PoStnina plačana v gotovini.

LETNIK 63 OKTOBER 1932-4933
VSEBINA 2. številke: Lea Fatur: Leži otok na sred morja... — Miha Bločan: Nova pravljica (Igra) — Oroslava Slokanova: Močnik - Ksaver Meško: Sveti Frančišek v Asiški škofi iski cerkvi — Sv j a tos la v: Zgodba o ponižnem Janezu
—	L. N. P. — Venceslav Winkler: Palčki (Pesem) — Leopold Podlogar: 18. Turjak
—	Uganke — Nove knjige
»Vrtec« stane za vse leto Din 15'—, s prilogo »Angelček« Din 20'—. Lastnik »Pripravniški dom« v Ljubljani — Urednik in upravnik Vinko Lavrič v Ljubljani, Kolezijska ulica t Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karel Čeč)
Lea Fatur:
Leži^otok na sred morja . ..
(Dalje.)
oglej te mogočne hraste,* pravi Ivan Vajkard Adrijan u, »v dveh vrstah stojijo ob Ljubljanici, prav tja do Vrhnike. Poglej rilce, kako se pasejo po želodu. To je blago brodnikov in pravico do paše jim daje in deli brodarski urad. Fantička tam v plašču iz ločja sta Lukeževa. — Le bliže, Janezek in Primožek! Tukaj je zdaj seja notranjega mestnega sveta, to smo mi, Adrijan, Turnski, Blagaj in Bihaćki, zunanji svet so Martin, Gregor, Ahac, vidva sta pa občina, ki godrnja in spletkari in gleda sodniku ter županu na prste.«
»Mokra seja,c se je nasmejal Turnski, »trudni smo od kopanja in plavanja, pa hočeš, da preudarjamo stvari, ki se tičejo nemara vsega krščanstva.«
Dečki sedijo na travniku za Prulami, klobuki in meči, kamižole ležijo po travi, z las jim kaplja še voda, obrazi so osveženi, oči zamišljene. V spodobni razdalji od teh dečkov so se usedli pekovski, čevljarski in mesarski vajenci, ki so ušli od dela, da se kopljejo v družbi mladih plemičev in se stepejo z njimi, če bo treba. Vsi plemiči in »občina« gledajo s spoštovanjem na Ivana Vajkarda in Adrijana, ki sta najboljša plavača in mečaša, vesta in znata vse najbolje. Deda Ivana Vajkarda so sprejeli kranjski stanovi medse - zaradi njegovih izrednih zaslug in kreposti«, Adri-janu pa obetajo, da postane rvelika glava« v cerkvi, škofova kapa, pravijo, da mu je že kar pomerjeua.
»Vi vsi veste,« začne slovesno Ivan Vajkard, »kako važno je, da ohranimo obmejne trdnjave, v katere se zaletava in jih razdira sovražnik vsega krščanstva. Neznosna so bremena, ki jih naklada potreba obrambe naših dežel. Poleg tega nam dela škodo Benečan, ki si lasti otoke in bregove Dalmacije...
»in ga imenujejo po otokih in mestih »naš vladar«, ki jim daje plače, dukate in kolajne,« se razjezi Turnski. -Moj ded — saj veste — je bil
glavar v Bih a ču in je večkrat rekel, tla si bo prisvojil Benečan vse naše obrežje.«
»Naj pa daje cesaiv,« se razvname Adrijan, saj je sam ugodil Benečanom in je razkropil Senjane. Jaz sem potomec senjskih in rabskih knezov.«
Pastirčki in vajenci, zunanji svet« in »občina« lezejo kar vase pred potomci tako slavnih dedov. Martin godrnja: Ali se je sestal notranji svet«, da govori o svojem pokolenju?«
Občina nima še besede,« odreče strogo Ivan Vajkard in pogleda užaljeno Adrijana: Rabljani ste bili vedno taki: danes ste pribežali pod okrilje hrvatskih kraljev, jutri pa se vrnili pod krilo benečanskega Ieva.< Adrijan zardi: »Sila ni mila. Saj smo porabili na otokih vsako priliko, da se rešimo Benetk: go.dilo se je tako tudi mestom v Istri. Kolikokrat se je uprl Benetkam Pulj...«
"Benečan ni toliko močan, kakor zvit,« je razsodil Blagaj.
Vrnimo se k začetku.* poudari Vajkard. »Cesar skrbi, a dežele ne zmorejo. Da naštejem samo nekaj, kar si je zapisal moj oče. Leta s štiriintrideset« je dala Kranjska 60.000 goldinarjev vojnega davka in 1200 mož, nekaj let poprej pa zopet 60.000 goldinarjev in za vzdrževanje vojaštva v deželi 160.000 goldinarjev, leto pozneje 80.000 goldinarjev — zopet leto za tem 50.000 goldinarjev vojnega davka in 2400 goldinarjev za nadvojvodo Leopolda in še 10.000 goldinarjev za vojake, ki jih je najel Švarcen-berg na Hrvaškem, in črez dve leti 8000 goldinarjev za regimente Colorado in druge... Tako gre leto za letom. In to so da jatve poleg navadnih, potem darila raznim odličnim vojaškim oficirjem, da držijo svoje vojake vsaj malo v redu. In še darila cesarju, vojvodom, za poroke, za vezila... Mesto in dežela sta obubožana, cerkve se praznijo, plemstvo in kmet sta propadla. Rešilo bi na« veliko, veliko denarja... Dobil bi se, kakor pravi Adrijan. Treba bi bilo samo poguma. In predvsem je vprašanje, če — govori ti, Adrijan, o svojem otoku!«
Adrijan ponavlja, kar je pravil Ivanu Vajkardu, in sklene: »Za mene ni vprašanja, če je otok ...«
: Zakaj bi pa ne bil?« se razvname Bihaćki. »Mt>j oče mi je pravil, da je vselej nekaj na ljudski govorici in pravljici. Na Ogrskem so znesli iz mesta Čuki pred Turkom vse zlato in dragotine v jamo v skalnati steni in so jo zazidali. Turki so porušili mesto in pobili ljudi. Begunci iz Atilove
Ljuhljaua v Vulvazorjevem Času.
