bom pa trdo.« Celo dopoldne ni spregovoril Dobre ničesar s Petrom in pridno kosil, dokler ni padla vsa trda trava. Opoldne sta odšla domov. Že v veži je udaril Petru v nos prijeten vonj pečenke. Prišla je gospodinja in postavila med gospodarja in hlapca pečeno gos in skledo zabeljenega krompirja. Ko sta odmolila, je potegnil kmet gosjo pečenko k sebi in dejal: »Vidiš, Peter, sedaj napraviva kakor na travniku. Ti imaš raje mehko, ki se lahko obdeluje, zato menim ti bo krompir dobro teknil. Jaz ljubim trdo in mi je ljubša pečena gos s trdimi kostmi, kakor krompir.« Ko je spregovoril, je vzel krožnik in odšel v stransko sobo. Peter je naredil kisel obraz in razumel, kaj je rekel gospodar, dejal pa ni ničesar, ampak tiho po-edel krompir. Popoldan pa ni več zaostajal za gospodarjem in se tudi drugače poboljšal. m gospodar. Premovanje goveje živine v Prekmurju. Dne 18. maja 1926 se vrši v sre-zu Dolnja Lendava v občini Turni-šče premovanje simodolske živine in sicer za vse občine prejšnje in sedanje turniške župnije. Daleč na okoli je poznano, da se redi ravno v tem kraju najlepša čista simo-dolska pasma, katere biki so ponos ondotnih prebivalcev. Neverjetno hitra vzreja odda več sto glav najlepše plemenske živine v tujino. Nakupovalci so domači mesarji, vendar se pretežna večina izvozi v Italijo in Avstrijo. Škoda, da se živinorejci v pokrajinah, kjer uspeva ta pasma, ne ocslužijo nakupovanja v Prekmurju, mesto da im-portirajo čestokrat iz tujine še manj vredno blago, ki je veliko dražje. Da se ta dobra domača živinoreja povzdigne, da dobimo čim lepše uspehe, da postane Prekmurje lahko zakladnica za simodolsko živino, se ie določilo s pomočjo državne podpore premovanje te živine, kjer naj izrečejo svojo sodbo živinorejski strokovnjaki, kjer naj se pokaže tam, da ne redimo živine samo za zakol, temveč za Pleme. Za prireditev vlada med tukajšnjim prebivalstvom veliko zanimanje, pričakuje se ne' samo zastopnike Oblasti, temveč tudi ostale živinorejce izven Prekmurja. Premovanje se prične ob 9. uri dopoldne na živinskem sejmišču. K premovanju bodo pripuščeni: 1. Biki nad 1 in pol leta, 2. krave in telice (breje), 3. teleta od pol do 1 in pol leta. Živinorejci, poslužite se prilike, pridite pogledati lepo prek* rrmrsiko živino, žele^lška ie zfelo ugodna. Večerni vlak vozi na Beltince in Dolnjo Lendavo, kjer se prenoči, od tamkaj v jutro z vozovi v Turnišče. Pospeševanje vinogradništva in sadjarstva. Letos, od 22. marca do 10. aprila, se je vršil na tukajšnjem novem državnem trtnem nasadu pri Kapeli prvi spomladanski tečaj, na katerem se je poučevalo '(praktično in teoretično) kmečke in viničar-ske mladeniče o vzgoji in negovanju vinske trte in sadnega drevja ter zatiranju raznih trtnih in sadnih škodljivcev. Kako veliko zanimanje vlada med tukajšnjim prebivalstvom za talce poučne kmetsike tečaje, kaže najbolj to, da se je prijavilo za ta tečaj nad 60 zanimancev. Ker pa je bila državna podpora za sprejem tolikih tečajnikov (vsak ude-ležnik je dobil glasom objave velikega župana v Mariboru dnevno 10 Din) veliko premajhna, so tukajšnje javne korporacije, kakor okrajni zastop v Gor. Radgoni, hranilnici in posojilnici v Radencih in Sv. Juriju ob Šč. priskočile upravi državnega nasada velikodušno s precejšnjimi denarnimi prispevki na pomoč, tako da se je moglo sprejeti 37 prijavljencev. Pouk teh se je zaradi uspešnejše in intenzivnejše izvedbe vršil v dveh zaporednih skupinah. Zaključka tečaja so se udeležili tudi funkcionarji tukajšnjega okrajnega zastopa in podpisana kmetska podružnica. Končna skušnja je pokazala