Kamniški občan LETO XXXV KAMNIK, 25. JANUARJA 1996 Svečanost ob dnevu samostojnosti Občine Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš, Moravče so v sodelovanju z Območnim poveljstvom Slovenske vojske Domžale organizirale svečanost, ki je bila namenjena peti obletnici plebiscita o samostojnosti Slovenije. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Tone Ftičar, so nastopili izvajalci, ki so s svojimi nastopi na visoki kvalitetni ravni zadovoljili okuse tudi najzahtevnejših obiskovalcev. Izvajalci kulturnega programa so bili: mešani pevski zbor »Cantemus« iz Kamnika, »Mengeška godba«, tercet »Makama« ter otroški pevski zbor OŠ Mengeš. Slavnostni govornik je bil Janez Per, župan občine Mengeš, ki je bila gostiteljica prireditve. Svoja razmišljanja o pomenu dejanja izpred petih let pa je povezala Draga Anžin-Je-retina. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki omenjenih občin ter predstavniki poveljstev Slovenske vojske Ljubljanske pokrajine, ki so ob tej priložnosti podelili priznanja Podpolkovnik Dominik Grmek podeljuje priznanje Miru Na-gliču. Druga plat letošnje zime Kdo so po novem brezposelni? Dr. Božu Droveniku zlati znak SAZU Krilo angela -Kamnik v spominih dr. Marjana Kordaša 3. stran S. stran. 7. stran, Trgovina Odprto: 9.—19. ure sobota: 8.—13. ure Moste 80/H Komenda tel.:841-524 10-30% ■v i« 0* Ugodna priložnost do 31. januarja najboljšim posameznikom za dosežke na področju obrambe. Poveljnik Ljubljanske pokrajine brigadir Marjan Ba-lant je podelil zaslužnim posameznikom priznanja Slovenske vojske v ljubljanski pokrajini. Srebrni znak za trajnejše doseganja nadpovprečnih delovnih uspehov na posameznem področju sta prejela podpolkovnik Dominik Grmek in Ivanka Kres, bronasti znak za prizadevno delo in opravljanje nalog pri usposabljanju sta prejela častnik vojne enote Marko Trampuž in podčastnik vojne enote Miro Naglic. Proslava je minila v prijetnem vzdušju na zadovoljstvo organizatorjev, sodelujočih in obiskovalcev. Tudi v prihodnje si podobnih svečanosti večina še želi. A. J. __:__i-.-i-- Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne, ko toplo pomladansko sonce seje, spet ozelenil sem ter tje bo veje, naenkrat ne zgubi močipoprešne. (France Prešeren) (fotoFS) Začasna uprava nad premoženjem? Gospodarski odbor (GO) Meščanske korporacije Kamnik je poiskal stik tudi s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZGRS). Ta bo namreč po končani denacionalizaciji po črki zakona postal član Meščanske korporacije Kamnik in to verjetno z največ deleži, za katere ne bo vložen zahtevek in /ali se jih ne bo vrnilo. Ker prvi dogovorjeni sestanek v Ljubljani ni bil povsem uspešen, je prišla predstavnica SKZGRS, gospa Ana Zavrl, na sestanek GO v Kamnik. Naslednja, 3. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 8. februarja. Prispevke sprejemamo do srede, 31. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 6. februarja. V daljšem pogovoru z njo so člani GO razčistili nekatere zadeve in tudi izvedeli marsikatero koristno informacijo. Najbolj zanimiva je vsekakor ta, da bi lahko Meščanska korporacija Kamnik prevzela začasno upravo nad nacionaliziranim premoženjem, predvsem nad gozdovi v Kamniški Bistrici, saj je takih rešitev v Sloveniji že precej.Toda prej mora biti registrirana in vsi dokumenti o nacionaliziranem premoženju, ki se ga zahteva nazaj, morajo biti preverjeni. Ker kamniška korporacija po dostopnih podatkih izpolnjuje te pogoje, verjetno ne bo težav, da bi se v primernem času ne izdala odločba o začasni uporabi nepremičnin, za katere so bile vložene zahteve za vrnitev. Na ta način bo korpo-. racija lahko dobila tudi do- PNEUMATIC CENTER d d PTC Perovo 27, KAMNIK, telefon: 061 812 878, 814 743 GENERALNO ZASTOPSTVO IN DISTRIBUCIJA NOVO V PONUDBI AVTOPLAŠČEV: LETNOZIMSKI PLAŠČI M»VKTM.UF ALL SEASON M2 * ZIMSKA KOZMETIKA * NAJVEČJA IZBIRA AVTODODATNE OPREME * AVTOPRTLJAŽNIKI »FAPA« ZA VSAK TIP AVTOMOBILA (tudi magnetni) * ALU. PLATIŠČA - gotovinski popusti * AVTO POTROŠNI MATERIAL: olja, svečice itd. POPRAVILO IN OBNOVA POŠKODOVANIH ALUMINIJASTIH PLATIŠČ ločena sredstva za svojo dejansko vzpostavitev in delovanje. SKZGRS pa bo v kratkem poslal tudi podatke o gozdni renti, ki jo dobiva iz Kamniške Bistrice, tako da bo razvidno, za kakšne vrednosti gre. SKZGRS bo verjetno sodeloval tudi v Komisiji za pridobivanje nacionaliziranega premoženja, v samo korporacijo se pa zaenkrat še ne more vključiti, ker še ni povsem jasno, ali bodo deleži pripadli državi in koliko jih bo. Zato bi s tem še malo počakali. Vsekakor pa je SKZGRS za korektno in tvorno sodelovanje z namenom, da bi ohranili in gospodarno uporabljali skupno gozdno bogastvo. Pri izkoriščanju gozdov v Kamniški Bistrici SKZGRS nima nobenih materialnih sredstev, ampak vsa dela izvaja po navodilih Zavoda za gozdove, območne enota Kamnik, to je prejšnji izvajalec, ki se je preimenoval v »Gozd«. Ko bo korpo- racija postala večinski lastnik, bo lahko sama izbrala svojega izvajalca, če se ji bo to zdelo potrebno in umestno. Zelo priporočljivo pa bi bilo, če bi imela, kot je to že bilo, svojega strokovnjaka, gozdnega inženirja, da bi se lahko enakovredno pogovarjala tako z Zavodom za gozdove kot tudi z izvajalcem. SKZGRS pa načelno vodi tako politiko, da odproda svoje deleže, če jih je malo, oziroma odkupi deleže drugih, če jih je malo, tako da je na posameznem kompleksu čim manj solastništva. Stvari se torej počasi le premikajo naprej v pravo smer. Ta sestanek je bil koristen za obe strani, ki sta v tem trenutku še na nasprotnih bregovih, vendar bosta v bodoče postali partnerici in skupaj čim bolj gospodarno ohranjevali gozdno in tudi drugo bogastvo Kamniške Bistrice in ga umno izkoriščali. B. POLLAK ena VELIKA IZBIRA PUSTNIH MASK, LASULJ, KOSTIMOV, DODATKOV IN ŠALJIVIH PRIPOMOČKOV (nosovi, očala, zobje...) v: * PE TIP-TOP na Glavnem trgu (tel. 831-423) * PE KNJIGARNA na Ljubljanski (tel. 815-295) * KOČNA DISKONT na Perovem (tel. 812-580) * MODNI HIŠI na Medvedovi (tel. 831-404) Druga plat letošnje zime Sneženi december bo občino veljal 25 milijonov SIT Letošnje decembrske in novoletne praznike je po nekaj letih spet olepšala tudi prava zima. Čeprav je res, da brez snega ni prave romantike v božičnih in novoletnih nočeh, pa ima ta romantika tudi drugo plat, ki je povezana z vzdrževanjem prometnih poti, z našim dostopom do delovnega mesta, šole, zdravnika in seveda tudi s stroški, ki pri tem nastajajo. neočiščenih pločnikov je bilo tudi minule dni slišati marsikatero krepko. Kdo je pravzaprav odgovoren za izvajanje zimske službe v naši občini? Najprej moram povedati, da imamo v naši občini poleg regionalnih cest, za katere je dolžna skrbeti republiška uprava za ceste, 160 km lokalnih in 160 km nekategoriziranih cest, za katere je po zakonu o lokalni samou- Kamnik v decembrskem snegu: Ceste in ulice so bile kar hitro očiščene, manj pa smo bili pešci srečni zaradi kupov snega na pločnikih. Zato smo se z nekaj vprašanji v zvezi z odpravljanjem zimskih nevšečnosti obrnili na Bojana Mlakarja, načelnika oddelka za okolje in prostor občine Kamnik. Nas občane, ali kakor nas imenuje zakon, »udeležence v prometu«, ko pade sneg seveda najbolj zanima, kdaj in kako bodo ceste splužene. Na rovaš poznega oranja nekaterih cest in . ulic, še več pa na račun pravi dolžna vzdrževati občina. Čeprav smo bili v decembru in delno tudi v januarju doslej deležni kar obilice snega, smo se nanj pravočasno pripravili. Občina ima preko Komunalnega podjetja Kamnik sklenjene pogodbe s približno 60 kooperanti, ki so dolžni v času obilnejših snežnih padavin zagotoviti prevoznost oz. dostopnost do vseh naselij v občini. Zimsko akcijo smo začeli ob prvem večjem Srečanje gozdarjev in gozdnih posestnikov Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kamnik, bo v letu 1996 pripravila na območju občine Kamnik dvoje srečanj z lastniki gozdov. Na teh srečanjih bomo obravnavali novo organiziranost gozdarstva v Sloveniji, pravice in dolžnosti lastnikov pri gospodarjenju z gozdom in lesom v luči novega zakona o gozdovih, nov način financiranja in sofinanciranja del v gozdovih ter še drugo aktualno problematiko (škode po žledu), ki se tiče gozdov. Prvo srečanje bo v petek, 2. februarja, ob 10. uri v gostilni »Pri lovcu« (Ivan Hribar) na Lazah v Tuhinjski dolini. Drugo srečanje bo v restavraciji »Planinka« v Kamniku v petek, 16. februarja, ob isti uri. Na srečanje vabimo vse gozdne posestnike in ostale, ki jih zanima vse bolj pereča problematika v zvezi s slovenskimi gozdovi. Zavod za gozdove Slovenije Krajevna enota Kamnik CALC I T Rudnik kalcita Kamnik d. o. o. odda v najem poslovne prostore za pisarniško dejavnost na Cankarjevi 3 v Kamniku. Za podrobnejše informacije in dogovor za ogled pokličite po telefonu 825-122. Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Salta Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (it. 23/231-93 z dne »S. 9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. snegu 4. decembra lani in jo zaenkrat končali 10. januarja. Povedati moram, da je bilo na področju lokalnih cest opravljenih za 592 km posipov, spluženih pa je bilo 1930 km cest. Nekategoriziranih cest pa je bilo posutih 326 km, spluženih pa v skupni dolžini 1396 km. Seveda pri tem nastajajo kar precejšnji stroški. Pluženje cest do širine 3,5 m nas stane okrog 3900 SIT za km, nad 3,5 m pa okrog 5300 SIT, za pluženje cest z vlečnim plugom pa je treba odšteti po 2900 SIT na km. Kdo pa je dolžan očistiti pločnike in druge površine pred zgradbami? Leta 1992 je občina sprejela odlok o javnem redu in miru, ki v 14. členu zavezuje lastnike in najemnike stanovanjskih in poslovnih objektov, da v zimskem času sproti odstranjujejo sneg s pločnikov in dohodov do stanovanjskih ter poslovnih prostorov. To seveda velja tudi za stanovanjske bloke, saj so tudi površine pred bloki po stanovanjskem zakonu vezane na etažno lastništvo. Kako pa ocenjujete kvaliteto opravljenih del. Ali so izvajalci dovolj hitro ukrepali, ko je padel sneg oziroma ko so ceste poledenele? Glede na nekaj sto kilometrov cest, za katere mora skrbeti občina, poskušamo v okviru možnosti doseči čimhitrejšo prevoznost, tako lokalnih kot nekategoriziranih cest. Lahko rečem, da smo pri izvajalcih naleteli na primemo odzivnost pri dosedanjem izvajanju zimske akcije. Na mnogih cestah so morali v tem času s posipanjem in pluženjem posredovati od 3-krat do 4-krat. Tako je bila cesta Kamnik - Tu-njice plužena 6-krat, cesta proti Volčjemu Potoku 5-krat, proti Godiču 4-krat itd. Lokalne ceste se plužijo, ko pade 15 cm snega. Manj pa smo lahko zadovoljni s čiščenjem pločnikov. TAl so se posamezni lastniki zelo različno odzvali. Zato so bile pripombe občanov upravičene. Res pa je, da bo treba rešiti vprašanje odvoza snega, ki so ga sicer dolžni odstraniti lastniki hiš, kar pa zahteva nekaj denarja. Seveda pa snega ni mogoče zmetati kar na cesto. O nadzoru nad izvajanjem odloka glede čiščenja snega moram povedati, da bi moral to nadzorovati komunalno cestni nadzornik, vendar je to težava, ker je ta služba šele v nastajanju. Vsa delovna mesta pa še niso zasedena. Pričakujem, da bo to vprašanje letos rešeno. Koliko denarja pa je občina doslej porabila za izvajanje zimske akcije? Dosedanja dela, ki so bila opravljena s strani izvajalcev zimske službe od 4. decembra lani do 10. januarja, so ocenjena na okrog 25 milijonov tolarjev. Žal pa občina v lanskem občinskem proračunu tega denarja ni imela zagotovljenega. To bomo morali upoštevati pri pripravi letošnjega proračuna. Koliko pa nam bo to uspelo, bo seveda odvisno od celotnega programa, ki ga realizira oddelek za okolje in prostor. Vsekakor pa bomo morali vrednost že opravljenih del upoštevati kot obveznost iz preteklega leta. Sicer pa se reševanje problematike zimske službe prelaga iz leta v leto. Povem lahko, da po sedanjih merilih Ministrstva za okolje in prostor v okviru zagotovljene porabe pripada občini za celoletno vzdrževanje lokalnih cest približnost 38 milijonov tolarjev. Zato bomo na ta problem posebej opozorili ministrstvo tudi v posebnem vprašalniku o zimski službi, ki so nam ga poslali. F.SVETEU Vojni veterani in žrtve vojnega nasilja V Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, Zakonu o vojnih vete-renih in Zakonu o vojnih invalidih, ki jih je sprejel Državni zbor na oktobrskem zasedanju 1995., so predpisane nekatere nove pravice, ki jih upravičenci lahko uveljavijo pri pristojnem državnem organu. Zakoni so bili objavljeni v Ur. listu št. 63/95, 6. novembra 1995, in veljajo od 1. januarja 1996 dalje. Vsi upravičenci, ki želijo uveljavljati določene pravice iz teh zakonov, so dolžni vložiti zahtevke s predpisanimi dokumenti. Na Upravni enoti, na društvu izgnancev in Zvezi borcev je mogoče dobiti ustrezne formu-larje, na osnovi katerih lahko vložijo zahtevke. Vloge zbira Upravni organ - referat za varstvo vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja v sobi št. 8 občinske stavbe v Kamniku med uradnimi urami. Ta referat bo tudi sprejemal odločbe na I. stopnji. Pomoč pri zbiranju dokumentacije dajejo: Društvo izgnancev, Zveza borcev, društvo invalidov in seveda upravni organ. Za vse, ki so upravičeni do določenih pravic, je pomembno, da pravočasno zberejo zahtevano dokumentacijo in jo predložijo upravnemu organu. Pravica do določene ugodnosti, izhajajoče iz zakonov, naštetih v uvodnem delu tega zapisa, nastopi šele naslednji mesec po predložitvi zahtevka. To določilo je pomembno še posebej za tiste, ki so določene pravice že uživali po do sedaj veljavnih predpisih, ki pa so prenehali veljati z uveljavitvijo zgoraj citiranih zakonov, t. j. z 31.12.1995. Po razpoložljivih podatkih, ki •smo jih dobili na upravnem organu, je zahtevke do sedaj vložilo približno 270 od približno 2000 potencialnih upravičencev. Kljub temu, daje nekaj zadev še nejasnih in da so posamezni izvršilni predpisi še v izdelavi, pa je smiselno vložiti zahtevke čimprej, t j. v mesecu januarju 1996, sicer bo mogoče zakonske pravice uveljaviti šele kasneje, a brez poračunavanja za nazaj. STANE SIMŠIČ Pravice po novih zakonih Pravice veteranov po zakonu so: - veteranski dodatek - dodatek za pomot in postrežbo - letni prejemek - zdravstveno varstvo - zdraviliško in klimatsko zdravljenje - brezplačna vožnja - pogrebnina - priznanje pokojninske dobe Med vojne veterane pa spadajo osebe, naštete v zakonu in sicer: - ki so v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljale vojaške dolžnosti, - ki so sodelovale v bojih za severno mejo 1918 in 1919 in dobrovoljci 1912-1918, - borci in drugi udeleženci \OV Slovenije do IS. 5. 1945, ki jim je ta čas priznan v dvojnem ali dejanskem trajanju, - državljani RS od 25. 6.1991 za udeležbo v NOV v drugih predelih Jugoslavije do 15. 5. 1945 in imajo ta čas priznan v dvojnem štetju, - državljan RS od 25. 6. 1991, ki mu je čas, prebit v formacijah antifašističnega gibanja v drugih državah in zavezniških vojskah do 15. 5.1945 priznan v dvojnem štetju, - pripadnik TO RS, policist in drugi, ki je v času od 26. 6. do 18. 7.1991 opravljal dolžnosti pri obrambi RS, - pripadnik organizacije T1GR Statusa vojnega veterana ne dobi oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Pravice žrtev vojnega nasilja so: - zdravstveno varstvo, zdraviliško klimatsko zdravljenje, povračilo 10 potnih stroškov, priznanje pokojninske dobe, pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, pravica do vojne odškodnine po posebnem zakonu, doživljenjska mesečna renta, prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja. Med žrtve vojnega nasilja spadajo: osebe, ki so jih nemške, italijanske ali madžarske okupatorske sile od 6. 4.1941 do 15. 5.1945 zaradi političnih in drugih razlogov izselile, poslale v taborišča, zapor, na prisilno delo ali internacijo; ter osebe, ki so pobegnile pred vojnim nasiljem -begunec in ki so bile nasilno odvzete staršem - ukradeni otroci; osebe, ki jim je SFRJ odvzela prostost v času od 25. 6. 1991 do 18. 10. 1991; osebe, prisilno mobilizirane v redne vojaške enote okupatorja, razen če je taka oseba pridobila častniški čin ali bila pripadnik fašistično nacistične stranke; žrtev vojnega nasilja je tudi vojaški vojni invalid, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojnega veterana po posebnem zakonu in ki je postal invalid zaradi vojnih dogodkov. Statusa žrtve vojnega nasilja ne more pridobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani okupatorja. Pravico do statusa vojnega veterana ali žrtve vojnega nasilja pridobi oseba z dopolnjenim 50. letom starosti razen izjem, navedenih v zakonu. Izobraževanje za turistične vodnike Občina Kamnik je skupaj z Društvom turističnih vodnikov Slovenije organizirala 40-urni seminar za turistične vodnike. Predavanja so potekala od 8. do 19. januarja v prostorih Občine Kamnik. V Kamniškem občanu je bilo objavljeno vabilo na seminar, na podlagi katerega se je prijavilo 16 udeležencev. Celotni stroški seminarja znašajo 20.000,00 SIT na udeleženca, od tega je Občina Kamnik prispevala tri-četrtine (15.000,00 SIT) sredstev iz proračunskih virov. Društvo turističnih vodnikov Slovenije ima že dolgoletno prakso v organiziranju splošno turističnih in regionalnih seminarjev. Vodja skupine za izobraževanje pri društvu Iztok Bončina je skupaj s Turistično informacijskim centrom Kamnik pripravil program seminarja, ki je sestavljen iz treh sklopov: 1. vodstvo turističnih potovanj, 2. dopolnilne zvrsti vodenja, 3. strokovni predmeti - spoznavanje regije. V prvem delu predavanj smo govorili o vrstah, načinih in tehniki vodenja, o postopkih v hotelu in na letališču ter o problematičnih situacijah. Drugi del je obsegal osnove poslovanja v turizmu, bonton in kodeks vodnikov, turistično psihologijo in retoriko. V tretjem delu seminarja pa smo s pomočjo Gojka Zupana iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine spoznavali Kamnik in njegovo okolico z umetnostno-zgodovinskega vi- naslovom Perspektive kamniškega turizma. V soboto smo se odpravili na teren, kjer smo v Uršulinskem samostanu v Mekinjah, v muzeju Zaprice, v Sadnikarjevem muzeju in v Frančiškanskem samostanu imeli praktičen prikaz strokovnega vodenja. Ob zaključku seminarja so tečajniki s samostojnim vodenjem po mestu preizkusili pridobljeno znanje, s tem pa si tudi zagotovili potrdilo Društva tu- Bodoči turistični vodniki s predavateljem (V. MEJAČ) dika. Docent dr. Janez Peršič nam je regijo predstavil zgodovinsko, mag. Marjanca Klobčar pa nam je podala etnološko podobo kamniške regije. Prof. Bogomira Kotnik je razložila bistriško raven z geografskega vidika in predstavila raziskovalno nalogo dijakov SŠ Rudolfa Maistra z rističnih vodnikov Slovenije. Zadnji seminar te vrste v Kamniku je potekal pred desetimi leti, zato je izobraževanje novih vodnikov več kot dobrodošlo. Upajmo, da bodo takšna prizadevanja pripomogla k razvoju kamniškega turizma. Za TIC Kamnik PETRA DOVIČ Svetniki sprašujejo in predlagajo Omejiti oglaševanje na reklamnih panojih Svetnik Rudi Meršak je predlagal, naj bi občinski svet sprejel odlok, s katerim naj bi omejili »agresivno« oglaševanje na reklamnih panojih. Ti Panoji, ki se v zadnjem času vse bolj pogosto pojavljajo tudi v kamniški občini, so estetsko, pa tudi z vidika prometne varnosti nesprejemljivi. Panoji s površino 8 do 10 m2, postavljeni ob cestah, odvračajo pozornost voznikov od vožnje, na razgibanem cestišču pa zmanjšujejo tudi preglednost. »Zgledujmo se po deželah, kjer tega ni, ne pa po tistih, ki so v tem pogledu najslabše,« pravi svetnik. Premajhno pokopališče v Mekinjah Občinski svetnik Jože Rom-šak je mnenja, da nedavno zgrajena poslovilna vežica na pokopališču v Mekinjah nima pravega pomena, ker je pokopališče premajhno oz. polno. Zato je predlagal upravljalcu teh objektov, da čimprej poskrbi za povečanje pokopališča, saj je zemlja že odkupljena, pa tudi načrti so že izdelani. Poleg denarja od na- Občinski svet o cenah komunalnih storitev V devetih mesecih izguba z odpadki Občinski svet je na podlagi sklepa, ki ga je sprejel na novembrski seji, na zadnji lanski seji obravnaval tudi strukturo cen izvajalcev na področju komunalnih dejavnosti. Iz gradiva, ki so ga svetnikom predložili Komunalno podjetje Kamnik za oskrbo z vodo in Čistilno napravo v Komendi, Publicus za odvoz odpadkov in Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, je razvidno, da cene storitev zaostajajo za stroški, ki nastajajo pri opravljanju posameznih komunalnih storitev. Komunalno podjetje Kamnik ugotavlja, da bi morale biti cene enostavne reprodukcije pri oskrbi s pitno vodo najmanj za 15% višje, pri odvajanju in čiščenju odplak na ČN v Komendi pa za najmanj za 75% višje, če naj bi obdržali enak standard vzdrževanja kot sedaj. Stroški ravnanja odpadkov pri Publi-cusu pa so v devetih mesecih lanskega leta skoraj za četrtino presegli zaračunane storitve. Tudi v Centralni čistilni napravi v Domžalah so ugotovili, da z vrednostjo točke 4,60 SIT od 1. 