TRST, sobota februarja 1959 Leto XV. - Št. 33 (4187) PRIHOdSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini TTr?TVO: UL- MONTECCHI Jt. C, II. nad. — TELEFON 93-101 in 9 «-«31 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA «. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 tir, letno 1000 OGLMr«, ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno /20, četrtletno 360 din — Postni teKOCi ™cun. * _ °V: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, flnančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v LjuDijam - / Italijanska vladna kriza v drugi fazi Segni je dobil mandat za sestavo vlade in je izrazil upanje, da bo uspel Za levico KD je obnova vlade levega centra možna, če se tej formuli pridruži tudi dosledna politika - Po mnenju Nennija dokazuje imenovanje Segnija, da bo šlo za prehodno vlado do kongresa KD P (Od našega dopisnika) t&tn 6' ~ Predsednik republike je sprejel na Kviri-31 uJ»slanca ter dosedanjega podpredsednika vlade »ianrt ambnega ministra Antonia Segnija ter mu dal boe i ’ da ^tavi vlado na osnovi programa, ki bi Da hi ^iti večino v obeh parlamentarnih domovih. 53 “° izbran Segni, se je vedelo že znatno prej, ko soh«6, ol) 13- uri zaključila «hitra* posvetovanja pred-- ,,a. republike s pred- sin,,;.'*"-1 raznih političnih Segni je bil pokli- Can h k cgul Je 011 P°KU* tet ? muchiju okrog 16.30 vJe Pri njem ostal nad 'drugo uro. ®tem ko je bil določen de j-°lega predsednika vla-i»nJ6 ^gni pred časnikarji, /ografi in operaterji TV Pitbr i • s.laL°tnim glasom *i>da-izj.avo- v kateri pra- toblikf86 Predsedniku re* s'|UPaJ1Ae' Nato je rekel, da :® zahvalil za izkazano Prert^adna posvetovanja ločila Gronchiju orno- hoE. uS°t°viti obstoj tiste je ma -if orientacije, katera hnjjh ^'a pri prvih posveto-v slj,' Segni bo takoj stopil folitja .s .Parlamentarnimi in organi KD in drugih ?3 j,., hrekel je upanje, da čutij0 pr‘ delu podprli vsi, ki 'itnm^rdgovornost sedanjega s,e ®e gotovo, po kakš-V v '50 Segni sestavil K° so mu časnikarji 'ja, : eSa postavili vpraša- I ^ Uti- -®?Voril, da imičesar II Dovi«Ucpie>>- Potem pa so j 1», dovolili naprosili r na , 'mel posvetovanja I*0 rian-.. °nteeitoriu, kot je prav'l leta 1955,' ko je "'»n sestavil takratno vlado. Segni je pokazal veliko razumevanja za naporno delo časnikarjev ter dejal, da bo napravil SEGNI ^ '"uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiMiiiiiiiiiiHiimiimiiiiiiKiiiiiiitiiiiiiiiiiin ned odhodom McMillana jahodni odgovor Moskvi Laburisti zahtevajo ustavitev graditve raketnih oporišč v Angliji Slih ;7- ’ ®- — v poučenih F "e hi Jaio’ da Mac Mil-JVj ® »ogel odpotovati v u Sestal 9' marcem, da bi 5°skve , 2 Adenauerjem. Iz -Harca . 0 Vrn'l v London * ter bo od 5. do 8. obiirs'so'aTn,0H0biskal SeVer' vi It n- j ud> priprave za V?jo bit dnika francoske k? Uiti« reia v Londonu so Ah ,J^ne> ker se bo Mac ijtitti . tal z Debrejem v j ti V se Do vrnil iz Mos-No« l?rek Pa bo prišel v .,?skvi . danski poslanik v 1 'h hW. 1)0 tam ostal dva Ck. aih. il> °U ■<, i) Cev jv. laburističnih polk *° ; 'eVa v resoluciji, t-Sidj Predložili spodnji 'lili prenehanje graditve t '°v °P°rišč in ukinitev kL%*i?meriških bombnikov v,,0 firit"11 or°žjem nad Ve- Cvr‘ čim‘io' 2at° <-v»iNlucuega krila predložile Pri? .s katero zahte-io ,A|iuhmnie vzhodnonem-'0 vj e, >n konfederaci-Ihl.buM^thčij. Danes se je lo 'ej 'čnih poslancev u-t»h,!pt^i«680luciii 'n podpisani,S Skalni predlog, ki ^ “klicanje konference IHkuredi vprašanje bo.u*iive in pi-‘Priivi ' ri^etnz-0 bo- ki n“i on‘°' l H kt Do sprejeta ih,' da 'UiiSi'1-' miru»- .vrši svojo vlogo ^ \7nit, Š^Udn?'111. izjavljajo, da °to « ^dgovor na sovjet-Si v„m. mčiji izročen v h h ^ak°r pred odho-hji0 \it0?'Hana v SZ. Mor-H °i?niega 10 se Pred koncem bili. togih tedna. V pouče-?ahdfiov02ralriuiei0, da vse-i, °d i hasiednje točke: b* v s »«, Pr'Pravljen sesta-Vp'ereuVJ6tsklnti voditelji hit. itlnh zunanjih mini- V°S,fi ,Vel*.i! v bližnji L1*' ? Otora ,^-ahod je mne-i i elotn konferenca pro-be 1’ oomšlro vpraša-C,,.ih ,anJ° mirovno po-Jii. ?'Hu. ?vietski «ultimal» Nr, 9 nia, ?ahod je mne-vM^ecl ;,a konferenca biti \,0Votni 'mi velikimi, ki z<* nemško zdru *‘J.e diplomatskega s'l»h! ** --»odnjih seitan- Ntl . se hi? Rotovega. Mac Jutrišnji »Avantis bo obja-lna maščevanje na prihodnjem vil članek, ki ga pripisujejo I kongresu v Florenci, kjer bo Nenniju, v katerem je rečeno, da kaže izbira