prav dober uspeh; pri tej priliki se je razdelilo med tečajni" ke tudi 10 cepilnih nožev kot nagrada. Uspeh tega prvega tečaja je bil, kakor že rečeno, povsem zelo zadovoljiv in se iz vsega vidi, kako so taki in slični tečaji za naš kmečki naraščaj prepotrebni, posebno tudi vsled tega, ker nima vsak kmeSki ali viničarski fant prilike, niti sredstev, posečati kako kmet, šolo. Zato je pa želeti, da bi se taki tečaji na tukajšnjem drž. posestvu redno vršili, kjer bi se nudila kmečkemu in viničarskemu naraščaju prilika, upeljati se v najpotrebnejšo vinogradniško sadjarsko aibecedo. Za Kmet. podružnico v Slat. Radencih: J. Nemec 1. r. Varčuj za časa in imaš v sili. Ko stoji začetkom junija mlada detelja na polju, se na nekaterih kmetijah kar razsiplje z njo. Mlado, sočnato deteljo kar nasipljejo v korita, kolikor jo pač more žival požreti. Prva posledica je, da dobi žival drisko, kar povzroča veliko škodo. Driska povzroči, da zgubijo goveda na teži, ker ne izkoristijo dovolj redilnih snovi v krmi. Mlada rdeča detelja ima toliko beljakovine, da jo žival ne more popolnoma izkoristiti. Imamo prav dobro sredstvo, da odstranimo te pomanjkljivosti. Najboljše je, ako pomešaš deteljo z rezanico iz ržene slame. Ako postane detelja starejša, ima manj redilnih snovi in je lesnata, prjdeni manj slame. Dodatek slame prepreči nevarnost napenjanja, Zlasti mlada goveda in breja živina so zelo občutljiva za napenjanje. Tudi konju primešaj med' deteljo slame. Najvažnejše je, da s tem prihraniš mnogo detelje in živina bo izgledala čedno. Dober gospodar skrbi, da posuši kolikor mogoče veliko detelje, slab pa razsipa z zeleno in jje prisiljen krmiti kasneje s slamnato rezanico. Staro pravilo se je tudi tu obneslo: Varčuj za časa in imaš v sili.« Zborovanje gorenjskega obrtništva v Ljubnem. Prošlo nedeljo je Obrtno društvo za Jesenice priredilo v Ljubnem veliko zborovanje, katerega se je udeležilo obrtništvo iz cele Gorenjske. Predsedoval je zboru, ki se je radi obile udeležbe moral vršiti na prostem, krojaški mojster g. Gogala. Ob otvoritvi zbora je pozdravil zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pretnarja, načelnika Zveze obrtnih zadrug g. Franchettija in tajnika Zveze obrt. društev v Celju g. Žab-karja ter izrazil veselje, da je obrtništvo s svojo udeležbo dokazalo tako lepo svojo živo stanovsko zavest. Po pozdravnih nagovorih domačina g. Ambrožiča iz Ljubnega in g. Franchettija iz Ljubljane je poročal zbornični zastopnik g. dr. Pretnar o gospodarskem položaju obrtnika. Uvodoma je omenjal velik pomen obrtniškega stanu za družbo, državo in gospodarstv o, a še v posebni meri baš za Slovenijo, ki ima v naši sicer poljedelski državi neki izjemni položaj. Mentaliteta prebivalstva Slovenije, je pretežna kmetska. Toda kmetska gruda pri na« večine §yoj|h ginov ne more Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO«! prehraniti in obrt je oni pdklic, ki reši naš ljudski naraščaj pred izseljevanjem. Tudi je uprav za Slovenijo značilno, da je povečini združen kmetski poklic s poklicnim ali vsaj domačim obrtom in narobe, da obrtnik tudi kuietuje. Predavatelj je nato razpravljal o perečih gospodarskih stvareh, kakor davkih, socijalnem zavarovanju, državnih dobavah in obrtniških kreditih. Sledilo je poročilo tajnika Zveze obrtnih zadrug g. Kaiserja o potrebi obrtniške organizacije. Tajnik Zveze obrtnih društev v Celju g. Žabkar je govoril o razvoju obrtniške organizacije, o krivicah, ki se gode obrtniku ter je žigosal postopanje obrtnih oblastev, ker ne čutijo potrebe, da bi pošiljala na obrtniške zbore svoje