prestolnice so zakopali velik zaklad ob Donavi; Atila samega so zakopali v zlati krsti, napolnjeni z dragocenostmi, Rimljani so zakopali svoje zlate posode in denar na begu pred Huni: vsa zemlja je polna zakladov.«
Živo pristavi Adrijan: Mornarji pripovedujejo tudi o bajnih zakladih iz Amerike. Kaj vse so imeli Peruvanci in kaj so potopili v jezeru Titika: Zlato verigo, ki je opasala zlati tempelj in je bila dolga črez dve sto vatlov, debela pa kakor moška roka. Velike zlate posode, polne smaragdov, srebrne in zlate kipe malikov —«in kaj so raznesli Cortesovi in Pizarjevi vojaki ... Ne moremo si predstavljati. Pa nekaj podobnega je na otoku zakladov, kamor spravljajo že par stoletij gusarji svoj rop..
Dečki molčijo. Vsem se svetijo oči. Rok in P rim ozek, Martin, Gregor in Ahac so kar zainamljeni. Okrog ust se jim nabira, v očeh se izraža misel: Pustimo kopita, žemlje in rilce — pojdimo po zaklad!...
Kako pa p'rideino na otok?« vpraša Martin. Hvaležno ga pogleda Adrijan: Ko pride čas, gremo do Reke, od tam po morju na Ral), iz Raba z ladjo mojega strica... Pa ti nisi vajen morja, Martin?«
'Ali nismo povsod in vedno skupaj? Ali se ne privadimo vsemu?« ugovarja Martin. Ahac potrdi: s>S teboj gremo!« Janezek in Primožek vpijeta: »In naše pujske vzamemo s seboj, da borno imeli kaj jesti.«
Plemiči bruhnejo v smeh. Ivan Vajkard kima pastirčkom: »Občina« ugane marsikatero. Seveda se boš moral dobro preskrbeti za tako pot, Adrijan. Glej, kako je občina« navdušena. Ni vprašanja: notranji in zunanji svet in ^občina« sprejmejo tvoj predlog, Adrijan, brez godrnjanja in te pooblaščajo, da vzameš otok zakladov v svojo posest in ga izročiš v vrhovno oblast cesarja. Jaz pa kot prijatelj ti odsvetujem, da bi kmalu začel s tako pustolovščino: uči se rajši še par let pomorstva, Adrijan, nabiraj si izvežbanih mornarjev in potem — v božjem imenu! Če ne najdeš, izgubiš samo nado: na vsak način pa bi bil meni ljubši škofovski, sedež.«
Peketanje konja ustavi Adrijanov odgovor. Pogleda na solnce in'se čudi: »kako, da je Kristo že tukaj? Saj nismo še začeli viteških iger in drugih konj še ni. Pa kaj je Kristu? Ves bled je in od čela po licu in vratu mu gre rdeči pot in kaplje krvi polzijo iz njega.« Grozeče se vzravna Adri-jan: kdo te je, kristo?«
Plašno odgovori kristo in privezuje nemirnega konja: Gospod stric, gospod Semenič. Ves divji je prišel prav, ko sem sedlal konja. >Ne pojdeš!« je kričal. Smrkavec naj se uči, namesto, da se pretepava z vajenci. Še danes ga pretepem z bičem in zaprem v samostan. Ob kruhu in vodi se bo spametoval.«
Kakor vzmet skoči Adrijan: iMene bo zapiral kranjski stric? Mene, potomca knezov? še danes grem in se ne vrnem, dokler mu ne za-lučim pred noge, kar je strosil za naju...«	(Dalje.)
Miha Bločan:
Nova pravljica.
Igra v dveh slikah. Godi se za vasjo in pred Matjaževim domom.
OSEBE: Jerica, desetnica; Tonček, sirota brez očeta in matere; Mojca, dekle iz Koroške; Peter, deček iz Primorja; Martinček Potepinček, klatež dobrega srca: Martin Krpan, junak bloških hribov; Kralj Matjaž, junak iz pravljice; Pečatnik, kraljev tajnik: Bohek, stražar: Kohek, stražar: Rogovi la, vešča; Matjaževa vojska.
I. slika.
Za vasjo. V daljavi gozd. Na odru cesta, polje, posekano drevo in križ. 1. prizor. (Jerica s culo prihaja na oder.)
Jerica (poje): Sirota jaz okrog blodim, ubog ciganski otrok.
V dolini tihi se solzim, kjer čuva mene Bog. (Ko odpoje, sede na deblo posekanega drevesa.) Da, da! Okrog blodim kot blodijo črni cigani. In moj kruh? O Bog! (Vzame iz cule skorjico kruha.) Ta suha, že vsa plesniva skorja kruha. (Je skorjico.)