Segnija, da bo šlo za začasno vlado, ki naj počaka do kongresa KD. Sicer se pa ne ve, če bo tudi kongres sam odločilen glede usmeritve KD, ali pa bo tudi ta kongres zgolj prehoden. Vse to dokazuje pomanjkanje poguma in lojalnosti KD do. države, do poglavarja države, pa tudi do same sebe. V polemiki s «Popolom» o notranji razkosanosti v socialistični stranki pravi Nenni, da tak kongres, kot je bil v Neaplju, pošten, odkrit, brez hinavščine — to je, kar javno mnenje zahteva od KD. Nekateri se pa sprašujejo, kaj bo sedaj napravil Fanfa-ni. Govorilo se je, da namerava Fanfani celo pustiti svoj poslanski mandat ter izstopiti kot odbornik iz glavnega odbora KD. Drugi pa domnevajo, da se Fanfani pripravlja po njihovi želji. S svoje strani pa jih je prosil za pomoč pr; svojem delu, češ da ima med časnikarji mnogo prijateljev. Čeprav bo Segni prava posvetovanja pričel šele jutri in danes ni hotel še nič povedati, s kom vse bo govoril, pa je vendar že danes stopil v stik s predsednikom senata Merzagoro ter poslanske zbornice Leonejem, zvečer pa se je pogovarjal z kvadriumvi-ratom — Zoli, Rumor, Piccio-ni in Gui — ki sedaj vodi KD, ko nima tajnika. Nekateri politiki so po določitvi Segnija za sestavljavca vlade že dali nekaj izjav. Tajnik nacionalnih monarhistov Covelli se je v svoji izjavi o-mejil, češ da je treba najprej počakati program in formulo nove vlade. Brž ko bo to dvoje znano se bodo njegovi monarhisti takoj zbrali ter določili stališče. V bistvu enaka je bila tudi izjava tajnika MSI Michelinija. Bolj pomembna pa je izjava tajnika PLI Malagodija, ki je dejal: «Posebno v 22 mesecih njegovega predsedovanja sem imel priložnost kot tajnik PLI ceniti ostrino politične presoje in odločnih stališč Segnija. Moji- prijatelji ter jaz zato z velikim zanimanjem pričakujemo, da pove svoje namene in program.« V teh Malagodi-jevih besedah se čuti ponudba za sodelovanje v Segnije-vi vladi. Seveda pa ponujanje liberalcev ne more iti preveč v račun socialdemokratom. Saragat se prej ko slej navdušuje za dvostrankarsko vlado in takega mnenja je tudi Simoninijeva skupina «za obrambo PSDI». Vendar je Simonini poudaril, da najnovejši razvoj položaja ne dovoljuje pretiranega optimizma. Govoril je tudi o razširitvi demokratične baze, s čimer je poudaril voljo socialdemokratske desnice, da se le odprejo vrata tudi štiristrankar&ki formuli, ki je Saragat ne mara. Prav zato, ker 5e nt nlC rečeno kako misli Segni vlado sestaviti, se posamezne skupine KD trudijo, da bi Segni sestavil vlado po njihovi želji. Demokristjanska levica poudarja svoje neodpovedljive pogoje, da namreč vlada izvede kar največjo enotnost in ravnotežje med vsemi strujami da si postavi za nalogo izvajanje volilnega programa KD in še zlasti Fanfanijevega programa iz julija 1958 s potrebnimi dopolnitvami. Nadalje naj se vlada zateče k stalnim zavezništvom, ne da bi popustila pred nevarno skušnjavo, ____________________ ... . _ da se povrne k sodelovanju z.piavljen iti na kateri koli kraj liberalci in socialdemokrati, sveta, če ta obisk lahko služi Agencija «Radar» piše, da je stvari miru. Ce bi prihodnji obnova vlade levega centra razvoj pokazal, da bi obisk možna, če se formuli pridru I predsednika v Sovjetski zvezi ži tudi dosledna politika. 1 ali pa na katerem koli delu baje skušal zopet osvojiti tajništvo stranke. A. P. Alžirci bodo izpustili še druge francoske ujetnike RABAT, 6. — Predstavnik alžirske osvobodilne fronte v Rabatu je sporočil, da bodo ta mesec izpustili nekaj francoskih vojakov, ki so ujetniki alžirske vojske. Na razpravi v Parizu proti skupini Alžircev, ki so izvršili atentat na Soustella, ko je bil minister za informacije, je državni pravdnik zahteval danes smrtno obsodbo za dva obtoženca ter dvajset let zapora za druge tri obtožence Nadaljevanje zasliševanja prič v Florenci Včeraj še ena obtežilna priča ki je krepko omaja Razburljiv incident, ko je neka priča izjavila, da so ji karabinjerji sugerirali ime osebe, ki naj bi bila navzoča pri neki rekviziciji - Pričanje bivšega podporočnika v italijanski vojski Scaunicha je bilo presenečenje za tožilca in sodišče (Od našega posebnega dopisnika) FLORENCA, 6. — Na današnji razpravi pred porotnim sodiščem so najprej zaslišali Vogrič Zaro, ki jo je partizansko vojaško sodišče obsodilo na prisilno bivališče izven domačega kraja, in ki je v glavnem pričala isto kot včeraj njena mati, z dodatkom, da so se vršili mitingi