1.1995 niso pokrili vseh stroškov enostavne reprodukcije. Po krajši razpravi, v kateri so poudarili, naj bi država predpisovala le najnujnejše standarde, določanje cen in ostalo pa naj bi bilo v pristojnosti občine, je občinski svet sprejel analizo strukture cen na področju komunalnih dejavnosti. Podjetjem, ki opravljajo komunalne storitve, pa je predlagal, naj Vladi RS predočijo cenovna nesorazmerja ter v skladu z Uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev, predlagajo ukrepe, s katerimi bi dosegli take cene komunalnih storitev, da bi lahko pokrili vse stroške. RS. Kdo so po novem iskalci zaposlitve in brezposelni? Na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je bil sprejet Pravilnik o načinu in vsebini vodenja evidence iskalcev zaposlitve in evidence o brezposelnih osebah (Uradni list RS št. 44/95), *j;e pričel veljati 1.1. 96. Na podlagi tega pravilnika Urad za delo vodi osnovno evidenco iskalcev zaposlitve in znotraj te evidenco o brezposelnih osebah. Razporeditev v eno ali drugo evidenco je po-me>nbna, ker je od tega odvisen obseg in nivo storitev, kijih Za-v°d za zaposlovanje nudi. Kdo je iskalec zaposlitve? V evidenco iskalcev zaposli-^ se vpiše vsaka oseba, ki se Prijavi zaradi zaposlitve (lahko 'udi zaposlena, ki išče zaposli-tev)- Iskalec zaposlitve pa ne "tare biti oseba, ki je starejša od ~° let (tenske) oziroma 65 let '"loški), ki je upokojena, ki je ""stopila zaporno kazen daljšo °d 6 mesecev, ki se redno šola, ki "e Prebiva v R Sloveniji, razen javnih migrantov z osebnim ~f}oynim dovoljenjem, in oseba, ' Je trajno in popolnoma nez-m°ina za delo. Iskalec zaposlitve je oseba, ki Se Prijavi zaradi zaposlitve, je sPosohna in pripravljena spre-Ustrezno zaposlitev in jo ak-"v*o išče. Sposobnost sprejeti ustrezno za-P°slitev pomeni, da je oseba stara n^i>nanj 15 let in ima splošno iaravstveno zmotnost za vstop delo. Zdravstveno zmotnost za "Povijanj e del ima tudi invalidna Os.f^o, ki je usposobljena za opra-vl'anje določenih del. Pripravljenost sprejeti ustre-Zn° zaposlitev pomeni najka- sneje v 14 dneh od ponudbe sprejeti vsako zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom, ki ustreza izobrazbi, znanju in zmotnostim te osebe, če kraj zaposlitev ni oddaljen več kot 40 km od njenega bivališča. Za pripravljenost sprejeti zaposlitev se šteje tudi ponujena možnost, da se oseba strokovno usposobi ali prekvalificira, če ji je v primeru uspešne usposobitve zagotovljena zaposlitev. Za aktivno iskanje zaposlitve šteje, če oseba med dvema terminsko vnaprej določenima javljanjema na Uradu za delo uporabi vsaj en formalni način (pisne vloge na prosta delovna mesta ali pridobivanje ustnih informacij) ali neformalni način (pisne vloge in telefonski razgovori z delodajalci, ki nimajo objavljene potrebe po delavcih) iskanja zaposlitve ali možnost samozaposlitve. Oseba mora izkazati aktivno iskanje zaposlitve z izpolnjenimi ter podpisanimi potrdili s strani organizacije oziroma delodajalca ali z izjavo o iskanju zaposlitve. Kdo je brezposelna oseba? Za brezposelno osebo se ne šteje oseba, kije: • v delovnem razmerju, • vpisana v register samostojnih podjetnikov, • pridobila status samostojne dejavnosti, • (so)ustanovila drutbo, v kateri ustvarja prihodek, ki presega zajamčeno nadomestilo plače (podatki iz bilance uspeha v zadnjem koledarskem letu ali polletno bilanco), • lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskih jemninc grobov svetnik pričakuje tudi denar od Komunalnega podjetja, ki ima svoj sedež v Mekinjah, nekaj pa tudi od sklada stavbnih zemljišč, saj je g. Windschnurer (predsednik UO sklada, op. ur.) tudi krajan Mekinj. Pobuda Zelenih in občinski ekolog Na pobudo Zelenih Kamnika v zvezi z aktivnostmi ob evropskem letu varstva narave in vključevanje občine v skupnost Zdrava mesta Bojan Mlakar, načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor odgovarja, da so te aktivnosti nekoliko zastale, ker v letu 1995 sistemiziranega delovnega mesta na Občini Kamnik niso imeli zasedenega. Po besedah dr. Janka Urbanca, ki je v prejšnjem izvršnem svetu sodeloval kot svetovalec, te naloge zahtevajo veliko časa in pozornosti, zato jih v okviru drugih del in nalog nt mogoče temeljito opravljati. Ker je v začetku leta 1996 predvidena zaposlitev ekologa, bo občina po predvidevanjih zastavljene cilje na področju ekologije kmalu uspešno reševala. Lepa praznična okrasitev Kamnika, vendar... »Za božične in novoletne praznike je bil Kamnik zelo lepo okrašen«, pravi svetnik Jože Romšak.Toda občina Kamnik ni samo Kamnik od Grabna do Šutne, pač pa še kaj več. »Zato bi bilo dobro v bodoče pomisliti na vse, ki prispevajo svoj denar v občinski proračun,« razmišlja občinski svetnik v svoji pobudi. __(fe) ali gozdnih zemljišč ali drugih nepremičnin, od katerih ustvarja dohodek, ki presete zajemčeno nadomestilo plače. Status brezposelne osebe torej ne more pridobiti iskalec zaposlitve, kije v delovnem razmerju, ki ima status posameznika ali opravlja drugo samostojno dejavnost kot redni poklic, ter podjetnik ali lastnik, zakupnik, najemnik ali drugi uporabnik zemljišč oziroma drugih nepremičnih, če ustvarja dohodek, ki presega zajamčeno nadomestilo plače. Poseben ukrep črtanja iz evidence Tako Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti kot pravilnik o načinu vodenja evidence poznata še poseben ukrep, to je črtanje iz evidence z določenimi posledicami. Iz evidence iskalcev zaposlitve in evidence o brezposelnih osebah bodo črtane vse osebe, kv • se dvakrat zaporedoma iz neupravičenih razlogov ne prijavi na prosto delovno mesto v organizaciji oziroma k delodajalcu, kamor jo je napotil Urad za delo, • se dvakrat zaporedoma iz naupravičenih razlogov ne Zglasi na Uradu za delo, če je bila k temu pozvana, • če odkloni pravico do priprave na zaposlitev. V teh primerih se iskalec zaposlitve oziroma brezposelna oseba ne more ponovno prijaviti v evidenco pred potekom 6 mesecev od črtanja iz evidence. Obvestilo za vse prijavljene iskalce zaposlitve pred 1.1.96 Urad za delo je januarja začel urejati evidenco in postopno uvrščati v ustrezno evidenco tudi vse te prijavljene iskalce zapo- župan odgovarja Kako daleč smo s pripravami na plinifikacijo? Že prejšnje občinsko vodstvo nam je obljubljalo, da bodo prva gospodinjstva v naši občini priključena na zemeljski plin najkasneje v letu 1996. Ker smo prag tega leta nedavno prestopili, občane zanima, kako tečejo priprave na izgradnjo plinovodnega omrežja in ali se bodo omenjene napovedi letos uresničile? (K. O.) Komisija za plinifikacijo, ki sem jo imenoval lani in nadaljuje delo tudi komisije za izbiro najugodnejšega ponudnika, je pripravila odlok o načinu izvajanja distribucije zemeljskega plina v občini Kamnik, s katerim je občinski svet določil pravice in obveznosti občine in koncesionarja na tem področju. Komisija je (doslej se je sestala osemkrat) pripravila tudi delovni osnutek pogodbe z izbranim konce-sionarjem (Slovenski plinovodi). Od prvotnih 28 nerešenih vprašanj so nam ostala odprta še tri ali štiri vprašanja. Eno takih je določitev cene zemeljskega plina. Z odlokom je namreč določeno, da cena zemeljskega plina, upoštevajoč kalorično vrednost, ne sme biti višja od cene ekstra lahkega kurilnega olja. S to obvezo pa se konce-sionar načelno ne strinja. Zato moramo to še uskladiti. Občinski svet bo moral sprejeti odlok o tarifah za uporabo zemeljskega plina za različne uporabnike. Drugo tako vprašanje so garancije, ki jih občina pričakuje od koncesionarja. Koncesijska pogodba bo namreč sklenjena za 29 let. To pa je doba, ki terja, da se o tem poroštvu vsestransko in temeljito pogovorimo. Tretje vprašanje je poroštvo občine koncesionarju, ki ga ta potrebuje za najetje posojila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Ta namreč pričakuje tako garancijo od občine. S tem v zvezi pa se seveda postavlja vprašanje lastništva plinovodnega sistema, če bi na primer podjetje šlo v stečaj. Pričakujem, da bomo ta vprašanja v komisiji razrešili še ta mesec. Kljub nedokončanemu postopku na Vrhovnem sodišču zaradi pritožbe enega od ponudnikov (Adria plin) smo se v komisiji dogovorili, da besedilo pogodbe in vse drugo pripravimo ne glede na to, kdo bo koncesionar. Ko bo pogodba podpisana, bo koncesio- Župan Tone Smolnikar nar v štirih mesecih pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje. S pogodbo pa bo tudi določeno, da mora izvajalec celotno plinovodno omrežje Zgraditi v dobrih treh letih (38 mesecev) od podpisa pogodbe. Ker bo celotna naložba vredna okrog šest milijonov DEM, se bomo gradnje lotili v etapah. Začeli naj bi s priključkom mestnega jedra Kamnika, kjer je bil del omrežja že zgrajen ob prenovi Šutne. Nadaljevali pa bi na tistih območjih, ki imajo največjo emisijo dimnih plinov iz kurišč. Če ne bo kakšnih večjih zapletov, kate, da obstojajo možnosti, da bi v kamniškem mestnem jedru do konca letošnjega leta te začeli ogrevati peči na zemeljski plin. (fs) Čemu odlašanje pobočja Starega Prometna nezgoda 15. januarja, ko je kamenje, valeče se s pobočja Starega gradu, poškodovalo dva avtomobila, ki sta peljala po kamniški obvoznici, je ponovno, tokrat še bolj resno, slitve. Na dan 31.12.1995 jih je bilo prijavljenih 1435. Razvrstitev v ustrezno evidenco bo Urad za delo izvedel tako, da bo s posebnim vabilom po pošti vsem iskalcem zaposlitve posredoval obrazec Prijava, s prošnjo, da izpolnjenega predložijo Uradu za delo na vnaprej določen dan. Vse iskalce zaposlitve, ki se na vabilo ne bodo odvzali, bo Urad za delo ponovno pozval po pošti s povratnico. Če se iskalec zaposlitve tudi po dveh vabilih ne bo javil brez navedbe opravičljivega razloga, ga bo Urad črtal iz evidence in ga o tem obvestil z odločbo. Obdobje razvrščanja dosedanjih iskalcev zaposlitve v nove evidence bo zaradi velikega števila prijavljenih trajalo 3 mesece, to je do 31.3. 96. Izpolnjen obrazec Prijava v evidenco morajo vsi prijavljeni dostaviti osebno. S seboj morajo imeti obvezno osebno izkaznico. Nov način vodenja evidence obvezuje vse, ki so prijavljeni, da se aktivno vključijo v iskanje zaposlile in to tudi dokumentirajo. Urad za delo Kamnik ANA ZELIČ z ureditvijo gradu? kot 22. avgusta lani, opozorila na nujnost, da se to pobočje čimprej ustrezno zavaruje. Kot nam je povedal Ivan Pri-stovnik, tajnik občine Kamnik, so o tem dogodku takoj, prav tako kot lani, obvestili republiški cestni inšpektorat. Ta je že septembra lani izdal upravljalcu regionalne ceste Cestnemu podjetju Ljubljana odločbo, po kateri je treba do konca septembra 1995 pobočje sanirati. Kasneje pa je bil rok na predlog Cestnega podjetja podaljšan do 20. novembra 1995, vendar kljub temu pri zavarovanju prometa na obvoznici še ni bilo nič storjenega. Sedaj je bil s strani inšpekcije Cestnemu podjetju postavljen nov rok: 31. marec 1996. In kaj pravijo na tako »spoštovanje« odločbe, ki predvideva tudi zaprtje prometa po obvoznici, predstavniki Cestnega podjetja, če zadeva ne bo rešena v določenem roku? Alojz Kramjak, direktor Cestnega podjetja Ljubljana, je v ponedeljek, 22. januarja, odgovoril Ivanu Pristovniku, tajniku ob- čine Kamnik, da še ne ve, kdaj in kako se bodo lotili te zadeve. Torej počakajmo do nove nesreče! F. S. Ustanovljen odbor za primestni promet .Na nedavnem sestanku prestavnikov Ministrstva za promet in zveze, Kam-busa in Slovenskih železnic ter kamniške in sosednjih občin so ustanovili odbor, ki bo spremljal problematiko primestnega prometa in predlagal potrebne ukrepe za njihove rešitve. Vodi ga Marko Starbek, podpredsednik občinskega sveta Domžale. Našo občino v tem odboru zastopa Bojan Mlakar. Med prvimi halogami se bodo lotili priprave enotne vozovnice za prevoze z vlakom in avtobusom. Računajo, da bodo poskusno vozovnico uvedli že 1. februarja letos in sicer najprej na relaciji Domžale - Ljubljana. (fs) KS in KO ZB Tuhinj vabita na proslavo krajevnega praznika v nedeljo, 11. februarja, ob 10. uri na Oseke na Menini planini. Začetek tradicionalnega pohoda bo ob 8. uri izpred šole v Zg. Tuhinju. Vabljeni! WZ Anton Medved Kamnik, Raspov prehod 2 SVET WZ ANTON MEDVED KAMNIK razpisuje skladno s Statutom WZ Anton Medved delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Zanj je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, Zakonom o zavodih in Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter ima: najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti pri vzgoji predšolskih otrok, - strokovne in organizacijske sposobnosti. Kandidati naj prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložijo kratek opis dosedanjega dela in svoj pogled na nadaljnji razvoj vrtca. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: WZ ANTON MEDVED (SVET VVZ), RASPOV PREHOD 2, 61240 KAMNIK. Srečanje na Kostavski planini Tradicionalno srečanje borcev NOB, mladine in drugih udeležencev na Kostavski planini je bilo v nedeljo, 17. decembra 1995. Pri spomeniku padlih borcev -partizanov se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so obujali spomine na tiste težke dni iz časov osvobodilne vojne. Na srečanju je podrobno go- se je vedno bolj širilo, ker je imelo med ljudstvom vso podporo. Izdajalska vloga posameznikov, ki so se udinjali okupatorju, procesa ni mogla zaustaviti. Prireditveni prostor je bil poln. Moški pevski zbor je zapel več partizanskih pesmi, na programu so bile recitacije šolske mladine, ob zaključku pa so bili objavljeni Srečanja so se udeležili še preživeli borci udeleženci bojev na Kostavski planini voril nekdanji borec in partizan Zavasnik. Navzoče je spomnil na razmere, ki so tedaj vladale pri nas. Nemška vojska, čeprav dobro oborožena, ni uspevala zatre t i širitve odpora kljub številnim žrtvam. Partizansko gibanje rezultati tekmovanja posameznikov in ekip. V prelepem snežnem okolju smo se udeleženci lahko ogreli pri tabornem ognju, ki so ga pripravili domačini iz Tuhinja, popili Šilce žganja, ki so ga ponudili Tu- hinjci, in se med seboj tovariško pogovarjali, tudi o srečanju v naslednjem letu. Med številnimi udeleženci tega srečanja je bil tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ki je v pozdravnem nagovoru pohvalil organizatorje srečanja in menil, da se pri nas premalo ceni delež, ki so ga k osvoboditvi prispevali borci NOB. Zveza rezervnih častnikov je vzorno pripravila to srečanje v sodelovanju z ZB in drugimi organizacijami iz Tuhinja. Vsi skupaj zaslužijo vse priznanje. Ljudi ni oviral sneg, ki ga je bilo kar precej. Do zbirnega mesta so prišli vsi dobro razpoloženi. Prapori so se poklonili spominu padlih na tem kraju in povsod po domovini, kjer so potekali boji med partizani in Nemci ter njihovimi pomagači. Po zaključku srečanja so se nekateri še nekaj časa zadržali pri tabornem ognju. Srečali so se nekdanji borci, nekateri po nekaj letih. Ocenjevali so prehojeno pot in težave, s katerimi se srečujejo v zadnjem obdobju. Borci NOB so na vsakem koraku priče, da nekateri z vsemi sredstvi želijo izničiti pomen in vlogo NOB ter rehabilitirati izdajalsko vlogo okupatorjevih sodelavcev. Proslave ob 50-letnici poraza nacifašističnih sil pri nas in v svetu so nazorno prikazale, da ljudje niso pozabili na grozote II. svetovne vojne. Ljudje znajo pravilno presojati polpreteklo zgodovino. STANE SIMŠIČ 65 let gasilstva v Srednji vasi Društvo je bilo ustanovjeno 19. marca 1930. Zato je bilo leto 1995 praznično. Tale članek ima zamudo in predsednik društva mi tega nikdar ne pozabi omeniti in ima čisto prav. Naloga, ki sem jo prevzel, bo s tem pisanjem opravljena. Nič boljši nisem od svojh prednikov, saj je pogorelo marsikatero poslopje, da so se organizirano postavili ognju po robu. Prostovoljno delo je najmanj »čislano«, a se v vseh obdobjih najdejo ljudje ali kar cele družine, ki so pripravljeni dati zastonj nekaj svojega za dobro IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., 61230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe * VERIFICIRANE PROGRAME ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE: - agroživilska šola: pek, slaščičar, mesar (IV. stopnja) - gostinska šola: kuhar, natakar (IV. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - poslovodska šola (V. stopnja) Pričetek izobraževanja v februarju 1996. * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj - nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - seminar DOS, WIND0WS, W0RD F0R WIND0WS (25 ur) - seminar za urejanje preglednic (16 ur) - seminar za urejanje evidenc in baz podatkov (16 ur) USPOSABLJANJE ZA DELO: - vodenje knjig za samostojne podjetnike - obrtnike - tečaj strojepisja (pisalni stroj + računalnik) - tečaj strežbe v gostinskih obratih - tečaj za skladiščno poslovanje - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj * OTROŠKI PROGRAMI - tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina - računalniški tečaji: računalništvo za prvošolce, logo (2. do 5. razred OŠ), pascal (5.-8. razred OS) * AVTO ŠOLA - tečaj cestnoprometnih predpisov - učenje vožnje Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki 711-082 in 712-278. vseh. Tako je bilo tedaj in je danes. Trditve, da je danes slabše kakor včasih, so za lase privlečene, sicer leta 1931 ne bi zgradili novega doma, ga 1.1957 popravili, 1.1967 pa dozidali stolp in sejno sobo. Popolnoma so ga obnovili 1. 1974 in še enkrat 1.1990. Takšno podobo ima sedaj. O imenih ne bom pisal. To bo napisano v brošuri, ki bo izšla ob 70-letnici društva, leta 2000. Kajti vse ni šlo gladko, lahko bi se komu godila krivica, tega pa ni nobena obletnica vredna, še manj pa tak članek. Dom ni dovolj, pomembno je orodje in oprema za reševanje. Ročno brizgalno imamo že od 1. 1930, še vedno se da z njo gasiti. Prav tako z ILO-vo motorno brizgalno iz 1.1946. To je droben dokaz, kako znamo ceniti napore svojih prednikov. Motorna 800-litrska bri-zgalna iz 1. 1969, avtocisterna iz 1. 1986 in orodni avtomobil TAM iz 1.1990 pa so pripravljeni za reševanje in gašenje tudi v zimi, kakršna je letos. Zagnani ustanovitelji so 1. 1939 kupili avtomobil znamke LANCIA, a so ga kmalu prodali, saj je samo »jedel«, denar za akcije pa ni bil kaj prida uporaben. Zelo priročen pa je bil gasilski Bili smo v Rudniku Vsakoletno spominsko srečanje pri spomeniku padlih borcev in aktivistov NOB v Rudniku je bilo v soboto, 6. januarja 1996. Ljudje so prihajali iz Kamnika po peš poti, iz smeri Volčjega Potoka in Radomelj. Mnogi starejši so se pripeljali z osebnimi avtomobili. Ob 10. uri se je zbrala velika množica ljudi, več kot 400 jih je bilo, in počastila spomin na žrtve, ki so padle po zaslugi izdajalcev. Padli so na pragu osvoboditve. Prišli so mnogi udeleženci NOB, krajani iz bližnje in dalnje okolice, predstavniki občine, med njimi župan Tone Smolnikar, poleg njega še poslanka Danica Simšič in poslanec Slovenije Maks Lavrinc. Prišli smo mnogi udeleženci bojev v teh krajih. Prireditev v organizaciji ZB Duplica oziroma Kamnika je pritegnila vse navzoče. Božo Matičič je poskrbel za ozvočenje in partizanske melodije. Znani ženski tercet Veronika je zapel nekaj čudovitih pesmi, šolski otroci so recitirali več priložnostnih del. Program je bil zelo prijeten. Osrednji govornik na prireditvi je bil domačin iz Volčjega Potoka Slavko Fidler. Zaradi aktualnosti njegovih misli prispevek v celoti objavljamo. »Spoštovane borke, borci in vsi udeleženci današnje spominske svečanosti. Nekoč, sedaj že dal-njega 1941. leta, se je na tem malem slovenskem prostoru pričela vojna. Ne, niso je pričeli ljudje, ki so živeli po teh poljih, hribih in soteskah, pričeli so jo tujci, od nikogar poklicani, od nikogar zaželeni, prišli so nasilno, prišli so ubijat, da bi imeli zase malo večji vrt, za katerega je pač treba ubiti soseda. In zgodovino poznamo, ta mali slovenski človek se ni pustil kar tako ubijat, raje je odšel v gozd in se branil tako ali drugače, kot je pač vedel in znal, dolga štiri leta. Vmes je puščal grobove svojih padlih sinov, ma- ter, bratov, očetov, veliko grobov in veliko trpljenja. Za nočjo, pa naj bo še tako dolga, pride dan. Tudi ta vojna se je končala, kot se končajo vse vojne. Počasi, prav počasi je čas, ta dobri obliž, celil spomin in rane. Ljudje so si popravili domove in živeli tako, kot so jim pač dovolili. Kdo jih sploh vpraša, kako si želijo živeti, vas vprašam. Nikogar niso spraševali, ne prej ne kasneje in niti sedaj ne. Vendar nekam čuden vrag je v človeštvu. Nekje, ne tako daleč stran od nas, v Bosni, je prav tako konec vojne. Čuden konec vojne. Agresorje skorajda nagrajen, napadeni pa naj molči in naj bo vesel, da je preživel vsaj v majhnem številu. Nekam čudno spominja na naš današnji konec vojne. Čudno zato, ker nekateri želijo, da je kriv tisti, ki se je branil in pravi naj bi bil tisti, ki je pomagal okupatorju. Kaj naj si človek misli ob branju časopisa, da je bila podana pobuda, da se s sodnim procesom ugotovi odgovornost Slovencev za medvojne in povojne zločine nad Italijani? Mar se sploh kdo vpraša, kdo je bil tisti, ki je koga napadel? Niso Slovenci začeli druge svetovne vojne in pobili pol Rima in za nameček še pol Nemčije. Mar dandanašnji res ni nikomur jasno, da če je nekdo prišel pobit vso družino, ne more biti po petdesetih letih zmagovalec, ampak je to, kar je vseh teh petdeset let bil, to je zločinec. Zaradi vsega tega in še česa, gospodje preživeli borci, ne imejte slabe vesti, pa čeprav bi vam jo nekateri dandanašnji radi naložili. Tudi ta današnja spominska slovesnost padlim borcem je lahko preprost opomin, da se je vedno treba vprašati po tem, kdo je kam prišel, po kaj in kdo je začel, tako danes v Bosni in tako, žal, ponovno včasih tudi pri nas.