2. prizor. (Na oder pripoje Tonček.)
Tonček : Očeta so zagrebli mi in mater pokopali.
rosile so se mi oči, ko v svet so me pognali. (Se ustavi sredi odra. Čez rame ima bisago. Oblečen je revno.) Tako hodim že tri dni. Iz kraja v kraj. Iz hiše v hišo me pehajo in dosti grenkih moram pretrpeti. Hudo je tako. kdor ni skusil, ne ve. Joj, kako me bole noge in megle, megle se vlačijo na oči. kje je pravica? Jerica (začudeno): Kdo si bratec?
Tonček (se počasi obrne); Kdo sem? O sestrica, težko je to reči. Saj niti sam ne vem. Mater mi je umorila jetika, očeta tovarna. In hajd otrok po svetu! Išči srce, išči ga! Sam sem ostal in svoj sem. Drugače ne vem.
Jerica (rahlo): Ti revček, ti. Kar k meni prisedi! Gotovo si lačen.
- , ,	,v-ii-i mi je pregnali) lakoto. Tudi na
1 o n òe k (pogumno): \ es. bolečin»N & me že TabiS, pa prisedem.
njo pozabiš včasih, ce srce preveč trp.-	. skorjic. Trd je tok kruh,
Jerica: Belega kruha nimam. Sil1' . skorjice.) a lakota je še trša. Na. jej! (Mu da pol*.>x	_ imaš
Tonček (je): In kdo si ti? ,UsIf'^""nlrnnniü reveži? Desetnici mi Jerica: Kdo ga ne bi imel, če J	izgnala v ta veliki dom.
pravijo ljudje. Ves svet je moj dom. pe» bo,na in	zas|užek s)ab
Deset otrok je težko rediti. Zlasti, ce je» okušulll vse bridkosti življenja, sla sem, kakor Ü hodim iz kraja v kraj ^ ,ažje preuaša gorje Tonček: Bodiva prijatelja V dv« sretli velikega .sveta. Jerica (veselo): ra bodiva! Uve "
(Si sežeta v roke'> Tonček (hitro): ćuj! Kako čudnfl P®8e,u-
it - i	i	„risluskujeta.)
(lonček in Jerica V
, . _	, ,„ćen v kmečko kraševsko obleko.)
prizor. (JNa oder pripoje reter, obi1,
Peter (poje):	Ej. vigred kda-i bo?
Je žalostno da nič ne c»'utc-
da zima je se'	.	. , .	. .
,	, . ,. , „ , .. „ nisi prišel v pravi kraj. O zimi
Jerica (nejevoljno): Fant, ti pa A|; ne vidiš?
poješ, ko je pri nas pomlad in vse v cv«=-I	deže|i VlHim rože v va-,
Peter (žalostno): \ idim pomlad zemlji. Ali _? (Vzdihne.)	(udi tvoja?
lonček (sočutno): Kaj ta zemja .	? J(lz sem brezdomec 0d
Peter (počasi): Moja? Ko bi bda Gorice sem.	j tum kjer prve cveto črešnje,
Jerica (zamolklo): Od Gorice? zejnljj tam 0kr0|» Lepa ■ kjer tece Soča? Oce mi je včasih pravi' žaiostna.
Peter (svečano): O, kako lepa >» .r 'ipovedujejo? Tonček (tiho): Ali je res tako. K ^ edati? Srce bi mi počilo Peter (tegobno): Ko bi vama m of ^.j. naše bolečine. od bridkosti. Vi v lastni zemlji ne	ta ^ Gorjce in Vipave!
(Sklene roki k molitvi.) O zemlja - , ju Tongek te bovu ,olažjla Jerica (ga tolaži : Ne žaluj, bra«® J,o (i Tudi lnidva 8va SJro(i Glej. tudi nama m življenje z rožami P	jmeta vsak od ene s4ranU
(Jerica in Tonček s opita k njemu 'yGor;ce i„ Vipave! Kje je pravica? Peter (trgajoče): O, zemlja sveta «u j. . pravjca? Jerica in Tonček (iz srca): P* , smo sirote, veIik je 8vet. 1 on ce k (važno): rJoduno si prijy V troje bomo lažje prenašali bolečino.	sj prijatelji! (Si 8ežejo
Peter (tiho): Joj, dobra sta z me*1 J v roke')	, . ....	..je v koroški noši.)
4. prizor. (Mojca prip0J
Mojca (poje): Pojdem u rute, u rU*e-
- i . i ■ , ie mraz.
^moj'^bič/^ t	f	,	, pa tebe prineslo, sestrica, m tvojo
Jerica (presenečeno): Odkod je r	'
žalostno pesem?	pesem? Ej. tudi vaša ne bi bila
Mojca (jih gleda): Mojo žalost»«	,n0 trp,jei]ja.
vesela, ce bi jo zapeli. V obličjih vam
(Stopi bliže.) Te žalostne oči, bledi obrazi, suhe postave in vajini obleki. (Pokaže na Tončka in Jerico.) Tudi vaša pesem je žalostna, čeprav je ne pojete.
Peter (stopi bliže k Mojci in ji pogleda v obličje): Zdi se mi, da te poznam, da sva se že nekoč srečala. (Zastane.) Nekaj enakega naju druži. Kje? Kaj?
Mojca (ga spozna): O, bratec moj od solnčne Gorice!
