Poštnina plačana v gotovini.
152.	V Ljubljani, dne 23. decembra 1921.	Letnik III
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
pokrajinske oprave za Slovenijo.
Vsebina: Izpremeoibo v osebju. — Urelba o sodnem postopku mešanega razsodišča, sestavljenega po členu 256. saintgermainske mirovne pogodbe med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo. — Razglasi osrednje vlade : Tarifna obvestila. Razglas o izdajanju potrdi), da dotičnega blaga ni v naši državi ali da ga ni v zadostni količini Razglas, da se taksa na kvarte in domine z dnem 1. januarja 1921 zviša na 30 dinarjev. Razglas, da morajo državne blagajne sprejemati vse bankovce Narodne banke kot p'ačilno sredstvo, ne glede na višino vsote. Razglas, da pri carinarnicah izvun starih mej kraljevine Srbije ni pobirati občinske tfhtarine. — Razglasi pokrajinske oprave za Slovenijo: Razglas o izdajanju in vidiranju potnih listov za potovanje v Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Razglas o administrativnem obhodu glede projekta o zgradbi dovlačilnega tira s postaje južne železnice v Celju k tamošnjemu carinskemu skladišču. Razpis služb okrajnih ekonomov, odnosno njih p močnikov. — Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani: Razpis mesta učitelja-komercialista na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju. — Razglasi vojaških obla štev: Razglas o zaključeni razdelitvi civilnih oblek pri vojaški
intendanci za Slovenijo. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Izpremembe v osebju.
Njegovo Veličanstvo kralj A1 e k s a n d e r je blagovolil z ukazom z dne 30. novembra 1921. Franu Finku, policijskemu pristavu pri policijski direkciji v Ljubljani, podeliti naslov In značaj ravnatelja policijskih pomožnih uradov.
Računska asistenta Andrej. Uran in Mihael Majcen pri knjigovodstvu oddelka za kmetijstvo sta imenovana za računska oficiala ad personam v
X.	činovnem razredu.
Policijski oficial Dragotin Jug pri, policijskem ravnateljstvu v Ljubljani je premeščen v službovanje k policijskemu komisariatu v Mariboru.
Iv. Hribar s. r.
Z odlokom gospoda zastopnika ministra za narodno zdravje z dne 2. decembra 1921., št. 42.899, je okrožni zdravnik dr. Josip Červenv iz Cerknice v istem svojstvu premeščen v Št. Vid nad Ljubljano.
Gospod minister za narodno zdravje je imenoval Arja. Franca Zupana za začasnega okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Kozjem.
Dr. Krajec s. r.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pravnega praktikanta Otmarja S k a 1 e t a v N ovem mestu za avskultanta.
' Imenovana sta: računski oficial Ivan Langer-h o 1 z za računskega revidenta in računski asist3nt Srečko Vodopivec za računskega oficiala — oba pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Kavčnik s. r.
349.
Uredba o sodnem postopkn mešanega razsodišča, sestavl]enega po členn 256 saintgermainske mirovne pogodbe med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo.*
Mešano razsodišče, sestavljeno med kraljevino .Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo po členu 256. saintgermainske mirovne pogodbe, je določilo sodni postopek, ki se tukaj razglaša s prevodom vred.**
V Beogradu, dne 4.decembra 1921.; št.6737.
Predsedništvo ministrskega sveta,
oddelek za izvrševanje mednarodnih pogodb.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pašić s. r.
* Priobčena v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 281 a, izdanih dne 15. decembra 1921.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» razglašajo srbski izvirnik in francoski prevod.
Mešano razsodišče, sestavljeno po kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in po Avstriji.
Sodni postopek.
I.	Poslovanje razsodišča.
Člen 1. Sestava. Razsodišče je sestavljeno iz predsednika in dveh razsodnikov, odrejenih po členu 256. mirovne pogodbe. Odloča z večino glasov.
Člen 2. Jezik. Uradni jezik razsodišča je nemški. Vendar pa jo uporaba francoskega jezika pridržana za viša priobčila in vročila, ki jih mora vršiti predsednik ali tajništvo razsodišča.
Člen 3. Tajništvo. Tajništvo je v Ženevi, Corraterie 22.
člen 4. Kraj za seje. Seje razsodišča ro praviloma na Dunaju, I., Schmerlingplatz 10 (justična palača). Toda predsedniku je pridržana pravica, da v vsakem pozameznem primem svobodno določi kraj za .seje (mirovna pogodba, člen 256., dodatek § 9-).
Člen 5. Vročila. Vročila, priobčila in vabila razsodišča se pošiljajo s priporočenim pismom tajništva na povratni prejemni list,
II.	Pooblaščenci strank.
člen 6. Zastopstvo strank. Stranke morajo biti zastopane po pooblaščencih, toda razsodišče ima vsak čas pravico zahtevati, da pridi stranka osebno prednje.
V veljavi ostanejo določila člena 8. o zastopanju po državnem zastopniku.
člen l. Izbor pooblaščencev. Za. pooblaščence smejo biti izbrani:
1.	a) odvetniki države strank ali one, kjer ima sodišče seje;
b)	odvetniki drugih držav, ki jih sprejme predsednik;
2.	) profesorji pravnih fakultet in sodni uradniki ob istih pogojih kakor odvetniki;
3.	) v patentnih pravdah odvetniki prizadetih držav.
Vendar pa sme razsodišče izključiti osebe, ki so bile predmet kazenskih ali disciplinarnih odredb ali ki bi žalile dostojanstvo razsodišča.
III.	Državni zastopniki.
člen 8. Udeleževanje pri pravdi. Zastopnikom prizadetih držav je dovoljeno zastopati svoje države in intervenirati v vsakem stadiju pravde.
Državni zastopniki zastopajo svoje siromašne rojake v meri, določeni po njih vladi. Pojem siromaštva določa nacionalni zakon.
Vsa priobčila in vročila, ki jih dobivajo stranke, morajo istotako dobivati državni zastopniki.
IV.	Pravdni spisi.
člen 9. Oblika. Pravdni spisi morajo biti napisani s pisalnim strojem ali natisnjeni in podpisani po pooblaščencu stranke, od katere izhajajo.
člen 10. Kopije. Pravdnim spisom se prilaga:
1.) toliko kopij, kolikor je zasebnih nasprotnih strank;
2.) pet kopij, določenih za člane razsodišča in državne zastopnike.
Obveznost, predložiti kopijo, se razprostira tudi na priloge, toda predsednik sme dovoliti, da se obširni sestavki ne predlagajo v prepisu ali da se priloži prepis v izpisku.
Člen 11, Priloženi sestavki. Sestavkom, priloženim pravdnim spisom, se doda, če niso spisani v nemškem jeziku, nemški prevod.
Člen 12. Vročanje. Tajništvo označi na pravdnem spisu dan njegovega prejema ter izda o tem stranki potrdilo.
Nasprotna, stranka se obvesti s priporočenim pismom na povratni recepis. če odkloni sprejem pisma, se smatra ta odklon za izvršeno vročitev.
Člen 13. Računanje rokov. Meseci se ra-čunijo od dne v mesecu do onega dne v mesecu, ki se sklada z njim po številu, ako pa v poslednjem mesecu tega števila ni, do poslednjega dne tega meseca. Tedni se računijo ml dne v tednu do dne istega imena. Poslednji dan se šteje v rok, ako pa je ta poslednji dan v kraju tajništva praznik, obseva rok naslednji delavnik.
V.	Tožba.
Člen 14. Pričetek pravde. Pravda se prične, čim se vloži tožba pri razsodišču.
člen 15. Rok. Tožba se mora vložiti pri tajništvu v nastopnih rokih, ki se podaljšujejo do dne 30. aprila 1922., če potečejo prej:
a)	V primeru člena 249., lit. e—f, tri mesece od dne, ko je tožitelj zvedel za škodo ali za odločbo pristojnega oblastva, na katere podstavi se mu njegova imovina ne vrača, ali tri mesece od dne, ko je prišel v posest svoje imovine.
b)	V primeru člena 256., lit. b), alineje 2. prvega stavka, tri mesece od dne, ko bi bilo vprašanje pristojnosti nacionalnih sodišč ene izmed zavezniških, pridruženih ali nevtralnih sil rešeno negativno, bodisi s sodno odločbo, bodisi z izjavo pristojnega oblastva te sile.
Ako tožitelj ne more predložiti take sodne odločbe ali take izjave, se prične pravda v rokih, določenih spodaj pod črko č).
V primeru, omenjenem v členu 256., lit. b, na koncu, mora stranka, ki hoče spraviti stvar pred razsodišče, to storiti pred dnem 30. aprila 1922. ter obenem predložiti izjavo pristojnega oblastva svoje države, ki potrjuje, da njegov nacionalni zakon temu ne nasprotuje.
c)	V primeru člena 257. tri mesece od dne, ko se je razsodba tožitelju priobčila ali, če se'mu ni priobčila, od dne, ko je zvedel za razsodbo.
č) V vseh drugih primerili, kjer je razsodišče pristojno, pred dnem 30. aprila 1922. ali, če ja tožitelj pozneje zvedel za činjenice, ki so dale povod sporu, od dne, ko je tožitelj zvedel zanje, člen 16. Z a k e s n i t e v. Tožbe, vložene po preteku rokov, se smejo odkloniti na zahtevo nasprotne stranke ali pa uradoma. Razsodišče odloča svobodno o sprejemanju zakesnelih tožb, uvaževaje razloge zakesnitve, interese v zadevi in pravičnosti.
člen 17. P r e d j e m. Da se zavaruje plačilo sodnih stroškov, mora vsak tožitelj ali tožitelj v nasprotni tožbi predhodno položiti v švicarskih frankih vsoto sto švicarskih frankov in poleg tega 2 %o od
vrednosti spora. Razsodišče sme to vsoto pozneje svobodno zvišati; vendar pa celokupni znesek ne sme presezati desettisoč švicarskih frankov.
Vsota, ki jo je plačati po prvi alineji tega člena, se izračunava po srednjem kurzu, prakticiranem na ženevski borzi na dan, ko se prejme tožba, ali pa po poslednjem kurzu, prakticiranem do tega dne.
Stranka, obvezna glede predjema, mora položiti določeno vsoto pri banki Banque de Gen e ve (rue de Commerce ä Geneve), skladno z objavo, ki jo je eks-pediralo tajništvo, in sicer v 40 dneh od dne objave.
Ako se predjem ne položi v tem roku, se sme smatrati tožba ali nasprotna tožba za nično in n.--vloženo.