« Srečanje je bilo v idiličnem zimskem kraju. Snega je bilo povsod veliko, kar je dajalo slovesnosti še poseben čar. Pred zaključkom oziroma slovesom smo se tudi tokrat dogovorili za naslednje srečanje, da se bomo ponovno spomnili na žrtve, ki so darovale svoja življenja za to, da danes lahko v miru živimo v svobodni Sloveniji. STANE SIMŠIČ Slavko Fidler med nagovorom voz iz leta 1962 in še bolj IM-V-jev kombi iz 1.1971. Samo orodje brez strokovnega znanja je neuporabno, marsikdaj celo nevarno za.ljudi.. Zato so že dolga leta tečaji, vaje in tekmovanja. Njihov temeljni namen je usposobiti ljudi za reševanje in pomoč. V društvu imamo kar nekaj usposobljenih ljudi, kakor so višji častniki ali strojniki ali izprašani pionirji. Seveda, je vmes še veliko stopenj. Na policah je preko sto pokalov in priznanj za požrtvovalno delo in najboljše dosežke od občinskih do mednarodnih tekmovanj. Vsega tega brez veliko vaj in sedenja na tečajih ne more biti. Dolžni smo se izobraževati in vzgajati. V času električnega toka, plina, plastike, visokih stavb se še tako »zagnan«, neusposobljen človek ne more lotiti reševanja. Konec januarja organiziramo osnovni tečaj za gasilce, brez katerega se ne da v akcijo. Kako se boš vedel v ognju z gasilnim aparatom na prah, kako z vodo proti električnemu toku, kako v poplavah, kako boš pristopil k ponesrečenemu. Ta vprašanja se zdijo v tem članku nepomembna, ker tako malo gori, ni poplav, potresov, nikjer ni avtomobilskih nesreč. Nam se to ne more zgoditi, to se dogaja drugim in drugje. Redki so, ki bi iz tega tečaja odšli razočarani, saj prejmeš toliko uporabnega znanja, ki ti pomaga, če si gasilec ali ne. A gasilstvo je več kakor samo dom, orodje, znanje, vaje. Gasilstvo je zaupati nekomu, ki te drži na vrvi, ko rešuješ. Pomeni iti, ko slišiš sireno in verjeti, da je to dobro, če ne, bi se obrnil in naprej spal. To je tisto dobro, ki pomaga ljudem zaupati v življenje, ko se solznih oči ozirajo po pogorišču. Kajti na njem mrgoli mladine in sosedov, ki podirajo uničeno in pomagajo graditi novo. To je več, kakor vse meje in plotovi in zdrahe. Gasilski duh sega preko in vidi resnično stisko. To je Božje v ljudeh in zato že dolga leta na domu domuje sveti Florijan, zavetnik gasilcev. Pod njim je bila nekaj let zvezda, a se je ni nič branil: »Samo da boste pomagali, ko bo potrebno, jaz pa vam izprosim vztrajnosti in moči, da boste v dolgih urah mraza, ognja, poplav svoje delo opravili najboljše.« Sedaj zvezde ni več, imamo svojo državo, nov gasilski zakon, nova poimenovanja, a sveti Florijan ostaja in opominja, (kakor je pred pol stoletja njegov predhodnik, ki so ga po neki anekdoti prodali in zapili), na Dobro, ki prebiva v nas. TONE ŠUŠTAR Društvo podeželske mladine Kamnik - kaj je to? Društvo podeželske mladine je bilo ustanovljeno v juliju leta 1993 in je do danes lepo zaživelo. Namen ustanovitve društva je bilo povezovanje mladine s podeželja (tudi mesto Kamnik je predvsem podeželsko mesto), hoteli pa smo zajeti celotno področje kamniške občine. Društvo ima preko 60 članov in je namenjeno medsebojnemu spoznavanju in druženju, zato organizira družabna srečanja, pa tudi strokovna predavanja, tečaje in izlete doma in v tujino skupaj s Kmetijsko svetovalno službo. Tako smo v lanskem letu organizirali predavanja o problemih mladih (Zakaj sva si različna) in o novostih v kmetijski mehanizaciji ter o Švici in njenem kmetijstvu. Nastopili smo tudi na kvizu Mladi in kmetijstvo 1995 in regijskem tekmovanju v oranju. Obiskovali pa smo tudi tečaje in sicer šiviljski tečaj ter tečaj za pripravo kruha. Bili smo na kmetijskem sejemu v zgornji Avstriji (Ried) ter se potepali po Veliki planini, silvestro-vali in imeli piknike v naravi. Društvo si je zaradi večjega števila mladine, ki je doma na kmetijah, izbralo tematiko s kmetijskega področja. V prihodnosti želimo razširiti dejavnost društva na ostala področja. DUŠAN KLEMENČIČ Obiski trikraljevskih kolednikov Tako kot že nekaj let na-" zaj so tudi letos pred in na sam praznik sv. treh kraljev obiskovale na Kamniškem naše domove trikraljevske skupine (vsaj sedem). Oglasili so se pri družinah po celi fari na Selih pa v Nevljah, Vrhpolju, Mekinjah, Zduši, Godiču, Stranjah, Kamniku, Podgorju, v Tunjicah... Tudi tokrat so bile trojke sestavljene iz vrst osnovnošolcev, le trojka iz Podgorja je bila, zopet v zelo lepi opravi, sestavljena iz že malone odraslih fantov. Za trojke iz Nevelj, Mekinj, Godiča in dveh iz Tunjic so skupne priprave organizirali člani Sekcije za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik. Po predlogah Misijonskega središča Slovenije je otroke tudi letos naučila lepega petja, tokrat »Trikraljevske kolednice«, profesorica glasbe Anica Štele. Ljudje so bili obiska treh kraljev in še bolj njihovega voščila: »Nam rojen je Odrešenik sveta - Gospod naj blagoslovi vaš dom, naj v njem prebivata mir in veselje!« zelo veseli. Bili so tudi radodarni, saj so samo zadnji omenjeni peti trojici, darovali v dobrodelne namene - za revne in lačne otroke na Slonokoščeni obali in Madagaskarju in za našega soseda v stiski, preko 100.000 tolarjev. Res plemenito! MILAN VVINDSCHNURER Ob 170-letnici rojstva in 75-letnici smrti Luka Svetec - Podgorski (2) V prejšnji številki smo rojaka Luko Svetca, rojenega pred 170 leti v Podgorju pri Kamniku in umrlega pred 75 leti v Litiji, poskušali predstaviti kot pisatelja. V današnjem prispevku pa Želimo spregovoriti o njem kot o društvenem delavcu in politiku, katerega delovanje je pred sto leti močno odmevalo na Slovenskem. izvoljen. Pač pa je bil z veliko večino izvoljen za poslanca deželnega zbora v kočevskem okraju 30. aprila 1863. V veliko ogorčenje nemških časnikov je 14. marca 1864 prvič govoril v deželnem zboru samo slovensko. V osnutku za mariborski vseslovenski program septembra 1865 je odločno posta vil narodnostno načelo nasproti zgodovinskemu »it bit britte Gloffe. -'»' , . ..'-c-?™* v .Zeughiss. ©elft ber', falf«rti*ffl fSnl«l!$tn .pati|>if$iil« In «SMi» »leb <mlt Je|«jef, ■ Kr&nlten, onb bit fiir beri ...mS.y.-i- 8'9«iftori»t ftijenber 9)!a(jen eriernet bat: SBi« Stctigien . ..... .• ■ . \. . ■' »i« mfa ei(f«Mte. . . .;Vi..... ... Sto* ffbcingeliuDi ' . . .'. . * ^. »a« Sefebu* fiit bie m. Claflfe bet *o»p't(tiiuhii ; s>o« etfoi m ; . Seutfđjgtbrnđfen .... Jbqnttfri<6ciKn . .U i SBn« 9t«$nen <*• » (it tm Ma) .'. ■'. ©o» e«)onf"djtel6en v'; ,•'','.' Seutft'Cnrreiif v'" ; .. ' ",S Strnit*. .j. : IDn« »leeanbo. unb Re4tf<6telb«ii '.' . 1 iDle beutf«;« epea<$t«5t< . .... t.' 1 ©it s(u«fpt«4< • ... .». ■■' Sire ilnltilunj m r in sploh kulturnega, izobraževalnega in narodnobuditelj-jgBa življenja y tem kraju. Leta *°66 je bil pobudnik ustanovile Dramatičnega društva vLju-'laniin njegov prvi predsednik. V politiko je Luka Svetec ^'opilleta 1862, ko je kot kandi- a* za deželnega poslanca v tre-anjskem okraju razvil svoj prt). 8ram, po katerem je treba ljud-stvp umsko in gospodarsko dvigniti, da ne bo zaostalo, nevedno siromašno. Z ustavo je treba Ugotoviti pravice enakoprav-n°sti. Ta program je razložil tudi z razpravo Kako uravnavamo "J*^ nove občine in soseske? endar na teh volitvah ni bil in zahteval zedinjeno Slovenijo. V člankih Historično pravo in narodna ideja (Novice 1866) je utemeljil svoje narodno stališče in zavrnil zgodovinsko načelo. Ker mu je dr. Janez Bleiweis tretji članek Kako bi se dal slovenski program, ako bi se na narodni podlagi osnoval, uresničiti, zavrnil, ga je objavil Einspieler leta 1866. Luka Svetec se je zavzel tudi za kmečkega človeka. Konec leta 1866 je v deželnem zboru javno opozoril na previsoke, zmogljivost obdavčencev presegajoče zemljiške davke na Kranjskem. Tragika Svetče ve politike pa se je začela ob pripravi nove avstroogrske ustave, ki je nastajala pod trdo roko ministra E Beutla. Ko je bil Svetec leta 1867 ponovno izvoljen za deželnega poslanca in delegiran v državni zbor, je, čeprav je bil dotlej odločen federalist, ki ga je bilo strah dualistične ustave (nekdanja avstroogrska dvojna monarhija), ker bile-ta dala pravico samo Nemcem, 17. oktobra 1867glasoval za dualizem. Skrbelo ga je, da bi Beust, ki ga ni bilo mogoče vreči, ponovno razpustil kranjski deželni zbor (pri ponovnih volitvah istega leta je Ljubljana dobila nemškega poslanca!). Svetec je menil, da »kaže bolj po lahko stopati«, javno je tudi zavrnil sum, da bi tako ra vnal iz osebne koristi. V Odprtem pismu je pojasnil nujnost, da je bilo treba izbrati to ustavo, ali pa nobene. Zato si je nakopal splošno nejevoljo in sovraštvo mladoslovenske mladine, zlasti Frana Levstika. V svojih člankih (Novice, 1868) je Svetec poudarjal, da je dualizem obstajal že prej, negotovost, da bi ga slovenski poslanci mogli vreči in tedanje nepodprto upanje na združeno Slovenijo. Opozoril pa je tudi na nekaj dobrih strani nove ustave. Ko so jeseni 1869 štajerski slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru zahtevali zedinjeno Slovenijo, je Svetec v kranjskem deželnem zboru predlagal resolucijo, naj se ustava in Bil 6ata(ical--©emembe $01 u nt) ^ ii<$ej bit felbe in aoiribrigen t)l Gen«. SRimje^jt^Jjotge ftnMKtfiipg bet 35itectton bfS^entlafturtftSfonbe^ a,n8tfaijj)«f, fammt itn ftufenrocifc .enlfatlutbeti' 5proc. '3titffn>*;I<5^^«n8 bi« 15. 2>cembet, 18, IRitj,. 15.-3««».»»»• «..®ept»ifccti^So|^ .inigtettben bi«te(jo&tt() poklicne glasbenike ter po-. .vovalne pedagoge glasbene ole, katerim velja posebna po--Ornost in zahvala za pomoč, p a"tetno delo in razumevanje. 0sebna zahvala velja vodstvu Ulasbene šole Domžale. Vseh član, °vje sedaj 42. v Godbenem domu in v prostorih Mengeške glasbene šole, tako da iz vsega tega veje resnično veselje in neomajna volja vseh do sedaj sodelujočih članov. Prenova poslopja glasbene šole v Domžalah, ki se je žal nekoliko zavlekla, bo omogočila tudi prostorsko nemoteno delo orkestru Domžale-Kamnik. Sedanje delo in koncept kažeta na že utečeno pot, medse vabi goste, katerim so odprta vrata širših slovenskih koncertnih odrov. Delovanje in prisotnost orkestra simfonikov obsega celovečerne koncerte simfonične in komorne glasbe ter nastope ob otvoritvah razstav in drugih priložnostih. Med najbolj znanimi so vsekakor tradicionalni (letos bo že 26.) novoletni koncerti, prvi tovrstni na slovenskih tleh, ki že 25 let navdušujejo občinstvo v Kamniku, Mengšu in Domžalah. Orkester sodeluje tudi na mednarodnem poletnem festivalu v baročni cerkvi sv. Fortunata v Grobljah, saj v okviru simfonične zasedbe deluje tudi komorni orkester s pihali. Program obsega tudi koncerte sakralne glasbe (v frančiškanski cerkvi v Kamniku), večer popularne glasbe, Veronikin ples, vsakoletno gostovanje na »Zimskih glasbenih večerih« v Bovcu, koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani ter gostovanje na Hrvaškem in v Italiji. Poleg domačih glasbenikov so se predstavili tudi številni ugledni slovenski poustvarjalci: violinisti T. Lorenz, M. Skalar, V. Balžalorskv, K. Žužek, violi-sta M. Kosi in F. Avsenak, violončelist S. Demšar, flavtista J. Petiač in M. Zupan, oboista B. Rogelja in M. Šare, klarinetisti A. Zupan, D. Brlek in J. Kotar, fagotist Z. Mitev, hornist J. Fa-lout, trobentači A. Arnold, A. Grčar, S. Praprotnik, pianist A. Bertoncelj ter vokalni solisti Z. Ognjanovič, O. Gracelj, I. Baar, N. Radovan, E. Novšak Houška, rej je večini izhodišče le javna kritika. Zato ob tej priložnosti citiram ocene in mnenja naše glasbene elite v slovenskem kulturnem prostoru. A kad. prof. Primož Ramovš: »V zadnjem času je Simfonični orkester Domžale-Kamnik dosegel lep napredek. Pod vodstvom mladega dirigenta A. Spasiča obeta, da bo postal pomemben orkester, sicer sestavljen iz neprofesionalnih kadrov...« Festival Ljubljana, umetniški vodja Darko Brlek: »S svojimi koncerti je orkester dokazal, da ima pomemben delež pri ustvarjanju glasbene in kulturne podobe Domžal in Kamnika kot tudi slovenskega glavnega mesta z okolico. Mnenja sem, da je orkester ponos in razpoznavni znak okolja, v katerem deluje...« Akadem. prof. Dane Škerl: »Letošnji koncert v okviru gro-beljskih mednarodnih koncertov pa je gotovo dosežek, ki je s svojim pretehtanim programom ter, lahko rečem, profesionalno izvedbo, tisti mejhnik, ki na široko odpira možnosti za uveljavitev regijskih dosežkov na širšem kulturnem prostoru...« V. d. direktorja SNG Ljubljana Igor Švara: »Domžalski simfonični orkester je eden redkih orkestrov pri nas, ki je kljub amaterskemu statusu dosegel profesionalni nivo, kar je dokazal skozi vsa leta svojega delovanja...« Delo, junij 1993 (Bogdan Učakar); »Komorni orkester Domžale-Kamnik je amaterska merila potisnil vsekakor navzgor in obetavni zvočni vtis je tudi prevladal. Zelo uspešen nastop, napredujoč domači oder ljubiteljskega muziciranja orkestra...« Delo, 1. julija 1994 (Bogdan Učakar): »Godala komornega orkestra in dirigent A. Spasič sta pomenila vrh uvodnega koncerta z obetavnim nakazilom za še bolj uspešen umetniški razvoj...« Ob vsem tem je torej jasno, da so rezultati 25-letnega delovanja Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik več kot vzpodbudni, pokazali so celostno podobo glasbene tvornosti in kvalitetne poustvarjalnosti. Tako sta ZKO občine Domžale in ZKO občine Kamnik ter jubilant Simfonični orkester pripravila jubilejni 25. novoletni koncert z dirigentom Aleksandrom Spasicem v prvem delu in v drugem delu z gostom dirigentom Tomažem Ha-betom ter solisti (Irena Baar -sopran, Marjan Trček - tenor, Eva Bohte - klavir in Andrej Trampuž - harmonika). Koncert je povezoval z diskretnim šarmom optimizma naš Tone Ftičar, vodja strokovne službe ZKO Kamnik, ki je praznično razveseljeval poslušalce kamniškega, mengeškega in domžalskega okoliša. Z navdušenostjo smo poslušalci sledili kar trem koncertom, tako da smo od nastopajočih izzvali kar nekaj dodatkov. Če ne bi bila fraza o starem vinu tako neznosno oguljena, bi jo kazalo v tej zvezi še enkrat omeniti... Če sem se že bolj na široke razpisala o Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik, bi želela ob tej priložnosti dodati še svoje osebne misli, stališče in vtise ob prazničnem nastopu: nikakor ne morem prezreti neodpustljivega spodrsljaja soorganizatorjev in pristojnih vrhov, da so premalo vidno ovrednotili 23-letno.delo dirigenta prof. Tomaža Habeta, prav tako pa tudi delo in požrtvovalnost nekaterih dolgoletnih članov orkestra. Da ne bi naštevala, bi za vzgled omenila le prvo violinistko, večkrat solistko, predvsem pa zaslužno pedagoginjo ga. Branko Bečaj, ki je vzgojila levji delež violinistov omenjenega orkestra. Počasi bi želela strniti svoje misli ob jubileju simfonikov, na katere me vežejo prijetni spomini, ker sem občasno tudi sama sodelovala v tem ansamblu, prav tako tudi moj sin Rok in hči Eva. Ljubitelji dobre simfonične glasbe želimo, da bi naš kraj še naprej podpiral to zvrst umetnosti, kajti glasba je nekaj, kar nas notranje bogati, nas presega, je pač nekaj, kar ni samo naše, je nekaj božanskega... Za vse to pa rabimo tudi hram kulture, ki naj bi ga nam naklonila boginja Talija s prisluhom pristojnih ljudi. Mnenja sem, da je kultura in odnos do umetnosti v širšem pomenu besede razpoznavni znak okolja, v katerem živimo, in da je potrebno kraju in ljudem zagotoviti materialne in moralne pogoje za uspešno umetniško delovanje. MARTINA GOLOB BOHTE, prof. Kamniški Solidarci vrnili obisk MoPZ »Papirničar« Jagnjenica Ptico boš po petju spoznal, pa človeka tudi, ako lepo petje -tudi lepo srce ima. In kar se o človeku posamezno, se lahko o vsem ljudstvu reče. Kakor ljudje pojejo, tudi po navadi na znanje dajajo, kaj veljajo. Iz obilnosti srca se usta glasijo, in kjer čednih pesmi ni, tam tudi prebivati ni veselo... (Iz zapisov škofa A. M. SLOMŠKA o kulturi Slovencev in njihovem petju.) S temi razpoznavnimi mislimi so pevci MoPZ »PAPIRNIČAR« Jagnjenica, občina Radeče, sprejeli svoje pevske prijatelje iz »Solidarnosti« iz Kamnika, ki so jubilantom ob njihovi 25. obletnici delovanja vrnili obisk. Pevci iz Radeč so v Kamniku gostovali aprila 1994, ko je MoPZ »Solidarnost« praznoval svojo 75-letnico ustanovitve. Kamniški »Solidarci« so bili navdušeni nad sprejemom ob prihodu v Radeče, kjer jih je skupaj z jubilanti ob spremljavi domače godbe na pihala sprejel željo, da se ta tradicija v občini nadaljuje. Po končanem koncertu sta oba zbora skupaj zapela pesem »Pobratimija« (Naj čuje zemlja in nebo, kar dan's pobratimi pojo...). Oba zbora imata nekatere skupne značilnosti, ki so lahko zgolj naključne. Pevce obeh zborov združuje predvsem ljubezen do ubranega petja, značilnega za Slovence, zato ni naključje, da sta oba zbora redna udeleženca največjega slovenskega pevskega srečanja Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer sta oba prejela visoki priznanji za 20 let sodelovanja na Taboru. Oba zbora redno sodelujeta z drugimi zbori iz bližnje in dal-nje okolice, pa tudi z zbori onstran meja. Ni čudno, da sta se srečala! Oba zbora vodita osebi nežnega spola. Zbor iz Radeč pet let vodi prof. Rosana JA-KŠIČ, Kamničane pa štirinajsto leto prof. Ivica ROPAŠ. Z njenim vodstvom je zboro doživel Kamniški Solidarci so prepevat' r Radečah. župan občine Radeče Janez Za hrastnik, ki je v kratkem nagovoru čestital jubilantom za njihov jubilej, gostom iz Kamnika pa zaželel dobrodošlico in želje za dobro počutje v kraju gostovanja. Kamničani so se za prisrčen sprejem iskreno zahvalili in obljubili, da bodo ob ponovnem gostovanju radeških pevcev v Kamniku vmili enako gostoljubje. Na slavnostnem koncertu je najprej nastopil MoPZ »Solidarnost«, za njim pa jubilanti iz Radeč. Prisotnim mnogo številnim poslušalcem se je zvrstilo na odru veliko število tistih, ki so jubilantom čestitali za 25 let ohranjanja zborovskega petja z tudi programsko prenovo. Oba zbora bosta še razveseljevala ljubitelje zborovskega petja skupaj in posamično, pa tudi v sodelovanju z drugimi zbori. Kljub težavam, ki jih prinaša sodobno življenje, ubrano petje v prijetni družbi nekaterim pomeni še vedno več kot posedanje pred televizijo ali v brezplodnih debatah vseh vrst. Zato ste ljubitelji ubranega zborovskega petja vedno vabljeni v naše vrste. Obema zboroma želimo obilo plodnega sodelovanja in uresničitev njunih načrtov. MAJ. Matična knjižnica Kamnik Dr. Marjan Kordaš, Krilo angela Zbirka Sledi pri založbi Mladinska knjiga je namenjena spominom na otroštvo in mladost. V tej zbirki je otroški spomin na Kamnik oživil že Ivo Zorman v knjigi Lectovo srce. Zdaj je naše mesto našlo svoj prostor tudi v spominih dr. Marjana Kordaša v knjigi z naslovom Krilo angela. Delo nas preseneča - najprej zato, ker njen avtor slovenski javnosti ni znan kot literarni ustvarjalec, pač pa predvsem kot strokovnjak iz medicinske stroke, vendar je besedilo pisano v žlahtnem literarnem jeziku, pa tudi sporočilo presega le spominsko obnavljanje preteklosti. Kamnik in dogajanje v njem sta panorama, na kateri pred bralca vstopa odkrita in presenetljiva izpoved o življenjskem in osebnem zorenju mladega človeka. Zanimivo je brati in prepoznavati drobce iz življenjskega utripa našega mesta iz štiridesetih let. Takšne kronike in vedenje o preteklosti nas zgodovinski učbeniki ne morejo naučiti, tega nas lahko nauči le spomin posameznika, ki je ta čas doživljal z odprtimi očmi in odprtega duha. Nad tem dogajanjem pa teče še druga pripovedna vsebina. »V prvem delu svojega življenja sem se sicer poučil o obstoju pojmov resnica, svoboda, ljubezen, prijateljstvo, prvi ženski lik in drugi ženski lik, vendar pa kljub vsemu teh pojmov nisem mogel doživeti in prepoznati. V tem času sem se naučil dveh tujih jezikov, a še vedno nisem bil sposoben, da bi razumel (drugačno) govorico sočloveka.