protiitalijanskega značaja, kjer naj bi se celo govorilo, da bi morala jugoslovanska meja teči pri Tilmentu. Zadržala se je na okoli- ščinah v zvezi z aretacijo vse družine, kaj vse naj bi jim partizani odnesli in si med seboj razdelili itd. Na vprašanje, zakaj naj bi jih partizani aretirali, je dejala, da tega ne ve, da pa se je to zgodilo najbrž zato, ker z bratom Ernestom nista hotela v partizane. Na vprašanje odv. Kukanje, če jo je partizansko sodišče obsodilo, je izjavila, da ne ve. Na vprašanje, če je imela v letu 1958 opravka s sodiščem, jc to zanikala. Na vprašanje odv. Tončiča, če so pri njih našli kakšno orožje, je dejala, da ne, pozneje pa je priznala, da so v senu našli pištolo, ki raj bi jo bila vzela nekemu Trušnjaku in jo skrila tja. Na vprašanje, če je v Cerknem delala v kuhinji, je to zanikala. Na vprašanje, če je vedela, da je bil njen bratranec oficir SS v Čedadu, je dejala, da je to zvedela od svojega strica. Odv. Kukanja je zahteval, da bi sodišče pre-čitalo dokument št. 313, ki ga je obramba predložila skupno z ostalim dokaznim gradivom. Sedišče je na to pristalo in prečitalo omenjeni dokument, miiiiiiiiMniiiiiiiiiitiititiiiiiiiiimiiiiMiMiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiMimiiiitimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiitiiiiiiMMMimniMiitiiiiHtuiHiiiiiitiiiMiiimiHiiiiiiiiHiiiiM Po neobičajnem vabilu Hruščeva Eisenhower ne izključuje svojega obiska v Sovjetski zvezi Senator Humphrey je naklonjen morebitnemu obisku in poudarja nujnost sporazuma s SZ (Velika Britanija, Francija, ZDA in Zahodna Nemčija). Na tem sestanku bi se sporazumeli o zahodnem stališču pri pogajanjih s SZ. To -stališče bi pozneje odobril atlant-sikj svet, ki se bo sestal 2. aprila v Washingtonu. rl Zatrjujejo tudi, da je'prezgodaj govoriti o sestanku najvišjih s SZ. Toda konferenca zunanjih ministrovi«šti-rih velikih« bi lahko bila konec aprila v Ženevi. Zahodnim državam bi bil všeč ta datum, ker bi sestanek bil pred potekom sovjetsikega roka v zvezi z Berlinom, ki je 27 maja. ......litimi.1..lllllill............................ •iiiiiiih............. im V ponedeljek v Beogradu zasedanje j ugoslov ansko - italijanskega odbora Drago Kunc poudarja, da pomenijo iijave Hruščeva in drugih na kongreiu v Moskvi vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve THOMASVTLLE, 6. — Predstavnik Bele hiše Hagerty, ki je spremljal Eisenhowerja v Thomasville v Georgiji na kratke počitnice, je danes izjavil, da bi Eisenho-wer utegnil upoštevati možnost obiska v SZ, «če bi prihodnji dogodki pokazali, da bi to bilo koristno za stvar miru«. Hageny je izjavil:' «Vabilo ministrskega predsednika Hruščeva predsedniku je vključeno v dolgem govoru, ki vsebuje tudi vsakovrstne sovražne izjave proti voditeljem ZDA. Zato se zdi čudno, da ministrski predsednik Hruščev, če res želi obisk predsednika, izreka vabilo v takih okoliščinah.« «Predsednik nima sedaj nobenega načrta za tak obisk. Pravzaprav ni dobil nobenega vabila. Vendar se je zvedelo o nepripravljenem vabilu Hruščeva v njegovem političnem govoru. Odkar je predsednik Eisenhower na oDiasti, je vedno izrecno izjavljal, da je pri- (Od našega dopisnika) | ugotovil, da je Muhtidinov na. BbAAzRAD 6. - V pjnede- padel s tem politiko prijatelj-liek 9 t. m. se bo pričelo stva Jugoslavije z državami J * * * A :: . A C». % Ir a m M mrfo«« rf a« v Beogradu 4. redno zaseda- „ ... D0 ,\jiv h„ sU iau°, odločil o umest- ^VoieRa potova-^avk;_ "d* in morda h«J hi ,estiin , ' vedno pred-bi| JJfnk_v Parizu^ki po svojem i* Moskv,.1; * fte 1 “Vek v Jflarcu rned pred- KV1*d . banjih morda tudi ministrov nje jugoslovansko-italijaiiskega mešanega odbora, ki je bil u-stanovljen na osnovi londonskega sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja. Jugoslovansko delegacijo bo na zajedanju vodil načelnik oddelka v državnem tajništvu za zunanje zadeve Verislav Zulj, i-tulijansko pa vodja uradu za zveze italijanskega zunanjega ministrstva v Trstu veleposlanik Confalonieri. Zastopnik državnega tajni-štvu za zunanje zadeve Progo Kunc je izjuvil nu današnji tiskovni konferenci, da za sedaj ne želi komentirati dela in sklepov 21. kongresa KP Sovjetske zveze. Tisti del resolucije, ki se nanaša na Jugoslavijo, v katerem se med drugim ugotavlja, da «mnenje in politika voditeljev Z.KJ u-darja po pridobitvah ljudske revolucije in socializma Jugoslavije«, pa je po mnenju Kunca