Ko se pravda konča, odloči sodišče svobodno o eventualnem povračilu dela položene vsote. Toženca sme obsoditi, da povrne tožitelju vso vsoto ali d sl te vsote.
Državni zastopniki niso zavezani polagati predhodnega predjema, če zastopajo svoje države ali svoje siromašne rojake.
Člen 18. Vsebin a. Tožba obseza:
a)	točno m določno označbo stranic, obenem z označbo njih državljanstva in domicila in označbo tožiteljevega pooblaščenca;
b)	označbo pooblaščenca za vročanje v mestu, kjer je tajništvo; za pooblaščenca za vročanje se nadalje lahko odredi avstrijski državni zastopnik pri mešanem razsodišču na Dunaju, ministrstvo za- zunanje zadeve, in državni zastopnik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, ministrstvo za zunanje zadeve;
c)	označbo činjenic, iz katerih je razvidno, da so se vpoštovali roki člena 15.;
č) razložitev činjenic, ki utemeljujejo tožbo, z označbo dokazil;
d)	pravno razložitev* ki obseza v vsakem primeru točno označbo zakonitih besedil in juiisprudence, na katero se sklicuje;
e)	zaključke tožitefjove;
f)	seznamek listin, priloženih za podkrepitev tožbe-ne zahteve, med katerimi mora biti v primeru členov 254. in 257. prepis razsodbe ali odločbe, zoper katero se zahteva pomoč;
g)	če tožiteij ne zahteva plačila določene vsote denarja, označbo vrednosti, ki jo pripisuje sporu. Člen 19. I z p r e m e m b a zaključkov. Zaključki se smejo izpremeniti, dokler se ne dovrši poizvedovanje. ,ako se s tem ne izpremehi bistvo sporne stvari.
člen 20. Vročanje. Če se priporočeno pismo, ki obseza tožbo, ni moglo vročiti tožencu — razen v primeru, navedenem v členu 12., alineji 2. — ali če se vidi iz ugotovitve enega državnih zastopnikov, da je toženčevo bivališče ali stanovališče neznano, naprosi predsednik zastopnika one države, katere podanik jo toženec, naj izvrši vročitev po zakonih te države.
VI.	Odgovor, replika in duplika.
Člen 21. Rok za o d g o v o r. Tožencev odgovor se mora vročiti tajništvu v dveh mesecih od dne, ko se mu je vročila tožba.
Člen 22. V s e b i n a. Odgovor obseza:
a)	točno in določno označbo strank in toženčevega pooblaščenca, nadalje označbo njih domicila; bj jasno priznanje ali zanikanje vsake činjenice, navedene v tožbi; ako te činjenice niso osebna dejanja ali opažanja toženčeva, se sme toženec omejiti na izjavo, da jih ne pozna;
c)	razločitev činjenic in pravnih pomočkov, na katere se toženec opira; pravna razložitev obseza v vsakem primeru točno označbo zakonitih besedil in jurisprudence, na katero se sklicuje;
č) toženčeve zaključke;
d)	seznamek priključenih prilog.
člen 23. Replika in duplika. Ko se odgovor vroči tajništvu, odredi predsednik po vrsti nove roke tožitelju, da vloži repliko, in tožencu, da vloži dupliko.
Člen 24. Sklep uvodnega poizvedovanja. Če se toženčsv odgovor ni vročil v roku člena 21. ali če Odgovori toženec o pravem času po vročitvi replike iu duplike ali po preteku roka za sepliko in dupliko, se proglusi uvodno poizvedovanje za zaključeno.
Dopustno ni nobeno naknadno izmenjavanje 'spisov, razen če odredi razsodišče ponovno otvoritev uvodnega poizvedovanja- ustanavljaje točke, na katere se mora to poizvedovanje nanašati.
člen 25. Molčeče priznanje. Molk in vsak izbežnl odgovor one stranice, zoper katero so uveljavljajo določne činjenice v tožbi ali v enem
izmed zgoraj označenih spisov, sme razsodišče tolmačiti za pri"uauje dotičnih činjenic.
VII.	Prigovori.
Člen 26. Oblika in rok. Vsak prigcvor, ki ga uveljavlja toženec, da se ne bi spuščal v glavno stvar, mora biti naveden v odgovoru na tožbo in toženec ga mora omeniti v začetku svojih zaključkov.
Člen 27. Odločba. Razsodišče sme na podstavi odgovora na tožbo odločiti, da so takoj razpravljaj o prigovoru. O tem nato obvesti toženca ter določi tožitelju rok, da se izjavi.
Ko tj rok mine, odloči razsodišče, ne da bi zaslišalo oorano.
Vlil, Intervencije in združevanje.
Člen 28. Prostovoljna intervencija. Vsakdo, ki trdi, da ima zakonit interes v sporu, se sme vtekniti v spor s prošnjo, ki imenuje poleg označbe strank kraj vročitve, skladno s členom 18., ter napaja činjenice in prava, zaključke in seznamek predloženih dokazil.
Člen 29. Ugovarja n j e. Intervencija se priobči strankam in državnim zastopnikom.
Če ni v dveh tednih po tej priobčitvi zoper njo ugovora, se smatra intervencija za dopuščeno.
Če so vloži ugovor, odloči razsodišče o dopustnosti intervencije, kar pa ne zadržuje razsodbe o glavni stvari, ako je zrela za rešitev. Če se prošnja za intervencijo zavrne, odloči razsodišče takoj o stroških, kj jih provzroča intervencija in ki jih trpi intervenient.
Če je intervencija dopuščena, določi razsodišče roke. ki se mu vidijo. potrebni za stranke, da se izjavijo o činjenicah, ki jih je navedel intervenient, in e njegovih pravnih pom očkih.
Člen 30. Poziv na udeležbo pri sporu. Toženec, ki misli, da ima pravico pozvati tretjo osebo, ki bi vodila pravdo namesto njega ali obenem z njim, mora to storiti pred vsakim odgovorom na glavno stvar v roku, določenem za odgovor.
Poziv se učini tako, da se tajništvu, na naslov tretje osebe, vroči posebna prošnja, skladno s členom 18., Id se priobči tožitelju in državnim zastopnikom. Pozvana tretja oseba dobi ob istem času prepis originalne prošnje.
Člen 31. Združe v a n j e in r azdruže-v a n j e. Razsodišče ima vedno pravico, odrediti združevanje in razdruževanje sporov.
Preden odloči, odredi razsodišče strankam rok. da se izjavijo.
IX. Odredbe glede zavarovanja
Člen 32. Splošna določila.
a)	Na prošnjo ene stranke ali državnega zastopnika, a tudi pred začetkom, postopanja sme razsodišče ukreniti glede zavarovanja vse. kar se mu zdi pravilno in potrebno, ko zasliši, ako je mogoče,
' osebo, zoper katero je ukrep predlagan.
b)	Razsodišče sme od prosilca predlagatelja zahtevati varščino, določeno, da zajamči škodo, ki jo utegne provzročid dotični ukrep.
c)	če se je ukrep odredil pred začetkom pravde, določi razsodišče prosilcu na zahtevo vsake osebe, prizadete s tem ukrepom, rok za. začetek pravde.
č) Odločba o ukrepih glede zavarovanja odreja njih obseg in njih pogoje. Vroči se strankam in državnim zastopnikom ter ima isto izvršilno moč kakor sodna razsodba, toda glede glavne sporne stvari ni obvezna v ničemer.
d)	Razsodišče sme naprositi pristojnega državnega-zastopnika, naj da izvršiti to razsodbo celo tudi pred vsako vročitvijo; ta vročitev pa še mora učiniti r osmih dneh po izvršitvi.
Člen 33. Ugovarjanje. Vsakdo, ki se ga tiče ukrep zavarovanja, mu lahko ugovarja z obrazloženo prošnjo, o kateri odloči razsodišče, ko postavi prosilcu rok, da se izjavu.
Ugovarjanje odloži izvršitev samo, ako razsodišče take odloči.
X. Dokazovanje.
Člen 34.Dokazila. Dovoljena so vsa dokazila, toda razsodišče presoja vrednost dokazov po svobodnem izprevidu.
Člen 35. Odločba razsodišča. Ko se zaključi uvodno poizvedovanje po gorenjem členu 24., odloči razsodišče v važnosti činjenic, navedenih zaradi dokaza, in o dokazilih, o katerih začne razpravljati, ko zasliši, ako se mu zdi potrebno, pooblaščence strank in državne zastopnik s.
člen 36. Dokaz po pričah. Lista z označbo imena, poklica in domicila prič, o katerih želi vsaka stranka, da bi bile zaslišane, se vloži pri tajništvu v roku, ki se odredi z odločbo razsodišča, navedenega v prejšnjem členu.
V tej listi se označi za vsako pričo, omenjeno v ujej, ali se mora na prošnjo zaslišati pri drugem oblastvu, ali pa naj jo zasliši razsodišče.
Vsaka stranka sme ugovarjati zaslišanju priče, ki ni označena ali ni jasno označena na tej listi.
Sodišče odloča svobodno v primerih, navedenih zgoraj v drugi in tretji alineji.
Člen 37. Poziv prič. Priče, ki jih mora razsodišče zaslišati, se pozovejo po državnih zastopnikih na zahtevo, vročeno razsodišču po stranki, ki želi, da bi se zaslišale. Pozivi s*a morajo vročiti pričam vsaj teden dni pred zaslišanjem.
člen 38. Predhodni predjem. Razsodišče določa strankam rok, da polože tajništvu potrebne vsote za. povračilo stroškov pričam, katerih zaslišanje žele. Ako se to ne stori, sme razsodišče odločiti, da se ne zaslišijo.
Člen 39. .Delegacij a. Razsodišče sme določiti enega svojih članov, da zasliši priče, ki jih mora razsodišče zaslišati.
Člen 40. Izključitve. Za priče se ne- smejo zasliševati:
a)	predniki ali potomci eue izmed strank;
b)	bratje in sestre;
c)	strici in ujci, sin ovci in sestrici; č) soprog, tudi če je ločen.
Vendar smejo stranke zahtevati, naj se zaradi pojasnila zaslišijo tudi te osebe, ne da bi se zaprisegle.
Člen 41. Zasliševanje prič. Priče se za-prisezajo tsr pri tem obljubljajo, da bodo govorile čisto resnico in ničesar drugega nego resnjeo brez mržnje in naklonjenosti do katerekoli stranke.
Razsodišče oprosti prisege, če se mu vidi, da okolnosti to zahtevajo.
Razsodišče določi odškodnine, ki se dolgujejo pričam.