« Tako pravi avtor sam v Epilogu, sklepnem delu knjige. Menim, daje ravno to iskanje in spoznavanje skoraj najbolj dragocen dar knjige Krilo angela, saj se v tem početju spozna marsikateri bralec, ki je podobno doživljal obdobje svojega odraščanja. Med žlahtno pripoved je torej vpleteno tisto, kar je v mnogih ostalo zakopano in nedorečeno. »Človek pa - če hoče - lahko živi tudi od tistega, kar razvije v sebi,« pravi avtor. Lepi so tudi spomini na lastno družino in družino Steleto-vih, s katerimi je bil avtor tesno povezan. Odkritosrčnost je prav tako ena od vrlin te knjige -tudi pri opisovanju in doživljanju Kordaševih staršev, brata in sester, Steletove mame in očeta ter njune številne družine. Med temi liki se spletajo različne vezi in odnosi. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Javna pobuda kolegiju predsednika občinskega sveta Kamnik Seje občinskega sveta ne ob sredah in ne ob 12. uri! Zeleni Slovenije Občinski odbor Kamnik, smo ocenili, da je dan in čas sklicevanja sej občinskega sveta Kamnik neustrezen. Svojo pobudo smo že posredovali Občinskemu svetu Kamnik, menimo pa, da je našo pobudo primerno posredovati v presojo kamniški javnosti. Predvsem s stališča koriščenja in porabe proračunskih sredstev kot tudi s stališča delodajalcev, kjer so občinski svetniki zaposleni. Kaj torej predlagamo kolegiju predsednika Občinskega sveta?! Sreda je dan v tednu, ki naj bi bil na voljo vsem občanom za urejanje uradnih zadev na občini. Torej naj bi bili na voljo vsi občinski uradniki iz Občinske uprave (ki jo praviloma vodi župan, v našem primeru pa jo vodi tajnik, ki ga je imenoval občinski svet na predlog župana), kamor sodijo vse občinske javne službe, urad župana, urad občinskega sveta, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, oddelek za družbene dejavnosti ter oddelek za pro- stor, v tem pa delujeta še zavod za urbanistično načrtovanje in direkcija lokalnih javnih služb. Seveda sem sodijo tudi vse službe in oddelki republiške uprave. Skratka, službe in uradi, kjer si občani urejajo vse uradne občinske ali republiške upravne zadeve. Če se zgodi, da je kdo, še posebej od višjih občinskih uradnikov, v času uradnih ur nedosegljiv, je slaba volja in upravičena kritika občanov na mestu! Torej, naj bodo srede namenjene občanom za urejanje uradnih zadev in ne občinskemu svetu, ki za svoje delo in odločanje prisotnost odgovornih delavcev za posamezna področja tudi zahteva. Upravičeno, vendar naj bo to kakšen drug dan v tednu! Zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta je ena od pomembnejših dolžnosti občinskega sveta in je opredeljena tudi v Poslovniku občinskega sveta občine Kamnik. Še pomembnejša pa je pravica občanov do obveščenosti o delu in odločanju občinskega sveta. Zato naj občinski svet določa za sklicevanje sej takšne dneve, ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 26. Januarja, ob 19.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik KONCERT: MARIJA HOLCAR - orgle ADA HOLCAR - flavta SAMO VREMŠAK - bariton Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu osebnih računalnikov za potrebe dijakov Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika. Sobota, 27. Januarja, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik RECITAL POEZIJE OANETA ZAJCA Izvedba dijakov Srednje šole Rudolfa Maistra, Kamnik Mentorica Marja Kodra Nedelja, 28. Januarja, ob 17. url Razstavišče Veronika, Kamnik GLEDALIŠKA PREDSTAVA: A. T. Linharti ŽUPANOVA MICKA Uprizoritev: Frančiškanska gledališka skupina Ljublja-na-Center Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek, 2. februarja, ob 19.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik BOŽIČNI KONCERT KAMNIŠKIH KOLE DNI KOV IN STOBLJANSKEGA OKTETA iz Domžal Vstop s prostovoDnimi prispevki! Sobota, 3. februarja, ob 20. url Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik XVII. REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK Na koncertu se bo predstavilo devet zborov iz kamniške občine. Vstopnina 300,00 SITI Sobota, 3. februarja, ob 19.30 Nedela, 4. februarja, ob 15. url Kulturni dom Laze v Tuhinju Gledališka predstava Mare CAMOLETTI: PRIDI GOLA NA VEČERJO Izvaja Mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj Četrtek, 8. februarja, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: VALERIJA HEVBAL -NEPOZABNI OPERNI GLAS Razstava o življenju in delu znamenite Kamničanke. Razstava bo predvidoma odprta do 3. marca 1996 VABLJENI! ki se ne prekrivajo z dnevi sej drugih občinskih svetov. Kajti novinarji ne morejo prisostvovati več sejam hkrati. Razumevanje in upoštevanje te pobude pa bodo občani Kamnika razumeli kot .odraz volje kamniškega občinskega sveta, da zares želi profesionalno in nepristransko obveščanje javnosti o njegovem delu in odločitvah. Zeleni Kamnika tudi ocenjujemo, da je čas sklicevanja sej občinskega sveta neprimeren. Pričetek sej ob 12. uri namreč sega v delovni čas redno zaposlenih delavcev. Večina svetnikov pa ima status delavcev z rednim delovnim razmerjem! Uporaba 64. člena Zakona o delovnih razmerjih je v drugem odstavku, kjer govori, da je »organizacija oziroma delodajalec dolžan zagotoviti delavcu, ki je izbran za delegata skupščine družbenopolitične skupnosti« (določilo velja še iz časov drugačne družbenopolitične ureditve), smiselna. Ni pa smiselna v prvem odstavku istega člena, kjer govori, da ima takšen delavec pravico do odsotnosti s pravico do nadomestila. Torej, da mu odsotnost tudi plača! Kajti 29. člen Poslovnika občinskega sveta Kamnik določa, da imajo svetniki pravico do nadomestila plače in povračila stroškov za delo v občinskem svetu, to nadomestilo pa vsaj po našem vedenju svetniki prejemajo neposredno, torej na svoj žiro račun. Če delodajalec v celoti smiselno podvzema določila 64. člena Zakona o delovnih razmerjih (kar se, predvidevamo, v praksi tudi dogaja), prihaja do dvojnega plačila dela! Po »pravni praznini«, ki obstaja na tem področju, je nujno, da se občinski svet opredeli do določila v poslovniku, ki govori o nadomestilih plač svetnikom. Kajti v delovno pravni zakonodaji velja, da je do nadomestila upravičen delavec, ki zaradi upravičene odsotnosti z dela prejme nadomestilo plače, izplačuje pa mu jo delodajalec. In od takšnega nadomestila odvaja vse predpisane davke in prispevke. Če poskušamo opredelitev iz 29. člena poslovnika uporabiti neposredno, to pomeni, da svetniku za čas odsotnosti z dela pripada nadomestilo plače, ki mu jo izplača delodajalec, stroške za nadomestilo pa delodajalcu krije Občinski svet (jih refundira). Za delo izven delovnega časa pa svetniku lahko pripada le sejnina ali druga oblika nagrade za delo v Občinskem svetu. Vsakršno drugačno izplačilo nadomestil svetnikom, predvsem pa njim neposredno na njihov žiro račun pomeni, da je delodajalec dolžan omogočiti delavcu - svetniku prisotnost na seji, ni pa mu dolžan odsotnosti z dela tudi plačati! Zato predlagamo, da se seje občinskih svetov prestavijo na čas po 14. uri, saj se bo s tem svetnikom, ki so v rednem delovnem razmerju, omogočilo, da svojo delovno obveznost korektno opravljajo. Tudi tisti, ki delajo v popoldanskem času, saj si delovno izmeno v dogovoru z delodajalcem lahko zamenjajo. Za delo v občinskem svetu pa naj prejmejo sejnino ali drugo obliko nagrade. Z zapisanimi pobudami ne želimo dlakocepiti. Gre le za razumljiva pričakovanja, da bo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članic in članov sveta zgledna. Začudu-joče pa je, da o tem članice in člani občinskega sveta še niso spregovorili!? j^Jp Šolski tolar za šolske investicije Na eni od zadnjih sej sveta OŠ Komenda-Moste so člani sveta sprejeli pobudo, da bi v času proračunske razprave za leto 1996 povabili na sejo sveta tudi tiste občinske svetnike, ki izhajajo iz območja šolskega okoliša OŠ Komenda-Moste z namenom, da jim celovito in konkretno predstavimo razvojno naravnanost šole in obstoječe razmere. Seje so se 14. decembra 1995 udeležili občinski svetniki Vinko Ovijač, Anton Špenko, Pavel Ocepek in Janez Štele. Na seji je bilo izraženo prepričanje, da je potreben skupni napor pri zagotavljanju nujnosti dograditve šolskega prostora na tem področju, še bolj pa celovita informacija o stanju in prostorksih potrebah. Kot ravnateljica šole sem poudarila dolgoletne zahteve po dodatnih šolskih prostorih, ki so se leta 1992 osredotočile v viziji razvoja osnovne šole na področju KS Komende, Križa in Most. Takšni, ki bo omogočala ustvariti pogoje za eno-izmenski, kakovosten in sodoben pouk tako v obnovljenih kot v novograjenih prostorih. Bistveno težo je k oblikovanju te vizije razvoja prispevala prav odločitev KS Komende, ki se je opredelila za samostojni razvoj svoje osnovne šole. Prva faza tega razvoja je bila uresničena leta 1993 z dograditvijo prizidka k šoli Komenda, kar je omogočilo učencem razredne stopnje prehod z dvoizmenskega na enoizmen-ski pouk. Do samostojne OŠ ji seveda manjka še vrsta učilnic in telovadnica, ki so ji krajani dali prednost tudi z namenskim samoprispevkom. V šoli Moste še ni moč doseči eno-izmenskega standarda, saj se tu še vedno šola večina učencev tega šolskega okoliša, vsi učenci predmetne stopnje dopoldne in vsi štirje oddelki razredne stopnje popoldne. Šolska stavba v Mostah je na pogled ogromna, žal pa ima zaradi ncfunkcionalnosti in nera-cionainosti prostorov najmanj učnega prostora na učenca: iz investicijskega programa (izdelala ga je pooblaščena organizacija Lokainvest, d. o. o., Skorja Loka) je razvidno, da ima šola Moste 603 m2 prostora za pouk, kar je 31,3% (normativ zahteva 60,9%) in kar 1326 m2 ali 68,9% prostorov za ostale namene in komunikacije (po normativu bi zadoščalo 39,1 %). Tudi sicer vse učilnice v tej šoli ne ustrezajo normativu, večinoma so vse matične in zaradi pomanjkanja kabinetov preobremenjene z učili in učnimi pripomočki, ker jih drugje ni moč odložiti. Za najbolj neustreznega pa se je v tej stavbi izkazal prostor za telovadnico, saj je v zasnovi ostal oder in parter za namene kulturne dvorane tako krajanom kot šoli, dejstvo pa je, da morajo po površini bistveno premajhen in po opremi neustrezen prostor dnevno uporabljati učenci te šole že leta dolgo. Nefunkcio-nalnost stavbe se kaže seveda še drugače: ni posebnega prostora za garderobo učencev (za to služijo avle), ni jedilnice (malicajo in kosijo po učinilnicah), šolska knjižnica se nahaja v enem od kabinetov in je zato brez čitalnice, ni prostora za računalniško učilnico. Prizadevanja krajanov Most so prav tako očitna kot v Komendi; tudi tu so v preteklosti namenili denar iz samoprispevka za dogradnjo šole, kar jim bo prišlo prav zdaj, ko se bodo skupaj z občino dogovarjali za ustrezno funkcionalno usposobitev šolskega objekta, ki naj bi bil v prihodnje namenjen predvsem populaciji učencev iz KS Moste in po možnosti tudi posameznim učencem iz KSKriž. Investicijski plan občine Kamnik je sprejet: v izgradnji OŠ Šmartno, ki bo razrešila prostorski problem OŠ Toma Brejca. Naslednja je izgradnja OŠ Komenda - Moste, ki se bo v prihodnje razdružila v samo- stojno OŠ Komenda in OŠ Moste, kar je dolgoletna volja krajanov tega dela kamniške občine. Potrebe po razširitvi in usposobitvi učnih prostorov so dokazane. Kakšen bo obseg in kakšna bo dinamika izgradnje, pa je v presoji kamniškega občinskega sveta. Ta se zagotovo sooča z zajetnim šolskim investicijskim programom, ki je tudi časovno vezan do leta 2000 -do takrat je v izvajanju državni projekt »šolski tolar«, ki pomaga uresničevati šolske investicije v 50% deležu sredstev - seveda, če občina predhodno v svojem proračunu zagotovi preostalih 50%. Dvomov pravzaprav ne sme biti več. Vlaganje v osnovne šole v večjem obsegu je bilo v preteklosti le prepočasno, kar je uvidelo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport in nato državni zbor. Na ta način so zdaj občine po svoje prisiljene izpeljati naložbene programe, ki so jih svoje dni umikale na stranski tir. Investicijski šolski plan občine Kamnik je prijavljen na Ministrstvu za šolstvo in šport. To in pa skorajšnje spremembe v šolski zakonodaji, nova učna tehnologija in velik družbeni pomen izobraževanja so tisti dolg kamniški javnosti in posebej mladi generaciji, ki naj odločno vodijo tudi kamniški občinski svet pri njihovih odločitvah. Predvsem naj premorejo modrost in naj plan šolskih investicij dosledno pripeljejo do konca. MARIJA MOJCA MALEŠ Hvala vsem, ki nas imate radi! Tudi letos je učence v OŠ 27. julij obiskal dedek Mraz. V svojem košu je imel veliko dobrot Letos so mu koš pomagali napolniti v trgovini Nakup, Franc Košir iz Godiča, trgovina Mojca, Podravka, Kolinska, Univit, J&A G rosa. trgovina Pri Petru Stahovica, Mateja Market, Kraš. Žito, SKB, LB, Menina, Stol, Svilanit, Kemostik. Eta, Mogota, Matik, ABC trgovina in Hrogivna Špenko, Kim, Oca in Mery so poskrbele za tople roke in noge, Italline pa z dežniki za suhe glave. Vse dobrote smo zložili v KIK-ove vrečke in jih naložili v dedkov koš. Da bo pri tehničnem pouku bolj zabavno, je poskrbela Maja Bovha z odpadnim velurjem, ki se bo spremenil v tople in prijetne igrače. Nazadnje pa je prišlo tisto najvažnejše - RAČUNALNIK, ki je otroke čakal že kar pripravljen v oddelku vzgoje in izobraževanja, kar je omogočil Maitirn, denar zanj pa so dedku Mrazu nakazali: Vemas d. a o., Protex S&R d. o. o., Lespal Količevo, Kočna d. d., Rudnik Kalcita,Vida Vetorazzi, Rajko Hočevar, Marka, Pnevmatik center Sitar, Jernej Kadunc, Anton Pogačar iz Gore pri Komendi, Boštjan Homar, trgovina Veriga, Altera, Boris Ciglič, Les-ex, Francka Oražem, Stanka Vavpebc, Avgust Lap in Klavdij Koderman. Da po napornem dnevu, polnempričakovanj, niso bili lačni in žejni, so preprečili Podjetje Meso, Žito, Mesnine Galjot, Radenska in Fructal. Hvala tudi Silvi in Darku Malež, ki sta nam fotokopirala pismo dedku Mrazu. Vse kar se je dogajalo, pa je s fotoaparatom zabeležil Anton Mavrin. Vsem, ki nas niste utegnili obiskati, priporočam, da to storite prihodnje leto. Prijetno se boste razvedrili in nasmejali, saj otroci z učiteljicami vedno pripravijo prav vesel in zanimiv program pa tudi dedek Mraz ima v košu kakšno majhno presenečenje. Še enkrat hvala vsem, ki imate naše otroke radi. Predsednica sveta staršev METKA HRIBAR i) MATIČNA KNJIŽNICA KA vas vabi sreda, 6. februar, ob 19. url dr. Marjan Kordaš, Krilo angela Poleg avtorja se bodo predstavitve knjige udeležili tudi prof. Zrimka Miroševič, ki je knjigo uredila, in Vasja Cerar, urednik založbe Mladinska knjiga. Lutkovna igrica sobota, 3. februarja, ob 11. url MUCA COPATARICA, gledališče FRU-FRU (KUD France Prešeren) Pustna delavnica V pustni delavnici bodo otroci pod vodstvom Andreje Štorman in Helene Sterle izdelovali pustne maske. Delavnica bo potekala v naslednjem času: petek, 2. februar, ob 16. uri in sobota, 3. februar, ob 9. uri ter petek, 9. februar, ob 16. uri in sobota, 10. februar, ob 9. uri. Prijave: pionirski oddelek. Kotizacija: 250 SIT na dan. Počitniške dejavnosti Med počitnicami bo Andreja Štorman vodila lutkovno delavntoo in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Prijavite se lahko na pionirskem oddelku. sreda, 28. februar, ob 19. uri dr. Sanja Rozman, Zaljubljeni v sanje predstavitev knjige in srečanje ter pogovor z avtorico Knjižnica je odprta tudi 1. in 3. soboto v mesecu od 9. do 13. ure! Kdo in kako financira kulturno in turistično predstavitev Slovenije Ne želim razglabljati o primernosti, likovni kvaliteti, originalnosti ali »celo kraji intelektualne lastnine« ob novi celostni podobi slovenskega turizma, ki ga predstavljajo štiri rožice, oblikovala pa ga je Agencija Futura. O vsem tem je izčrpno pisal že g. Brane Kovic v glosi »Smo Slovenci Američani poljskega porekla-« na kulturni strani petkovega Dela (5. 1. 1996) in se z njegovim odklonilnim stališčem načelno strinjam, moti me še nekaj drugega. Naslednji dan v soboto, 6. januarja 1996, je prav tako na kulturni strani Dela izšel članek: »Še o novem znaku slovenskega turizma - Podobnih rožic je veliko«, kjer smo med drugim izvedeli, da so trije avtorji omenjenega projekta iz Agencije Futura prejeli od Sekretariata za turizem plačilo tri in pol milijona tolarjev. Ne želim ugotavljati, ali je to veliko ali malo, realno ali herealno, vsekakor pa je preveč, če je projekt sporen. Kljub vsemu omenjeno vsoto oblikovalcem iskreno privoščim. Kot slovenskega slikarja pa me boli in žalosti nekaj povsem drugega. V lanskem letu sem pripravljal slikarsko monografijo »Impresije slovenske pokrajine«, kjer sem skozi svoje slikarstvo predstavil vse slovenske pokrajine od Prek-murja do Obale, od Gorenjske do Bele krajine in tudi značilne kraje - še posebej turistične; tako da je knjiga lahko tudi turistično zanimiva. O smiselnosti te knjižne izdaje pa priča preko trideset pozitivnih likovnih ocen priznanih strokovnjakov v knjigi. Ko sem iskal prednaročnike, s katerih pomočjo se je knjiga tudi financirala, sem prošnjo naslovil tudi na Sekretariat za turizem RS (g. Peter Vesenjak), kjer sem ponudil dvajset knjig, navedbo sponzorstva v publikaciji in še kot posebno darilo moj akvarel, gvaš ali tempero za borih sto tisočakov tolarjev. (Vesel bi bil tudi manjše, vsaj simbolične vsote.) Odgovor je bil negativen, češ da ni finančnih sredstev. No, ta institucija mi je vsaj odgovorila, od drugih, denimo Ministrstva za kulturo, nisem bil vreden niti odgovora. Knjižni projekt sem vseeno izpeljal in mislim, da je knjiga, ki jo je zelo kvalitetno oblikoval ing. arh. Marjan Kocjan, uvodno besedilo pa prispeval prof. dr. Milček Komelj, poleg slikarske, lahko tudi delček naše turistične promocije. Izid knjige so omogočili številni prednaročniki, največ institucije, podjetja in firme iz Kamnika in okolice. Vsem se iskreno zahvalujem in jih navajam po imenu: ARBORE-TUM Volčji Potok; AUSTRO-TEL, Ljubljana; CALCIT, Kamnik; CIOMFORT, Moste pri Komendi; GINKO, Domžale; GOSTILNA POD SKALO, Kamnik; HAMER, Ljubljana; HYUNDAI AUTO TRADE, Ljubljana, KAVARNA VERO- NIKA, Kamnik; KNJIGARNA PIKA, Kamnik; KULTURNI CENTER, Kamnik; MATIČNA KNJIŽNICA, Kamnik; MEGA-VAR, Črnuče; MENINA, Kamnik; NOVA LJUBLJANSKA BANKA, Ljubljana; OBČINA DOMŽALE; OBČINA KAMNIK; OBČINA MENGEŠ; SPOJ, Črnuče; STOL, Kamnik; SVILANIT, Kamnik; TRIVAL, Kamnik; ZIDARSTVO KLOP-ČIČ, Domžale in ZKO Kamnik. DUŠAN LIPOVEC Policist ali policaj? »Saj res, katera beseda je pravilna policist ali policaj?« me je v času novoletnih voščevanj bolj za šalo kot zares vprašal znanec, sicer znan kot vešč govornik. Odgovor je: »Glede na pomen obe, glede na primernost uporabe zdaj ena, zdaj druga.« Beseda policija, iz katere izhajata policist in policaj, poli-cajček, pa tudi policistka, policajka, policijstvo, policajstvo, policijski, policajski ipd., je pri nas razmeroma nova, saj je Delo 5. februarja 1992 zapisalo: »Ker je ta zakon začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, pomeni, da smo se z včerajšnjim dnem dokončno poslovili od milice in miličnika, poslej torej samo še policija in policist.« No, resnici na ljubo je treba reči, da je to beseda, ki se je nekoč pri nas že uporabljala za poimenovanje organov, ki se ukvarjajo z javno in državno varnostjo. Na starost te besede kaže tudi že zdavnaj opuščena in pozabljena otroška igra, ki se je imenovala policaj išče tatu in se je igrala tako, da se je na pet listkov napisalo besede: policaj, tat, sodnik, ravbar, cesar. Listki so se preganili in vrgli kvišku. Igralci so jih pobrali in prevzeli vloge, ki so bile na njih napisane, ne da bi drugi vedeli kaj je kdo. Samo policaj je zaklical: »Policaj išče tatu!