zastopnike. Po govorih g. Rebeka iz Ljubljane in g. Rebolja iz Kranja so se sprejele soglasno zelo važne resolucije. Najboljša vina pokusite edino na vinski razstavi v Ormožu, ki se bo vršila ob priliki okrajne obrtne in gospodarske razstave v Ormožu od 8. do 15. maja t. i Kmetovalci, občinska predstoj-ništva sodnega okraja Slovenjgra-dec! Kmet. gospodarsko posvetovanje s strokovnimi referati gg. okr. veterinarja Peršuha in okr. ekonoma Werniga in seja pripravljalnega odbora okrajne kmetijske organizacije se je vršila v Slovenj-gradcu dne 9. t. m. Namen seje je bil, določiti smernice za skupno gospodarsko delo in ustvariti za celi sodni okrai osrednji odbor, ki bo posloval stalno v Slovenjgrad-cu v svrho rešitve različnih tekočih aktualnih kmetijsko - gospodarskih vprašanj. Ker na tem posvetovanju niso bili navzoči zastopniki vseh občin okraja, podpisani pripravljalni odbor pozivlje tem potom vsa občinska predstojništva slovenjgraškega sodnega okraja, da odpošljejo zanesljivo k ustanovnemu občnemu zboru okrajne kmetijske organizacije v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani okr. hranilnice v Slovenjgrad-cu svoje za gospodarski napredek vnete in dovzetne odposlance. •— Preds. Areh I., 1. r., župan v Sta-remtrgu; pcdpreds. Lobe Fr., v Slovenjgradcu; tajnik Wernig Fr., okr. ekonom; odborniki: Slemnik Urban, župan v Vrbah, Glasenčnik Miha iz Razborja, Tcvšak Ivan iz Št. Ilja p. T.; Konečnik Anton iz Tro-belj; Zorman Miha iz Golave-buke; Gašper Anton iz Legna; Ko-privnikar Miha iz Mislinja in Vert-nik Franc iz Slovenjgradca. Italija in petrolej. V Rimu se je ustanovila z delniško glavnico 100 milijonov lir nova petrolejska družba; država je udeležena s 60 milijoni, razne zavarovalne družbe pa s 40 milijoni. Ker Italija nima pomembnih petrolejskih virov, je družba navezana skoraj na izključno na izrabljanje tujih petrolejskih nahajališč. Navrtali bodo petro-lejske vire v Albaniji, izrabljali bodo koncesije v Rumuniji, ki' so jim jih dovolili Rumuhi kot kompenzacijo za dolgove, ki jih dolguje Ru-munija Italiji. Najvažnejše torišče nove družbe pa bo Rusija. Za ita- lijansko petrolejsko družbo se skriva menda nisko-italijanska petrolejska zveza, kot protiutež proti zapadnoevropskim in ameriškim petrolejskim skupinam. Ruski pe-trolejski sindikat Viktoria je dobil že obširne koncesije za izvoz izdelkov v Italijo. Zanimanje Mussoli-nija za te kombinacije nam pravi, da bo Italija na temelju ožjega sodelovanja z ruskim petrolejskim sindikatom igrala aktivno vlogo tudi v mednarodni petrolejski politiki. Ureditev naših dolgov v Ameriki. Kakor se poroča, je vprašanje naših dolgov v Ameriki že urejeno. Naša delegacija je dosegla po dosedanjih podatkih naslednje uspehe: Vsota dolga je določena na 51 milijonov dolarjev (t. j. 2900 milijonov dinarjev). Rok je 62 let (kakor za ostale evropske države). Prvih 12 let ni plačevati obresti; potem pa 1 Vb do 3^%, povprečno torej 1% letno. Trgovinska pogodba s Češkoslovaško. V kratkem se sestanejo delegati našega trgovinskega ministrstva z delegatom češkoslovaškega ministrstva, da pripravijo teren za pogajanja o trgovinski pogodbi. Ta sestanek bo v Beogradu, nakar se prično definitivna pogajanja v Bratislavi. Izvoz lesa iz naše kraljevine po-menja važno postavko v naši trgovinski bilanci. V 1. 