Peter (jo spozna): O, sestrica z Gospe svete!
Tonček: Oba brezdomca.
Jerica: Eden od Gorice, drugi od Gospe svetel Sedaj smo štirje. Vsi smo sirote, velik je svet.
Jerica, Tonček, Peter in Mojca (v zborni deklamaciji):
Nismo samo štirje!
Tisoč nas je in še več
nesrečnih brezdomcev:
sirot brez očetov in mater,
sirot od desetih otrok.
sirot v tuji zemlji trpečih,
sirot brez konca in kraja.
V skupnost nas druži usoda temačna
in naša srca pravice so lačna:
sredi vseh cest,
sredi milijonskih mest,
gori do lepih zvezd...
Tisoč nas je in še več,
nesrečnih, lačnih brezdomcev ...
(Ko oddeklamirajo, sedejo vsi na požagano drevo in se zatope vsak v svoje misli.)
5. prizor. (Na oder priskače škrat — Potepinček Martinček.)
Martinček Potepinček (veselo): Joj, kako lepo govorite! Kar srce me boli, dasi sem Martinček Potepinček nikdar žalosten škrat. K vam bi pristopil, vaš prijatelj bi postal, a sem premalo resen. (Bolj žalostno.) Res, premalo resen človek sem!
(Veselo poje): Jaz Potepinček sem Martinček vsepovsod poznan, za grehe svoje se Martinček nikdar ne kesam.
Jerica (jezno): Prijatelj škrat! Čemu si se prišel norčevat iz naše bolečine?
Martinček Potepinček (skrivnostno): Kdo ve? Tak črnogled nisem, kot ste vi. Tudi bolečine ne poznam. Samo smeh in cigansko življenje. A zloben nisem.
(Poje):	Po svetu blodim Potepinček,
se peham za kruh, krompirček vjamem mal v skledi iu zato sem suh.
Tonček : Velik klatež si, Martinček. Bolečine ne poznaš? Dobro ti je. Lahko živiš. Škrat si, kadar hočeš neviden. Mi smo pa sirote. Vsakdo nas vidi.
Mojca: Domov pojdi, kjer te čakajo tvoji.
Potepiuček Martinček (zateglo): Moji? Bog ve, kje so? Pozabil sem že davno nanje in na svoj dom. Tako se najlažje živi.
Peter: Škratec, ne govoriš prav! Na dom se ne more pozabiti, čeprav je bolečina iz njega vzrasla,
Mojca: Nikdar se ne more: pozabiti. Preveč smo srca pustili tain. Potepiuček Martinček (veselo): Pio. bo! Svoje srce sem pustil povsod, po vsej zemlji je moj dom. Drugega ne poznam.
Peter: Cigan si, človek ne. Cigan se klati po vsem svetu. Mojca: Tudi židje so povsod. Kjer je denar, je njihova domovina. Tonček: Po kaj si prav za prav prišel sem? Jerica: Povej ti, Potepinček, Martinček brez domovine! Martinček Potepinček: Namen sem imel. Velik namen. Ali veste, čemu sem prišel?
Tonček, Jerica, Mojca, Peter (vanj): Daj, povej, ččmu?
Martinček P o t e p i 1» č e k : Po pravici ste klicali.
Peter: Da, po pravici!
M o j c a : In kaj potem?
Jerica: Ali sploh veš, kaj je pravica?
Peter: Saj niti domovine nečeš poznati.
Martinček Potepinček: Ves svet je moja domovina. Od tečaja do tečaja. In zatiranim kažem pot do pravice. Peter (neverno): Ti? Mojca (jezno): To je tvoja nova šala. Jerica: Še sirote mu ne ganejo srca! Martinček Potepinček (poje) :
Za šalo skriva se resnica, bridka to je stvar. Martinček ve, kaj je pravica: ve, da ni denar.
Pokažem vam pot.
Mojca, Peter, Tonček, Jerica (pojo):
Sirote smo, sirote vsi, je komu mar za nas? Želodček prazen, bled obraz in v srcih mladih mraz.
Martinček Potepinček (resno) : Pravice je treba ! Mojca, Peter, Tonček, Jerica : Pravice je treba! Da, pravice! Martinček Potepinček: Pokažem vam pot do kralja Matjaža. On vam jo podeli polno prgišče. Tebi Mojca in Peter domovino, a tebi Tonček in Jerica boljše življenje.
Jerica: In še onim drugim, ki jih ni tu?
Martinček Potepinček: Vsem, saj je že prišel čas. Hudo je na svetu.
Tonček: Do kralja Matjaža gremo, Mojca-. Pravičen je, kot ni še nihče bil. Peter: Potem bo lepo na zemlji. Mojca: Potepinček, kdo pa nam pokaže pot?
Martinček Potepinček. Dam vam junaka, ki vas bo pri-vedel do gore Pece, kjer spi kralj Matjaž. (Zažvižga.)
6. prizor.
Martin Krpan (za odrom zaspano): Je že spet prišel Brdavs? Nak, na Dunaj pa ne grem več. Cesarjevih Janezov nečem braniti. Pa brez zamere, moj Potepinček.
(Močni koraki se približujejo. Na oder stopi Martin Krpan, kot je narisan v narodni povestnici). No, kaj pa je? (Se postavi pred zbrane in jih radovedno motri.)