ymeiavanje v notranje zadeve Jugoslavije. Dejstvo, da se za to ugotovitvijo v resoluciji neposredno ugotavlja, da sovjetski komunisti in sovjetsko ljudstvo gojijo prijateljske občutke do bratskih narodov Jugoslavije in do jugoslovanskih komunistov, pa jc poskus, da se narodi Jugoslavije ločijo od vodstva in še bolj poudarja to vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. V zvezi z govorom člana pre-zidija CK KP Sovjetske zveze Muhtidinova na kongresu KP Sovjetske zveze je Drago Kunc Azije in Afrike. «Njegov govor,« je ugotovil Kunc, ((pomeni nedovoljeno vmešava‘nje v odnose Jugoslavije s tretji; mi državami. Poleg tega bi moral vedeti, da so narodi A-zije in Afrike zieli, da sami ocenjujejo svoje odnose in sodelovanje z Jugoslavijo. Na vprašanje, ka misli o možnosti sklicanja konference štirih velikih za rešitev nemškega vprašanja, je Kunc izjavil, da je jugoslovanska -zla-da v svojem odgovoru na sovjetsko noto jasno obrazložila svoje stališče o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in združitvi obeh Nemčij. Iz te note izhaja, da je potrebno začeti približevanje medseboj. nih pogledov, da bi se doseglo enotno stališče z vzajemnimi koncesijami. Na vprašanje našega dopisniku, kako ocenjuje napovedani obisk MacMillana v Moskvi je Kunc izjavil: »Naše mnenje je, da neposredni stiki in obiski vodilnih osebnosti sveta in posebno stiki med državniki držav z različnimi družbenim sistemom lahko zelo koristno služijo približevanju pogledov in ustvarjanju ugodnega ozračja pri reševanju nerešenih mednarodnih vpra- Sauj« , Drugo Kunc Je nadalje obvestil novinarje, da je trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo za leto 1959 po obsegu in strukturi manj ugoden od trgovinskega sporazuma za leto 1958. a da ga je Jugosla- sveta služil stvari miru, tedaj bi prav gotovo to upoštevali.« Ameriški demokratski senator Humphrey je sinoči po radiu izjavil, da, če bi Eisen-hower sprejel vabilo Hruščeva, naj obišče SZ, «bi bil deležen moje podpore kot člana opozicije in vseh mojih voščil«. Senator je poudaril, da je bilo vabilo Hruščeva Eisenho-werju postavljeno #v premalo uradni obliki, da bi lahko bilo pravo vabilo«. »Vendar pa, je dodal, se s sestankom z nasprotnikom lahko doseže mnogo pozitivnega«. Zatem je Humphrey hvalil Mac Millana, ker se je odločil, da odide v Moskvo, čeprav je predvideval »raznovrstno ameriško reakcijo« na to potovanje. »Zelo važno je za Zahod, je izjavil senator, da dobi čim popolnejšo in objektivno sliko o gospodarskem in kulturnem življenju s SZ in tudi o sovjetskih voditeljih. imamo dve možnosti: ali živeti s Sovjeti ali pa skupno umreti. Jaz sem odločno za življenje«. Zatem je poudaril, da tako stališče ne pomeni, da je on naklonjen po-puščanju, toda «ni druge izbire nego pogajati se, če je to koristno«. Glede Berlina je senator mnenja, da čeprav je bil Fo-sler Dulles obtožen, da vodi »politiko na robu vojne«, se pravzaprav Sovjetska zveza tako obnaša «Hruščev se je preveč zavzel za Berlin in tu je nevarnost«, je dejal senator Humphrey in nadaljeval: »Ni pričakovati, da bi Zahod popustil, razen če tudi varšavski pakt ne zmanjša svoje ■ sile«. Humphrey je dodal, da je po svojem razgovoru s Hruščevom prepričan, da bo SZ ostala pri zelo odločnem stališču, kar se tiče Berlina. «Ceprav SZ nasprotuje nemški oborožitvi, zlasti z ate inskim orožjem, je zatem izjavil senator, je položaj tik, da se morajo Sovjeti pogajati o združitvi Nemčije in tudi o postopnem umiku Vzhoda in Zahoda iz Srednje Evrope«. Kar se tiče ženevskih razgo vorov o jedrskih poizkusih, je senator izjavil, da je njegov optimizem izginil, in je dodal, da skuša SZ povezati te razgovore z vprašanji Berlina in Srednje Evrope v okviru svo--e «sinkronizirane« politike. »Vprašanje zahodnega Berlina je ogromne važnosti za Sovjete zaradi političnih posledic njegovega statuta, ki napravlja iz mesta živo pričo nasprotij med Vzhodom in Zahodom«. . Sovjeti skušajo nevtralizira' ti Berlin, da bi dosegli pogod bo o združitvi obeh Nemčij, toda njih pravi smoter je »stabilizirati vso Vzhodno Evropo« Po mnenju senatorja bi rešitev berlinskega vpraša- vija vendarle sprejela. Razgovori za sklenitev trgovinskega sporazuma za leto 1959 s Kitajsko v Pekingu pa napredujejo zelo počasi, ker je Kitajska predložila bistvene spremembe, ki otežkočajo razgovo. re. Poleg tega se v Pekingu razgovarjajo tudi o likvidaciji lanskoletnega salda, ki je