« Če ni uganil, kdo je tat, je plačal kazen, na katero ga je obsodil sodnik, ravbar pa ga je kaznoval. Ta igra naj bi bila po etnologu Niku Kuretu znana v ribniški dolini. Pri nas pa so se otroci igrali policaje in razbojnike ali ravbarje in žandarje. Policist je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opisan kot uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost. Razen opisa pomena ima beseda še pojasnilo: v nekaterih državah, kar opozarja na to, da se pri nas ne uporablja (vsaj takrat, ko je izšel Slovar slovenskega knjižnega jezika, se ni, zdaj se spet). Policaj ima oznako navadno ekspresivno in sopomenki miličnik, policist. Kar pomeni, da sta besedi enaki glede na pomen, uporabljata pa se v različnih besedilih. Policist je stilno nezaznamovana beseda, policaj pa ima čustveni prizvok. Izraža še prijazen ali odklonilen odnos pisca ali govorca do policista. V leposlovju in časopisnih komentarjih se tako lahko uporablja beseda policaj, kadar pa gre za čustveno neobarvana besedila (za uradna poročila, strokovno pisanje ipd.), pa je primeren samo policist. Zakaj je tako? Za tvorjenje besed, ki poimenujejo moške poklice ali pripadnike kakšne organizacije, nazora ipd., je, če je osnova besede tuja, pogosto obrazilo -ist: telegrafist, šahist, tankist, romanist, kamionist, traktorist, statist, saldakontist, taksist ipd. Obrazilo -aj je redko. Navadno se dodaja domačim osnovam (pogosto ga imajo že zastarele besede): strežaj, točaj, vozataj, pomagaj. MARJETA HUMAR Križ na Brani Ob zaključku planinske sezone v jeseni 1995 se je na vrhu Brane čisto po tihem pojavil križ. Tja ga je menda postavila skupina izpod Kamniških planin. To je storila verjetno iz čistih nagibov in z dobrimi nameni vendar je pozabila na tisti stari izrek, da je pot do pekla tlakovana z dobrimi nameni. To je storila brez uradnega dovoljenja, brez priglasitve del. Torej gre za čisto črno gradnjo na tuji zemlji v nekdanji socialistični maniri: »Saj je vse nase in vsi smo enoumni!« Na vrhu Brane je sicer res že stal križ, ki so ga postavili leta 1934 v spomin na kralja Aleksandra (Aleksander Strna vsky v Utripu, 11/95) oziroma v spomin na evharistični kongres v Ljubljani (Bine Ven-gust, PV, 11/95) - torej je bil križ takrat režimsko in ideološko znamenje. Toda viharji in strele so ga še pred začetkom druge svetovne vojne uničili, kot da so vedeli, da se bo Slovenija izvila iz srbskega objema in postala svobodna, demokratična, pluralistična, laična država. Narava sama je poskrbela za to, da je bilo Popra vljeno to, kar so naredili ljudje narobe. Žal se nekatere napake iz preteklosti ponavljajo. Križi, pa naj bodo na vadni ali kljukasti, srpi in kladiva in podobna ideološka oziroma verska znamenja ne hodijo na vrhove naših gora, posebej pa še ne na vrh Brane: 1. Je ideološko-versko znamenje, ki po eni razlagi sPominja na evharistični kongres v Ljubljani. To je 'ako, kot če bi nekdanja partija za vsak svoj kongres "a enem od slovenskih vrhov postavila svoj spomenik. 2. Podpira srbsko prevlado nad Slovenijo, ker po drugi razlagi spominja na kralja Aleksandra, Srba, ki je bil kralj cele takratne Jugoslavije in katerega Potomci imajo še vedno težnje tudi do slovenskega ozemlja. 3. Podpira delitev Slovencev na »naše« in »njihove« "a osnovi verskega prepričanja. Doslej smo bili prepričani, da smo v gorah predvsem ljudje, vse ostalo pa "aj bi ostalo v dolini. 4. Je v nasprotju s stališči PZS (Obvestila PZ$ 11/95), da na vrhove sodijo edino skrinjice z vpisno knjigo in žigom. Nikakor pa tja ne sodijo nikakršna verska, režimska ali ideološka znamenja. V 45. letih oblasti režima, za katerega nekateri trdijo, da je bil diktatorski, ideološko zaslepljujoč itd., nam je vrhove slovenskih gora uspelo ohraniti nedotaknjene in neomadeže vane, neosnažene z ideološkimi oziroma režimskimi znamenji. Edino Aljažev stolp na vrhu Triglava je bil nekaj časa pobarvan z rdečo barvo in je namesto zastavice dobil rdečo zvezdo, ki pa jo je še za časa ti. komunističnega režima zamenjala spet zastavica, kot je rdečo barvo zamenjala bela. Mar se moramo Slovenci začeti deliti tudi v planinstvu? Ustanavljanje raznih planinskih društev na osnovi verske ali strankarske pripadnosti spet vodi v delitev. Mar nas druga svetovna vojna in vse pobijanje med njo in po njej še ni dovolj izučilo? Mar ne more biti vsaj en del slovenskega življenja skupen, brez vmešavanja vere, politike? Tisoči slovenskih planincev so dokazali, da je bdo to do sedaj mogoče. Mar nam bo lastna država spet prinesla razcep na vseh področjih, da bomo lahko čez čas spet prišli pod tujčevo peto? Marsikdo bo rekel, da naj se tisti, kogar to moti, obrne stran ali naj ga ne gleda. Se bomo morali torej obračati stran ? Bomo isto rekli tudi, če se bo na vrhovih pojavila rdeča ali rumena ali bela zvezda (petero ali šesterokraka) ali srp in kladivo ali polmesec ali kip Bude? Križe na obmejnih vrhovih so postavili Avstrijci in to tisti trdi nemški Avstrijci v dokaz, da so si iztrgali del slovenskega ozemlja v nemško last. Posebej jeza to značilen križ na Ojstercu. Mar se bomo Slovenci tudi s križi podajali pod tujo nadvlado in ta križ na Brani pomeni tudi, da je njihova nadvlada segla že do sem, da smo tudi ta del slovenske zemlje (pro)dali tujcem? Naj bodo in ostanejo stara in nova verska in podobna znamenja v dolini, vrhovi gora pa naj ostanejo čim bolj taki, kot so bili že tisočletja. BOJČ Pravega človeka na pravo mesto Približno tako so razmišljali kamniški Demosovci, oziroma takrat že verjetno NPK-jevci, ko so ustoličevali ženo predsednika kamniških socialdemokratov na mesto ravnateljice Matične knjižnice Kamnik. Ne dolgo predtem je eden od znanilcev slovenske »pomladi« rekel, da pravzaprav ni važno, če je človek pismen ali ne, važno je, da je NAS. V tistem času se je zelo mudilo s kadrovanjem pravih ljudi na prava mesta, saj so prejšnji oblastniki pustili vse preveč »svojih« ljudi na mestih, ki so več ali manj individualna. Pretirana naglica, revolucionarni evforizem se lahko kasneje pokaže kot neprava pot pri reševanju vsakdanjih tegob političnih strank. Kljub temu, da so takrat še delegati, v podporo svojega pravega, največkrat pravnega političnega stališča, pridobili ustrezna, prav gotovo relevantna pravna mnenja.se seveda stvari niso izšle tako, kot je bilo za njih pričakovati. In kaj se je pravzaprav zgodilo? Na sklep številka: 108/93 občinske skupščine Kamnik z dne 24. 11. 1993 se je prejšnja ravnateljica, ki jo je svet knjižnice potrdil za »novo« ravnateljico, skupščina, v kateri so imeli že takrat Demosovci potrebno večino, pa podala soglasja k imenovanju in je z citiranim sklepom imenoval že zgoraj navedeno ravnateljico, pritožila. Vrhovno sodišče je toženi stranki ugodilo in navedeni sklep občinske skupščine odpravilo. Sledile so nočna in dnevna sestajanja strank slovenske pomladi in rezultat tega je bilo gradivo za sejo občinskega sveta ter sklepi s katerimi je bilo potrebno sanirati zavoženo zadevo. Ponovno, tako kot pred leti je stvari vzela v roke slavistka, podpredsednica občinskega sveta, saj se za predsednika občinskega sveta nekako tudi pri strankah slovenske pomladi ne spodobi, da ureja posle v zvezi z zaposlitvijo svoje žene. Da zadeva ne bi bila preveč enostavna, se je v proces postavljanja pravih ljudi na prava mesta vključila še inšpektorica za delo, ki je z odločbo zadevo vrnila v prejšnje stanje, kar pomeni, da je ravnateljica že omenjena tožena stranka. Zaradi dobrih poslovnih odnosov med županstvom in vodstvom občinskega sveta se je seveda občina na odločitev inšpektorice za delo pritožila. Verjetno so v županstvu v obrazložitvi pritožbe napisali kaj več kot to, da je samoumevno postavljati prave ljudi na prava mesta in da se jim pri tem zelo mudi, saj se bližajo državne volitve, na katerih bo težko ponovno zmagati, če ne bo prireditev, razgovorov in predstavitev intelektualnega spomladanskega cveta slovenskega naroda, tako ko se je to dogajalo v letu 1994. Seznam gostujočih v prijetni dvoranici Matične knjižnice Kamnik v času pred lokalnimi volitvami pa vam bo ponudila žena predsednika socialdemokratov, s strani Vrhovnega sodišča odstavljena ravnateljica in v.d. ravnateljica Matične knjižnice Kamnik. Tako je namreč sklenil občinski svet na svojem decemberskem zasedanju s potrebno večino (20, morda celo več) glasov svetnikov iz vrst strank slovenske pomladi. Med drugim je podal negativno mnenje oziroma soglasje, tistega, ki bi ga moral že leta 1993, za »legitimno« ravnateljico Matične knjižnice Kamnik. Človek bi mislil, da bo s tem vsega hudega dovolj. Pa temu ni tako. Še pred novim razpisom, ki bo po mnenju pravnih strokovnjakov strank slovenske pomladi legaliziral nastalo situacijo, pa je potrebno spremeniti statut Matične knjižnice Kamnik. In sledil je še en zaplet. Svet Matične knjižnice Kamnik se kar ne more sestati in svoj najvažnejši interni akt uskladiti z veljavno zakonodajo. To je seveda spet tisti svet, v katerega so lahko svoje predstav- nike izbrali le predstavniki novih strank, strank slovenske pomladi. Očitno torej tudi pri teh strankah, še zlasti pri njenih članih in simpatizerjih ne velja več rek, ki smo ga navedli v začetku tega sestavka in glasi približno tako, da ni važno ali si pismen ali ne, važno je da si naš. Lahko si predstavljate, drage bralke in bralci Kamniškega občana, da bo zelo težko urediti pravno stanje. Vse tisto, kar smo imeli liberalni demokrati povedati o tem, smo povedali z močjo sedmih glasov v občinskem svetu. Kakšna večina je to, če nas sedi v lokalnem parlamentu 31, si lahko sami izračunate. Spoti-kanje ob delovno in drugo pravo (zakon o knjižničarstvu, Zakon o zavodih), idejno politični ter revolucionarni naboj v pričujočem primeru je vse dražji za občino in za vas, davkoplačevalci. Torej le velja včasih kakšno stvar narediti tudi po pameti, ne pa samo z večino v občinskem svetu. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK Izvršni odbor STOMBSTON ČETRTEK 25. t Ob 17" \ VVestern/ Vloge Kurt Russell. režija Kevin Jane SOBOTA 27. 1. Ob 17. h Za abonma B In Izven Četrtek, petek sobota, nedelja FILMSKI POTEP ali 4 filmi za 800 SIT TAKSIST Režija: Martin Scorsese / vloge: Robert De Nlro, Jodie Foster Briljanten pogled na New York skozi De Nirove krvave oCi. ČETRTEK 25. I 1996 ob 19" __PETEK 26. t 1996 ob 17" AMERIŠKI GRAFITI Rezija: George Lucas / vloge: Richard Drevfuss, Harrison Ford | Tisti, ki je dobil vlogo v grafitih je uspešno zaključil svojo filmsko kariero _PETEK 26. t 1996 ob 19" _ LASJE (Hair) Rezija: Miloš Forman / vloge: John Savage, Treat Wllliams Glasbeni mega-hit, ki je ovekovećil hipije in 60. leta SOBOTA 27. 1. 1996 ob 19" NEDELJA 28. t 1996ob TT__ CASABLANCA Rezija: Michael Curtlz / vloge: Humphrev Bogart, Ingrid Bergman Po mnenju mnogih najboljši hollywodski film vseh Časov NEDELJA 28. 1. 1996 ob 19" j MAČKA IZ VISOKE DRUŽBE ] Risani film / Walt Disney ČETRTEK t Z ob 17" In SOBOTA 3. 2. ob 1711 Za abonma A in Izven KO SI SPAL j Komedija j Igrajo: Sandra Bullock, Biil Pullman ČETRTEK t Z Ob 19" PETEK 2. Z ob 17" NEDELJA 4. Z ob 19" DEVET MESECEV j Komedija J Igrajo: Hugrt Grani, Tom Arnold, Julianne Moore PETEK Z 2. ob 19" SOBOTA 3. Z ob 19" NEDELJA 4. 2. ob 17" VLJUDNO VABLJENI! Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odme Spoštovati domovino je polnost človeka Ob našem državnem prazniku dnevu samostojnosti sem premišljeval o davni preteklosti in sedanjosti, ki jo doživljamo. V veliki dvorani parlamenta so se zbrali politiki, kulturniki, akademiki in druge osebnosti iz javnega življenja, da bi dali čimvečji utrip našemu prazniku. To slovesnost so bojkotirali predstavniki parlamentarnih strank SKD, SKSS, SLS in nekateri poslanci iz teh strank. S tem so še enkrat potrdili, kako trhel je most med vodilnimi politiki, ki vodijo našo državo. Takšen dvojni obraz so iste stranke imele pred 50 leti, ko se je začel boj za narodno samobitnost. S tem, da so navedeni strankarski liderji bojkotirali navzočnost na proslavi, si prav gotovo niso naredili dobre usluge pri volilcih. S tem so pokazali svojo politično nestrpnost do drugače mislečih in tako podkrepili razdor med našim narodom v posmeh naših sosedov. V sistemu demokracije imajo v zasebnih zadevah pred zakoni vsi enake pravice: v javnem življenju pa se vsakdo uveljavlja po slovesu, ki ga uživa zaradi svojih zaslug; ne strankarska pripadnost, marveč vrlina mu daje veljavo. Te besede, ki jih je izreke! grški demokrat Periklej pred dvema tisočletjema, bi morale veljati tudi še danes. Zgodovina nas je že trikrat opozorila na trhlo enotnost, ker smo bili v odločilnih trenutkih nepovezani. Zaradi tega smo izgubili Karantanijo in državnost, težke posledice narodnoosvobodilnega boja čutimo še danes, ker smo šli v dve smeri. Sedaj smo pa spet na razpotju, ker smo v primežu med Evropsko skupnostjo in sosedi, ker od naše države zahtevajo prevelik davek. Velike besede, ki so jih izrekli in zapisali naši misleci (Prešeren, Levstik, Slomšek, Cankar), v naši poslanski praksi kaj malo zaležejo. Daje temu tako, je z grenkobo zapisal J. Stritar, ko je dejal, da se bosta prej zlizala volk in ovca kot dva slovenska jezikoslovca. K tem razprtijam veliko doprinesejo kvazi humoristi in časopisne hiše, ki v javnih občilih objavljajo veliko žaljivih humoresk, ki so našemu narodu v sramoto in za tujce posmeh. Lastnih napak mediji ne bi smeti obešati na »ta večji« zvon. Izraelski pregovor pravi: »Vsaka mati si želi velik predpasnik, da bi z njim prekrila napake svojih otrok.« Mar se ne bi tudi mi držali tega pregovora in vsaj nekatere napake prikrili pred tujim svetom? Da se preveč vulgarno obdelujemo po časopisih in v parlamentu, naj povedo naslednji primeri: V Sloveniji se počutimo kot bi bili vsi umetno osemenjeni. Mlačno. Po zadnjih statističnih podatkih pride na enega poštenega Slovenca šest ropov (torej ni poštenih). Dokler bo še kakšen Slovenec na svetuje težko računati na to, da bi dosegli medsebojno spravo. V kratkem bo seminar na temo Spremljanje hudo bolnih in umirajočih. Prva se je prijavila - Slovenija. Nekateri nas tolažijo, da nismo v slepi ulici. A smo potem v riti. Slovenci so najbolj srečni, če so nesrečni. Slovenci so klerofašistični podalpski jodlarji in še in še. Takih in še težjih žalitev je preveč v raznih časopisih in revijah. To je črn in žalosten humor nizkih udarcev v škodo in sramoto slovenskega naroda. A. KONDA 10 kamniški občan planinstvo 25. JANUARJA 1996 Nekaj znamenitosti Kamniških Aip - XLV Jama v Dovji gnci Jama v Dovji griči, v katere bližini so našli bronasto sekiro, nmv okoli 1530 m. Kljub zakraselosti in izpolnjenim kamninskim pogojem (apnenec in dolomit) se Velika planina ne more ponašati s kakšnimi posebnimi kraškimi jamami. Edina, omembe vredna, je Kofca, ki pa je za turistični obisk popolnoma neprimerna ne samo zaradi tega, ker praktično nima nobenega jamskega okrasja, ampak predvsem že zaradi same oblike jamskih rovov. Vendar je na planini še ena podobna tvorba, ki je vredna opisa. To je jama v Dovji griči. Domačini izpod kamniških planin so za marsikatero naravno tvorbo našli svoje ime, ki je bolj ali manj značilno samo za ta konec, pa tudi drugače imajo marsikatero jezikovno posebnost. Rob je npr. rof, dekleta pa govorijo »na fanta«, kar pomeni, da uporabljajo za glagole uporabljajo moški spol. Eden od posebnih izrazov je tudi »griča«. Ta pomeni nekakšno izboklino zemeljske površine, ki pa ni ne holm, ne grič, ne hrib, lahko je to samo izrazitejša izboklina v pobočju (npr. Rjava griča, v kateri so Galerije (gl. Rokovnjaške luknje) ali pa Zgornja griča (gl. Babe) pod Kamniškim sedlom) ali pa dvignjeni del planote in podobno. Tako so tudi na velikoplaninski planoti najmanj štiri: Gradiška, Šomaška (1509 m), Mala (1536 m) in Dovja (1534 m). Dovja griča stoji približno 200 metrov severno od Male griče, na katero je speljana vlečnica iz Tihe doline, popularno imenovana »Osmica«. In le redki od stotin smučarjev, ki se zimo za zimo veselo poganjajo po strminah v dolino, vedo, da je pravzaprav tik ob smučarski progi med drevjem skrita naravna posebnost, ki ima tudi poseben zgodovinski pomen, saj dokazuje stoletno prisotnost človeka na tem območju. Dovja griča, ki je v glavnem povsod, razen na samem vrhu, porasla z gozdom, deloma prepada na zahod s kratko, do 10 m visoko stenico, skrito med drevesa. Ta je tudi na nekaterih mestih previsna, vendar ne preveč izrazita in močno porasla z različnim rastjem. Sredi nje je skoraj okrogla, temna odprtina, prava zijalka. To je vhod v jamo. Levo od nje je sicer tudi malo temnine, ki bi lahko, gledano t od daleč, nakazovala še kakšen ' vhod v podzemeljski svet, vendar je to sarno malo večji previs, nizek spodmol. Vhod v jamo je visok okoli 2 do 3 metre in okoli 2 metra širok. Širina nato ostaja nekaj časa približno enaka, višina se pa postopoma zmanjšuje in po približno 20 metrih postane tako majhna, da je napredovanje možno samo s plazenjem. Približno toliko metrov je bilo tudi arheološkega izkopavanja, naprej pa je dno še polno sesutin in drugega materiala. Dno jame, ki se od vhoda postopoma dviguje proti notranjosti, je vlažno in močno blatno. Jama je spočetka usmerjena proti vzhodu in je rahlo vijugasta, nato se pa obrne za 90 stopinj in se nadaljuje v južni smeri in nima nobenega jamskega okrasja. Zaradi ledinskih imen (Dovja griča, Dovji grobi, Gradišče in podobnih), ki v ljudskem izročilu običajno pomenijo, da so na tem območju že v davnini prebivali ljudje (Ajdi, prvotni prebivalci), predvsem pa zaradi najdbe prazgodovinske plavuta-ste bronaste sekire, ki so jo našli gradbeni delavci leta 1963 v rušju nad Malo vlačico, je prišlo do arheoloških izkopavanj pred vhodom in na začetku jame. Pravzaprav je bilo to arheološko sondiranje, ki ga je leta 1966 prevzel Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v Ljubljani ob pomoči strokovnega sodelavca Mestnega muzeja v Ljubljani. Med drugim so na vhodu v jamo izkopali poleg okamenele kosti tudi štiri delčke rdečkasto rjave keramike iz gline, pomešane z drobci kvarcita. Glede na vse okoliščine (leta 1973 so na Gradišču pod Bukovcem (1552 m) našli še prazgodovinsko bronasto tulasto sekiro) sodijo, da je tudi ta najdba prazgodovinska. To pa pomeni, da je na Veliki planini prebival (vsaj občasno) človek že precej časa pred našim štetjem. Poleg jame ima Dovja griča še eno zanimivost. TU je tudi rastišče zaščitene turške lilije. Ta raste predvsem na temenu, med nizkim podrastjem in travo. Ko smo že pri Dovji griči, se je vredno povzpeti še nanjo. Tu si v juliju lahko ogledamo tudi cvetove turške lilije, kakor ji pravijo domačini, oziroma zlatega klobuka (lilium martagon) pa še drugo rastje in tudi razgled, predvsem proti zahodu in severu, je vreden krajšega postanka. DOSTOP: Če se pripeljemo na Veliko planino z gondolsko žičnico, gremo nato lahko od Ši-mnovca naprej peš ali pa nas sedežnica prenese še do Zelenega roba, lahko pa tudi na Gradišče. Z Zelenega roba gremo po poti proti pastirskemu naselju do vlečnice iz Tihe doline (»Ta dolge«). Do tu pridemo tudi z Gradišča, če sledimo smučarski progi. Za nadaljevanje imamo dve varianti: leva vodi severno od pastirskega naselja, desna pa skozenj. Če gremo po levi, sledimo neizrazitemu grebenu severno od pastirskih koč, kjer pozimi poteka smučarska proga, do zgornjega sidrišča vlečnice iz Tihe doline (»Ta kratke« oziroma »Dvojke«) in nato še okoli 50 m naprej do ceste. Do tu pridemo tudi, če gremo skozi naseljeno trasi, kjer pozimi običajno tudi poteka smučarska proga. Sledimo cesti nekaj sto metrov, dokler ta ne zavije navzdol v Tiho dolino. Da ne bi izgubljali višine, gremo poševno navzgor po pobočju in prečkamo vleč-' nico iz Tihe doline na Malo gričo (»Osmico«) tik pod najstrmej-šim delom. Nadaljujemo čez pašnik (smučišče) poševno navzgor do gozda na drugi strani. TU se obrnemo proti vzhodu, proti Dovji griči in po približno 30 m pridemo do njenega zahodnega pobočja, kjer je v stenici jama. Z Zelenega roba okoli tričetrt ure. Pri normalni vidljivosti nam lahko kot orientacijsko znamenje služijo skale na vrhu Dovje griče, ki jih vidimo že s poti nad pastirskim naseljem, pa tudi z roba nad Tiho dolino. Seveda pa lahko gremo na Veliko planino tudi iz doline, po »klasičnem« dostopu iz Stahovice mimo Sv. Primoža in čez Pasje pečine ali od Jurčka iz doline Črne ali od kod drugod. Takrat gremo do pastirskega naselja na Veliki planini in nato proti Tihi dolini, kjer se na cesti priključimo varianti s Šimnovca oziroma Zelenega roba. Če se z avtomobilom pripeljemo do parkirišča za Ušivcem, je hitrejši direktni dostop. S parkirišča gremo po stezi in cesti, ki vodi na Gojško planino, pribl. 