ILazne stvari. (Cesar v Zagrebu.) Cesarja bode pri dohodu v Zagreb pričakoval banderij 300 jezdecev, v katerera bode vse hrvaško plemstvo, ter ga spremil v mesto. Dalje se je vzel v vspored slavnosti tudi velik tamburaški koncert, kateri bode izvajalo 120 tamburašev. Ban je v to svrho določil 1000 gld. Vsi bližnji vrhovi bodo razsvetljeni, posebno slari Medvedgrad. (Ljudski shod) v Kozjem je bil v kljub raznim zaprekam dobro obiskovan. Govorili so izborno gospodje dr. Jurtela, dr. Gregorcc in Hribar. Hvala jim! V nedcljo, dne 29. septembra, je pa Ijudski s;hod pri Sv. Jakobu v Slov. goricah v gostilnici g. F. Peklarja. Govorili bodo gg. poslanci dr. Radaj, profesor Robič in dr. Gregorec. (Zahvala.) Gospocl deželni poslanec dr. Fran Jurtela je podaril podvinskemu in krčevinskemu bralnemu društvu po 6 gld., za kar se oba odbora najspodrbnejše zahvaljujeta. (Volilski shod v Trbovljah) je bil prav dobro obiskan. Poročala sta g. poslanca M. Vošnjak in dr. Jos. Srnec. Sklenile so se tri resolucije, katerih druga zahteva, da se naj slov. državni poslanci zedinijo v konservativnem klubu. (Javni shod.) V nedeljo, dne 29. septemhra iraa slov. kat. delavsko društvo javni shod v Petrovčah v prostorih gospoda Nidorferja. (Imenovanje.) Suplent na I. drž. gimnaziji v Gradcu, dr. Jos. Murauer, je imenovan glavnim učileljem na učileljišču v Mariboru. (Volilski sbod v Brežicah), na katerem sta govorila gg. poslanca M. Vošnjak in dr. Ivan Dečko, je vsprejel Iri resolucije: 1. Poslancu Vošnjaku se izreee zahvala za njega delovanje in zaupanje. 2. Izreka se želja, da bi se vsi slovenski in jugoslovanski poslanci združili v eno skupino. 3. Deželni poslanci štajarski naj se toliko časa ne vrnejo v deželni zbor, dokler ne dobe zagotovila, da se bode'ugodilo njih opravičenim zahtevara. (Trgatev) se je v nekaterih krajih v Istri in na Goriškem že pred tednotn začela. Poroča se, da je trta vsled dolgotrajne suše letos slabo obrodila, zlasti v puljski okolici. (Jabelk) jejetos povsod malo, kupcev pa veliko, tudi iz Nemčije. Štrtinjak navadnih jabelk se prodaje v mariborski okolici po 20 do 24 gld., mošancke pa po 24 do 28 gld. Štrtinjak sliv se plačuje po 14 do 18 gld. (Postrvi v vodnjaku.) Pred 4 leti je vrgel neki posestnik v graški okolici več postrvij, ker so bile promajhne, v vodnjak. Ko so zdaj popravljali vodnjak, našli so delavci postrvi, ki so postale prav velike in se nikakor niso dale ujeti. Posostnik si domi.sli, da postrvi ubije z dinamitom in je res vrgel naboj v vodnjak. To je pomagato. Postrvi so bile ubite, ali vodnjak se je zrušil in postrvi pokopal. (Moč človeških čeljustij.) Neki novojorški zobozdravnik je izračunil, da je pritisk človeških čeljustij, kateri je potreben, da zobje kako jed razgrizejo, ednak pritisku 15 do 35 kilogramov. Da se na pr. nerazkuhano meso zgrize, je treba pritiska 30 do 40 kg. To velja seveda samo za zdrave zobe. (Katoliško delavsko društvo)v Mariboru je nedavno poslalo udanostno izjavo presvetlemu cesarju. Cesar so se te dni za to milostno zahvalili. (Nova