v korist Jugoslavije, kgjti Kitajska ni dobavila dogovorjenega blaga, oziroma se je izgovarjala, da dogovorjenega blaga nima, potem pa je za naročeno blago zahtevala večje cene. Drago Kunc je prav tako po‘rdil vest, da so nastale težave v trgovinskih pogajanjih z Romunijo ker Romunija noče vključiti nafte v blagovno listo za leto 1959. Nocojšnja #Borba» in »Politika« objavljata po agenciji Tanjug daljši izvleček iz sklepnega govora Hruščeva na kongresu KP Sovjetske zveze. O-ba lista poudarjata, da je Hruščev po grobem napadu Zveze komunistov Jugoslavije ponovil stališče, ki ga je v referatu pryega dne kongresa, da bo Sovjetska zveza na državnem področju še nadalje stremela po sodelovanju z Jugoslavijo v vprašanjih borbe proti imperializmu za mir in 1 »«•••»» —“ o vprašanjih, »kjer so naša I nja lahko prip^J^a^do P^8^- stališča enaka«. Poleg tega objavlja «Borba» po agenciji Tass daljši izvleček iz sklepne resolucije. Pričakuje se, da ho beograjsko časopisje na najnovejši napad Hruščeva, čigar avtentično besedilo je prišlo v Beograd šele danes popoldne, odj rilo verjetno jutri. ijanj o drugih nerešenih vprašanjih. Izrekel pa je dvom, da 'bi moglo priti do nagle ali nenadne ureditve in da bi Nemčija kdaj postala nevtral iz katerega je razvidno, da je vojaško sodišče pri komandi kobariškega vojnega področja po preiskavi, ki je trajala od 31. avgusta do 29. septembra 1944 in po zaslišanju 50 prič, obsodilo njenega očeta Vogriča Eugenia in njenega brata Oresta na 6 mesecev prisilnega dela, njenb mater Sofijo na 3 mesece prisilnega dela, vso družino pa na prisilno bivanje izven domačega kraja, in to zaradi tega, ker so skrivali orožje, ker so kradli vaščanom in sejali paniko med prebivalstvom. Ko so ji pokazali zapisnik o za; siiševanju, je spoznala svoj podpis na , njem. Vogrič Eugenio, oče prejšnje, zidar po poklicu, je potrdil prijavo svoje žene in se zadržal na tem, kaj vse so jim odnesli iz hiše. Odv. Kukanja ga je vprašal, zakaj je pri zasliševanju dejal, da so pohištvo odnesi; v Jugoslavijo in kaj je mislil s tem; Vogrič je dejal, da ne ve, kam so ga odnesli. Ko so ga .vprašali, če je v hiši kaj ostalo, je najprej zanikal, nazadnje pa je priznal, da so nekateri kos; pohištva le ostali. Marinig Giuseppe je pričal tudi v zvezi z aretacijo Vo-gričevih, pa tudi v zvezi z okoliščino, da so mu partizani izročili v varstvo ključ od Vogričeve hiše. Dejal je tudi, da ni bil zraven ob popisu Vogričeve imovine. Papež Lucija je pričala v zvezi z rekvizlcijo krave in da so partizani na njeno prošnjo odpeljali tele namesto krave, za kar so ji izročili bon, Ta bon je hranila do leta 1952, ko je bila zaslišana in ko je preiskovalnemu sodniku pokat zala tudi omenjeni bon. Kje je sedaj ta bon, se ne Ve, pravi pa, da ga je pustila na sodnikov; mizi. V sodnih spišita pa ga tudi ni! Pravi tudi, da se je splošno govorilo, da bo meja na Tilmentu. Terlicher Karlo je tudi pričal v zvezi z rekvizicijo ene krave, pozneje pa še dveh krav in da je bil pri tem navzoč tudi Balutto Domehi.cn. Dejal je, 4a so mu kravo zaplenili, ker se njegov sin ni odzval pozivu v, vojsko. Ker se sin n; javil, so tudi njega aretirali: ko pa se je sin vrnil, so ga izpustili. Terlicher Gildo je pričal v zvezi z okoliščin‘o, da je moral dati na razpolago voz s konjem za prevoz občinskih arhivov, da pa glede tega ne more nič povedati, ker da ni bil navzoč. Tudi Simaz Antonio je pričal v zvezi z rekvizicijo svoje krave in teleta, ker se sin ni hotel odzvati pozivu v vojsko. Tud; on smatra, da so mu kravo in tele vzeli, ker se sin ni odzval pozivu. Pri zasliševanju te priče je prišlo do razburljivega incidenta, ker je Simaz dejal, da ne more reči, če je bil neki Bledig Michele navzoč pri rekviziciji, ker so mu to ime sugeriral; karabinjerji pri zasliševanju. Njegov sin Egidio pa je v zvezi z gornjim dogodkom izjavil, da je imena par tizanov, ki so prišli rekviri-rat, slisal le od drugih ljudi. Duriavig Mario je v zvezi z rekvizicijo svoje krave dejal, da je govoril z ženo Ba-lutta Domenica, in da mu krave niso rekvirirali, ker so u-poštevali revno stanje družine. •IIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllHIIIIIIIitiltmilllHIIIIIMMilltllHtlliHIMiiiimillt 350 milijoni, SZ pa s 150 milijoni. Humphrey je na koncu izjavil, da bi moral Zahod pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo pokazati #odločnost, toda ne trme«. «Odločnost mora vsebovati