Predsednik sme odrediti, da se izjave zapišejo v protokol in podpišejo po pričah.
Člen 42. Prošnje za zaslišanja. Prošnje za zaslišanje in dokazovanje odreja razsodišče. Pošiljajo se po državnih, zastopnikih pristojnemu o o fast vi; domicila ali stanovališča prič, Id naj se zadišijo, v obliki, predpisani s krajevnim zakonom.
Člen 43. Glavna p r i s e g a. Glavno prisego sme ponuditi ona stranka, ki jo zadeva breme dokazovanja, ali pa jo sme vrniti druga stranka. Sodišče se sme uradoma in vpoštevaje vse okolnosti ali pa na obrazloženo zahtevo stranke, ki ji je bila prisega ponujena, upreti ponudbi glavne prisege. *
Člen 44. Dopolnilna prisega. Razsodišče sme naložili prisego eni stranki, bodisi uradoma, bodisi na predlog ene stranke ali državnega zastor-nika, ako je začetak dokaza zadosten.
Sodišče svobodno presoja dokazilno moč dopolnilne prisege.	%
Člen 45. Ogled na licu m e s ttu Razsodišče sme odrediti ogled na licu mesta.
Člen 46. Do k a z p a izvedencih. Razsodišče sme odrediti dokaz po izvedencih, i Člen 38. še tu uporablja.
Razsodišče določi enega ali več .izvedencev, za-slišavši stranke. Izvedenci se zaprisežejo.
Mnenje izvedencev se predloži tajništvu v treh izvodih. Stranke ga smejo tu '. pogledati in ako niso dobile enega izvoda neposredno od izvedenca, lahko dobe ob svojih stroških njegov prepis.
Razsodišče sme odrediti na zahtevo ene stranke ali državnega zastopnika, da se dokazovanje po izvedencih dopolni ali da se izvrši nasprotno takšno dokazovanje.
Člen 47. P o 1 o g 1 i s t i n. Razsodišče sme vsak čas ukreniti vso, kar je primerno, da zagotovi pri tajništvu ali na drugem kraju, ki ga- označi, polog spisov ali dokumentov, ki se mu vidijo potrebni, da se stvar pojasni. Stranke ali njih pooblaščenci in državni zastopniki jih imajo pravico v?ogledati pri tajništvu v dveh tednih pred dnem, določenim za narok. Zlasti je razsodišče pooblaščeno naložiti prisego na zahtevo druge stranke, da izposluje polog listin.
XI.	Narok za razpravo.
Člen 48. Določanje naroka. Ko se zaključi uvodno poizvedovanje ali, če je odredilo razsodišče poseben dokazni postopek, potem, ko se zaključi ta postopek, obvesti razsodišče stranke in državno zastopnike o dnevu in Imaju naroka za razpravo.
nom 58., alinejo 2., odredi razsodišče, da se morajo položiti listine, predložene v pravdi po stranki, ki ni došla, in razsodba, ki so izreče, se smatra za kontra-j diktorno.	, :
’ !
XV. Preložitev in zastaranje pravde.
t
Člen 60. P r o s t o v ol j na pr e 1 ož i t e v. Na j podstavi skupne zahteve strank sme predsednik pre-I ložiti pravdo za določen čas.
] Ko mine ta rok, se pravda nadaljuje.
Člen 49. Opravljanje naroka. Narok je .javen. Zapisnik o naroku vodita skupno tajnika obeh prizadetih držav ali pa tajnik, določen po obeh vladah.
Člen 50. P o t e k n a r o k a. Ko podario pooblaščenci strank svoje zaključke, se jim podeli beseda. Pravico imajo do replike.
Državni zastopniki imajo pravico podati svoje zaključke in povzeti besedo za strankami.
XII.	Razsodba.
Člen 51. Vsebina. Razsodba obseza:
1.	) dan in kraj, kdaj in kje se je izrekla;
2.	) imena članov razsodišča;
3.	) imena državnih zastopnikov, ako so »e udeleževali spora;
4.	) točno in določno označbo strank in njih pooblaščencev;
5.	) predloge; strank in, eventualno, državnih zastopnikov;
6.	) dejanske in pravne razložitve;
7.	) odločbo o glavni stvari in o stroških.
Člen 52. Oblik a. Razsodbo podpiše predsednik ali pa. jo podpišejo trije člani razsodišča. Sopodpiše jo tajnik ali pa jo sopodpišeta oba tajnika.
člen 53. Vročanje. Odločba se vroči strankam in državnim zastopnikom.
Tajništvo da strankam prepis,- razsodbe, če plačajo stroške.	'
Člen 54. Izračunavanje s t r o š k o v. Vsaka stranka mora predložiti s svojimi poslednjimi zaključki:
a') račun vseh izdatkov v nacionalnem denarju;
b)	seznamek stroškov svojega pooblaščenca v istem
denarju;
c)	tarifo, pod katero bi spadal njen pooblaščenec v
svoji državi.
Razsodišče odloči o stroških na podstavi teh dokumentov. Vezano ni na predložene tarife ter sme zmanjšati ono, kar bi smatralo za nesorazmerno z važnostjo spora ali z uporabljenim trudom.
Člen 55. Izvršitev. Razsodišče naprosi državne zastopnike, naj zavarujejo izvršitev sodnih odločb skladno s členom 256. pod g mirovne pogodbe.
V ta namen vroči tajništvo državnim zastopnikom prepis sodne odločbe, podpisane po predsedniku in enem ali obeh tajnikih.
XIII.	Poravnava, priznanje in odstop.
Člen 56. V o b č e. Poravnave, priznanje ali odstop, ki se izvrše na naroku, se vpišejo v zapisnik. Izvun naroka se morajo ugotoviti s specialnim spisom, ki ga na podstavi izrečne pooblastitve podpišejo pooblaščenci strank.
Izpisek iz zapisnika ali original specialnega spisa podpišeta predsednik in tajnik, shrani pa ga tajništvo. Stranke smejo zahtevati prepis teh spisov.
Razsodišče izda v najkrajšem roku naredbo, s katero potrdi poravnavo, priznanje ali odstop, ki se po tej naredbi od tega dne ne da več preklicati. Naredba likvidira sklenjene in izračunjene stroške, ako so dani pogoji za to, skladno s členom 54. Praviloma se ob poravnavi stroški, razen če ni dogovorjeno drugače, izravnajo drugi z drugimi, ob odstopu ali priznanju pa zadenejo stranko, ki je odstopila ali priznala. Ako stranko ne morejo takoj predložiti spisov, ki se zahtevajo s členom 54., uredi naredba samo načelo odškodnine za stroške, ki se določijo s poznejšo naredbo.
Naredba ima izvršilno moč. Vroči se skladno s členom 53.: na prošnjo razsodišča zavarujejo državni žastopniki njeno izvršitev skladno s členom 55.
Člen 57. U m e k n i t e v t o ž b e. Tužitelj sme, dokler se ne vloži odgovor na tožbo, a s toženčevo privolitvijo tudi pozneje, umekniti tožbo. Odstop od tožbe se vpiše v zapisnik- ali pa se ugotovi s posebnim spisom, skladno s členom 56., ki se uporabi po analogiji. Privolitev toženčeva se mora, ako je treba, podati 'pismeno, preden bi se mogla izdati naredba; spis, ki to potrjuje, se shrani pri tajništvu kot priloga spisu, ki ugotavlja odstop. Rok za vlaganje teče tako, kakor bi se pravda, od katere je tožitelj odstopil, sploh ne bila pričela.
XIV. Neprihod stranke.
Člen 58. če ena stranka ne pride na narok, to ne ovira poteka pravde.
Zastopnik države, ki ji pripada izostala stranka, sme zahtevati, da se narok odloži na drug dan. '1 o se dopusti samo enkrat.
Člen 59. če ena stranka ne pride na narok za razpravo in če odložitev ni zahtevana skladno s čle-
Člen 61. Prisilna preložitev. Če ena stranka ali njen zakoniti zastopnik ali njen pooblaščenec urpre ali postane nesposoben ali če preidejo pravice ene stranke na drugega, teče pravda dalje, ako je dozorela za odločbo.
Ako stvar ni- zrela za odločbo, se postopek preloži, dokler ga ne povzamejo novi zakoniti zastopnik, pravni nasledniki ali novi pooblaščenec. Ako ti odlašajo s tem, sme razsodišče na zahtevo drugo stranke ali zastopnika njene države določiti interesentom rok, da povzamejo postopek ali da privolijo, naj se izreče razsodba. Ako se ne .izjavijo, so pravda nadaljuje.
člen 62. Zastaranje. Ako ena stranka v letu dni ni započela nobenega pravdnega dejanja, sme druga stranka v odgovor na prvo dejanje za nadaljevanje pravdo vložiti prigovor zastaranja.
Razsodišče odloči o prigovoru zastaranja in ako ga sprejme, trpi stroške ona stranka, ki jo zadeva odgovornost zbog zastaranja.
Zastaranje postavlja stranke v položaj, v katerem bi bile, da se postopek ni pričel.
XVI. Popravek razsodbe in obnovitev pravde.
člen 63. Popravek. Razsodišče srhe uradoma ali na zahtevo ene stranke ali državnega zastopnika popraviti razsodbo, katere dispozitiv ,je nejasen, nepopoln ali protisloven ali ima pomoto v pisanju ali računu.
Zahtevo je treba priglasiti razsodišču v er,
mesecu od dne, ko je bila razsodba vročena.
Razsodišče sme odložiti izvršitev razsodbe, preden odloči.,
člen 64. Obnova postopka. Stranka, ki zve za činjenico, za katero ni vedela med razpravo, in ki dokaže, da ni ved; la zanjo, sme v enem letu od dne, ko je bila razsodba vročena, zahtevati obnovo postopka, ako bi, da je razsodišče vedelo za to činjenico, ta imel za posledico znatno izpremembo razsodbe.
Postopek za obnovo se otvori z odločbo razsodišča, s katero se potrjuje obstoj in .važnost nove činjenice ter ureja nadaljnji postopek.
Razsodišče sme odložiti izvršitev razsodbe.
XVII. Končna določila.
Člen 65. Odstopanje od sodnega post o p k a. Razsodišče sme v izjemnih primerih odstopiti od predpisov tega pravdnega postopka, ako se mu zdi, da nalagata to pravica in pravičnost.
Člen 66. Izprememba postopka. Razsodišče si pridržuje pravico, dg izpremeni in dopolni ta postopek, vpoštevaje poučila izkušnje.
Člen 67. Publikacija. Razsodišče pozivlje obe prizadeti vladi, naj razglasita ta postopek v svojem uradnem listu do dne 15. decembra 1921.