250 m. Predno se cesta malo spusti, desno (severno od večje vrtače) po pašniku in skozi gozd navzgor v sedlo med Malo in Dovjo gričo. S sedla proti Dovji griči in pod strmim pobočjem oziroma stenico do jame. S parkirišča okoli dvajset minut do pol ure. Na vrh Dovje griče se najlaže povzpnemo z njene južne strani. Od vhoda v jamo gremo skoraj vodoravno nekaj desetin metrov pod stenico, strmim pobočjem proti jugovzhodu, dokler se ne pojavi neizrazita potka navzgor. Po njej in nazaj proti zahodu na vrh. Od jame približno 5 minut. Kdor bi hotel še kaj več zvedeti ne samo o jami v Dovji griči, ampak tudi o Veliki planini, naj le prebere knjigo Toneta Cevca »Velika planina«, ki je izšla leta 1993 v samozaložbi. O planin- skem cvetju pa bo veliko več izvedel tudi v knjigi VVolfganga Lipperta »Alpsko cvetje«, ki jo je izdala Cankarjeva založba leta 1990. B. POLLAK Vbod v jamo v Dovji griči pod strmo steno Program planinskih akcij v 1996. letu Planinsko društvo Kamnik načrtuje za leto 1996 dokaj obširen in zahteven program pohodov, gorskih tur in drugih prireditev. Program je po mesecih razdeljen takole: januar: 14. L, Dražgoše, 27. L, Paški Kozjak februar: 11. 2., Oseke; 23. 2. planinsko predavanje; 24. 2., Slavnik marec: 2.3., Jurčičeva pot; 9.3., Snežnik; 24.3., Porezen in konec meseca občni zbor PD Kamnik april: 6. 4., Polhograjska Grmada-Tošč; 13. 4., Štampetov most, 20.4., trim pohod na Rašico maj: 11. 5., okoli Ljubljane; 12. 5., Blegoš; 18. 5., Golice; 25-26.5. Rokovnjaški pohod in 25.5. Stol junij; 2.6., trim na Veliko planino; 8.6., Donačka gora; 15. 6., Uršla gora; 21-29.6., Kornati julij: 6.7., Begunščica; 17.7., Strelovec; 21.7., Dan kamniških planin na Kokrškem sedlu avgust: 11.8., Kamniško sedlo-90 letnica koče; 17.8., Mangart in 24.8., Visoki Kanin september, 7.9., Storžič; 14.9., Mrzla gora; 21.9., Dobrač oktober: 5.10., Mozirska koča; 12.10., Olševa; 18-20.10. prečevje Pohorja november 10.11., Litija-Čatež; 16.1 L, izlet v neznano; 24. H., Čemšeniška planina december 8. 12., Litija-Tisje; 14. 12., Javornik in 21. 12., Kostavska planina. Vse planinske pohode in gorske ture bodo vodili planinski in gorski vodniki. Iz obsežnega programa je razvidno, da bodo kamniški planinci v tem letu pripraviji kar 40 različnih akcij. Vodniški in propagandni odsek planinskega društva sta prisluhnila željam članstva in v letni program uvrstila kar 16 novih točk, kjer so bili do sedaj le redki posamezniki. V programu je predviden tudi 18 dnevni obisk Komatov, kar bo izdatna in zanimiva naloga zlasti za udeležence. Posebnost tega programa je tudi 90-letnica koče na Kamniškem sedlu. Izbira posameznih akicij je zelo pestra, zato so organizatorji prepričani, da bo tak letošnji program povšeči večini članov, ki redno ali občasno obiskujejo naše prelepe gore. STANE SIMŠIČ V gorah pod južnim nebom (8) Kondorji Naslednji dan smo že pričeli novo potovanje v kanjon Koalka, dvesto kilometrov daleč in šest ur vožnje z avtobusom, po puščavskih gorskih planotah, najslabši cesti in prahu do gležnjev, v prepolnem avtobusu nas turistov in Indijancev. Indijanci, preobloženi s culami in vrečami, so neprestano vstopali in izstopali. Od kod so prihajali in kam so potem šli, ne vem. Svet okrog ceste je bil mrtev, brez naselij, puščavski. TU in tam je stala kakšna samotna razvalina nekdanje kamnite hiše. Vozili smo se proti visoki gorski planoti in pozno popoldne smo ponovno dosegli višino štiri tisoč metrov, kjer so se že razprostirale pampe s pusto suho travo. Poleti in v deževnem času so pašniki zeleni, ob tem času pa so lame in alpake mulile zadnje ostanke trave. Bilo je tako hladno, da so gorski potočki že zamrzovali. Po strmih in prepadnih serpentinah smo pozno zvečer prišli v majhno indijansko naselje Čivaj, 3780 m visoko. Jekleno močan avtobus volvo je dobro kljuboval makadamskim ozaram. Kot »brezdomci« smo stali sami sredi temnega, samotnega naselja Čivaja in možganih, kje bomo našli prenočišče. V skromnem hostalu, kakor Španci rečejo hotelu, smo potem spali popotniki različnih narodnosti in barv, angleško in špansko govorečih. Po govorici smo bili vsem nerešljiv rebus in nekdo nas je preprosto »obdolžil« da smo iz Zlo-venecije. No ja, kadar smo grdo »nakladali«, je bilo kar prav, da nas ni nihče razumel. Jutro je bilo pasje mrzlo, izdihana sapa je bila videti kakor dim strastnih kadilcev. Z avtobusom smo že zgodaj zjutraj odpotovali še štirideset kilometrov do kraja Crus del Condor, kjer v prepadnih stenah, nad tisoč metrov globokim kanjonom Koalka, še živijo velike ptice, andski kondorji. Sonce je obsijalo šele vrhove nad kanjonom, ko smo se radovedneži zbirali nad njegovimi stenami. Opozorili so nas, da moramo biti tiho in mirni, sicer kondorjev ne bomo videli. Nestrpno smo se približevali bregovom kanjona, mi štirje pa smo si »drznili« zlesti tudi v stene, zato je Pubija prestrašena turistka na-drla, ker ji je preveč akrobatsko razkazoval alpinistična veščine. Oboroženi s fotoaparati in video kamerami smo nestrpno in mimo pričakovali kondorje, vendar pogojev za let kraljeve ptice še ni bUo. Iz globine kanjona smo poslu- in... Jadrali so mimo z razprtimi, velikimi krili. Prižet v steno sem gledal in slikal nepozabni kondorjev let. Veličastno, kakor da so se zavedali svoje pomembnosti, so jadrali ob stenah nad globino kanjona. Dolga črna krila, okrašena z belimi peresi, so kondorje še poveličevala. Pogledi nanje so bili vredni pustolovske vožnje do Od leve proti desni: Cene Grilje, indijanski vodič, Marjan Bre-ščak, Janez Plevel in Cene Berač v puščaviNazca. šali bučanje deroče reke, ki si že kanjona in nazaj v Arequipo, do tisočletja poglablja strugo skozi živetja na dolgi poti pa so bo- vulkansko skalovje, nad njo pa še gastvo značilne folklore prebival- bedijo orjaške ptice med pticami. cev in pokrajine. Vzletel je eden, potem drugi Na puščavskem višavju je sredi AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18 ure, ob sobotah od 7. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - ugodna prodaja moke TIP 500 (54 SIT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg) - umetna gnojila - na zalogi sončnice in proso za ptičjo hrano - VSE ZA KOLINE (čreva, začimbe, prosena kaša, ješprenj) Cene za krmila so tovarniške. VSA ŽITA ZMELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. ceste kot okamenel stal osel z nekakšnim oralom na hrbtu. Potem, ko mu je stari Indijanec nekaj šepnil v uho, je butasto za riga! in se pametno umaknil s poti. Ja, tudi oslu ni vedno lahko biti »osel«. Naš avtobus je bil v goratem puščavskem višavju, v oblakih gostega prahu, največkrat edino vozilo. Treslo nas je kakor v dro-bilcu kamenja. Na samotnem postajališču je med drugimi revnimi Indijanci vstopil tudi mlajši Indijanec in takoj začel v španskem jeziku vsiljivo in glasbno »pridigati«. V rokah je držal neko revijo s slikami Napoleona, Einsteina, Marxa in mogoče še koga. Molče so ga poslušali, razumeli pa verjetno malo ali nič. Potem ko je v klobuk pobral »govomino«, je brezbrižno izstopil. Nismo razumeli, kaj jim je natvezil, predstavil pa je še eno obliko politične folklore in zaslužka. Na dolgi vožnji se je dogajalo marsikaj zanimivega. Ekstra super ful dober izum je predstavil šofer avtobusa. Nesrečnika je med vožnjo nenadoma presenetila neodložljiva fiziološka nadloga. Za volan se je kar med vožnjo skobacal drugi šofer, on pa je preprosto odprl vrata, se »oddahnil«-in jih, pacek, brez sramu zaprl, kakor da se ni nič zgodilo. Gore so žarele v rdeči svetlobi zahajajočega sonca, ko smo se končno bližali mestu Arequ-ipa, mondenemu kraju med perujskimi mesti. Je Meka pokrajine Arequipa, kjer premožni še bogatijo, revni pa spoznavajo, da je beda povsod doma. Preživeli smo še en sončen dan v zanimivem mestu, kjer očitno ne poznajo prometnih nesreče, čeprav so avtomobili v prometu prava muzejska tržnica. Vozniki se ne razburjajo nad prekrških drugih. TUdi vzvratna vožnja našega taksista po enosmerni cesti jih ni razburjala, ker njegovo staro ropotalo, v katerem so bili štirje dedci, ni moglo speljati sredi klanca. Slovenci smo v primerjavi s Perujci resnično avtomobilski fevdalci. CENE GRIUC (se nadaljuje) šport - šah KAMNIŠKI OBČAN Hitrejše od Andreje bilo ni nobene Tudi tokrat ne moremo mimo rezultatov, ki jih dosega smučarska tekačica Andreja Mali, ki poleg imena Slovenija izven naših meja zastopa tudi ime Kamnik. Čeprav ne tekmuje za kamniški klub, pa se med individualnimi športi običajno omenja tudi to, °d kod tekmovalec oz. tekmovalka prihaja. Posebno to velja za mednarodne tekme, kakršni sta bili v petek, 6., in soboto, 7. januarja, v nemškem Furtwan-gnu. Andreja Mali je na tekmi za celinski pokal v klasični teh-^ niki osvojila 5. mesto v absolutni ženski konkurenci. Žal v tem Pokalu ni posebne kategorije za mladinke, saj bi bila med njimi najhitrejša (mladinci jo imajo). Vendar se je dan kasneje zgodilo, kjjub konkurenci. Na sporedu so bila šprinterska tekmovanja na 1 km dolgi progi. Najprej so se tekmovalke pomerile v kvalifikacijskem teku. V nadaljevanje se je uvrstilo 32 najhitrejših, ki so naprej tekmovale po teniškem sistemu na izpadanje. Andreja je kot druga nosilka (drugi čas) v šestem finalnem teku premagala še tekmico iz Avstrije in zabeležila prvo zmago slovenskih tekmovalcev na tem novo ustanovljenem celinskem pokalu, ki je po rangu FIS takoj za svetovnim pokalom. Takoj po tekmi za tekmovalce običajno sledi še naporno potovanje domov, kamor prispejo v nočnih urah. Spanje, počitek. Naslednji dan, v nedeljo, za Andrejo Mali ponovno zgodnje vstajanje in odhod iz tople postelje v hladno zimsko jutro na novo tekmo, nov start in še ena zmaga. Tokrat v Dolu pri Ljubljani na 5 km v prosti tehniki: hitrejše od Andreje bilo ni nobene. Trije dnevi, tri tekmovanja, dve zmagi. Ob snegu v nižinah so v Logatcu izpeljali prvo množično tekaško prireditev, to so tradicionalni novoletni teki. Milan Se-dušak iz TUnjic je četrti pritekel skozi cilj in bil hkrati zmagovalec kategorije nad 40 let na tem 15 km dolgem teku. Lepo vreme po lepih krajih z dovolj snega in dobro organizacijo ter veliko tekačev, to je bil 21. Tauernlauf v Altenmarktu, kjer sva z Milanom Sedušakom (54. mesto, 2:17.58) (MM, 20. mesto, 2:05.55) premagala 60 km, kot je 20 km z lahkoto zmogla tudi Milka Sedušak. Nastop na mednarodnem tekmovanju, kot je celinski pokal, ali le maraton, ki je odlično organiziran, kjer so proge v prelepem okolj u maksimalno dobro pripravljene, kjer gledalci navijajo in naredijo neko posebno tekmovalno vzdušje, je nagrada za trdo garanje, ki je v trenutku pozabljeno. Ostane le prijeten občutek, zato bomo še tekli. Andreja Mali bo tekmovala tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Asiagu (ITA) od 31. januarja do 4. februarja. METOD MOČNIK Zaključek državnega prvenstva pionirjev v kegljanju za leto 1995 Na kegljišču Konstruktor v Mariboru je bilo s sedmim turnirjem zaključeno državno prvenstvo v kegljanju za pionirje. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je bila udeležba na letošnjih sedmih turnirjih najbolj množična, saj je na vseh posameznih turnirjih nastopalo preko 100 tekmovalcev iz 17 ke-gljaških klubov iz Slovenije. Iz Kegljaškega kluba Kamnik je na posameznih turnirjih sodelovalo po 15 tekmovalcev, na zadnjem turnirju pa 14. Naša udeležba je bila tako najbolj številčna. Pionirji so razvrščeni v štiri starostne kategorije, tako dečki kot deklice. Prva kategorija je do 9 let, druga od 9 do 11 let, tretja od 11 do 13 let in četrta od 13 do 15 let starosti. Iz 7. turnirjev, ki so bili organizirani na različnih kegljiščih, se je za končni rezultat upoštevalo pet boljših nastopov. Rezultati zadnjega, 7. nastopa, pa so se tudi upoštevali za državno prvenstvo dvojic v posameznih kategorijah. Končni rezultati za leto 1995, ki so jih dosegli kamniški pionirji: deklice I. kategorija: 1. Ko-kalj Tadeja, 2. Mehovič Mevlida, II. kategorija: 1. Flerin Anja z novim državnim rekordom, 2. Tiganj Alma, 3. Hočevar Barbara, 6. Malkoč Jasna, 9. Pir-man Damjana, III. kategorija: 9. Klemene Maja, IV. kategorija: 2. TUrk Nataša. dečki I. kategorija: 3. Sabo-tič Mihad, 6. Burkeljca Gašper, II. kategorija: 6. Mehovič Me-vlodin, III. kategorija: 8. Tiganj Anko, 10. TUrk Matej. V dvojicah pa so kamniški pionirji osvojili naslednja mesta: deklice I. kategorija: 1. Ko-kalj Tadeja - Mehovič Mevlida II. kategorija: 2. Tiganj Alma -Pirman Damjana, 3. Flerin Anja - Hočevar Barbara, IV. kategorija: 3. TUrk Nataša - Bezjak Do-ris dečki I. kategorija: 3. Sabotič Mihad - Burkeljca Gašper, II. kategorija: 3. Mehovič Mevlo-din - Malkoč Jasna, III. kategorija: 6. Tiganj Anko -TUrk Matej. Tako so bili kamniški pionirji in pionirke na letošnjem državnem prvenstvu med vsemi najbolj uspešni, saj so osvojili 7 medalj v posamezni konkurenci in kar 12 medalj v konkurenci dvojic. Vsem dobitnikom medalj, kakor tudi vsem drugim pionirjem, iskreno čestitamo in želimo še veliko kegljaških uspehov v letu 1996- * « SLAVKO ŠUŠTAR Občinska šahovska prvenstva za dečke Posamezno prvenstvo občine Kamnik za mlade do 10,12,14 in 16 let je bilo izvedeno v prostorih osnovne šole Komenda-Mo-ste v Komendi v soboto, 13. januarja 1996. Nastopiti so predstavniki osnovnih šol: Komen-da-Moste, Fran Albreht (pod vodstvom novega mentorja šahovskega krožka - g. Gašper Markelj) in Stranj. V konkurenci deklic do 10 let je bil vrstni red sledeči: Manca Markelj (o. š. Fran Albreht) 5 točk, Maja Kepic (o. š. Komenda-Moste) 3 točke, Katja Markelj (o. š. Fran Albreht) 2,5 točk, Martina Če-bulj (o. š. Komenda-Moste) 1,5 točk. Dekleta v preostalih kon-kurencah (12, 14 in 16 let) so nastopila v eni skupini, vse so Wle predstavnice o. š. Komenda-Moste. Vrstni red turnirja je bil: Tjaša Ipavec 4 točke, Marija Pavlic 3 točke, Tina Vogri-nec 3 točke, Andreja Peterlin 2,5 fočk, Danijela Jurgec 1,5 točk ln Simona Zupane 1 točka. V tej konkurenci so bili boji najbolj napeti in tudi partije so trajale najdlje. V konkurenci dečkov do 10 let je bil vrstni red sledeči: Jure Jerovšek (o. š. Komenda-Moste) 5,5 točk, Primož Car (o. š. Komenda-Moste) 5 točk, Jure Spruk (o. š. Stranje) 4,5 točk, Janez Štebe (o. š. Komenda-Moste) 3 točke, Gašper Štebe (o. š. Komenda-Moste) 3 točke, Simon Zadrgal (o. š. Komenda-Moste) 3 točke, Miha Nahtigal (o. š. Komenda-Moste) 2,5 točk, Gašper Maleš (o. š. Komenda-Moste) 2,5 točk, Luka Karničnik (o. š. Komenda-Moste) 2 točki. V konkurenci dečkov do 12 let je bil vrstni red sledeči: Ivan Teran (o. š. Komenda-Moste) 5 točk, Simon Čebul (o. š. Komenda-Moste) 4 točke, Rok Kepic (o. š. Komenda-Moste) 3 točke, Anže Nahtigal (o. š. Komenda-Moste) 2 točki, Florjan Letnar (o. š. Komenda-Moste) 1 točka. V konkurenci dečkov do 14 let je bil Uspehi lokostrelcer se nadaljujejo Ljubljana je v soboto, 16. decembra, in nedeljo, 17. decembra, za LD MAMUT prinesla zopet nove odlične rezultate. Tekmovanje je bilo v telovadnici OŠ Miško Kranjec. V soboto, 16. decembra, je bilo šolsko tekmovanje, kjer je pri deklicah do 6. razreda v skupini goli lok zmagala Jožica Ajdovec s 184 krogi, takoj za njo pa je bila Katja Mozetič Katja s 155 krogi. V skupini deklice in 8. razred goli lok je drugo mesto zasedla Maša Kambič z 216 krogi. V skupini dečki do 6. razreda je v skupini corapound zmagal Jaka Hrast z 222 krogi; v skupini 7. in 8 razred pa je v prostem slogu prvo mesto dosegel Rok Jesenšek z 268 krogi. Pri skupini goli lok do 6. razreda pa so bili rezultati naslednji: Tomaž Svajger z 204 krogi 5. mesto. Domen Hribar s 171 krogi 10. mesto, Simon Štrajhar s 159 krogi 12. mesto, Miha Kukec • Mezek s 154 "Ogi 14. mesto in Miha Orel s 66 krogi 27. mesto. V skupini 7. do 8. razred goli lok je 8. mesto s 171 krogi dosegel Anže Gjurin. V nedeijo, 17. decembra, pa je bilo tekmovanje za Člane in sanice. Pri mladinkah prosto je prvo mesto pristreljala Teja Makoter s 547 krogi. Tarnata Sheikha pa je v skupini kadetinje Prosto ravno tako zasedla prvo mesto s 521 krogi. Pri članih prosto je na tretji stopnički stal Matej Krumpcstar s •>63 krogi, streljal pa je tudi Blaž Jemec, ki je s 492 krogi zasedel '. mesto. Pri mladincih prosto je bil na drugem mestu Klemen Rogelj s 534 krogi; v skupini kadeti prosto pa je prvo mesto zasedel Rok Jesenšek s 492 krogi, takoj za njim pa s 457 krogi Sandi Sheikha. V skupini goli lok je pri kadetinjah prvo mesto osvojila Maša Kmabič s 346 krogi; pri mladincih pa je bil prvi Matevž Krumpe-star s 339 krogi. V letu 1996 jim lahko zaželimo še veliko takih uspehov. Pa srečno! PETRA UDOVČ vrstni red sledeči: Grega Krmav-nar (o. Š. Komenda-Moste) 4,5 točk, Jernej Markelj (o. š. Fran Albreht) 3 točke, Primož Golob (o. š. Fran Albreht) 2,5 točk, Boštjan Zobavnik (o. š. Stranje) 2,5 točk, Marko Boncelj (o. š. Fran Albreht) 1,5 točk, Jasmin Kajtazovič (o. š. Fran Albreht) 1 točka. V konkurenci dečkov do 16 let, to je najmočnejša skupina, kjer je nastopilo kar pet II. kategornikov, je bil vrstni red sledeči: Mark Agovič (ŠK Komenda) 5,5 točk, Uroš Jerovšek (o. š. Komenda-Moste) 5,5 točk, Sandi Spruk (ŠK Komenda) 5 točk, Primož Podbel-šek (o. š. Komenda-Moste) 4,5 toč, Tadej Smole (o. š. Komenda-Moste) 4 točke, Milan Če-bulj (o. š. Komenda-Moste) 2,5 točk, Peter Zlatnar (o. š. Stranje) l točka. Najbolje uvrščeni igralci in igralke bodo zastopali našo občino na posameznem regijskem prvenstvu. V decembru 1995 se je končalo Odprto klubsko prvenstvo v šahu - tempo 15 minut (tekmovanje poteka vsak prvi petek v mesecu v Komendi). Nastopilo je 23 igralcev. Najboljši igralci so bili: Bojan Hribar (ŠK Komenda) 112 točk, Robert Ber-gant (ŠK Komenda) 103 točke, Jožef Zidarič (ŠK Komenda) 93 točk, Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) 70 točk, Pavel Ipavec (ŠK Komenda) 66 točk itd. Prav tako se je končalo Odprto klubsko prvenstvo v hitropote-znem šahu (tekmovanje poteka vsak tretji petek v mesecu). Nastopilo je 21 igralcev. Končni vrstni red je sledeči: Bojan Hribar (ŠK Komenda) 190 točk, Marjan Kern (ŠK Komenda) 145 točk, Srečo Sitar (ŠD Kamnik) 131 točk, Jožef Zidarič (ŠK Komenda) 130 točk, Ciril Križelj (ŠK Komenda) 117 točk itd. ŠK Komenda je v sklopu podelitev nagrad za letne turnirje organiziral Božično novoletni turnir, tekmovanje je bilo izvedeno v Komendi 21. decembra 1995. V konkurenci 15 igralcev je bil končni vrstni red sledeči: Bojan Hribar (ŠK Komenda) 7,5 točk, Robert Bergant (ŠK Komenda) 7 točk, Marjan Kern (ŠK Komenda) 6,5 točk, Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) 6,5 točk, Jožef Zidarič (ŠK Komenda) 5 točk, Alojz Jerovšek (ŠK Komenda) 5 točk, Anton Trebušak (ŠK Komenda) 5 točk, Peter Plevel (ŠK Komenda) 5 točk itd. Za oba letna turnirja in Božično novoletni turnir so zmagovalci prejeli diplome in praktične nagrade, ki so jih prispevala podjetja: Svilanit Kamnik, REAL d. o. o. Ljubljana, STOL Kamnik, Kemostik Kamnik, Lončarstvo Kremžar Franc, Mercator Eta Kamnik ter Jožef Zidarič in Peter Plevel. Novoletni turnir mladih Mengeš. Tekmovanje je bilo izvedeno v Mengšu 27. in 28. decembra 1995. V konkurenci 26 igralcev so predstavniki naše občine osvojili: 1. mesto Mark Agovič (ŠK Komenda) 7 točk, 2. mesto Sandi Spruk (ŠK Komenda) 6,5 točk, 7. mesto Tadej Smole (SK Komenda) 5,5 točk, 9. mesto Uroš Jerovšek (SK Komenda) 5 točk, 10. mesto Grega Krmavnar (ŠK Komenda) 5 točk itd. Odprto prvenstvo najmlajših. ŠK Komenda je v soboto, 16 decembra 1995, izvedel šahovsko tekmovanje za mlade do 12 let starosti. Nastopilo je 39 igralcev. Končni vrstni red pri vrhu je bil sledeči: 1. mesto Uroš Jeglič (ŠD Mengeš) 8 točk, 2. mesto Lucija Rovtar (ŠD Napredek Domžale) 7 točk, 3. mesto Andrej Mihorič (o. š. Dob) 6,5 točk itd. Najboljši naši so bili: 6. mesto Jernej Markelj (o. š. Fran Albreht) 6 točk, 13. mesto Jure Jerovšek (o. š. Komenda-Moste) 5 točk, 17. mesto Janez Štebe (o. š. Komenda-Moste) 5 točk, 21. mesto Primož Car (o. š. Komenda-Moste) 4,5 točk itd. Odprto šahovsko prvenstvo Mengša. Odigrano je bilo v Mengšu od 7. do 10. decembra 1995. V konkurenci 17 igralcev in igralk je presenetljivo zmagala Pavla Košir (ŠK Napredek Domžale) 7,5 točk, sledijo: Vid Vavpetič (ŠD Napredek Domžale) 7 točk, Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) 6,5 točk, Anton Trebušak (SK Komenda) 6 točk, Bojan Hribar (ŠK Komenda) 6 točk itd. FRANC POGLAJEN Janezu v spomin So trenutki, ko je molk primernejši od besed. Ko besedne zveze nimajo pravega pomena. Pa vendar, ne moremo nemo strmeti v niti življenja, ki so se nam prepletale. Igra naključij, usoda, morda nadnaravna sila, vse prevečkrat odtrga od nas cvet, ki ga imamo radi. Prav v času ambicij, načrtov in pričakovanj, ki smo jih skupaj kovali, tn si jih ti, Janez, organizacijsko osmislil. Ne bomo pozabili tvojega optimizma, ki te ni zapustil niti takrat, ko je bilo težko, niti tvoje humanosti, ki sijo naokoli delil tako razkošno, bogato. Prehitro si odšel. Ostali smo tvoji dolžniki. Morda se nekega dne spet srečamo nekje Izven, kjer bomo imeli motnost poplačila. Do takrat bo ostal spomin, ki ne bo zbledel Brez tebe ne bo več tako, kot je bilo. To vsi vemo. Toda pred nasprotniki bomo imeti eno prednost. V vsaki tekmi bomo številčno premočni - vedno boš naš šesti igralec Košarkarska ekipa Zlatarstvo Banič Odbojka Dekleta na samem vrhu Kamniške odbojkarice v letošnji sezoni ne poznajo poraza. Prvi del tretje lige vzhod so končale brez poraza in so tako prve na lestvici, dve točki pred Mežico in kar šest pred Dravogradom. Še najslabše je šlo Kamni-čankam na začetku sezone, ko so igrale s slabšimi ekiapmi v go-steh, na domačem terenu pa niso oddale niti enega seta, kar samo potrjuje kakovost te generacije. V prvem kolu so doma premagale Infond Branik s 3:0, nato so igrale v gosteh proti Črni 3:2, membno zmago v Pokalu Slovenije proti prvoligaški ekipi Lik Tihe, ki so jo doma premagale s 3:2. TUdi kadetinje so igrale zelo uspešno in zasedle tretje mesto v ljubljanskem območju, ki je zagotovo najmočnejše v Sloveniji. Pred njo so bile samo ekipe Tabora in Šentvida, za njo pa ekipe Krima, Vitala in Ljubljane. Mladinke so imele precej smole, saj jih je Tabor premagal v skupnem seštevku dveh tekem samo za dve točki in Kamničanke so zasedle na koncu tretje mesto, zopet za Z leve stojijo: pomočnik trenerja Danijel Habjan, Tina flisar, Vesna Paketa, Katarina Potočnik, Polona Vrtačnik, Meta Resnik, Meta Skok, Barbara Mušičin glavni trener Aco Kramar; z leve pa klečijo Neva Suhadolčan, Brigita Beriec, Živa Ramšak, lina Jeras, Nadja Jelnikar in Petra Holc. Soboti 3:1, zmagale doma s Celjem 3:0 b. b., v gosteh pri Granitu 3:2 in nato same zmage s 3:0 doma proti Dravogradu, v gosteh proti Stepu, doma proti Mežici in v gosteh proti Benediktu. Lahko pa rečemo, da nobena od teh zmag ni bila vprašljiva, saj so oba tie breaka dobile na štiri. Kamničanke tako potrebujejo gladke zmage doma in zmago nad kako ekipo v gosteh, kjer igrajo proti samim dobrim ekipam: Infondu, Celju, Dravogradu in Mežici. Doma pa igrajo Kamničanke: 3.2. proti Crni, 17.2. proti Soboti, 16. 