gibčnost pri iskanju novih odgovorov na stare probleme. Medsebojna gibčnost in spretnost ne pomenita šibkost«. -«» ------- Nova federacija arabskih držav? BEJRUT, 6. — Kakor pišeta danes libanonska lista »O-rient« in »Jarida«, se sedaj proučuje možnost ustanovitve neodvisne arabske fronte, ki bi združevala ZAR, Saudovo Arabijo, Jemen, Jordanijo in Libanon. Skupina bi imela značaj federacije, v kateri bi vsaka posamezna država članica ohranila popolno neodvisnost. Podlaga zveze bi bila: združitev oboroženih sil; enotna zunanja politika, ki bi temeljila na celotnem nevtralizmu; svoboda posameznih držav članic, kar se tiče gospodarstva ih kulture. Nova skupina bi dobila ime »Zveza arabskih držav«. Vodil bi jo svet, ki bi ga sestavljali kralji in predsedniki republike držav članic in bi se sestajal dvakrat letno. Sklepi tega sveta bi imeli zakonski učinek šele potem, ko bi jih odobrile posamezne zakonodajne skupščine. Danes nadaljevanje razgovorov o Cipru ZUER1CH, 6. — Danes zjutraj so se začeli razgovori med predsednikoma grške in turške vlade Karamanlisom in Menderesom ob navzočnosti zunanjih ministrov Averofa in Zorluja. Razgovori so se prekinili ob 13.30 in so se nadaljevali ob 18,30. Popoldanski sestanek je trajal dve uri. Turški zunanji minister Zorlu je na vpraša nje časnikarjev o morebitni konferenci izjavil, da je prezgodaj govoriti o tem. Jutri zjutraj se bosta ponovno sestala oba zunanja ministra, o-poldne pa se jima bosta pridružila oba ministrska pred' sednika. Grški zunanji minister Ave-rof je izjavil, da ni res, da je pobuda za grško - 'urške razgovore prišla iz ZDA. V angleških krogih izjavljajo, da je Velika Britanija pripravljena udeležiti se konference med Anglijo, Grčijo in Turčijo o Cipru, če bi se Grčija in Turčija prej sporazu meti. Seveda bi se v tem primeru konference udeležili tudi predstavniki ciprskih Grkov in Turkov. Pri tem ugotavljajo, da je še prezgodaj govoriti o grško-turškem sporazumu, čeprav je sedaj položaj za tak spora zum bolj ugoden kakor kdaj koli. Za sedaj ni še govora, da bi se razgovorov v Švici udeležil britanski zunanji minister Selwyn Lloyd. Dulles pride na razgovore danes v Bonn z Adenauerjem De Ganile je včeraj ponovil zahtevo o direktoriju treh v NATO - Slaasenov načrt o Nemčiji Dulles je začel danes razgovore v Parizu. Zjutraj se je sestal z zunanjim ministrom De Murvillom, okoli 11.30 pa ga jc sprejel predsednik republike De Gaulle. Njun razgovor je trajal nekaj čez poldrugo uro. Ameriški predstavnik je izjavil, da je med razgovorom Dullesa z De Gaullom in De Murvillom prišlo do «splošne enotnosti pogledov«, kar se tiče Berlina in Nemčije, ter do »jasnega sporazuma«, da mora dostop v Berlin ostati za zahodne države odprt. Potrdili so, kar je rečeno v poročilu o konferenci NATO 14. decembra 1958, t. j. da zahodne države ne bodo priznale nobene »sovjetske zamenjave odgovornosti v korist Vzhodne Nemčije«, kar se tiče Berlina Predstavnik je dodal, da je 'Dulles »povsem zadovoljen« z dosedanjimi rezultati. Povedal je tudi. da sta Fo-ster Dulles in De Gaulle na kratko govorila med drugim o na. i sedanjih razgovorih v Wa- N.ito je Humphrey izjavil, J shingtonu med ZDA, Veliko da bi bila dobra ideja poso- j Britanijo in Francijo v zve- diti Sredi emu vzhodu pol | zi z znanim De Gaullovim pi- ilijarde dolarjev v času pe-1 smom, ki zahteva tako imeno- let. ZDA bi prispevale sjvani direktorij treh v NATO. PARIZ, 6. — Državni tajnik , De Gaulle je zahteval, naj se odbor v Washingtonu, ki že dva meseca razpravlja o tem, spremeni v tristranski stalni posvetovalni organ. Ni znana ameriška reakcija. Toda če bi se ustanovil tak organ, bi s tem zgubil veljavo posvetovalni mehanizem v NATO. Francoski predstavnik je izjavil, da sta De Gaulle in Dulles govorila tudi o stališču, ki naj ga zahodne države zavzamejo v primeru konference s Sovjetsko zvezo. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi predsednik vlade Debre in zunanji minister De Murville. Popoldne je Dullesa obiskal v ameriškem poslaništvu tajnik NATO Spaak. Jutri opoldne bo Dulles prišel v Bonn. Dulles in Adenauer bosta imela prvi razgovor popoldne. Temu razgovoru bo sledil drugi, katerega se bodo udeležili tudi von Brentano ter druge ameriške in nemške osebnosti. V nedeljo zjutraj bosta Dulles in A-aenauer nadaljevala razgovore, ki se bodo verjetno nadaljevali popoldne. Predsednik zahodnonemške liberalne stranke Mayer in podpredsednik Mende bosta v nedeljo predložila Dullesu o-snutek mirovne pogodbe z Nemčijo, ki ga je soglasno o-dobrila liberalna parlamentarna skupina. Bivši Eisenhowerjev svetovalec zn razorožitvene zadeve Harold Stassen je v govoru skupini protestantov obrazložil svoj načrt za rešitev nemškega vprašanja, ki vsebuje: 1. Nemška združitev, s tem da bi se Vzhodna Nemčija pridružila Zahodni Nemčiji. 