V Ženevi, na Dunaju in v Beogradu, dne 20. novembra 1921/
Predsednik razsodišča:
dr. Paul Logoz s. r.
Razsodnik
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev:
dr. D. Arandjelović s. r.
Razsodnik avstrijski:
Karl Zwiedineck s. r.
---------------------
Razglasi osrednje vlade.
Tarifna obvestila.41
Izza dne 15. decembra t. 1. se zvišujejo cene za odpravljanje prtljage v direktnem potniškem prometu s češkoslovaško, in sicer za relacijo Špilje— Praga.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 271, 272 in 273, izdanih dne 3., 5. in 6. decembra 1921.
Interesenti dobivajo o tem obvestila, pri blagajni beograjske postaje.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
ilne 27. novembra 1921.; M. S, br. 39.774/21.
*
Gospod minister za promet je odobril z odločbo z dne 16. novembra 1921., št. 34.148, to-le dopolnitev tarife II. dela z dne 1. februarja 1921.: aj grozdje sveže, vloženo ali alla rinfusa; b) korita lesena, nova, vložena eno v drugo pod 5000 kg, razred I., s 5000 ali 10.000 kg razred I. Ta dopolnitev velja takoj.
Iz pisarne direkcije državnih železnic v. Beogradu, št. 61.566/21.
*
Dodatek k tarifi za potniški promet med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Z dnem 1. decembra t. 1. stopi v veljavo gorenji dodatek, s katerim so cene za- vozovnice zvišano, ker se je v Avstriji zvišala tarifa.
Natančnejša pojasnila se dobivajo pri prodajalcih vozovnic za ta promet.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 29. novembra 1921.; št. 39.197.
Razglas o izdajanja potrdil, da dotičnoga blaga ni t naši državi ali da ga ni v zadostni količini.*
Opazilo se je, da sprejemajo mnoge carinarnice za polnoveljavna ona potrdila, ki jih izdajajo posamezni oddelki ministrstva za trgovino in industrijo v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu v zmislu razpisa C'br. 61.602 z dne 23. septembra 1920. in s katerimi se potrjuje, da posameznega dotičnoga blaga ni v naši državi ali da ga ni v zadostni količini.
Ker so po omenjenem razpisu polnoveljavna samo ona potrdila, ki jih izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu, se naroča carinarnicam, naj ne sprejemajo dotičnih potrdil za polnoveljavna., ki jih izdajajo omenjeni oddelki, nego samo ona, ki jih izdaja V. oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu.
Carinarnice se opozarjajo na to, da se morajo pri sprejemanju teh potrdil strogo ravnati po razpisu C br. 49.909 z dne 27. julija t, 1.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu.
dne 26. novembra 1921.; C br. 82.969.
Razglas, da se taksa na kvarte in domine s dnem 1. januarja 1921. zviša na 30 dinarjev.
_ Generalna direkcija posrednjih davkov je vročila s št. 19.824 z dne 3. decembra t, 1. podpisani direkciji dopis nastopne vsebine:
«Zakonodajni odbor narodne skupščine je odločil, da se taksa iz tar. post. 236. začasnega zakona o državni trošarini, taksah» in pristojbinah od 15 dinarjev zvišaj na 30 dinarjev, z dostavkom, da je takso, ki je Soda j v veljavi, pobirati še do dne 1. januarja 1922.
Potemtakem se morajo vse kvarte in domine, ki bodo dne 1. januarja 1922. že v državi, in one, ki se uvozijo po tem dnevu, opremiti s takso 30 dinarjev, in sicer tako, kakor so se opremljale do sedaj.
Potrebne žige za žigosanje kvart in domin z označbo, da se je taksa 30 dinarjev pobrala, pošlje uprava državnih monopolov vsem carinarnicam; te pa ji -morajo vrniti sta/e žige, ko prejmejo nove.
O tem je čast podpisani direkciji obvestiti to direkcijo s prošnjo, naj to naznani vsem carinarnicam ter jim naroči, da marajo izza dne 1. januarja 1922. pobirati omenjeno takso 30 dinarjev.
Kar se tiče kvart in domin, ki bodo že v državi, izda podpisana direkcija potrebno naredbo, da se bodo tudi te kvarte in domine žigosale z novim žigom po plačilu zvišane takse.»
Generalna direkcija carin v Beogradu,
dne 9. decembra 1921.; C br. 85.005.
Razglas, da morajo državne blagajne sprejemati vse bankovce Narodne banke kat plačilno sredstvo, ne glede na višino vsote.
Glede sproženega vprašanja, ali morajo carinske blagajne ob pobiranju carinskih davščin na deklaracije sprejemati bankovce po 10 dinarjev tudi takrat, kadar gre pri deklaracijah za velike vsote, se je obrnila generalna direkcija carin za pojasnilo na pristojna oblastva ter je prejela o tem vprašanju od generalnega inspektorata ministrstva za finance od-
I
govor Narodne banke z dne 30. novembra t. 1., St. 64.683, nastopne vsebine:
«Po zakonu o Narodni banki in zakonu 6 državnem računovodstvu so bankovci Narodne banke eplošno plačilno sredstvo v vsej državi in sprejemati jih morajo brez omejitve, najsi sp večji ali pa drobni appointi, tako posamezniki kakor tudi vsi državni uradi in drugi zavodi».
To se priobčuje carinarnicam z naročilom, naj se ravnajo po tem pojasnilu.
iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 12. decembra 1921.: C br. 85.688.
Razglas, da pri carinarnicah izvnn starih mej kraljevine Srbije ni pobirati občinske tehtarine.
Na vprašanje neke carinarnice, ali naj se pri carinarnicah tudi odslej pobira občinska tehtarina ’ a deklaracije in kako naj se postopa s pobrano občinsko tehtarino, je odločil carinski svet v seji dne 18. novembra t. 1., da občinske tehtarine, ki se je do sedaj pobirala pri posameznih carinarnicah, odslej ni več pobirati in da se mora ves denar, pobran kot občinska trošarina, vložiti v državno blagajno kot razen slučajen dohodek, ki ni postavljen v proračun.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 13. decembra 1921.; C br. 86.051.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Št. 36.646.
Razglas.
Po naredbi ministrstva za notranje zadeve D. Z, br. 140 z dne 1. decembra 1921. se izdajajo in vidi-rajo potni.listi za potovanje v Avstrijo, Madžarsko in 11 a 1 i j o samo za odhod in ne tudi za povratek. Pri povratku se mora potujoča stranka javiti pri našem inozemskem zastopništvu, kjer dobi vizum za povratek.
V	Ljubljani, dne 14. decembra 1921.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika:
Kremenšek s. v.
Št. 36.493.
Razglas.
Oblastna direkcija državnih železnic v Zagrebu je z razpisom D—36.029 zaradi administrativnega obhoda vročila projekt o zgradbi dovlačilnega tira s postaje južne železnice v Celju k tamošnjemu carinskemu skladišču.
Ta obhod se razpisuje na dan 12. januarja 19 2 2. ob devetih.
Obenem, se pri političnem obhodu izvrše poizvedbe za razlastitev v zmislu §§ 14. in 15. zakona z dne' 18. februarja 1878., drž. zak. št. 30, in razprava o ognjevarnih napravah v zmislu § 2-0. ministrske naredbe z dne 25. januarja 1879., drž. zak. št. 19.
Projekt je pri okrajnem glavarstvu v Celju interesentom na vpogled.
V	Ljubljani, dne 16. decembra 1921.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika.: Kremenšek s. r.
Št. 1710/pr.	3—3
Razpis.
Razpisujejo se službe okrajnih ekonomov, odnosno, ako ne bi bilo dovolj kvalificiranih prosilcev, službe1 pomočnikov okrajnih ekonomov na sedežih okrajnih glavarstev v Ljubljani, Kamniku, Kranju, Radovljici, Novem mestu, Krškem, Kočevju, Črnomlju, Logatcu, Brežicah, Celju, Konjicah, Slovcnj-gradcu in Murski Soboti.
Rok za prošnje do' dne
31. decembra 1921.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 150.
V	Ljubljani, dne 13. decembra 1921.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu pokrajinskoga namestnika: dr. Vrtačnik s. r.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Št. 993/pr.
2—1
Razpis službe.
Na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju se razpisuje z začetkom II. semestra, t. j. z dnem 1. februarja 1922., mesto učitelja-komercialista.
Prosilci, ki morajo dokazati, da so dovršili trgovsko akademijo ali srednjo šolo z maturo in abi-turientski tečaj ter prebili triletno prakso v blagovni ali bančni trgovini, naj vlože pravilno kolkovane prošnje, naslovljene na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, do dne 1. januarja 1 922.
Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, curriculum vitae, nadalje študijska in druga izpričevala. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo poleg tega priložiti uradno zdravniško in nravstveno izpričevalo.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 15. decembra 1921.
Načelnik: dr. Marn s. r.
Razglasi vojaških oblastev,
Št. 813.
Razglas.
Razdelitev civdlnih oblek pri podpisani intendanei se dne 31. decembra 1921. zaključi: vsaka osebna ali pismena intervencija pri tej napravi je brezuspešna in naj se opusti. Samo ujetniki, ki so se vrnili izza dne 1. maja 1921., še lahko dobe civilno obleko, ako rimajo dotično uradno potrdilo pristojne občine in orožniške postaje.
Natančna navodila so bila razposlana okrajnim glavarstvom zaradi obvestitve občin.
Vojaška intendanca za Slovenijo v Ljubljani,
dne 17. decembra 1921.
\
Razglasi drugih uradov iu oblastev.
Preds. 3449/5/21—1.
Razglas
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo g. Friderika Š-ijanca, profesorja na učiteljišču v Mariboru, za tolmača nemškega jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru./
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 7. decembra 1921.
Kavčnik s. r.
Št. 3437/21.	'	3—1
Razpis.
Oddasta se mesti namestnika višjega državnega pravdnika v VII. činovnem razredu v Ljubljani iu državnega pravdnika v VIL činovnem razredu v Mariboru, odnosno drugo mesto državnega pravđ-niškega uradnika, ki bi se izpraznilo po imenovanju ali premestityi.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti na višjem državnem pravd-ništvu najkesneje do dne
2 6. januarja 1 922.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani.
dne 19. decembra 1921.
Št. 3579/21.	3-1
Razpis.