Jerica, l onček. Mojca in Peter (se prestrašijo): Joj, Martin Krpan od \ rha pri Sv. Trojici doma. Tisti, ki je Brdavsa ukrotil.
Mar-tin Krpan (počasi): No, kaj bo, prijatelj Potepinček? Iz poštenega spanja si me dvignil. Pa če si me za cesarja Janeza in tisto pri-smodo, ministra Gregorja, kar nič ne bo. To si zapiši v uho. Tn Še s tole jo dobiš. (Zažuga z mesarico.)
Martinček Potepinček (ga tolaži): Nisem te klical za take majhne stvari. Za sirote sem te zbudil, da jih povedeš po pravico h kralju Matjažu. Pot jim pokažeš.
Martin Krpan (močno): Za sirote? Je pa druga reč, kot za cesarja Janeza. Pa brez zamere! Kar pojdimo, prijateljčki. In če si ne dobimo pravice? Pošteno bosta pela kij in mesarica, četudi pri samem kralju Matjažu.
Vsi (pojo):	Pravice gremo si iskat,
je daleč kralj Matjaž. Sirote jo težko dobe, ker vedno spi Matjaž.
(Vsi odhajajo.)
Konec I. slike. Zastor pade.	(Dalje.)
OroslaDa Slokanova:
Močnik.
do ne pozna te slastne in zdrave jedi? Vem, marsikdo izmed vas, ki se ga je že preobjedel, si bo pri tem mislil: Hu, močnik, kaj bi močnik, koliko boljših in slajših jedi. Mi, ki smo bili otroci v tistem hudem vojnem času, smo bili pa o tem drugačnih misli. Takrat ;o bili vsi možje v vojski in polja so morale obdelovati žene, otroci in starci, večinoma jih je pa ostalo sploh neobdelanih. Zato je bil pridelek slab. Moke je bilo malo, v mestih se sploh ni mogla dobiti. Kruh so pekli iz otrobov in slabe koruzne moke. Dolge ure so morale naše matere stati pred prodajalnami, da so prišle na vrsto in dobile hlebček tega slabega kruha za vso družino. Neredko se je zgodilo, da je živil zmanjkalo prej, preden so prišli vsi na vrsto — in matere so se vrnile domov prazne. Take dni smo morali iti spat brez večerje.
V tretjem tistih hudih vojnih let je naša mama zbolela. Morala je v bolnico, naju s sestro so pa oddali v zavod. Tam je bilo veliko otrok, različne velikosti in starosti. Kmalu za nama je prišla v zavod še ena deklica. Imenovala se je Frida in je bila Nemka. Bila je tiha in zamišljena deklica in se ni nikoli igrala z nami.
Ker je bilo za živila hudo, je bila tudi naša hrana v zavodu pičla in slaba. Po kosilu in po večerji smo bili Še vedno lačni in smo hrepeneče gledali na edino jablano, ki je rastla sredi vrta. Gospa, ki nas je nadzorovala, je uganila naše misli in nam je strogo prepovedala dotekniti se nezrelih jabolk, ker je v mestu takrat razsajala griža. Najsi neradi, smo jo morali ubogati, ker je ves dan strogo pazila na nas.
Pa se je zgodilo, da je neko popoldne začel pihati močan veter, ker se je pripravljala nevihta. Jablana se je majala iu par jabolk je padlo na tla. Morali smo v sobe. Frida je bila, kot vselej, zadnja. Ko sem se okrenila, sein videla, da se je naša nadzornica pogovarjala z neko deklico, medtem pa se je Frida sklonila in pobrala par jabolk. Nisem je hotela zatožiti.
Drugi dan pa Frida ni nič jedla. Bila je zelo bleda in neprestano ji je prihajalo slabo. Popoldne je morala v posteljo. Zdravnik je ugotovil, da
nikoli več. ker nihče od nas ni smel do nje. Vsak dan jo je obiskovala mati- visoka, postarna gospa, ki je zelo težko govorila slovensko. Čakali smo jo pred vrati in jo izpraševali, kako je Fridi. Jokaje nam je tožila, da je vsak dan bolj slaba in da jo vedno prosi, naj ji prinese močnik. Prve dni ni smela nič jesti, ko je pa zdravnik spoznal, da ne bo ozdravela, je dovolil materi, da ji izpolni zadnjo željo. V zavodu niso imeli moke za močnik, pa tudi v nobeni trgovini v mestu je ni mogla dobiti. Nekje je za drag denar kupila par starih piškotov in bonbonov. Te je namesto močnika prinesla Fridi. Toda bolnica jih ni hotela ter je s pojemajočim glasom neprestano prosila:
r Mama, močnik, moč-nik!«
Vse bolj je bledela in vse tišje so postajale njene besede. Mati je spoznala, da se ji bliža konec. Samo šepeta je je še premikala ustne in mati se je morala skloniti prav k njej, da je razumela njeno edino prošnjo» ki je materino ubogo srce kot z ostrim mečem vselej iznova ranila:
»Mo-čnik,--samo Še enkrat--bi rada mo-čnik.«
Končno so tudi ustne obstale in Frida je umrla, ne da bi ji mogla mati izpolniti njeno zadnjo in edino željo.