frančiškanska cerkev v Mariboru). Presbiterij in polovica glavne ladje sta malone že dodelana. Glavna vrata in južna stranska so popolnoma gotova. Zvonika sta tudi dodelana. Nad glavnim vhodom stoji iz bakra vlita in bogato pozlačena podoba Marije, Matere milosti. Za 14 dnij bodo došli peteri zvonovi z Dunaja. (V slovensko-nemško gimnazijsko celjsko) so vsled vsprejemnih izpitov sprejeli 89 učencev. Pripravnica na stari gimnaziji pa se je opustila, ker se je oglasilo samo 6 učencev. (Utonil je v Ptuju) dne 20. sept. pri kopanju v Dravi J. Sahla, profesor nižje deželne gimnazije. Trupla še do zdaj niso našli. (Ptujska razstava) je precej revna. Neki nemški mož je to sam priznal ter dostavil, da vsled tega je ta razstava tako majhna, ker ni vzajemnosti med Nemci in Slovenci. Da ni vzajemnosti, to so krivi ptujski veliki Nemci! Saj so pa tudi vsi napisi v razstavi nemški, le g. J. Mursa in neki vurberški posestnik imata samo slovenske. (Pazite na otroke!) Dne 19. septembra je pri Braslovčah utonila v bližnjem potoku dvoletna Veronika Vodlak, na katero bi imela paziti Helena Vodlak. Ta se bo zdaj zaradi nemarnosti morala zagovarjati pred sodiščem. (Štiri dobro ohranjeni oltarji) iz stolne eerkve v Mariboru so zamorejo brezplačno dobiti, kateri so pripravni za manjše cerkve na deželi. Kdor je želi vsprejeti, naj se obrne do kn. šk. stolno-mestnega župnijstva v Mariboru in to v kratkem času, ker sicer se bodo drugam izročili zavoljo pomanjkanja prostora. (Nakup vojaških konjev) se je vršil v Ljutomeru dne 17. septembra. Prignali so sto konjev, in od teh je komisija 12 kupila. Cena je bila od 325 do 350 gld. (Prepoved.) Ker se je tudi v Italiji?elo razširila prašičja kuga, je koroška deželna vlada prepovedala, uvažati prasce iz Italije-na Koroško. (z.a hmeljarje.) Gospod J. Širca v Žalcu preskrbi pošiljatev hmelja iz Žalca v Žatec na Geško v nabiralnih vozeh ter računi voznino pošiljatve blaga na drobno, uračunivši vse stroške, samo 4 gld. 45 kr. za 100 kg. Natančneje se zve pri njem. (Ponesrečeni zrakoplavci.) V Bruselju se je dvignil v balonu zrakoplavec Toulet s tremi prijatelji. Tri četrt ure potem se je blizu Hala v Brabantu razpršil balon v visočini kakih 2000 metrov. Ljudje, ki so opazovali balon, so videli to grozno nesrečo. Nekateri trdijo, da so videli tudi plamen. Vsi štirje zrakoplavci so storili grozno smrt. Toulet je že več kakor 360krat se vozil po zraku, dvakrat je padel v morje, jedenkrat si je pa zlomil nogo. (Vinska letina na Dolenjskem) osobito okrog Krškega in ob štajarski meji, obeta dobro, zlasti tam, kjer se je vršilo cepljenje z amerikanskimi trtami in se je dovolj škropilo. Cene novemu vinu bodo srednje, če ostane vreme do trgatve ugodno. (Nesreča na morju.) Španska križarka »Bircaixtegui«, s katero se je peljal admiral Panjo, je v hanoverskem pristanu trčila z nekim parobrodom in se pogreznila. Admiral Panjo, kapitan, trije častniki in 26 mornarjev se je potopilo. (Velika tatvina) se je primerila v Ostendu. Neznani tatovi so vlomili pri prvein