2 Ustanovitev evropskega demilitariziranega področja pod nadzorstvom OZN, ki naj bi zajemalo združeno Nemčijo in tudi del francoskega in sovjetskega ozemlja. 3. Pogodba o nenapadanju in »spoštovanju meja« med državami NATO in varšavskega pakta. Na podlagi tega načrta bi se združena Nemčija obvezala spoštovati nove meje in se odpovedala nadaljnjim zahtevam; obvezala bi se tudi, da ne bo za deset let izvršila sprememb v nacionalizirani in privatni industriji ter da bo prevzela nase del gospodarskih bremen ki bi bila povezana s premikom sovjetskih in zahodnih čet na nove položaje. Združena Nemčija bi se sprejela v OZN, Tomasetig Anton, ki je na* glušen mož pri 68 letih, je celo mehanično potrdil zapisnik, ki ga je pri zasliševanju podpisal njegov soimenjak. (Na tem procesu se dogajajo tudi take stvari!). Dejal je, da ne more . reči, da bi kdo od obtožencev vršil propagando za Jugoslavijo. Glede Zdravljiča je dejal, da je bil v sanitetni službi s činom poročnika. Sledila sta Rucli Giuseppe in Scavnich Egidio. Zlasti za tega poslednjega se javni tožilec ni nadejal, da bo njegovo pričevanje predstavljalo velik udarec za celotno zgradbo obtožnice. Rucli je bil tudi občinski tajnik v Sovodnjah, Scaunich pa je bil podporočnik v italijanski vojski. Po njunem pripovedovanju sta hodila po benečanskih vaseh in skušala prepričati fante, da bi se javili k italijanskim partizanom v garibaldinske enote, ki so operirale za-padno od Nadiže. Pri tem delu da so jih slovenski partizani aretirali. Od tu dalje se pričevanje Rudija bistveno loči od Scaunichevega, pričevanja. Rucli zatrjuje, ua so bili med partizani, ki so ga aretirali, tudi nekateri obtoženci, kakor Ožnjaa, Podreka, Zanutto in Fico, ukaz za njegovo aretacijo pa da naj bi dal Zdrav-ljič. Rucli pravi tudi, da so ga nameravali ustreliti, da pa se naj bi rešil s tem, da je izjavil, da je pripravljen boriti se z njimi in da so ga zato izpustili. Svojo prvotno izjavo, v kateri pravi, da so ga aretirali zato, ker naj bi ga slovenskim partizanom ovadil Fico Nicola, je sedaj to obtožbo omilil v toliky, da ne more vztrajati pri tej obtožbi, ker da nima za to nobenega dokaza! Dodal je še, da se je po izpustitvi umasnil v Bergamo, kjer je ostal do osvoboditve. rresenečenje — zlasti za javnega tožilca in sodišče — pa je bilo pričevanje Scaunicha E-gidia. Pri njem se je takoj videlo, da mu partizansko gibanje in borba nista tuja in da se je v to borbo skušal vživeti in razumeti to, kar se je takrat dogajalo tudi na področju Beneške Slovenije. Smatral je za potrebno dodati važne spremembe in dopolnitve prvotnemu pričevanju, ki ga je dal pred preiskovalnim sodnikom v letu 1949. Ta datum nam marsikaj pojasni, prav tako pa moremo sedaj razumeti, zakaj je on takrat dopustil, da so prišle v zapisnik nekatere trditve, ki jih je smatral sedaj za potrebno popraviti in izpopolniti. Vzrok za svojo aretacijo pojasnjuje brez žolča, s precejšnjim razumevanjem, ko pravi, da so slovenski partizani Ruc-lija in njega aretirali, ker sta vabila mladeniče v italijanske partizanske formacije na področju, ki je spadalo pod operativno pristojnost IX. korpusa, hkrati pa, ker nista hotela slediti diviziji Garibaldi-Nati-sone, ko se je po bitki pri Faedisu premaknila čez Sočo. Glede stališča benečanskih partizanov je Scaunich dejal, da je po 8. septembru govoril 7. mnogimi krajevnimi partizani in da je glede tega prišel do naslednjih zaključkov; beneška četa ni bila nikakršna samostojna partizanska enota, ampak je krajevno prebivalstvo tako imenovalo vsakršno skupino partizanov, ki je operirala na tem področju. Vse je bilo beneška četa. On da je poznal le beneški bataljon, pa tudi kobariški bataljon. Kar zadeva propagando za Jugoslavijo je Scaunich dejal, da je bilo ne le med partizani, ampak tudi med prebivalstvom splošno razširjeno prepričanje, da bo tudi Beneška Slovenija postala jugoslovansko ozemlje, ker da so to obljubili Angleži, ki so najprej podpirali Mi-hajloviča, pozneje pa so svojo podporo nudili le maršalu