Nezavestno so odnesli mater od postelje mrtve Fride. Ko se je na vrtu zavedla, je obupno zajokala:
»Umrl je moj ljubljeni, edini otrok in jaz, ki sem mu mati, ki bi rada dala zanj življenje, mu nisem mogla izpolniti zadnje želje, nisem mu mogla dati močnika.«
Kadar bo vaša mamica postavila pred vas skledico sladkega močnika in boste hoteli zaničljivo zavihati razvajene noske: Ilu. močnika pa že ne maram! — tedaj se spomnite uboge Fride in tistih neštetih otrok, ki so ga v času vojne zaman prosili.
K saver Meško:
Sv. Frančišek v Asiški škofijski cerkvi.
>Vse. kar je na meni, obleko mehko in plašč, na, oče. ose vzemi/
Ogrnil, sodim, nalašč me z njimi je svet vsiljivi. A meni potrebni niso naveski taki minljivi.
Brez njih me je mati Pika rodila, brez njih me bo sestra zemlja pokrila.<•
In vse je Frančišek s sebe del. in ose je Frančišek očetu dal.
In v cerkvi polmračni gol. ves svetel je stal.
Ljubeče-nežno ga škof je s škrlatnim
plaščem odel. A Bog ga je z glori jo svojo obdal.
Opomba: Frančiškov oče je bil bogat trgovec. Frančišek pa je razdajal očetovo premoženje (obleko, denar) revežem. Oče ga je zato tožil pri škofu, kjer je zahteval, da mu Frančišek vrne ves denar, kar ga še ima. Frančišek pa mu ni vrnil samo denarja, temveč tudi obleko in se s tem odpovedal vsemu očetovemu premoženju.
So jatoslav:
Zgodba o ponižnem Janezu.
Ponižni Janez je po svetu šel, zasukal v clrugo smer zapad in vzhod, mimogrede z nogo bi svet razbil in zemljo težko bi vzravnal povsod. kar črno je, s svetlobo bi zakril, pa je ponavljal venomer: *Eh, dajmo, dajmo, dajmo mir!<
Utrujen prosil je ljudi vodé in so mu blatno mlako pokazali, povprašal je, kod pot čez gore gre in na vse grlo so se mu smejali. Na zemljo udaril bi lahko pečat, pa se mu je zasmilil rodni brat in šel je v svet in molil ves večer: ■tO Bog nebeški, pošlji, pošlji mir!*
Garal je tujcu dolge, dolge dni in pustil, da so ga po hrbtu bili. čez siv obraz mu tekla je pekoča kri in valpti so od smeha se solzili. Ponižni Janez brez besed trpet je ves krvav in bled. Rok dvignil ni nikoli in nikjer, polglasno prosil je Boga za mir.
In bil je hlapec tisoč let, gospodoval mu oes je božji svet, zdaj .mesto, zdaj spet nas in grad, zdaj tujec, zdaj spet rodni brat. Obraz ubila sta mu trud. vihar, a močnih rok ni vzdignil bil nikdar, da z njimi segel bi o prepir, le vedno molil je za mir.
In hlapec bo še dolgih tisoč let in še mu bo gospodoval tuj svet in delal bo za tujce vse, sam vabil bo sovražnike. Z močjo neznansko o trdi pesti umrl bo star na blatni cesti. Mrliški zvon bo pel mu o siv večer: »Prinesi Bog, prinesi večni mir!
L. N. P.
Zadnji letnik > Vrtca« je prinesel članek z naslovom C. L. N. Če ga preberete, boste videli, da pomeni mednarodno mladinsko zvezo, ki se po zgledu Zveze narodov trudi za medsebojno spoznavanje narodov in s tem za svetovni mir. Zdaj je ta naslov prenehal. C. L. N. se je namreč spojila z mladinskim odsekom, ki ga je bila ustanovila Zveza narodov sama, in obe mladinski zvezi sta se odpovedali svojima imenoma ter si privzeli novo ime L. N. P., kar se bere: League of Nations Pioneers, reci: lig of nejšens pajenirs, in pomeni: Pijonirji Zveze narodov. Pijonirji štejejo nad tisoč odsekov širom vesoljne zemlje z nad sto tisoč člani! Kaj pa hočejo? Isto, kar Zveza narodov, ki ima svoj sedež v Ženevi, namreč: utrditi med narodi sveta trajen mir in jim tako omogočiti večje blagostanje. Če bodo narodi začeli drug drugega bolje spoznavati, se bodo tudi bolj spoštovali ne pa sovražili, si bodo tudi rajši medsebojno pomagali ne pa škodovali, bodo odpravili visoke carine in drage potne liste. Dva angleška člana Pijonirjev n. pr. sta prepotovala Belgijo, Nemčijo, Avstrijo. Balkan vse do Carigrada in se vračala skozi Grčijo. Italijo, Švico in Francijo. Povsod sta bila lepo sprejeta, zastonj dobivala po samostanih prenočišče in večerjo. Ko bosta odrasla in kot državnika pomagala vladati svojo domovino. ali ne bosta v Zvezi narodov z vsemi silami delovala, da dežele, ki so jima nudile gostoljubje, uživajo mir in čim večje blagostanje?
Venceslav Winkler:
Palčki.
Palčki, palčki poskakalčki v vrečah sonce nosijo, po poljanah in po gričih zlate rože trosijo.
Trate so se nasmehnile, o belih lučkah sevajo, iz gozdov so prišle vile, plešejo in pevajo.
Palčki z drobnimi rokami zvezde daljne štejejo, sonce skrili so v prepade pa se ves čas smejejo.
Leopold Podlogar:
Zgodovina naših trgov in mest.