Odda se mesto višjega paznika in več mest paznikov v moški kaznilnici v Mariboru.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože najkesneje do dne
3. februar ja 19 2 2.
pri podpisanem višjem državnem pravništvu, in sicer po službeni poti, ako so prosilci v državni službi.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo izkazati znanje slovenskega jezika v govoru in pismu:
prošnji morajo priložiti rojstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravnostno izpričevalo in uradno izpričevalo državnega zdravnika, da so za zaprošeno službo sposobni. Končno morajo izkazati, da so izpolnili aktivno vojaško dolžnost ali pa da so je trajno oproščeni.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., št. 115 Ur. 1. Za take se priznavajo le oni, katerih zmožnost za delo so je vsled poškodb, dobljenih v vojni, zmanjšala najmanj za 20 %. Invalidnost morajo izkazati z izvidom nadpregleda, izdanim po eni ali drugi pukovski okružni komandi (komandi vojnega okrožja) naše države.
Vojni prostovoljci se opozarjajo na člene 1., 2. in
8.	uredbe o prostovoljcih z dne 18. decembra 1919.. št. 38 Ur. 1. iz leta 1920., vojaški certifikaiisti pa na predpise zakona z dne 19. aprila 1872., avstr. drž. zak. št. 60.
Opozarja se, da more biti imenovan za višjega paznika le oni, ki je po šestmesečni zadovoljivi poizkusni praksi v moški kaznilnici ali v jetniščnici ali ki je po dobrem dveletnem službovanju kot paznik z dobrim uspehom prebil preizkušnjo o službenih predpisih.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 19. decembra 1921.
Preds. 1720/4/21—1.	3—2
Razpis.
Oddado se sodniška mesta v IX. činovnem razredu pri deželnem sodišču v Ljubljani, Kamniku, Radovljici in na Brdu.
Rok za prošnje do dne
2 4. januarja 192 2.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 151. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 15. decembra 1921.
Cg Ib 341/21—1.	2007
Oklic.
Lazar Pollak, protokoliran trgovec v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Eleka Schrantza, bivšega mehanika v Dolnji Lendavi, sedaj nekje na Ogrskem, tožbo zaradi 10.265 K 96 v.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 7. januarja 1922. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker je bivališče Eleka Schrantza neznano, se am postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in .stroške. dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. b,
dne 14. decembra 1921.
Cg I 95/21—2 in Cg la 47/21—13.	1894
rp ,	, _ Oklic.
[usodno tožita: •
1.	) Jakob Stopar v Semiču št. 136 po dr ju. Glo-bevniku Janeza M o v e r n a iz Vrtače št. 40, sedaj nekje v Ameriki, zaradi 100 dolarjev;
2.	) Janez Lanich, javni notar v Ameriki, po drju. Smoletu Jožefa Šušteršiča iz Zajčjega vrha št. 19, sedaj nekje v Auyiriki, zaradi 186 dolarjev.
Prvi narok bo ad 1.) dne 5. januarja 192 2. ob pol devetih; narok ad 2.) pa dne 3 0. decembra 19 21. ob enajstih pri tem sodišču v dvorani št. 58.	' ./
Odsotnima tožencema se postavlja za skrbnika dr. Ivan Vasič, odvetnik v Novem mestu, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler se ne zglasita sama ali ne imenujeta.pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 16. decembra 1921.
E 184/21—3 in C 140/21—5.	2004
Oklic.
L Pri podpisanem sodišču bo dne 1,1. januarja 19 2 2.
ob devetih v sobi št. 7 dražba nepremičnine vi. št. 181 katastralne občine obrške, sestoječe iz lesene hišice v Velikem Nerajcu št. 4 z lesenim hramom in šupo in sadnega vrta.
Cenilna vrednost znaša 1800 K, najmanjši po-nudek, pod katerim se ne bo prodajalo, 1200 K.
Sicer pa se opozarja na oklic, ki je nabit na sodni uradni deski.
II. V pravni stvari Jožefa Kureta v Gorenji Pod-gori št, 3 zoper neznano kje bivajočega Jožefa V ajde tiča iz Gorenje Podgore št. 11 zaradi neobstoja služnosti pehotne hoje se je določil narok za ustno razpravo na dan
30. decembra 1921. ob desetih v sobi št. 7.
Tožencu imenovana, skrbnica Marija Vajdetič v Gorenji Podgori št. 11 ga bo zastopala, dokler se 'ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 13. decembra 1921.
C 265/21—1.	2000
Oklio.
Dolnje!endavska hranilnica v Dolnji Lendavi toži Heleno Rusziyijevo, rojeno Csiszdrjevo, v Kutfeju na Madžarskem zaradi 3900 K.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 11. januarja 192 2. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 22.
Ker je vročitev na Ogrsko nemogoča, se postavlja toženki za skrbnika dr. Karel Šabec, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Lendavi, oddelek II.,
dne 13. decembra 1.921.
O II 588/21—2.	'	1895
Oklio.
Franc Gulda, trgovec v Mariboru, zastopan po drju. Franu Irgoliču, odvetniku v Mariboru, je vložil zoper Arnolda S c h e i b 1 a, prej trgovca v Laj-tersbergu št. 354, tožbo zaradi 1742 K.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 31. decembra 1921. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je bivališče Arnolda Scheibla neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in
stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 14. decembra 1921.
C 340/21—2.	1815
Oklio.
Občina. Gornja Lendava, ki jo zastopa župan Josip Bežan v Gornji Lendavi, tega pa odvetnik dr. Go-Ijivšček v Murski Soboti, je vložila zoper grofa Belo B a 11 h y a n y j a, veleposestnika v Gornji Lendavi, tožbo zaradi priznanja lastninske pravice.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
2.	januarja 192 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je sedanje bivališče grofa Batthyanyja neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Kazimir Klimek, državni sekvester v Gornji Lendavi, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IL,
dne 22. novembra 1921.
C 368/21—1.	1826
Oklio.
Nedoletni Ivan Vukan v Bokrecih št. 13, zastopan po materi in varuhinji Esteri Vukanovi, posestnici v Bokrecih št. 13, je složil zoper Janosa Miko 1 o, posestnika v Dolini št. 8, tožbo zaradi priznanja nezakonskega očetovstva in plačevanja preživnine.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
3.	januarja 1922.
ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je bivališče Janosa Mikole neznano, se mu postavlja za skrbnika Karel Cerpnjak, občinski ge-rent v Dolini, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II.,
dne 25. novembra 1921.
Cb HI 118/21—1.	1859
Oklio.
Zoper Marijo A r n u ševo, odnosno njene dediče, katerih bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Ptuju Josip Arnuš, posestnik v Hajdinu št. 56, tožbo zaradi izbrisa terjatve v znesku 70 K 41 v s pripadki.
Na podstavi tožbe se je določil narok na dan 12. januarja 192 2. ob devetih pri tem sodišču v sobi št, 14.
V obrambo pravic Marije Arnuševe, odnosno njenih dedičev, se postavlja za skrbnika gospod Alojzij Mir, posestnik v Ptuju. Ta skrbnik bo zastopal Marijo Arnuševo, odnosno njene dediče, v oznameno-vani pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek III.,
dne 3. decembra 1921.
C I 141/21—1.	'	1879
Oklic.
Ivana Cargnelutti, delavka v Rogatcu, in ndl. Rudolf Cargnelutti po varuhu Josipu Senčarju v Rogatcu, ko ju zastopa dr. Ivo Šorli, notar v Rogatcu, sta vložila zoper Karla Trafenika iz Rogatca, sedaj neznanega 'bivališča, tožbo zradi priznanja očetovstva in plačilu alimentacije.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 21. januarja 1922. ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 3.
Ker je bivališče Karla Trafenika neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Leščnik, odvetnik v Rogatcu, ka ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II.,
dne 6. decembra 1921.
Cb 76/21.	1883
Oklic.
Ivan in Josipina Ploj, posestnika v Zgornjem Gasteraju št. 20, sta vložila zoper Leopolda Velela iz Žitnic, odnosno njegove dediče neznanega bivališča, tožbo zaradi priznanja plačila vknjižone terjatve 100 gld. s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2. januarja 1 922. ob devetih pri tem sodišču v sobi št, 10.
Ker je bivališče Leopolda Velela neznano, se mu postavlja za skrbrika Davorin Polič, odvetniški soli-citator pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek IL,
dne 26. novembra 1921.	1	*
C 48/21—3.	1835
Oklic.
Janež Hočevar v .Ambrusu št. 42 je vložil zoper Autona H r o v a t a iz Kala št, 2 tožbo zaradi izdaje izbrisne listine.
Narok iza ustno razpravo se je določil na dan 3 0. decembra'1921. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Ker je bivališče Antona Hrovata neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Jerše, višji pisarniški oficial v Žužemberku, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler Se, ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek II.,
dne 3. decembra 192L
A 258/21—3.	1892 3—2
Poziv dedičem, volilo j emnikom in upnikom inozemske državljanke.
V svojem rednem domovališču v vasi Zaborštu, na gradu Krumperku, občina Brezovica pri Domžalah. je umrla dne Tl. novembra 1921. Irma Se-renyi de Kis-Serenyi (grofica), zasebnica, pristojna v občino Luhočoviee na Moravskem, dr-I žavljanka češkoslovaške republike.
Št. 814/15 ex 1921.	]Ra,!Z; CsTStö.
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
1888
Zaporedna številka	Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike in davčni okraj	Pristojna okrajna uprava finančne kontrole	Kosmati		dobiček v letu pri		zadnjem		Poe ud bo je vložiti pri fiDanČDem okraj-		Jamščine jo položit;
			tobaku		kolkih		poštnih znamkah		nem ravnateljstvu v Ljubljani		
			K	V	K	V	K	V	do dne	ure	K
1	Stražišče št. 95 (davčni okraj Kranj)	Kranj	1956	28	—	—			16./4.1922.	10	300
2*	Koroška Bela št. 7 Koroška Bela št. 61		2899 2824							17./1. 1922.	10	1000
	(davčni okraj Radovljica)	Jesenice	5723	—							\
3	Javornik št. 7 (davčni okraj Radovljica)		12 698	61	—	—	—	-■	18./1. 1922.	10	2100
4*	Kozari šče št. 29 Kozarišče št. 16	Cerknica	2296 2506	27 89					19./1. 1922.	10	800
	(davčni okraj Lož)		4803	16							
5	Godič št. 30 (davčni okraj Kamnik)		1536	80	—	—	—	-	20./1. 1922.	10	300
	Tomačevo št. 32 Tomačevo št 66	Ljubljana I v Ljubljani	1441 2980	60 10					21 ./1. 1922.	10	800
	(davčni okraj Ljubljana okolica)		4401	70							
7	Ribnica št. 51 (davčni okraj Ribnica)	Kočevje	16.636	—	—	_	—	—	23./1.1922:	10	2400
8	Velike Lašče št 61 (davčni okraj Velike Lašče)		1829	—	—	—	—	—	24./1. 1922.	10	300
9*	Bled št. 161 Bled št. 65	Jesenice	8 574 1.942	66 32					25 /1.1922.	10	1800
	(davčni okraj Radovljica)		10516	98							
10*	Veliki Gaber št. 46 Breg št. 7	Mokronog	2276 2368	04 94					26./1. 1922.	10	700
	(davčni okraj Višnja gora)		4644	98							
11	Cerknica št. 272 (davčni okraj Cerknica)	Cerknica	4426	24	—	—	—		27./1. 1922.	10	700
12	Ljubljana Karlovška cesta št. 30	Ljubljana 11 v Ljubljani	37.439	16			- h		28./1. 1922.	10	7000
, Te dve trafiki se združita v eno samo novo trafiko.