1925 se je po carinski statistiki izvozilo raznega lesa in lesnih izdelkov 276.290 vagonov v vrednosti 1374.58 milijonov dinarjev, proti 150.230 vagonom v vrednosti 1768.36 milijonov dinarjev v letu 1924. Izvoz lesa je po količini stalno napredoval izza leta 1921. Enako je napredoval po vrednosti do lanskega leta. Lani pa je vrednost izvoza kljub znatno povečani količini padla in to zaradi večje vrednosti dinarja, kar je imelo za posledico znižanja cen po papirnati valuti. Glavna odjemalka našega lesa je bila lani kakor tudi prejšnja leta Italija. Samo v Italijo se je lani izvozilo za 912.78 milijonov dinarjev raznega lesa. Druga važnejša nakupovalka našega lesa je Madžarska; njej slede: Francija, Grčija, Avstrija, Nemčija, Švica, Egipt, Anglija, Alžir, Argentinija, Češkoslovaška in razne druge države. Mednarodni šumarski kongres v Rimu. Ob sodelovanju italijanske vlade je Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu organiziral veliki Mednarodni šumarski kongres, ki se je otvoril dne 29. aprila t. 1. in naj traja do 6. maja t. 1. Svečani otvoritvi kongresa je prisostvoval italijanski kralj,, dalje ministrski predsednik g. Benito Mussolini in pristojni resortni ministri. Kongres je otvoril minister za narodno gospodarstvo g. prof. ing. G. Belluzzo. Nato je v programatičnem govoru predsednik odseka za prireditev kongresa g. De Michelis pozdravil zastopnike tujih držav in korpora-cij ter ostale udeležence kongresa. Na kongresu je zastopanih 58 držav in kolonij, med temi 27 evropskih držav, 13 amerikanskih, 8 azijskih, 8 afriških in 2 avstralski državi. Nadalje je poslalo svoje delegate 208 šumarskih udruženj ter lesno-industrijskih in trgovskih zvez. Vseh udeležencev kongresa je nad 1000. Naša kraljevina je lepo zastopana. Vlada je na kongres odposlala oficielno delegacijo, zastopane pa so tudi razne naše organizacije. Zvezo industrijcev v Ljubljani zastopajo gg. ing. A. Ru-dež, dr. E. Rekar, Oskar Kosler in tajnik D. Goriup. Vseh udeležencev iz Jugoslavije je 59. Licencovanje in premovanje bikov v srezu Litija. V prošlem mesecu aprilu se je vršilo licencovanje in premovanje bikov v litijskem srezu. Prignalo se je v celem 93 bikov, od teh se je licencovalo 76. V sodnem okraju litijskem je bilo prignanih 63, licencovanih 51, pre-movanih pa 49 bikov in sicer: 2 po 766 Din, 1 po 666 Din, 7 po 500 dinarjev, 3 po 450 Din, 19 po 400 dinarjev, 3 po 350 Din, 11 po 300 dinarjev, 1 po 273 Din, 1 po 250 dinarjev in 1 za 200 Din. — V viš-njegorskem sodnem okraju se je prignalo 30, licencovalo 25 bikov. Premovalo se v tem okraju ni, ker država ni nakazala nikake podpore. Okrajna blagajna za sodni okraj Višnja gora, je sicer določila v to svrho 3000 Din. Davčni urad jih pa noče in ne sme poprej izplačati, dokler niso vse doklade plačane. V sodnem okraju litijskem je voti-rala okrajna blagajna 20.000, občina Aržiše pa 150o Din za premovanje bikov. Pohvalno se mora omenjati agilno in plodonosno delovanje litijskega g. župana, na če-gar inicijativo se leto za letom od strani okrajne blagajne prispevajo znatne vsote: za prospeh živinoreje, za gospodinjski pouk in kmetijstvo sploh. S pomočjo in podporo okrajne blagajne se je v sodnem okraju litijskem bikoreja zelo izboljšala ter število bikov tako pomnožilo, da jih je v nekaterih občinah celo preveč. Žal, da v višnje-gorskem sodnem okraju živinoreja ni deležna tako visoke podpore in zanimanja od strani občin, kakor v litijskem. Litijski sodni okraj ima spričo bogate industrije, velepose-stva in tudi večjih občin veliko davčno moč, kar pa v višnjegor-skem delu sreza ni. Tu so občine male, tovarne ni, vsled tega je tudi davčna moč minimalna. Kljub temu se kaže tudi v tem delu sreza znaten napredek v živinoreji, število bikov se je pomnožilo ter se jih vsako leto celo izvaža nekaj vagonov v Črno goro in Srbijo. V litijskem delu