3. proti Granitu, 30. 3. proti Stepu in 13. 4. proti Benediktu. V tem delu sezone pa so Kamničanke zabeležile še po- ekipama Tabora in Šentvida. Kamniške pionirke začenjajo s tekmovanjem, domači turnir pa bo v nedeljo, 4. 2., ob 9.30. Sicer pa se igrajo prvoligaške tekme ob sobotah ob 17.00 v telovadnici pri starem zdravstvenem domu. Na koncu se še enkrat zahvaljujemo glavnemu sponzorju ASK in pa še 3A video servis, Avtohiši Real, Enervitu, Unicomu, Kvitu, 3S športu in Caffeju Prestige za dano pomoč, ki jo Kamničanke potrebujejo na poti proti vrhu, ter še vsem staršem, zvestim navijačem, Jocu, Fiku, Isotu, Dančiju ter Perotu, ki so vsak na svoj način poskušali pomagati. CICO I. Šolska košarkarska liga Poraz O. Š. Frana Albrehta V petek, 5. januarja, je bila v Borovnici košarkaška tekma ŠKL (šolska košarkarska liga) med OŠ Borovnica in OŠ Frana Albrehta. Tekma se je začela ob 14. uri. Na začetku smo slišali državno himno in himno ŠKL. Prvo četrtino so igrala dekleta. Igralke osnovne šole Borovnica so bile bolj uspešne. Dekletom osnovne šole Frana Albrehta so preprečile, da bi dale koš. Tako se je prva četrtina zaključila z rezultatom 12:0 v korist osnovne šole Borovnica. Med odmorom so nastopili navijači OŠ Frana Albrehta. V drugi četrtini so nastopili fantje. Igralci OŠ Frana Albrehta so igrali odlično, vendar niso uspeli premagati nasprotnikov. Zato je bil rezultat le 34:19. Med odmorom sta nastopili plesni skupini OŠ Borovnica in OŠ Frana Albrehta. V tretji četrtini so spet nastopila dekleta. Tokrat so bile naše igralke boljše, vendar nasprotnic niso uspele premagati. Rezultat je bil 48:25. Med odmorom so nastopili navijači OŠ Borovnica. V zadnji četrtini so se naši fantje zelo potrudili, kljub temu pa niso zmagali. Končni rezultat je bil 62:53. Čeprav OŠ Frana Albrehta ni zmagala, smo imeli najboljšega igralca Elvisa Begano-viča. Igra je bila zelo zanimiva. Novinarski krožek OŠ Frana Albrehta RokGrzinčič,6.b. Grega Kvas, 6. b. 12 KAMNIŠKI OBČAN doma in po svetu - zanimivosti 25. JANUARJA 1996 Leta 1945. (6) Po spominih zapisal Milan rVindschnurer Pomoč UNRRA-e,... Racionirana preskrba je bila v juliju 1945 še vedno dokaj skromna. Poprečna delavska plača (približno 1600 din) je npr. ravno zadostovala za celomesečni nakup racionirane količine kruha, dnevno 1,20kg, za štiričlansko družino. 6. julija je prispela v Ust prva ladja s 6500 tonami pšenice, 500 tonami moke in 40 tonami graha in fižola. To je bil prvi kontingent v okviru mednarodne pomoči razdejani Evropi, poslan za Jugoslavijo. Organizacija UNRRA (United nati-ons reliefand rehabititation ad-ministration) nam je kot organizacija združenih narodov za obnovo in razvoj v naslednjih mesecih poleg več tisoč kamionov in materiala za obnovo npr. električnih in telefonskih vodov poslala tudi še precej hrane in obleke ter nam tako občutno izboljšala našo preskrbo. V pekarnah se je takrat pojavil na policah, po štiriletnem premoru, zopet (za ped visok) bel kruh, spečen iz ameriške moke. Še bolj pa so se ljudje veselih značilnih povoščenih kartonov ameriške vojske. V njih so bile za naše med-in povojne razmere kar nepojmljive dobrote kot npr.: pločevinke s šunko pa s šunko z jajci, z govedino v jabolčni omaki, kondenzirano mleko in mleko v prahu, jajca v prahu, grozdje v prahu, že takrat instant prava kava, kakav, nekak današnji sport-mu-essli, sokovi iz pomaranč, grenivk, jami... seveda čokolada in obvezno, takrat še tipično ameriški, žvečilni gumi. Te ne-kajkilogramske kartone (dobili smo po enega na dve osebi) so naše oblasti dvakrat delile med prebivalstvo brezplačno. Nekoliko kasneje, ravno tako iz virov UNRRE, soljudje v kamniških trgovinah (sicerzelo težko, pa vendarle) lahko nabavili po kak kos kvalitetnih volnenih oblačil. To so bili v glavnem lepo krojeni jopiči, bunde, nekatere podložene tudi z umetnim krznom, iz preostalih zalog ameriške in kanadske vojske. Že pred koncem junija so v takratnem kamniškem okraju, ki je obsegal, tako kot pred vojno, ozemlje od vključno Črnuč, Trzina, Megnša, Domžal, Jarš, Radomelj, Moravske doline in seveda sedanje občine Kamnik, obnovili in odprli 20 šol s 45 učnimi močmi. Predvsem zaradi velikega pomanjkanja učiteljev so sredi junija v Kranju organizirali pedagoški tečaj. Kljub pomanjkanju učnega osebja pa je nova oblast že pričela skrbeti za njegovo »pravilno ideološko naravnanost«. Prvi korak v tem preverjanju so bile vprašal ne pole, ki so jih morali učitelji izpolniti. Med vojno kar precej naše mladine sploh ni moglo obiskovati pouka, nekateri pa so se ga udeleževali, vendar ne redno. Za to mladino, za dijake gimnazij in meščanskih šol so se 2. julija pričeli pripravljalni tečaji. Na te se je lahko prijavil vsakdo, kije poleg zadnjega šolskega spričevala in rojstnega Usta predložil tudi potrdilo krajevne politične oblasti (v Kamniku mestnega odbora OF) o neoporečnosti. Te tečaje so morali obiskovati posebno dijaki, ki so imeli med vojno pouk samo v nemškem jeziku, oz. so morali še pred začetkom rednega jesenskega pouka opraviti ustrezne t. i. nostrifikacijske izpite (za vsak med vojno izdelan razred). Zopet z avtobusom in vlakom v Ljubljano Začetek izrednega šolskega pouka, oživljanje dela po tovarnah je terjalo čimprejšnjo vzpostavitev delovanja javnega prometa. Na dan samega začetka šolskih tečajev, 2. julija, smo Kamničani dobili po štiriletnem premoru zopet redno avtobusno povezavo z Ljubljano. Avtobus je odhajal z Glavnega trga ob 6.45,11.30 in ob 16.00 in se vračal s Tavčarjeve ulice v Ljubljani ob 8.00, 13.30 in 17.45. Glede na to, da takrat skoraj nihče ni imel osebnega vozila, je bilo tudi nujno čim-preje uvesti železniški potniški in tovorni promet. Dela pri obnovi črnuškega železniškega mostu pa so se komajda pričela. Na ljubljanski strani je takrat zelo primanjkovalo železniških vogonov. To pomanjkanje se je še povečalo po strahoviti eksploziji na ljubljanski železniški postaji, kije 9. junija povzročila veliko materialno škodo. Eksplozija je poškodovala predvsem mnogo vagonov, najbolj seveda tiste, kateri so bili naloženi z raznoraznim razstrelivom - okupatorjevo zapuščino. Do te katastrofe je prišlo, po tedanjih pripovedih, zaradi množičnega, že kar objestnega streljanja v zrak, tudi z mnogimi svetlobmmi raketami, vse v čast kongresa komunistične antifašistične ženske zveze Slovenije, kratko AFŽ. Nek tak nepreviden izstrelek naj bi sprožil to uničujočo verižno detonacijo. Vojaku Francu Šmidu iz Kamnika, ki je takrat k sreči pri stadionu, stražil zaloge Nemcem zaplenjenega vojaškega materiala, so npr. zgorele vse osebne stvari. Imel jih je v vojašnici blizu železniške postaje. Kamničann Demetera Sadm-kar in Levko Homar pa sta eksplozijo doživela v bližini Daj-dama. Bila je tako močna, da je zdrobila večino šip in skrivila več izložbenih in okenskih okvirjev. Zanimivo-takra-tno dnevno časopisje o tej eksploziji v glavnem sploh ni poročalo. Enoumnemu režimu bija vno priznanje lastne krivde verjetno le preveč škodilo. Ker so Italijani med vojno demontirah železniški tir od Šiške do Ježke, je bilo tega v juniju in začetku julija potrebno znova položiti. Takrat je še na črnuški strani oz. bivši nemški strani stalo »ujetih« kar precejšnje število zlasti tovornih vagonov. Da bi te mogli prepeljati na ljubljansko stran, so do 12. julija od postaje v Črnučah pa preko cestnega mostu do Jezice položili začasni železniški tir. Vzporedno pa je na obnovi železniškega mostu v ČPrnučah že delalo okrog 80 delavcev, od tega 45 nemških ujetnikov. Dviganje in obnovo mostu je opravljalo gradbeno podjetje Ivana Sršena iz Domžal pod vodstvom Fran Dimica. 145 m dolg (samo srednji del TEČAJI RAČUNALNIŠTVA • wlndows 3.1 • word 6 Pričetek 19. februarja. Prijave sprejemamo do 10. februarja po telefonu 815-451 od 15. do 17. ure. Majhne skupine do 5 udeležencev. •exeal 5 (v drugI polovici marca) 60 m) in 250 ton težak železni most je bil obnovljen v 58 dneh in 6. avgusta se je prva lokomotiva s kompozicijo naloženih vagonov preizkusno in uspešno zapeljala čezenj. Svečano otvoritev je opravil direktor železniške direkcije Ljubljana, podpolkovnik Jože Bor-štnar, in od 8. avgusta dalje je pričel voziti redni potniški vlak iz Kamnika v Ljubljano in nazaj. Takrat smo se mogli peljati z vlakom v Ljubljano samo dvakrat dnevno, ob 5.55 in ob 17.05, iz Ljubljane pa ob 8.35 in 18.45. Vožnja, seveda takrat še s parno lokomotivo, je trajala 56 minut, to je le 10 minut dlje kot npr. danes Večina šip na oknih potniških vagonov je bila že razbitih in okna so bila zabita kar z deskami. Da je bil omogočen vsaj minimalen razgled, je bila po celi sredini oken običajno vzsta vijena približno 15 cm široka zastekljena reža. Ljudje so bili tega prevoza, ki ga ni bilo do prestolnice od poletja 1941 dalje, seveda zelo veseU. Spet so se lahko odpeljali pa raznih opravkih in vse več tudi v službe do tako zelo pogrešane Ljubljane. Ko je 22. avgusta pričel iz Ljubljane voziti še vlak ob 14. uri, torej po končanem šolskem pouku in nekako tudi po službah, se je med vožnjo skoraj v slehernem vagonu razlegala toUko časa vja vnos ti skoraj utišana lepa slovenska narodna pa tudi partizanska pesem. Verjetno vsakdo pomni npr. pesem »Janez, kranjski Janez, kam odhajaš danes..« Ljubitelji planin, posebno še tisti iz Ljubljane, so sipo tolikih letih zopet želeli obiskovati kamniške planine. Zato je bila z 9. avgustom uvedena ob sobotah oz. dnevih pred prazniki ter ob nedeljah in praznikih avtobusna zveza med Ljubljano in Ko-pišči. Ob sobotah in nedeljah so se turisti lahko odpeljali iz Ljubljane ob 16. uri oz. ob 15.40, s Kopišč pa so se lahko vračali ob 18.25, medtem ko smo Kamničani od tega dne dalje imeli še en avtobusni par v Ljubljano (iz Ljubljane ob 16.00 oz. iz Kamnika ob 18.00 ali ob nedeljah ob 19. uri. Usodi dveh županov V prvih povojnih mesecih smo ■ imeti v Sloveniji, tako kot po vsej Jugoslaviji, začasno, pretežno od komunistov obvla-dovano, samooklicano oblast. Glede na pravila o demokraciji pa tudi od naše države sprejeti ustanovni listini OZN smo bili dolžni čimprej speljati demokratične volitve in to najprej na lokalni in nato še na državni ravni. Tako kot vsaka politična stranka, ki ima v rokah vlado in ostale vzvode oblasti, si je tudi takratna vladna in zaenkrat edina formalno obstoječa stranka Komunistična partija Slovenije (KPS oz. KPJ v Jugoslaviji) prizadevala storiti vse, da bi bližnje avgustovske lokalne volitve izpadle zanjo čimbolj ugodno, zmagovito. Tildi zato je nova začasna oblast takoj po vojni začela oz. tudi še iz medvojnih časov nadaljevala z onemogočanjem vseh možnih političnih nasprotnikov. Med vojno se je to dogajalo pretežno s fizičnimi likvidacijami. Te so se nadaljevale tudi po vojni, vendar večinoma, vsaj formalno, sodno podprte. Še več pa je bilo onemogočenih možnih političnih nasprotnikov z drugačnimi kaznimi, kot npr. z zapornimi, odvzemom državljanskih in s tem tudi volilnih pravic, odvzemom premoženja, javnimi diskvalifikacijami ipd. Takratna tovrstna sojenja so opravljati v veliki večini le tisti sodni organi, ki so biti novemu komunističnemu režimu naklonjeni. (se nadaljuje) Podgorci za boljše mleko Podgorski kmetje vsako jutro pripeljejo v zbiralnico sredi Podgorja okrog 1000 litrov mleka. Do nedavnega so ga zbirali le v skupinskem bazenu. Lani pa se je več, zlasti večjih pridelovalcev mleka odločilo za lastne prevozne hladilne bazene. Na ta način je mogoče boljše hlajenje doma in posamična kontrola kvalitete mleka, od tega pa je odvisna seveda tudi cena, ki je lahko tudi do ene četrtine večja, kot pa so jo dosegali na podlagi skupinskega vzorca v skupnem bazenu. Tako za liter mleka s poprečno stopnjo tolšče 3,6 sedaj prejmejo 32 tolarjev. Seveda se lasten bazen izplača le pri količini okrog 80 do 100 litrov dnevno. Doslej ima te bazene osem kmetov. (fs) Štirje Podgorci, ki te dni pripeljejo v zbiralnico največ mleka: (z leve proti desni) Tinko Poravne, Ludvik Balob, Miro Svetlin (pripeljal ga je kar 210 litrov) in Ivan Ogrinec Slovenski CB klubi odklanjajo vstop v zvezo .Kakor se čudno sliši, je res, da so nekdaj zagnani cebejaši na vsak način hoteli imeti svojo zvezo. Danes, ko jo imajo, pa pod danimi pogoji ne želijo postati njeni člani. Klubi iščejo sodelovanje in koordinacija, ki danes zadovoljivo vzdržuje klubske povezave, je tudi letos organizacijo kontesta zaupala enemu od klubov. CB Radio klub Lipa Kamnik je to leto prevzel zahtevno organizacijo tega tekmovanja pod nazivom SLOVENIJA 95. Kontest vseh slovenskih CB Radio Klubov z Velike planine je potekal pod pokroviteljstvom kamniške občine oziroma njenega župana gospoda Toneta Smolnikarja. Zaključil se je s srečanjem na Livadi v soboto, 16. decembra, ob razglasitvi rezultatov. Vzpostavljenih je bilo 5.376 zvez (v času med 12. uro 18. 11. do 11.30 ure 19. 11. 95) v slabih 24. urah ali 228 zvez na uro, kar predstavlja zelo dobro povprečje. Potrjenih je bilo 2573 zvez, to je 48% od skupnega števila vzpostavljenih zvez. Prispelo je 187 zahtevkov za diplome. Nagrade si je priigralo 23 udeležencev, ki so poslali zahtevke. Nagrade so prispevali naši številni sponzorji, za kar jim gre posebna zahvala. Vseh 23 oziroma 24 zvez je uspelo vzpostaviti 38 cebejašem, med katerimi so ta večer izžrebali 5 praktičnih nagrad, medtem ko je žreb prisodil pokal najuspešnejšemu posamezniku CB GRIZLI - Štefanu Rusu iz Ljubljane. TEKMOVANJE JE BILO ZAKLJUČENO S PRVIM MESTOM za CB RK LOŽ - Stari Trg, ki je prejel prehodni pokal (s 382 vezami), sledijo pa: OBALA PIRAN (s 184 vezami), POREZN CERKNO (112), LIPA KAMNIK (84), SOČA NOVA GORICA (65), ARGO VRHNIKA (16), MLADIKA POSTOJNA (13), GLOBUS KRANJ (12) in VRTINEC DOMŽALE (4). Žal so mnogi vzpostavljali zveze le za posameznika in ne za svoj klub, zato so za klube same rezultati preskromni. Srečanje je bilo prisrčno, čeprav ni bilo predstavnika (sporne) Zveze CB RK Slovenije. Če je povzetek mnenj s tega večera lahko odločujoč, bo zveza tudi v bodoče le sama sebi namen, ker so vsi pristop odklanjali. Zveza amaterskih društev pač ne more biti pridobitniška organizacija. Nekateri člani klubov (npr. Koroška) si tudi na zaključni prireditvi niso mogli plačati rezervacije in so tako še dodatno obremenili organizatorja. Vsem operaterjem, ki so se trudili za uspešen zaključek letošnje sezone s kontestom SLOVENIJA 95, kakor tudi za zaključno prireditev na Livadi in številnim sponzorjem se zahvaljujem v imenu organizacijskega odbora. PREDSEDNIK IO: arh.IvoKRANJCIVEK TV kviz Pod klobukom V šolskem letu 1995/1996 smo se učenci 6. č razreda OŠ Frana Albrehta iz Kamnika odločili, da sodelujemo v TV kvizu POD. KLOBUKOM. Nekega dne v mesecu septembru nas je razredničarka, ga. Dragica Lukner, prijavila na kviz. Dolgo smo čakali na odgovor, skoraj smo že pozabili na našo prijavo, ko smo dobili telefonsko obvestilo, da nas vabijo na snemanje oz. tekmovanje 29. novembra. Bili smo navdušeni. Težko smo pričakovali 29. november. V Ljubljano smo se odpeljali z vlakom in vsi nestrpni pred RTV pričakovali dogovorjeno uro snemanja. Končno je nekdo prišel po nas Odpeljali so nas v garderobe, kjer smo se uredili. Nato so nas odpeljali v TV studio. Tu je bilo za nas veliko novega in zanimivega, saj nimaš priložnosti vsak dan videti, kako nastajajo različne TV oddaje. Snemanje se je začelo in trajalo zelo dolgo, vendar smo se kljub vsemu naporu zabavali. Oddaja je govorila o psih. Poleg Dunje, Davorja in Katje so nastopili še gostje oddaje Vojko Zidar s svojim psom Rodosom, Mija Žnidarič in Maja Končar s psom Olafom. Snemanje je bilo naporno, saj so voditelji in gostje morali določene odlomke večkrat ponoviti zaradi napačnega besedila ali zaradi tehničnih motenj. Seveda so imeli težave tudi s psi. Pri snemanju teh scen smo se prav pošteno nasmejali. Ker je moral biti pes Olaf obrnjen proti kameri, so mu tja postavili posodico z briketi, ko pa jih je pojedel, se je obrnil zopet s hrbtom proti kameri in pogledal, če jih je ostalo še kaj. Zaradi tega smo morali odlomek še enkrat posneti. Težave smo imeli tudi z drugimi psi, ki so preveč lajali, a na koncu se je vse skupaj dobro izteklo. Končno smo prišli na vrsto tudi tekmovalci. Teden dni pred snemanjem so nas obvestili, katero knjigo moramo prebrati do tekmovanja. Tema kviza je bila knjiga Beli očnjak ameriškega pisatelja Jacka Londona. Tekmovali smo z učenci OŠ Angela Besednjaka iz Maribora. Tekmovalci obeh ekip smo bili na ta kviz dobro pripravljeni, zato je bil rezultat na koncu tekmova- nja neodločen. Za nagrado smo si prislužili 6 knjig in dve kaseti. Po snemanju pa so nas še prijetno presenetili, saj smo dobili obilno malico in ledeni čaj. Sodelovanje v oddaji Pod klobukom je bilo vsem všeč, ker smo tam spoznali, koliko truda je potrebno za (samo) enourno oddajo. Bili pa smo tudi zelo presenečeni nad prijaznimi voditelji in urednico ga. Tatjano Trtnik, saj smo v istem tednu, dva dni prej, imeli zelo slabo izkušnjo s predtekmovanjem za Male sive celice in smo se kar bali, kako nas bodo sprejeli na RTV. ŠPELA RODE, 6. č OŠ Frana Albrehta Kamnik POLIGLOT - ANGLEŠČINA - NEMŠČINA - ITALIJANŠČINA TEČAJI TUJIH JEZIKOV INFORMACIJE 723-089, 9.-13. In 16.