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni n finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri zgoraj navedenih pristojnih okrajnih upravah
ian"vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da i bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafiko razvidni iz celotnega na-eainega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na radni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebe opozarjajo
Finančne okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 12. decembra 1921.
Zapustila je naredbo poslednje volje: Wien, * dne 28. junija 1916., in Kreutberg, z dne 9. julija 1920.
Po §§ 137. in 138. ces. pat. z dne 9. avgusta 1854., drž. zak. št. 208, se pozivljejo vsi dediči, vo-lilojemuiki in upniki, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine najkasneje do dne
5. maja 1922.
pri podpisanem sodišču, ker bi se sicer smela zapuščina izročiti brez ozira na te zahteve inozemskemu oblastvu ali po tem poverjeni osebi.
Ker so tuzemski dediči predlagali obravnavanje zapuščine po tuzemskem sodnem oblastvu, se hkratu pozivljejo po § 140. ces. pat. z dne 9. avgusta 1854.. drž. zak. št. 208, zunanji dediči in v^lilojemniki, naj napovedo svoje zahteve v istem roku in naznanijo, da zahtevajo odstop inozemskemu oblastvu; sicer se bo, ako ti inozemsko oblastvo samo ne zahtevalo odstopa, zapuščina obravnavala v tuzemstvu, in sicer samo z dediči, ki so se zglasili.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek I,
dne 5. decembra 1921.
A I 152/21—19.	2003 3—1
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Nedoletni Anton Mak, posestnik v Št. Jungerti št. 32, je dne 23. maja 1921. umrl. Poslednja volja se ni našla.
Janez D o v š e k, rudar v Nemčiji, Anton D o v -šek v Ameriki. Matija Dovšek, nekje pri Velenju, in Helena Dovšek, omožena N., pri Zidanem mostu, katerih bivališče je sodišču neznano, se .pozivljejo, naj se tekom enegaletaod danes dalje zglase pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Josipom Pogačarjem, višjim pisarniškim oficialom v p. v Celju, ki se je postavil za skrbnika odsotnih dedičev Janeza, Antona in Matije Dovška in Helene Dovškove.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 9. decembra 1921.
A 575/21—18.	2002
Oklio, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Anton V a h t a r, urednik tednika «Prekmurski Glasnik» in tajnik Jugoslovanske demokratske stranke v Murski Soboti, je dne 13. avgusta 1921. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se pozivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
2 0. januarja 192 2.
v sobi št. 19 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek L,
dne 14. decembra 1921.
T 231/21—3.	1817
Amortizacija.
Na prošnjo osrednjega urada državnih montani-stičnih obratov v Ljubljani se uvaja postopanje za amortizacijo .nastopnega vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil: Duplikat carinske deklaracije I. br. 3897 z dne 23. decembra 1920., prijavljene mariborski carinami.
Imetnik te deklaracije se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne 10. decembra 1921., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je deklaracija brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. novembra 1921.
T 251/21—3.	1843
Amortizacija. v
Na prošnjo Štefana Krauta, uradnika na Rakeku, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Slovenske eskomptne banke št. 864 z vlogo 16.000 K.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne 31. de-
cembra 1921., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
DežMno sodišče v Ljubljani, oddelek TIL, dne 30. novembra 1921.
T 250/21—3.	1889
Amortizacija.
Na prošnjo Alojzija Arha v Spodnji šiški, Celovška cesta št. 12, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne prodajne listine, ki jo je prosilec baje izgubil: Prodajna listina št. 91.731, izdana dne 27. marca 1913. za turško državno 400 frankovno srečko iz leta 1870., št. 914.696.
Imetnik te listine se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne 1. januarja 1922., ker bi se sicer po tem roku. izreklo, da je prodajna listina brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 9. decembra 1921.
T 252/21-4.	1840
Amortizacija.
Na prošnjo firme «Šampanjske in vinske kleti Clo-tar Bouvier, posestnik vinogradov Gornja Radgona» v Gornji Radgoni se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil: Duplikat carinske deklaracije provoz broj 27 z dne 19. januarja 1921. o prijavi vagona št. 9'6.208 s 171 tovorki zbirnega blaga v vrednosti 20.000 Din, izdan po glavni carinarnici v Mariboru.
Imetnik tega duplikata se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da duplikat ni več vel.ja-
ven.	Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 30. novembra 1921.
Nc V 891/21—3.	~	‘	2001
Amortizacija.
Na prošnjo Ivana Vračka, posestnika v Kamnici št. 17, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižic, ki ju je prosilec baje izgubil: Dve hranilni knjižici posojilnice v Mariboru, št. 12.015, na ime: Janez Wratschko v znesku 28;018 K 77 v ih št. 12.875 na ime: Johann Wratschko v znesku 39.437 K 72 v.
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev izza dne 5. decembra 1921., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da sta hranilni knjižici brez moči.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 6. decembra 1921.
Nc I 159/21—2.	1832
Amortizacija.
Na predlog Josipa Kastelica, posestnika v Brezovem dolu št. 30, se uvaja postopanje za amortizacijo vložnih knjižic mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 84.680 do 84.683 z vlogami po 530 K 34 ^ glasečih se na imena: nedol. Jakob, Marija., Ana in Ivana Kastelic — vsi v Brezovem dolu št. 30.
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku proglasile knjižice za neveljavne.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek L,
dne 2. decembra 1921.
E 218/21—8.	1872
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 192 2. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. IV dražba polovice nepremičnine vi. št. 52 katastralne občine melske, sestoječe iz njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost 315.706 K 50 v, najmanjši po-nudek 210.471 K.	'	\
K nepremičnini spadajo pritekline, kakor živina, svinje, poljedelsko orodje in žito. Njih cenilna vrednost je obsežena v cenilni vrednosti nepremičnine.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, se morajo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se glede nepremičnine ne mogle več uveljavljati v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Sicer pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek I.,
dne 28. novembra 1921.
A.‘Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
273.	Sedež: Bohinjska Bistrica.
Besedilo firme: Franc Žmitek.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, sirom in maslom.
Imetnik: Franc Žmitek na Bohinjski Bistrici št. 4.. Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
274.	Sedež: Brod.
Besedilo firme: Jože Polak.
Obratni predmet: trgovina s sirom.
Imetnik: Jože Polak na Brodu št. 8. Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
275.	Sedež: Cerknica.
Besedilo firme: Ivan Istenič.
Obratni predmet: trgovina z usnjem.
Imetnik: Ivan Istenič v Cerknici št. 167. Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
276.	Sedež: Gorenja Planina.
Besedilo firme: Alojzij Milavec.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Alojzij Milavec v Gorenji Planini St. 91. Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
277.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Lj. Težak.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnica: Ljubica Težak, rojena Sturm, trgovka v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
278.	Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: Franc Erjavec.
Obratni predmet: trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami.
Imetnik: Franc Erjavec, trgovec v Novem mestu št. 142.
Novo mesto, dne 20. novembra 1921.
279.	Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: Leopold Kopač.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, razen špecerijskega, kolonialnega in materialnega blaga in žganih pijač, s pravico sejmarstva.
Imetnik: Leopold Kopač, posestnik in trgovec v Novem mestu št. 63.
Novo mesto, dne 29.novembra 1921.
280.	Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: Josip Košir.
Obratni predmet: trgovina z manufakturnim blagom.
Imetnik: Josip Košir, posestnik in trgovec v Novem mestu št. 92.
Novo mesto, dne 20.novembra 1921.
281.	Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: Mihael Mramor.
Obratni predmet: trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami.
Imetnik: Mihael Mramor, posestnik in trgovec v Novem mestu št. 104.
Novo mesto, dne 29. novembra 1921.
282.	Sedež: Novo mesto. *
Besedilo firme: Josip Turk.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, železnino ih žganjem na drobno in vinom na debelo. Imetnik: Josip Turk, trgovec v Novem mestu št. 220.
Novo mesto, dne 20.novembra 1921.
283.	Sedež: Novo mesto št. 37.
Besedilo firme: Mihael Vintar.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Mihael Vintar, posestnik in trgovec v Novem mestu.
Novo mesto, dne 29.novembra 1921.
284.	Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: Frančiška Zor.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnica: Frančiška Zor, rojena Zajc, trgovka v Novem mestu.
Novo mesto, dne 29.novembra 1921.
285.	Sedež: Rakek.
Besedilo firme: Slavo Fatur.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Slavo Fatur na Rakeku št. 124. Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
286.	Sedež: Rakek.
Besedilo firmo: Andrej Pirc.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Andrej Pirc na Rakeku št. 4. Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
287.	Sedež: Rovte.
Besedilo firme: Anten Kunc,
Obrat.Vi predmet: trgo'. ha z lesom.
Imetnik: Anton Kunc v Rovtah št. 102. Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
288.	Sedež: Rovte.
Besedilo firme: Jakob Kunc.
Obratni predmet: trgovina z losom.
Imetnik: Jakob Kunc v Rovtah št. 97.
L j u b 1 j a n a, dne 23. novembra 1921.
289.	Sedež: Spodnja Dragat Besedilo firme: Anton Mehle.
Obratni predmet: trgovina z govejo živino in prašiči.
Imetnik: Anton Mehle, posestnik v Spodnji Dragi št 48, sodni okraj Višnja gora.
Novo mesto, dne 20.novembra 1921.
290.	Sedež: Volavšek.
Besedilo firme: Veletrgovina haloških vin, Vinko StoklaSj Sv. Andraž v Halozah.
Obratni predmet: trgovina z vinom.
Imetnik: Vinko Stoklas, trgovec ^ Volavšku št. 54, občina Veliki Okič.