sreza so se v občinah: Aržiše, Kandrše, Konj, Kutredež in Zagorje licencovali le pinegavski biki, v občinah: Hotič, Št. Lambert in Vače poleg pinegavskih tudi biki enobarvnega sivega, v višnje-gorskem delu sreza pa le biki enobarvnega sivega, pšeničnega ali belega in rjavega plemena. — Drž. ekonom Jereb. Gorje pri Bledu. Tukajšnja živinorejska zadruga priredi v soboto, 15. maja t. 1. v Zgor. Gorjah večerno poučno predavanje. Predava g. okrajni ekonom Sustič iz Radovljice o pomenu rodovnika pri goveji živini, o mlečni kontroli in vodstvu rodovniških knjig. Pre- davanje se prične točno ob 8. uri zvečer. Ker začne živinorejska zadruga letos z vodstvom rodovnika in mlečno kontrolo krav svojih članov, je potrebno, da se udeležijo predavanja vsi člani živinorejske zadruge, da se podučijo o veliki gospodarski važnosti in potrebi takega delovanja živinorejcev. Vabijo pa se k udeležbi tudi drugi posestniki iz občine in njenega okoliša. Kmetijska podružnica na Blokah priredi dne 26. t. m. na sejmišču v Novi vasi živinsko razstavo za enobarvno plemensko živino iz Blok. Po prijavah, ki jih je podružnica do sedaj prejela, kaže biti ta razstava nekaj velikopoteznega in poučnega, ker zanimanje je zelo veliko. Ker bo na razstavi tudi večje število mladih juncev domače reje in bo tudi nakup domače živine omogočen, vabimo k razstavi tudi kunce, ki se za lepo in dobro živino zanimajo. — Najlepša živina se bo tudi nagradila, ker podružnica ima na razpolago 6200 dinarjev za nagrade. — Pričetek premovanja bo ob 8. uri zjutraj. Vabimo torej vse, ki se za prospeh živinoreje zanimajo, da si razstavo ogledajo. — Podr. slov. kmetijske |družbe na Blokah. Načelnik: Stanko Lenarčič. Za gospodinje. , Kako odpravimo mravlje? Iz stanovanja se odpravijo najlažje, ako postaviš v njih bližino plitvo skledico, napolnjeno z nekoliko medu pomešanim z lugom. Mesto tega lahko naliješ kamilčni čaj, po-slajen z medom. — Iz čebelnjaka odpraviš najlažje mravlje, ako pomočiš gobo v sladkorno vodo in jo položiš v bližino mravelj. Ko se jih dovolj nabere na gobi, vzemi jo in jo pomoči v vrelo vodo, da mrav-lje poginejo. To ponavljaj tolikokrat, da jih popolnoma odpraviš. — Isto postopanje velja tudi za cvetličnjak, kjer prenašajo mravlje uši od rastline na rastlino. Sredstvo proti driski pujskov. Vsaka gospodinja se prestraši, ako zapazi, da so prašički oboleli na driski. Proti tej bolezni je najboljše domače sredstvo — riž. Pomladim prašičkom daj le vodo, v kateri se je kuhal riž in sicer mlačno. Starejšim pa skuhaj rižev močnik. Kako zatremo bolhača na vrtu? To so jako škodljive živalice, ki napravijo mnogo škode, zlasti o suhem vremenu. Izgrizejo mlade rastline, včasih se lotijo tudi semena. Ubranimo se jih na razni1 načine in sicer ako namočimo seme še pred setvijo nekaj ur v petrolej in ga potem dobro osušimo. Ali izkaljene rastline izdatno zalivamo in škropimo. Dobro sredstvo sta tudi pepel in saje, ako z njima po ■ prašimo gredice. Sredstvo proti rjastim lisam v perilu. Zavri limonovega soka i-finega namiznega olja, vsakega po lovico, pomoči suh rjast madež v to vrelo tekočino in takoj izgine rja. 8 Vsak naš pristaš mora biti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«! ~nr»r"n m ..... > m ..... ■ mi. ■ I — I !!