-19. Ljubljanska 110, Domžale Nakladalke za seno od 12 do 30 m3 - rabljene, pajke, zgrabljalnike, puhalnike in ostalo kmetijsko mehanizacijo - rabljeno ali novo prodam po ugodnih cenah. Tel.: (061)815-233. Trgovina Vodeb, Kamnik, Šutna 20 Prodajalko visoke konfekcije zaposlimo za 4 ure dnevno. Zahtevamo ustrezno izobrazbo, urejenost in poznavanje mode. Tel: 320-351. Mlajšo upokojenko z izkušnjami za komercialna, tajniška in računovodska opravila honorarno zaposlimo. Pisne ponudbe pod šifro »Zanesljiva« pošljite na uredništvo. Samostojnega kuharja ali kuharico in samostojnega natakarja ali natakarico s končano šolo in prakso redno zaposlim. Delo bo izmenično. Prednost imajo kandidati iz okolice Kamnika. Tel. 831-233, 817-157. PAPIRNICA M% &. m Svetčeva pot 3 Kamnik lil* J tel- 815-781 (ob železniških zapornicah na Kranjski cesti) TRGOVINA VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: IGRAČE, DARILA, ŠOLSKI IN PISARNIŠKI MATERIAL, PALOMA IZDELKE itd. na drobno in debelo z dostavo. AKCIJSKE CENE!! - registrator Paloma A4, širok 550 SIT - toaletni papir Paloma v rolicah 10/1 380 SIT - kalkulator Sharp 2.795 SIT - vvalkman 2.780 SIT - tranzistor z uro 1.950 SIT - sušilec za lase 2.475 SIT - varilni strojček za gospodinjstvo 4.100 SIT - kuhinjska tehtnica 3.200 SIT PRAVI NASLOV ZA UGODEN NAKUPI IMF, d.o.o. TRGOVINA KIM Kamnik, Trg talcev 8, tel.: 817-783 VABI cenjene stranke k ugodnemu nakupu PUSTNIH ARTIKLOV Na zalogi imamo - kostume (klovni, kraljične, ciganke, kitajke, kuža bernardinec, lev, opice in Se pa še - tudi po vaši želji) - lasulje (8 barv) po 988 SIT - razni dodatki: klobuki, maske, kronce, perjanice, orožje, očala, šminke POSEBNA PONUDBA- znižanje - ženski zimski plašči - moške, ženske ter otroške bunde - otroške žametne hlače ter še nekaj artiklov... NOVO: * jeans hlače znamk SEXES, BIG-BOSS, CASUCCI, AUGEL YEANS po ugodnih cenah (do št. 60) * CHICCO ter NUK otroški program Veselimo se vašega obiska. CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 61225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita, - kamine, fontane - ograjne elemente -tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre ■ kanalske jaške z mrežo, peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT L* Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Kam pe pustne maske in lasulje? Scorpio vas pričakuje! TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * TEKAČI KARP DEKOR «0> USNJARSKA 9 DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodnol - VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet - prešite odeje 2 kom - vzglavne blazine 2 kom - jogiji - prehodne jakne in bunde Veliko znižanje ženskih bund Novo: talna obloga laminat Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Cene in plačilni pogoji so ugodni!!! PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA! že od 2.800 SIT dalje 8.400 SIT 3.358 SIT od 3.300 SIT dalje VODENJE POSLOVNIH KNJIG * DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO * s področja trgovine, gostinstva, storitev (d.o.o., s.p„ itd.) z izdelavo letnega poročila in davčno napovedjo že od 80 DEM mesečno svetovanje, pomoč, informacije po telefonu - 156,00 SIT/min. knjigovodski servis: PS AGENT dao. Kamnik, tel 09 04 273 MONTAŽA IN SERVIS OLJNIH GORILCEV ZASTOPANJE FIRME THYSSEN 18 mesecev garancije. Zdenko Mlhorič Zagori ca 12/b, Stahovica tel.: 825-278 mm STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15" sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 In 713-821 S414 dkox>. trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b 61230 Domžale tel.: 061 721-730 723-126 723-194 fax: 061 713-288 Gradite, obnavljate? Potem smo mi pravi naslov za vas. Po KONKURENČNIH CENAH vam ponujamo vse vrste GRADBENEGA MATERIALA. Za kamionske poSiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. GRADBENO SVETOVANJE Pri gradnji, Se posebej pa pri obnovi, se srečujemo z raznoraznim! problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam bo BREZPLAČNO pomagal in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 15. do 17. ure. V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. PEUGEOT Rsmx* Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798 servis: 727-010 ftuc: 727-319 NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 Z ABS-om, SERVO VOLANOM IN DVEMA ZRAĆNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI. Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! »4 Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8.-15.30 SMRVIŠ ŠIVALNIH STROJEV Marko Senožetnik Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861 v **"' oblikujemo: » «/> zaščitne znake, vizitke, prospekte itd%> grafična priprava za tisk: filmi, fotoliti, montaža itd. organizacija tiska: offset, sito, tampo, tisk na blago itd. grafična dejavnost Aleksander Sokler s. p. Glavarjeva 9 2 61218 Komenda * 0609/ 615 - 202 Z kOcna PE MODNA HISA, Medvedova 1a (tel. 831-404) MAŠKARADA!!! velika izbira pustnih oblačil - od 1.000 do 5.460 SIT! * Robin Hood, mušketir * Aladin, žalostni klovn, veseli klovn * snežinka, mušnica * želva Ninja, črna Ninja * muca, maček, medo * Rdeča kapica, princeska, pikapolonica * Pika Nogavička, gusar * čarovnica PE POHIŠTVO, Kranjska c Vb (tel 816-296) AKCIJA' AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA' IZREDNI KREDITNI POGOJI: * 18 OBROKOV OB SAMO 5% POLOGU * fiksne 12% obresti Do 30% POPUSTA pri nakupu z gotovino! PE U NI VERZAL, Medvedova 15 (tel. 831-272) UGODEN NAKUP RJAVEGA PREMOGA' Mali oglasi: Gospodinjske šivalne stroje popravljam. Tel.: 812-826. Instruiram matematiko, kemijo, angleščino, nemščino. Tel.: 831-296. Iščem dinamičnega inštruktorja za angleški jezik za OŠ. Tel.: 812-022, zvečer. Prašiča za zakol, domača krma. Tel.: 831-755, Pavlic, Buč 6. Prof. dipl. ing. instruira matematiko, fiziko, mehaniko, angleščino in nemščino. Tel.: 728-522 (zvečer). Instruiram matematiko, slovenščino in angleščino za OŠ. Tel.: 832-803, zvečer. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Posavskega goniča lovske pasme pogrešamo. Tel.: 826-296 Zagorje: UVOZ: - kosi - kocke - oreh češke kocke 15.480 SIT 15.380 SIT 15.100 SIT 16.733 SIT * * * Prodam kadeti »C« I. 79 po delih (najraje komplet) od prednje šipe, komplet zadnji del, sedeži, motor brez kilerja, menjalnik (vse zelo ohranjeno) -komplet 1.000 DEM, po delih dražje. Tel.: 739-417 od 6. do 19. ure. Zazidljivo parcelo v Kamniku ali okolici kupim. Tel.: 832-359. DEŽURSTVA: V FEBRUARJU sta dežurni ob SOBOTAH od 7. do 19. ure prodajalni MARKET KRANJSKA (tel. 814-916) in NEVUE (tel. 831-675), ob NEDELJAH pa MARKET KRANJSKA od a do 11 ure. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! Oglašujte v %gmmškgm oBčanu "AVTO DETR d.o.o." ZORMAN, MENGEŠ Slovenska c. 66 tel., faks.: 061/737-313 tel. 061/737-041 OD LADA pooblaščen! prodajalec in serviser vozil lada VSA VOZILA ŠE PO STARIH CENAH! Lada karavan 1500 952.000 SIT Samara 1300/3V 990.000 SIT Samara 1300/5V 1,063.000 SIT Samara 1500/3V 1,023.000 SIT Samara 1500/5V 1,099.000 SIT Niva 1.7 1,364.000 SIT Niva 1.71 1,421.000 SIT Samara 1500/5V ME 1,324.000 SIT (spojlerji, obroba pragov, dodatne luči, radio Pioneer, centr. zaklepanje, el. pomik stekel, blokada vžiga) Kreditni pogoji: 8% na 3, 4 leta brez pologa TUDI STARO ZA NOVO. STOB, d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.:711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! Posebej ugodna cena opeke modularni blok in kombi plošč. Na zalogi ves ostali gradbeni material. Za kamionske pošiljke dostava brezplačna. Možnost odloženega plačila. Za manjši nakup lahko pokličete po telefonu In naročen material vam bomo dostavili na dom. Odprto od 7. do 18, ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Se priporočamo! Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA Ugodni plačilni pogoji! - 13% gotovinski popust - prodaja na čeke: 8% popust na 2 ali 3 enake obroke na 4 ali 5 enakih obrokov brez popusta - prodaja na kredit: 6, 7, 8, 9 ali 10 enakih obrokov brez obresti. Ugodno! Pralni stroj PS 608 za gotovino samo 57.546 SIT Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IVANA PIRCA Hribarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, se poslovili od njega z glasbo, z besedo, s pesmijo in ga pospremili z duhovno popotnico; vsem, ki ste zanj darovali cvetje in sveče, in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in nam stali ob strani. Njegovi najbližji Januar 1996 CHEMO - SCEMOSTI8C TRGOVINA »NEVA« Kamnik, Perovo 27, tel.: 812-873 (ob obvoznici) Ugodno lamelni parket! Prodaja na tri čeke brez obresti. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Za polni delovni čas zaposlimo inštruktorja B kategorije. Pisne prošnje pošljite na naslov: Retos d.o.o., Trdinov trg 14, Mengeš. -v JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin Na zalogi kombinirani bojlerji. ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi našega dragega FRANCA HRIBARJA iz Godiča pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, prekrili njegov grob s cvetjem, mu poklonili sveče in nam izrazili ustno sožalje. Posebno se zahvaljujemo njegovim dolgoletnim sodelavcem Komunalnega podjetja Kamnik, gospodu župniku in pevcem, ki so ga z zapeto in zaigrano glasbo pospremili v prerani grob. Vsi njegovi Januar 1996 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, pomislite, kako trpel sem in veCni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas jc mnogo prezgodaj zapustil ANTON KLADNIK iz Žage 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom, sodelavcem Alprcma za izkazano spoštovanje, darovano cvetje, svcCc, za mase, izrećena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej hvala dobrim sosedom Vinski in obema sosedoma Sušnik, ki so nam v teh težkih dneh nesebično pomagali. Hvaležni smo dr. Hrovatinovi za njeno prizadevanje pri zdravljenju in palronažnim sestram ZD Kamnik. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Žalujoči: vsi njegovi _2aga. januar I996 • ELEKTROINSTALACIJE: adaptacije, prizidki, novo gradnje, popravila in vzdrževanje. Tel.: 815-933. Prodam stanovanje v centru Kamnika, 65 m2 z 2 balkonoma, lega V-Z, centr. ogrev., telefon, satelitska TV. Vse-Ijivo takoj. Tel.: 812-022, zvečer. A dan je črni moral priti, bridkosti dan, o j, dan solzan, težko je bito se ločili, a vse solze, ves jok zaman. ( Gregorčič) Tiho je zaspal naš dragi mož, očka, brat in svak EDVARD VAVPETIČ iz Šmarce pri Kamniku •z srca se zahvaljujemo vsem, ki ste v trenutkih bolečine z nami iskreno sočustvovali, darovali za sveče, sv. maše in nam kakorkoli pomagali, pospremili našega dragega Edvarda na zadnji poti ter pokrili njegov grob s cvetjem. Še posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom Kolenčevim za njihovo nesebično pomoč in g. Zabriču za besede slovesa, pevcem, g- Sušniku za zaigrano tišino in g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči: žena Jožica, hči Katja, sin Tomaž in drugo sorodstvo Šmarca, januar 1996 Le skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Prerano si odšla od nas, toda iztekel seje tvoj čas. Spomini na tebe bodo ostali in svečke v spomin bomo ti prižgali. ZAHVALA V 61. letu življenja nas jc po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mami. sestra, teta in svakinja ANICA LIPOVSEK iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu podjetja Sitar Pncumatic center iz Kamnika, podjetju Stol. pevcem Lire za ganljivo zapete pesmi. g. Grcbencu za odigrane žalostinkc. Društvu upokojencev Kamnik, g. Modicu za izrečene poslovilne besede in g. župniku za lep pogrebni obred. Enako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kamnik. KC Ljubljana in vsem. ki; ste nam kakorkoli pomagali v teh žalostnih trenutkih. Žalujoči: mož Ludvik, sin Bojan, brata Jože in Janez, sestri Marija in Vera z družinami ter drugo sorodstvo. __ Kamnik, januar 1996 Popotniki smo in se srečamo na tej poti v slovo. V SPOMIN JANEZU BANIČU Iskrena hvala za vso pomoč, zdravljenje, obiske, spodbudne besede, tople želje in molitve, ki ste jih delili ž mojim ljubim možem in z nami, ki ga pogrešamo. V letu njegove bolezni ste odprli svoja srca in roke, da mu je bilo lažje. Najinim prijateljem in vsem, ki ste ga imeli radi v tem mestu in skozi njegovo življenjsko pot, iskrena hvala. Njegova žena Sonja Kamnik, december 1995 ZAHVALA Prenehalo je biti srce naše drage mame H| % I ANTONIJE TURINA ■Rj@r«v JSSffM por. Prpič (1911-1995) iz Baške na otoku Krku Iskreno se zahvaljujemo dr. Kirnu za obisk na domu, patru Franciju Pivcu za njegov obisk in lep pogrebni obred, g. Cirilu Merčunu za besede slovesa ob odprtem grobu, pevcem za ganljivo zapete žalostinke, nosačem iz Komunale, sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za maše. Še enkrat hvala vsem. ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in jo pospremili v zadnji dom. Žalujoči: sin Toni, snaha Marinka, vnukinja Darja z možem, pravnučka Elvis in Sabinca December 1995 m m mm Praznina, moreča samota, povsod, kjer te išče sree! A kamor pogledam, me spremljajo tvoje pridne roke. ZAHVALA Nenadoma nas je v 70. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric TONE KOTNIK z Bris Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje, sveče in za maše, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala ludi g. župniku, govorniku in neveljskim pevcem. Žalujoči: žena Angela, hčerka Marija in drugo sorodstvo Januar 1996 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 74. letu starosti nas jc zapustil dragi oče, stari oče. brat in stric MIHA BURKELJCA iz Kamnika, Šutna 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem podjetij Svit, Kočna Markct in Sitar Pncumatic Centra za izrečeno sožaljc, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za skrb in nego ter osebju bolnice na Golniku. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za lepo petje in govornikoma iz Društva upokojencev Kamnik ter Zveze borcev za izrečene besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Mengeš. Radomlje. Blagovica, Fcrndorf. januar 1996 Le delo, skrb, trpljenje, izpolnjevalo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo bos ugnal. Pa posle so ti moči in zatisnil si oči. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric JAKOB SLAPAR iz Brega 8 pri Komendi Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Scdlaku in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik - oddelek 100, hvala tudi g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepe poslovilne besede in opravljen obred, PGD Komenda - nosačem in praporščakom, članom ZB. Društvu upokojencev in pevcem za zapete žalostinkc. Hvala tudi podjetjem JATA-REJA. TITAN Kamnik. PLANIKA Lukovica, AERODROM Ljubljana in PROTOKOL Brdo. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: žena Angela, sinova France in Martin, hčerke Minka, Ivanka, Angelca in Vida z družinami, sestra Tončka z družino in drugo sorodstvo Breg. Križ, Cerklje. Vasca, Gradišče. Žabnica. Buč. januar 1996 lak tiho je v tej moji tesni jami ni soma nad menoj in ne neba, samo tvoj klic me zdaj iz spanja drami, ki kakor rosa skozi prst kaplja. (Ivan Hribovsek) V SPOMIN Še vedno ne dojamemo krute resnice, da nas jc v prometni nesreči pred dvema letoma mnogo prezgodaj v polnosti življenja zapustila naša zlata hčerka, sestra, nečakinja in prijateljica MATEJA ROSTAN iz Zikove 2 v Kamniku Ne moremo dojeti, se sprijazniti z mislijo, da jc nikoli več nc bomo videli, srečali, da nam s svojim optimizmom, smehom na obrazu ne bo več vlivala upanja v svetlejšo prihodnost, v katero je tako upala in se je veselila. Opogumlja nas, da Vas je veliko, ki se je spomnite, jo obiščete na njenem preranem grobu na Žalah v Kamniku in ji s prižgano svečko osvetlite njen zadnji temačen dom. ISKRENA HVALA. Zelo te pogrešajo: tvoja neutolažljiva mami Iva, ati Drago, brat Damijan, drugi sorodniki in prijatelji Kamnik. 27. januar 1996 __ Megla pade na ravnine, meni žalost na sree, megla iz ravnine izgine, žalost iz srca ne gre. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 47. letu nas jc mnogo prezgodaj, po težki bolezni, zapustil MILAN ZUPAN iz Kamnika, Tomšičeva 5 Ob neutolažljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik, bolnice Golnik. Komunalnemu podjetju Kamnik, pevcem Lire za prelepo zapete pesmi, patru Franciju za opravljen pogrebni obred ter vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste mu pomagali in zvesto stali ob strani vse do zadnje ure, ob slovesu pa mu podarili cvetje, sveče ter nam izrekli sožaljc. Žalujoči: hči Mojca, mama, brata Nace in Borut z družinama ter drugo sorodstvo figi :< JE HiSa prazna je ostala, ko si vzel od nas slovo, bolečina v srcu je ostala, ki pozabljena nebo. ZAHVALA V 85. letu starosti nas jc zapustil naš dobri in skrbni ala, stari ata. praded, brat, tast, svak in stric JOŽE ROJC iz Podgorja 86 Zahvaljujemo sc sorodnikom, sosedom, posebno Muhvičcvim, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc dr. Ahlinu za dolgoletno zdravljenje ter patronažni sestri Miji. Lepa hvala nečaku gospodu župniku Antonu Rojcu za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinkc. Žalujoči: hčerki Fani in Slavka ter sin Jože z družinami in drugo sorodstvo Podgorje, Kranj, Rova, Radomlje, Homec, Hudo, januar 1996 Telo Tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spis. srce Tvoje več ne bije. bolečin več ne trpiš. Nam pa Žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči, nenadni in neutolažljivi izgubi drage žene MILKE GLAZAR roj. Bergant iz Podgorja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za pomoč v dneh slovesa. Posebno zahvalo izrekam družini Toni. ki mi jc stala ob strani v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste imeli našo Milko radi in jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. Mož Andrej iu drugi njeni Januar 1996 16 KAMNIŠKI OBČAN 25. JANUARJA 1996 Blagovnica Vele je na novo bogato založena z domačim in uvoženim blagom. Na vseh oddelkih je zanimiva izbira. Vse ^odde^u v >ose V* akcija akcija akcija akcija akcija akcija akcija Se vedno lahko kupite v blagovnici Vele in Super N • barvni televizor Grundig 55 cm TTX 77.900 Sit • glasbeni stolp Philips FW 330 daljinsko upravljanje 55.900 Sit • kamera Panasonic VHS C 163.900 Sit Akcija traja do prodaje zalog Imamo še akustične aparate priznanih svetovnih znamk Technics, Panasonic, Sony, Loewe, Grundig, Nurdmende, Blaupunkt, Goldstar Na pustno soboto, 17. februarja, bo ob 10. uri na ploščadi pred Vele tradicionalno otroško pustno rajanje. Tri najlepše otroške maske bomo nagradili. V tem času nas bodo tudi obiskali kurenti iz Dravskega polja. Pridite, zanimivo in veselo bo! V vseh Napredkovih živilskih trgovinah in blagovnici Vele bomo prodajali dobre, sveže Napredkove pustne krofe. Sprejemamo tudi naročila (tel 721-531). Noyo v Super N Fotoaparati in daljnogledi znamk Nikon, 01ympus, Canon, Yashica, Praktica - optika Schnaider, Kodak, Minolta • oprema za fotoaparate: čistila, torbice, vse vrste filtrov... • reklamna cena proizvodov firme Practica Schnaider • izredno ugodno: fotoaparat Yashica Zoom 70 - samo 26.900 Sit • Filmi: Kodak, Konica, Agfa, Fuji • sprejem filmov v razvijanje Prodajamo tudi osebne računalnike PC 486 in PC 586 -Pentium 75 z vso dodatno opremo. Ugodne cene in kreditni pogoji. Napredek, dobro ime med trgovci! "V^VN TRGOVINA \ 1 K A M NI K ŽENSKO PERILO Šutna 16 MOŠKO PERILO Samostanska 24 Sprehodite se po prenovljeni šutenski ulici in si pridite ogledat nove modele spalnega perila - pižame in spalne srajce v trgovinah Mery. Možnost plačila na več obrokov. Frizerski salon »LILI« Lahovce 63 tel.: (064) 421-790 Žensko in moško frizerstvo. Poudarek na svečanih in poročnih frizurah! KNJIGARNA IN PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL/FAKS: 817-321 AKCIJSKA PRODAJA REGISTRATORJEV Obrazci za dohodnino za L 95. ŽIVLJENJSKE RADOSTI V VSEH SALONIH RENAULT OD 1. DO 4. FEBRUARJA E G A N E JE MEGA NOVOST LETA 1996. V FEBRUARJU PRIHAJATA K NAM PRVA DVA MODELA IZ DRUŽINE: MEGANE IN MEGANE COUPE. MEGANE, ELEGANTNA LIMUZINA S PETIMI VRATI, JE IZPOPOLNJENA NASLEDNICA PRILJUBLJENE RENAULTOVE DEVETNAJSTICE. MEGANE COUPE PA JE RENAULTOV VRHUNSKI ŠPORTNIK, NAMENJEN VSEM, KI JIH NAVDUŠUJE DINAMIČNA VOŽNJA. PRIDITE IN DOBILI BOSTE MEGA DARILO, LAHKO PA SE BOSTE VPISALI TUDI NA SEZNAM TESTNIH VOŽENJ. Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, tel.: 737-414, 738-721 MEGANE. BODITE PAMETNI, PUSTITE SE ZAPEUATI RENAULT I Al e rTi priporoča L*?lr ^ RENAULT . AVTO. ŽIVLJENJA Tudi letos dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku (tel.: 817-404). Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! AHAČIČ Domža|ei -------- uomzaie, SERVIS Prešernova Va, TRGOVINA tel. 722-107 gorenje POPUST DO 20%, PRODAJA NA DO 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI * pralno sušilna garnitura 96.000 SIT * pralni stroji od 49.000 SIT naprej * hladilniki, štedilniki * barvni TV Gorenje * glasbeni stolpi * mali gospodinjski aparati Ugodno: * sušilci perila * kopalniški blok Gorenje (omarice in umivalnik, dolžina 160 cm) Na zalogi celoten program Gorenje! Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV COREN/E!