Podpis firme: Imetnik svojeročno podpisuje njeno besedilo.
Maribor, dne 18. novembra 1921.
XL Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
291.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Lambert Chiba:
Dosedanji imetnik firme Anton Lambert Chiba je izročil podjetje Frideriku Chibi, trgovcu v Celju, ki je sedaj imetnik firmo.
Tzbiisala se je kolektivna piokura, podeljena Frideriku Chibi.
Kolektivna prokura se je podelila Antonu Larn-bertu Chibi* hišnemu posestniku v Celju.
Celje, dne 8.novembra, 1921.
292., Sedež: Idrija.
Besedilo firme: Dragotin Lapajne.
Obratni predmet: trgovina s čipkami;
Sedež firmo odslej: Žiri.
Obratni predmet odslej tudi: izdelovanje luksus-nega perila.
Ljubljana, dne 23. novembra 1921.
293.	Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: Ant, Stergar:
Obratni predmet dosi-ej: trgovina z mešanim blagom; odslej tudi še: trgovina z deželnimi pridelki in vinom na debelo.
Ljubljana, dne 11. novembra 1921.
294.	Sedež: Kranj.
Besedilo firme: Pavel Mayr.
Obratni predmet: elektrarna:
Besedilo firme oaslej: Elektrarna v Kranju Pave! Mayr & drug.
Vstopil je dr. Franc Šemrov v Kranju.
Družbena oblika: Javna trgovska družba izza dne 1. oktobra 1921.
Družbo zastopata oba družbenika skupno ter jo podpisujeta skupno tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, napisano ali s štampiljo odtisnjeno besedilo svoji imeni. Ce nastavita prokurista, podpisujeta firmo oba družbenika na navedeni način ali pa jo podpisuje eden izmed družbenikov skupno s prokuristom. lota s pristavkom: per procura. Ljubljana, dne 23. novembra 1921.
,295. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: J. Knez.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki, valjčni mlin na Beričevem in opekarna na. Brdu, »bčina Zgornja šišira:
Vsled opušta obrata se je izbrisalo besedilo: «opekama na Brdu, občina Zgornja Šiška». Ljubljana, dne 23.novembra 1921.
296.	Sedež- Maribor.
Besedilo firme: Joe. Martinz, Nümbergerwaren-Hajidlung:
Prokura se je podelila Alfonzu Sirku, poslovodji v Mariboru, ki podpisuje besedilo firme tal;o, da postavlja pod odtisnjene in predpisane besede: «ppa, Jos. Martinz» svoje ime.
Maribor, dne 18. novembra 1921.
297.	Sedež: Poljčane.
Besedilo firmo: Anton Kobližek, tovarna upognjenega lesenega pohištva:
Prokura so je podelila Antonu Kobližku jun. v Poljčanah.
Piokurist podpisuje besedile firme tako, da mu pristavlja označbo: «ppa. Anion Kobližek» in potem svojeročno podpisuje svoje ime.
M a r i b o r, dne 18. novembra 1921.
IH. Izbrisali sta se nastopni firmi-
298.	Sedež: Breg pri Ptuju.
Besedilo firme: Johann Straschill, Laadesproduk-tonhandex in Oberrann bei Pettau.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki. Vsled opušta kupčije.
M a r i b o r, dne 18. novembra 1921.
299.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Erste srteiennärkisefae Holzhandels- und Industrie-Gesellschaft mit beschränkter Haftung in Cilli in Liquidation.
Vsled končane likvidacije.
C e 1 j e, dne 8. novembra 1921.
B. Vpisi v zadružni register.
I. Vpisali sta se nastopni zadrugi:
399. Sedež: Gradac v Peli krajini.
Besedilo firme: Agramo-gospođarska zajednica, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet:	Zadruga upravlja kmetijska
zemljišča veleposestva Emanuela KfihneJa po izvršeni razlastitvi ter jih oddaja v-zakup svojim članom po posebnem poslovniku, določenem po občnem zboru in potrjenem po agrarnoreformnem oblastvu, nadalje nakupuje in prodaja ekonomske predmete zadružnikom.
Zadružna pogodba s dne 26. junija, 1921. in z dne 20. novembra 1921.
Člani prvega načelništva so: Anton Novak v Gradcu (načelnik); Jožef Judnič v Stranski vasi (podnačelnik); Julij Malešič v Gradcu (tajnik); Jožef Jakša v Gradcu, Jakob Kump v Stranski vasi, Franc Dovgan v Podzemlju, Matija Kralj v Kapliščah, Jožef Planinec v Loki in Jožef Jerman v Loki — odborniki.
Pravnoveljavno podpisuje zadružno firm > načelnik ali podnačelnik s tajnikom, odnosno s poslovodjo ali pa z enim odbornikom.
Delež znaša 100 K. Vsak član jamči za zadružne obveznosti s svojimi deleži in še s trikratnim zneskom posameznih deležev.
Objave, izhajajoče od zadruge, se izvršujejo al? z običajno razglasitvijo pred cerkvami po slugi, in sicer za občino Gradac in Podzemelj v Podzemlju, za občino Vinji vrh v Semiču in za obči s o Loko v Čmvmlju, ali pa s priporočenimi dopisi.
Novo mesto, dne 7. decembra 1921.
301. Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Krojaško nakupovalno društvo v Mariboru, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Obratni predmet: Nakupovanje blaga, zlasti krojaških potrebščin, ki so potrebne za krojaški obrt, kakor tudi orodja za skupni račun in pa, prodaja blaga in orodja članom. Prodaja nečlanom je popolnoma izključena.
Zadružna pogodba z dne 1. oktobra 1921.
Opravilni delež znaša 500 K; ob pristopu se mora plačati vsaj 50 K, ostali znesek pa v obrokih po najmanj 10 K mesečno.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavi v mariborskih listih «Marburger Zeitung» in «Straža».
Načelništvo sestoji iz treh zadružnikov; člani načelništva so: Anton Kosar, Jakob Kelc in Alojzij Arbeiter — vsi krojaški mojstri v Mariboru.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo.
Podpris firme; Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
Razglasitve, osobito vabila na občni zbor, se 'z-vršujejo po enkratni objavi v mariborskih listih «Marburger Zeitung» in «Straža» vsaj tri dni pred občnim zborom.
M a r i b o r, dne 18. novembra 1921.
O. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
302. Hranilnica in posojilnica v Ambrusu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se odstopivša člana načelništva Vaclav Vondrasek in Henrik Lobe, vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Janez Žavbi, župnik, prej župni upravitelj v Ambrusu, in Janez Ke-nik, alias König, posestnik v Bakren št 5.
Novo mesto, dne 29.novembra 1921.
393. Bikorejska zadruga v Križovcih, registrirana zadruga z omejeno zavezo:
S sklepom občnega zbora z dne 23. oktobra 1921. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Josip Weixl in Vido Magdič. Likvidacijska firma: Bikorricka zadruga v Križovcih, registrirana zadruga z- omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo skupno.
Maribor; dne 18. novembra 1921.
304.	Hranilnica in posojilnica v Studencih pri Mariboru, registrirana zadruga z neomejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora s dne 23. oktobra 1921. se glasi odslej zadružna firma na podstavi celotno izpremenjenib pravil z dne 21. oktobra 1921.: Krekova posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadrugi je namen:
1.	) da sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu;
2.	) da si pridobiva s svojim zadružnim kreditom nadaljnja, denarna sredstva, kolikor so potrebna ; a dosego zadružnega smotra;
3.	) da daje članom posojila;
4.	) da oskrbuje članom inkaso;
5.	) da pospešuje med člani varčnost z ustanavljanjem «Čebelic», s poučnimi shodi, predavanji, i izdajanjem primernih navodil itd.:
6.	) da sploh pospešuje gospodarske interese svojih članov;
7.	) da po potrebi ustanavlja podružnice. Načelništvo sestoji iz sedmih članov.
Zadružni delež znaša 20 K ter se mora plačati
takoj ob pristopa.
Oznanila se izvršujejo po objavi v časopisih, določenih po načelništvu.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo. Razglasi, osobita vabila na občni zbor, se izvršujejo po objavi v časopisih, ki jih določi načelništvo, vsaj osem dni pred občnim zborom; vabila morajo navajati kraj, ča-s in dnevni red.
Maribor, dne 18. noveinbra 1921.
305.	Občno konzumno društvo v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva sta izstopila Ignacij Sitter in Anton Pelko, vstopila pa sta v načelništvo Avgust Tratnik, rudar v Trbovljah, kot blagajnik, in Ivan Krušič, .-drugar v Trbovljah, kot preglednik.
Dosedanji član načelništva Ivan Jeretin je bil izvoljen za ravnatelja.
Celje, dne 8. novembra 1921.
306.	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za sodni okraj Višnja gora, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Na podstavi zapisnika, o I. rednem občnem zboru z dne 3. aprila 1921. so se izbrisali izstopivši člani načelništva Lovro Jevnikar, Anton Prijatelj, Franc Kaštigar, Ivan Božič, Josip Perovšek in Josip Škufca, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Anton Zupančič, posestnik v Križki vasi; Matej Perme, župan v Leskovcu; Andiej Pušljar, posestnik v Velikem Cmelem; Anton Kastelic, posestnik v Veliki Loki; Jernej Peček, posestnik v Starem trgu; Alojzij Erjavec, posestnik v Kompoljah.
Novo me st o, dne 29. novembra 1921.
307.	Hranilnica iu posojilnica v Zavrču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Po sklepu občnega, zbora z dne 19. junija 1921. sta se izbrisala, dosedanja člana načelništva Josip
•893	Proglasitve za mrtve.
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogre-šanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z due 31. marca 1918., drž zak. št 128, domnevati, da so nmrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teb pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kat o drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grečancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Uatlja Dolinar, rojen dne 19. februarja 1883., posestnikov sin v Vinskem vrhu.	Služil pri 87. pehotnem polku; baje umrl v ruskem vojnem ujetništvu.	Sestra Marija Dolinar, posestnica v Vinskem vrhu št. 42.	Edvard Simonič, trgovec pri Sv. Miklavžu pri Ormožu.	20 12 1921.; T164/21—14.	1. julija 1922.
Josip Gyöfl, rojen due 7. januarja 1889 , posestnic v Zgor-mem Sakošu.	Vojak 48. pehotnega polka; baje padel dne 2. oktobra 1914 pri Jarorlawu v Galiciji.	Brat Mihael Gyöfi, posestnik v Dolmi št. 44.	Mihael Kopinja v Zgornjem Za-nošu 108.	20.12.1921.; T 219/21—9.	1. julija 1922.