juvelirju in ukradli demantov in drugih dragocenostij v vrcdnosti jednega milijona goldinarjev. (Požar v Brežah) na Koroškem, o katerem srao zadnjič poročali v političnem ogledu, je napravil okoli 200 tisoč gld. škode, ki pa je le deloma pokrita po zavarovalnini, namreč zn kacih 60 tisoč gld. Svetli cesar so za pogorelce takoj darovali 4000 gld. (Pazite na petrolej!) V Brnu je dekla nekega tovarniškega ravnatelja hotela s petroljem zanetiti ogenj v štedilniku. Petrolej se je unel, steklenica se raznesla in unela se je obleka dekle in pri njej stoječega štiriletnega ravnateljevega sina. Dekla in deček sta bila tabo hudo opečena, da ni upati, da bi okrevala. (Kdo je kriv?) V Parizu so nedavno sodili 171etnega mladeniča, ki je umoril staro žensko in jej vzel 80 kr. Ni kazal nobenega kesanja in nobene vere. Njegov zagovornik je rekel sodnikom in poslušalcem: »Ta nesrečni mladenič ne taji svojega zločina in ga tudi ne obžaluje. Kdo je kriv, da nam priraš^a taka mladina? Tega so krive brezvrske šole! Tukaj v sodni dvorani visi podoba križanega Odrešenika, pa iz šol ste jo pahnili in pregnali. Na založno klop bi jaz posadil vas vse kot zastopnike človeške družbe, katera je Boga iz šol pregnala, da nam tista zdaj vzgaja take budobneže!« (Priporočba.) Zavarovanja vseh vrst pri »Unio Catolica«, Gradec, Radecki-jeva cesta štv. 1. Zastopniki na deželi se želijo.  Otlprto pismo g. E. Hinterholzer-ju st., odgov. urednirfu rStaj. kmeta". V zadnji številki »Štaj kmeta« me moj nasprotnik v poštnih ulicah zopet napada in meni mei drugim, da se ne jezi nad dopisom od Sv. Ane, ampak pokazati je le hotel, da morem jaz biti socijaldemokrat. Neka zelo »zvita« glava mu je stuhtala, da moram zaradi tega biti socijaldemokrat, ker sem pri neki »delavski veselici« nosil »trak nadzornika«. Ako pa bi on količkaj postav poznal, moral bi vedeti, da pri vseh Ijudskih veselicab, kakor zborih, nadzornike postava tirja, in ti morajo po trakovih razvidni biti. Ali pa še ne ved6 Hinterholzer in dr., da so današnji prvi voditelji socijaldemokracije ravno proti vsakošnemu »videznemu znamenju?« Ali pa morebiti Hinterholzer kot »stavec«, ni tudi »delavec«, da se mu kaj tacega čudno zdi? Ker ga pa pri nobenem društvu videti ni, je pa potem on morebiti *brez vsakega mnenja«, alika-Ii? — Dalje meni moj nasprotnik v poštnih ulicah v svojem nategnjenem spisu, da nisem »pravi urednik«, vendar pa mislim, da tak, kakoršen je on, sem še vedno, saj dobro raztfVnem, kar se v listu tiska, kar pa pri njem ni mogoče, ker slovenščine zmožen ni, inače bi se ne mogel od nekaterib od njega veliko mlajših, meni dobro znanih »hujskačev« tako >prekositi«, da podpiše tako neumno »črčkarijo«. — V našem listu pa ni prostora za burke vganjati, ker imamo vedno vejiko boljšega gradiva na razpolago, kar se pa pri »Štaj. kmetu« ne vidi, ker mu že poslednja luč sveti, sicer bi zadnja številka ne izšla za 10 dnij pozneje; zatorej pa več ne odgovorjam na nob.eno bedasto zatrjevanje ali vprašanje. B. Ferk, stavec in odgov, urednik »Slov. Gosp.«