■................ima—mu «imim mm iiim ■ M m i ■ Milini ■■■■iiiibiiiimimimmmmiii i——iimmi iiiii i ■■■■^iiibib — mu ii i ..... tovarn« na Vičw 1» Brdu nudijo t poljubni n>c«ttni — tekel dobavno — najbolj}* pretdraieiu model« atreifcnlkov i eno *U d»«(tiu z<>rexama kekor hidi bobrovcev (bi■ ber) In sldno opeko. — Na 3S«i* »« po£!j« takoj popis tn ponudba I f Stfik;onl strsg»j!k wrtfe» » ie!es'. j ISSli^iiii, Najbuljša, najcenejša kolesa in šivalni stroji so edino Petelinčevi znamke GRITZNER, ADLES, PHOMIX za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. (Večletna garancija. JOSIP* PETELINC Ljubljana Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .DUBIED' Z vedrim In veselim licem pričenja vsako pranje pri kalerern se uporablja , milo ,fGazeIa" I Brez (ruda hilro In temeljilo učinkuje lo priznano milo. Vsak tisoči kos pa vrhulega vsebuje pravi zlainlk. : Našli ga boste ludl V|, ako bosle kupovali le lo na"c res pravo gospotlinjsko milo. Vsled smrti gospodarja prodam ugodno 9 panjev čebel, Panji so Žiiidariičevega sistema in so v najboljšem stanju. Kupci naj se javijo takoj na naslov: Ivana Pelhan, j), rl. Stale, Dobrova pri Ljubljani. MM; širni dcbro ohranjen se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Kmet. lista«. Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Priznano najsoikdnejSa domača tvrdka S. ROjmA Ljubljana Aleksandrova cesta Ste v. 3. Veliko zaloga vsakovrstnega češkega In angleškega blaga tn sukna. — Bogata izbira vseh vrst izgotov-ljenlh oblek, raglanov, površnikov, dežnih ploščev ild. po izredno ni kih cenah. Lasiai krojaški at«ije! Točna postrežba 1 Nizke cene! Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mesečna odplač/la. Kajvečje vrtnarskoc podjetje v Jugoslaviji Džamsnja in drugovi, dr. z 0. zav„ Maribor isbor raznovrstnih plemeaMth ndidl (cepor) v naJplemeniteJSih vrstah ia oblikah. Plemenite vinske trte n« im»-vikanskifc podlog-ah, kakor tudi oepe in podk-iog« letih. Sem« zelenjave, evetja in goapo-irskih rfifctlin. Cvetje v loncih in ramo fckrasno grmovje in drevje imamo celo teto. Zahtevajte cenike. ''<■ Naročajte in širite GRUDO! superfosfat, Kalijeva sol, ka nit, tho-m 'Sova žlindra In prvovrstni Splitski Portlind-cementvednov:alogi po najugodnejših cenah pri osr. gosp. zadr. ** EKONOM" LJUBLJANO, KOLODVORSKO UL. 7. Za v Prago priooroča podpisana tvrdka ▼se telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, naraščaj in deco. Solidno in lepo iad«lani kroji po najnižji oeni. - Zahtevajte cenikel BRATA CAPUDER Ljubljana, Wolfova ul. 1/11. lovilci, MM in flelavci! Kupujte svoje potrebščine samo pri onih trgovcih ki nudijo svoje blago v „KMET- ŠKEM LISTU" ! Kdor nas podpira, pod-pirajmo mi njega ! za damske obleke, kostume in plašče v vseh krasnih, modernih barvah in vzorcih po silno znižanih cenah, n. pr. ševijot 110 cm m Din 36.—, čisto volneni popiin 60.—, modni karo 140 cm Din 66.—, tini kamgarn 118.—, moderni covercoat 130.— razpošilja veletrgovina R. STERMECKI, CELJE št. 63. s Vzorci se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z 1 čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri pletenine, majce,voino, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot DerilO, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje v Ljubljani ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo l Miiiii Din 7-60 Prvovrstno MODRO GAUCO garantirano 98-99%» v vrečah po 100 kg franko Ljubljana nudimo po sledečih cenah: Pri odjemu do 100 kg Pri odjemu 100—1000 kg . Din 7 50 Pri odjemu 1000—5000 kg . Din 7'45 Pri odjemu 5600—10.000 kg . Din 7'40 Plačljivo V2 pri naročilu in 7a pri odjemu blaga. — Za obila naročila se priporoča EKONOM' « ttj osrednja gospodarska zadruga Ljubljani, r. z. z o. z. iSKMHHflaaBRROTMmi 1 h s 3 a a Bi 35 H ■ H a n a s B: as is rsy» Ki in livarne d. d BI m ■ r>i • 1 izdelujejo: | ~~ turbine, centrifuge in batna sesalke {