18. Turjak.
Da ugonobi še tega, je šel glavar grajske gospode na lov. Lovi! ga je pet dni in pet noči. Ko ga je ukrotil, ga je šesti dan pripeljal pred grad. Neki starček je junaku prerokoval: Tvoj rod bo močan; četudi ne bodo krotili turov, bodo vendar vsi junaki.« Prerokovanje se je izpolnilo. Kdo našteje imena vseh onih junakov tega rodu. ki so skozi grajska vrata hodili na boj. ko so Turki najhuje stiskali deželo. Na neštetih krvavih bojiščih so si pridobivali izredne Časti in slave. Znamenita orožarna v okroglem stolpu, ki je sedaj precej prazna, je bila svojČas polna starega orožja in bojne oprave. V omarici o(j cip reso vine je shranjena naglavna koža Herbarta VIII. Turjaškega in njegovega vojnega tovariša Friderika Višnje-gorskega, ki sta padla v boju s Turki pri Budaškem ob Radanji 22. septembra I. 1575. Te dve koži so morali Turjaški za lep. denar od turškega cesarja kupiti. Bosenski paša Ferhad je po bitki poslal Herbartovo glavo sultanu s poročilom, da »turški strah,« hrabri Herbart, ni več med živimi. Zviti paša je zamolčal, da ga je Herbartova smrt stala tisoče vojakov.
Poleg Herbarta se je med Turjačani posebno proslavil Andrej Turjaški, slavni zmagovalec nad Turki pod Siskom, na dan sv. Ahaeija. 22. junija 1. 159). Andrej Turjaški je bil rojen na Snmberkn, v turjaškem gradu med Radohovo vasjo in Zagradcem. v župniji Sela 1. 1557. Po slavni zmagi pod Siskom je živel Andrej le malo časa. Na željo nadvojvode Ernesta se je preselil 24. septembra 1595. iz Karlovca v Zagreb kot glavni poveljnik Hrvaške, Slovenske in Primorske Krajine. To čast je le malo časa užival. Umrl je nenadoma že 8. oktobra 1. 1595. Senjski glavar Jurij baron Lenkovič, katerega je bil Andrej Turjaški ob svojem odhodu iz Karlovca postavil za poveljnika karlovške posadke, je pisal 11. oktobra 1393 kranjskim deželnim stanovom: »Žalostna dolžnost ine veže, sporočiti gospodom, da je Vsemogočni 8. tega meseca (oktobra) ob deseti uri zvečer visokorodnega gospoda Andreja Turjaškega, gospoda na Šumberku in generalnega obristlajtnanta iz te solzne doline k sebi poklical.«
V hvaležen spomin na to slavno zmago se je vsako leto v cerkvi Matere božje na Malem Ločniku, ki je sedaj podružnica turjaške Župnije, obhajala na dan sv. Ahaeija zahvalna pobožnost. Zaradi velikanskega navala k tej slovesnosti so poznali ljudje sčasoma le sv. Ahaeija v tej cerkvi. Cerkev na gori sv. Ahaeija je bila zidana leta 1485. Zidal jo je stari oče Herbarta VITT., Pankracij Turjaški (1441—14%). Imel je trinajst otrok. Mogoče je vsled tega zidal tako prostorno cerkev, da je imela trinajst altarjev. (Valvasor VIII. 730.) Najstarejši njegov sin je bil Trojan (t 1540). ki je zidal sedanji Turjaški grad.
Na Ahacijev dan je nosil mašnik plašč, ki je bil narejen iz Hasano-vega plašča. Bil je narejen iz temnordeče svile. Vezenina je bila zlata in srebrna z rdečimi in modrimi cvetlicami.
Trojan Turjaški, ki je zidal sedanji turjaški grad. je prestopil I. 1530. na Dunaju k luteranski veri. Skozi Šestnajsto stoletje nahajamo Turjačane v Lutrovem taboru. Najstrastnejši privrženec nove vere je bil ravno slavni junak Herbart VIII. Od leta 1564. je nastavljal v Skoči janu luteranske predikante. Škoeijansko župnijo so bili ustanovili Turjaški 1. 1260, in s tem zadobili nad njo patronat. V gradu je sezidal luteransko kapelo, kjer so opravljali grajski predikantje ali škocijanski luteransko bogoslužje.
Med škocijanskimi predikanti je posebno sloveč Jurij Dalmatin (1585 do 1589). V Škocijanu je bival le malo: po največ se je držal v Ljubljani in Turjaku, kjer se je pečal s prevajanjem luteranskih knjig. Dalmatina so katoličani zelo preganjali. V Turjaku je našel varen kotiček. Med ljudstvom živi še nanj spomin, ki ga nazivlje >Jurij Kobila«, katerega so bili Škocijanei vrgli s prižniee. Jurij Kobila se je imenoval Jurij Jurešič, katerega je pripravila neka grajska gospa do tega, da je za plačilo in dar lepega konja odpadel. S prižniee Škoeijanci niso vrgli nobenega protestanta. pač pa je škof Hren kot nadvojvodov pooblaščenec spodil iz škoci-janske cerkve predikanta Ivana Znojilška (1598). Ko je pobiral na jesen v robarski okolici biro, mu Robarji, ki so spadali pod Škocijan, iste niso hoteli dati. Ko je poklical na pomoč uradnike s Turjaka, so morali bežati s predikantom vred. Iz maščevanja je Znojilšek zažgal cerkev v Krvavih pečeh.