Lovreno Potisk, rojen dne 13. avgusta 1880., posestnik v Podležu.	Vojak 26. brambovskega polka; pogrešan izza dne 12. septembra 1914.	Žena Katarina Potisk v Podležu št. 100.	Ivan Klemenčič, nadučitelj 1 v Ptuju.	20.12.1921.; T 225/21-8.	1. julija 1922.
Anton ŽItek, rojen dne 29. decembra 1882., posestnik v Krogu.	Služil pri 18 bonvedskem pehotnem polku; baje padel dne 17. novembra 1914. v Karpatih.	Žena Reza Ž tek v Krogu št. 8.	Simon Moretzky v Murski Soboti.	20.12.1921.; T 238/21-7.	1. julija 1922
Ivan MataJ, rojen dne 26. aprila 1881., posestnik v Krogu.	Vojak 18. honvedskega pehotnega polka; baje padel dne 18. novembra 1914. v Karpatih.	Žena Julijana Mataj ▼ Krogu št. 112.	—	20.12.1921.; T 239/21-7.	1. julija 1922.
Jakob Horvat, rojen due 1. maja 1885., delavec v Policah.	Služil pri 87. pehotnem polku na galiških bojiščih; pogrešan izza dne 8. avgusta 1914. po bitki pri Kniažih.	Žena Genovefa Horvat v Policah št. 105. pri Gornji Radgoni.	Franc Prajndl, župan ▼ Policah.	20.12.1P21 ; T 242/21-9.	1. julija 1922.
Tomaž Šprajo, rojen dne 21. decembra 1891., posestnikov sin v Samnšanib pri Ptuju.	Vojak 87. pehotnega polka; baje padel dne 28. julija 1915. pri Doberdobu.	Oče Josip Šprajc ▼ Samušanih.	Franc Bezjak, žnpan v Samušanih.	20. 12.1921.; T 246/21-7.	1. julija 1922.
Martin Štampar, rojen dne 8. novembra 1888., posestnik ▼ Zasavcih.	Služil pri 3. pionirskem bataljonu na gališkem bojišču; pogrešan izza dne 24. februarja 1915	Žena Frančiška Štampar v Zasavcih št 61.	Anton Kocjan, viničar v Slajnči vasi.	20. 12. 1921.; T 247/21-6.	1. julija 1922.
Alojzij Steiner, rojen une 16. maja 1896., posestuičin sin v Orehovcih.	Služil pri 19. brambovskem polku; pogrešan izza dne 15.avgusta 19.5.	Mati Marija Steiner, posestnica v Orehovcih.	A- ton Kreft v Orebovskem vrhu.	20. 12. 1921.; T 248/21-5	1. julija 1922.
Janez Osvatlö, rojen due 20. maja 1880., posestnik v Križevcih v Prekmurju.	Vojak 18. honvedskega pehotnega polka, pisal zadnjič dne 28. decembra 1914.; pogrešan kot ruski vojni ujetnik.	Julija Lutar v Križevcih št. 214.	Simon Moretzky, notarski uradnik v Murski Soboti.	20. 12. 1921.; T 254/21—7.	1. julija 1922
Juri Klethefer, rojen due 5. apnla 1882., posestnik v Tržcu.	Vojak 87. pehotnega polka; pisal zadnjič iz ruskega vojnega ujetništva dne 14. februarja 1919.	Žena Marij'a Kletbofer v Tržcu št. 35.	Ernest Majhenič v Pobrežju pri Ptuju.	20. 12. 1921.; T 260/21-3.	1. julija 1922.
Jožef Cimerman, rojen dne 19. marca 18^1., posestnik v Novi vad pri pri S». Marku niže Ptuja.	Služil pri 26. brambovskem polku na gališkem bojišču; pogrešan izza meseca oktobra 1915.	Žena Gera Cimerman v Novi vasi.	Miha Cimerman v Novi vasi.	20 12 1921.; T 273/21-3.	1. julija 1922.
Prano Kolarič, rojen dne 21. januarja 1884., posestnik v Ja-strebcih.	Vojak 87. pehotnega polka; pogrešan izza dne 31. avgusta 1914. po bitki pri Kniažih v Galiciji.	Žena Liza Kolarič, posestnica v Jastrebcib.	Bolfenk Lukman v Lači vasi št. 4.	20. 12. 1921.; T 262/21-5	1. julija 1922.
Mihael Meglič, rojen dne 6. septembra 1891., po-estuikov sin r Rančah.	Služil pri 35. brambovskem polku; pisal zadnjič dne 10 avgusta 1917. iz ruskega vojnega ujetništva.	Oče Jakob Meglič, posestnik ▼ Rančah št. 11.	—	20. 12. 1921.; T 266/21-4.	1. julija 1922.
Anton Mlakar, rojen due 27. maja 1881., posestnik v Bohovi št. 1.	Služil pri D6. črnovoj-niškem bataljonu na italijanskem boj šču; pogrešan izza on« 2 julija 1915.	Žena Frančiška Mlakar v Bohovi št. 1.	Janez Lebe 7 Bohovi št. 1.	20. 12. 1921.; T 267/21-4.	1. julija 1922.
Joalp Wagner, rojen dne 6 marca 1886., viničar v Grušovi.	Vojak 47. pehotnega polka; pogrešan izza dne 11. septembra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Julijana Wagner, viuičarka v Grušovi št. 38.	Ivan Vogrinc, viničar v Grušovi.	20 12. 1921.; T 268/21 - 5.	1. julija 1922.
Alojzij Kumor-Maoher, rojen due 8. maja 1899., posestnikov sin v Dol.o-šah.	Vojak 47. pehotnega polka; baje padel v času od dne 14 do dne 16. januarja 1918 na hribu Saloni na italijanskem bojišču.	Oče Anton Kumer-Marher v Dolgošah št. 73.	—	20 12. 1921.; T 271/21—4.	1. julija 1922.
Josip Lovreo, rojen dne 12. februarja 1883., posestnikov sin v Moravcih pri Ljutomeru.	Služil pri 87. pehotnem polku na srbskem bojišču; pogrešan izza dne 9. avgusta 1914.	Mati Terezija Lovrec v Moravcih št 52.	Anton Lovrec v Moravcih št. 52.	20. 12. 1921.; T 257/21-6.	1. julija 1922.
Štefan Düh, rojen dne 27. decembra 1882 , posestnik v Melincih.	Vojak 20. honvedskega pehotnega polka; pogrešan izza meseca septembra 1914.	Žena Terezija Düh v Melincih št. 57.	Franc Ozmec v Melincih.	20. 12 1921.; T 251/21-7.	1. julija 1922.
Josip Schweiger, rojen dne 30 januarja 1892., posestnikov sin v ilecenjaku.	Lovec 20. lovskegi bataljona; pogrešan izza dne 2. junija 1916.	Sestra Julijana Schweiger v Rušah.	Fran Lamprecht v Rušah.	20. 12. 1921.; T 265/21-6.	1. julija 1922.
Kokot in Anton Strajnšak, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Josip Troha, posestnik v Zavrču št. 15; Franc Kokot, posestnik v Turskem vrhu; Josip Dolmač, posestnik v Turskem vrhu. Maribor, dne 18. novembra 1921.
L 7/21—5.
Sklep.
1896
S pravnomočnim sklepom z dne 15. decembra 1921. je bil Franc O r e h e k v Gorenjem Hotiču št. 5 zaradi zlorabe uživanja alkohola omejeno preklican.
Za začasno skrbnico mu je postavljena njegova žena. Helena Orehek.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek L,
, dne 15. decembra 1921.
Št. 21.396.	2611
Dražba lova.
Lov krajevne občine cerkljanske se bo v četrtek dne 5. januarja 1 9 2 2. ob desetih pri podpisanem okrajnem glavarstvu v sobi št. 6 na javni dražbi oddajal v zakup za dobo od dne 1. januarja 1922. lo dne 31. decembra 1926.
Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem okrajnem glavarstvu med navadnimi uradnimi urami.
Okrajno glavarstvo v Kranju, dne 17. decembra 1921.
Žnidarčič s. r.
Št. 16.270.	2006
Objava.
Na podstavi členov 128. in 129. carinskega zakona bo ljubljanska glavna carinarnica dne 2 7. decembra 1921.
ob devetih v carinskem skladišču «D» pri «Balkanu’» prodajala 1
2 vagona, 81 sodov kolomaza v čisti teži 21.286 kg,
ki jim je lastnica firma Ivan Lininger v Ljubljani. Cenilna vrednost 21.286 dinarjev.
Licitanti polagajo za kavcijo 20 % cenilne vrednosti v gotovini.
Iz pisarne glavne carinarnice ljubljanske,
dne 18. decembra 1921.
Razne objave.
Št. 2579—V/5.	2009
Razglas.
Z dnem 15. januarja 1922. zvišamo tarifne stavke, navedene v «Izpremembah in voznin.skih tablicah», veljavnih izza dne 15. maja 1921., glede potniškega prometa za 15 odstotkov, glede prtljažnega brzovoznega in tovornega prometa pa za 10 odstotkov na lokalnih železnicah: od Ljubljane do Vrhnike; od Grobelnega do Rogatca; od Poljčan do Zreč;
od Slovenske Bistrice do Slovenske Bistrice mesta.
Obratno ravnateljstvo južne železnice, oddelek V/5, v Ljubljani,
dne 21. decembra 1921.
20C5 Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga sklicuje po § 22. društvenih pravil upravni odbor «Nabavljalne zadruge uslužbencev in upokojencev drž. žel. v Sloveniji», r. z. z o. z., in ki bo dne 6. januarja 192 2. ob devetih v mali dvorani «Mestnega doma» v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega odbora o delovanju leta 1921.
2.	) Določitev poslovnika za upravni in nadzorovalni odbor.	j
3.	) Morebitna revizija volitev upravnega in nadzorovalnega odbora (ako to zahtevajo člani).
4.	) Dopolnilna volitev v nadzorovalni odbor.
5.	) Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 19.decembra 1921.
Upravni odbor.
Razglas.	1897 3~2
Ker se je «Bikorejska zadruga v Križevcih», r>-gistrirana zadruga z omejeno zavezo, pa sklepu občnega zbora z dne 23. oktobra 1921. razdružila ter je prešla v likvidacijo, se pozivljejo po § 40. zadružnega zakona vsi upniki, naj se zglase pri zadrugi.
V Križevcih, dne 14. decembra 1921.
Josip Weixl s. r., Vido Magdič s. r., likvidatorja.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.