UGANKE ♦ SKRIVALICE IN DRUGO
1. Številčnica.
			{Čampa		Ivan, Bloke.)
t	2	3	4	5	vladar
6	2	7	S	9	listnato drevo
1	4	10	il	3	je t semenu
6	4	10	g	1	električna iskra
12	3	12	13	7	moško ime
U	7	8	7	15	kar se poje
14	16	1$	16	17	se potrebuje v sili
9	16	2	7	1	dan v tednu
3	4	7	1	18	moško ime (po dom.)
10	19	1	J	19	šolsko izpričevalo
16	1	20	10	2	v čemer je slika
t4	16	9	16	1	majhna voda
It	13	14	3	13	nezvestoba
Vstavi namesto številk črke; debelo označene črke ti povedo pregovor.
2. Zarja.
(Zdravko iz Spodnje šiške.)
3. Uganka.
1 2 3 4 3 rastlina je zelena 4 2 3 1 3 brez tega soba ni nobena.
Pazi! Rešitve in imena iz septemberske številke pridejo novembra.
Nove knjige.
Misijonski koledarček za mladino 1933, Klaverjev misijonski koledar 1933. Založili Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani. — Oba koledarja prinašata prav inične in ganljive spise iz življenja misijonarjev in domačinov črne zemlje — Afrike. Vmes je prav mnogo prisrčkanih slik.
Dr. Fran Jaklič: Puščavnik v osrčju Afrike. Pestro, bujno in zanimivo živ-
ljenje, polno teme in luči, borb in zmag, se razgrinja pred Čitateljem, ko bere to knjigo. Poročnik je postal — misijonar v Afriki. Slike v knjigi vam dovolj jasno povedo življenje tega izrednega moža. Naročite knjigo na naslov: »Unio cleri«, Ljubljana.
Mladinska Matica JUU v Ljubljani je poslala svojim članom čedne knjižice: Kresnice, kjer popisujejo naši pesni-
ki svoje mladinske doživljaje. Najboljši je Finžgar s svojim »Miklavževim» nožićem«. Bi pa v tej knjižici lahko nekateri izostali in drugi v zbirko prišli (Fatur-jeva, Gorinšek, Samec, Kunčič i. dr.). — Lukec išče očeta (Fr. Bevk). Prav zanimiva in privlačna. — Za deklice pa bo »B o t r a z G r i č a«. E, da bi se jih vse tiste besede prijele. — Za male in najmanjše bo pa povest brez besedi »Življenje hudobne kavke — Katke«.
Jugoslovanska knjigarna je izdala za vas. mladi ljudje, krasne, poučne in lepe knjige: Prigode, malega N o n i j a. Hu-u-u se vam bodo lasje ježili in sapa zastajala, ko boste čitali to knjigo. — Grimmove »Pravljice« vas popeljejo
v deželo, kjer je zloba in dobrota, pa vendar zmaga na koncu resnica. — »Mala trojka«. Po naše bi rekli »trije mulci«, kaj so vse užugali. Le. da bi vi ne! — »Zakaj — zato«. To morate prebrati in oči se vam bodo odprle in spoznanje razširilo, kakor zjutraj, ko se v solncu zbudite. — Zdaj pa dve veseli, žalostni, resni, smešni knjigi, ki jih mnogi gotovo že poznate: »Ptiček z dvema k 1 j u n Č k o m a< in »Z a zidano voljo« od Mirka Kunčiča. Saj bi vam povedal, kdo je Mirko KunČič. pa ne sinem. Le to vam povem, da od njega lahko berete vsako nedeljo. — Vse knjige prav toplo in zares priporočamo. Dobili jih boste pa težko, ker je kriza. Samo Miklavž vam jih lahko pošlje. Pišite mu!
PRVI UTRINKI.
Slavka Berčič: OBLAKOM.
Oj, oblaki, vi oblaki, ve nebeške ptice, le razvijte, le razpnite brze porotnice!
In v daljave ned ogled ne urno mi hitite, a s seboj vse upe moje. želje vse vzemite!
Brodar Matilda: MAJNIšKI DNEVI
Tam doli sredi vasi, tam črešuja košata stoji, vsa polna je cvetov medenih in listov temnozeleuih.
Tam vigred se s hol ma smeji in zendji darove deli. Slavček vesel prepeva, zeleni da dol že odmeva.
Vse zeleni in krasno dehti, v \as pisani majnik hiti. Marijo mladina slovenska slavi, a ona ji milosti večne deli.
Stepan Julka: VEČER. Že šlo je solnce za goro in mrak je legel na zemljo, ptički v zelenem gaju tam prespe do zlate zore.
kravica presita domov se obrača, pastirček veselo ŽviŽgaje se vrača.
Luuica na vzhodu
sladko se smeji,
zvezdicam nebrojnim
tako pač veli:
»Otroci ste moji,
po nebu plavate.
z menoj se poigravate.«
A. naš je čas le v tihi noči.
ob zlati zarji nimamo več moči.
Jager Jože :
POMLADI.
Čez gore, ravnine in hribe, doline razlega se glas: pomladanski je Čas!
l'ori goro cvetice dehteče cveto in ptičice pevke jim pes in i po jo.
Ker njive in travniki
že zelene, pomladi prekrasne se vse vesele.
In zvonček v višave je glavico vzpel, da vsaki pač človek naj bil bi vesel.