Titu. Slovensko Primorje, Istro in del videmske pokrajine do Tilmenta ali do reke Torre naj bi Angleži obljubili Titu za njegovo borbo proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Scaunich je tudi dejal, da slovenski partizani niso imeli namena «raznaroditi» Beneške Slovenije, ker so jo že smatrali za jugoslovansko ozemlje. Na vprašanje odv. Kukanje, če je pri slovenskih partizanih bila kakšna angleška ali ameriška vojaška misija, je Scaunich dejal da je bil v septembru 1944 neki angleški major pri garibaldincih, kar pa zadeva beneški bataljon, pa da ne more tega niti potrditi niti zanikati. Zadnji je bil zaslišan Predan Eugenio, ki bremeni Bajta Antona in Zdravljic Elso, da sta ga zvezala, ko so partizani prišli ponj. Hkrati z njim bi moral pričati tudi njegov bratranec Anton, pa je medtem duševno zbolel tako hudo. da ga niti ne morejo prepeljati v umobolnico, D. H. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. februarja Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,8, najnižja 2,6, zračni tiak 1025,8, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 60 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 .stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 7. februarja Ksenija ^ Sonce vzide ob 7,21 in zatone 17.18 Dolžina dneva 9.57 Dl vziide ob 6.41 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 8. februarja Janez J Zasedanje odborov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Predstavniki kmetov predlagajo ustanovitev enotne organizacije Nova kmečka strokovna organizacija naj bi se vključila v Vsedržavno zvezo kmetov in v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo • Čudno stališče izvršnega odbora tržaške federacije KP1 V četrtek 5. t. m. je bil y uradnih prostorih Kmečke zveze in Zvizp malih posestnikov v Ulici Geppa 9 skupni sestanek izvršnih odborov o-beh zvet. Po ugotbvitvi sklepčnosti sta tajnika poročala o skupnem dvoletnem delovanju obeh kmečkih strokovnih organizacij. V poročilu je bilo obravnavano tudi vprašanje združitve obeh zvez v enotno kmečko organizacijo, ki naj bi se vključila v Vsedržavno zvezo kmetov in v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Po natančni analizi pravil obeh omenjenih organizacij se je razvila plodna razprava, med katero so bila pojasnjena vsa vprašanja. Vsak prisotni član je svobodno podal svojo izjavo in obrazložil svoje stališče v zvezi z vprašanjem, o katerem je bilo govora. Vsi člani obeh odborov, razen enega, so nato podpisali naslednjo izjavo: Na skupnem sestanku izvršnih odborov Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze je prišlo do sledečega sklepa: »Izvršna odbora Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze poudarjata nujnost združitve obeh obstoječih organizacij in se strinjata, da postane nova kmečka organizacija član »VSEDRŽAVNE ZVEZE KMETOV* (ANC), ki ima svoj sedež v Rimu in obenem tudi član «SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE* v Trstu.* Sledijo podpisi. * * * Izvršna odbora Kmečke zveze in Zveže malih posestnikov sta torej ugotovila, da je združitev obeh organizacij v enotno, močno kmečko strokovno organizacijo nujna in potrebna. Ta sklep obeh odborov, v katerem so najbolj kvalificirani predstavniki kmetov tržaškega področja, toplo pozdravljamo, kot pozdravljamo tudi sklep, da se nova organizacija vključi v Vsedržavno zvezo kmetov in postane član Slovenske kulturno gospodarske zveze, najvidnejše in najpomembnejše organizacije Slovencev tržaškega področja. Razlogi za vključitev v Vsedržavno zvezo kmetov so znani: najvažnejši je ta, da imajo kmetje našega področja zaslombo tudi v Rimu, da niso prepuščeni samim sebi oziramo na milost in nemilost bo-nomijanske organizacije, ki vedri in oblači na tržaškem področju. Naši kmetje že na svoji koži okušajo, kaj pomeni bonomijanska organizacija oziroma kako se «bori» za pravice naših kmetov. Spomnimo se samo■ na vprašanje raztegnitve zakona o bolniškem zavarovanju kmetov, pa nam je takoj jasno, zakaj naši kmetje še danes nimajo pravice do zdravniške pomoči in bolniške oskrbe. Zato je treba monopol, ki si ga v Ul. Roma 20 lastijo povsem neupravičeno, razbiti in ustvariti pogoje, da bo naše kmetijstvo šlo po poti, ki si jo kmetje sami želijo. To pa se da doseči samo t močno in enotno kmečko strokovno organizacijo ki bo lahko računala tudi na pomoč •\i Velike, napredne kmečke orga nizacije, kot , je Vsedržavna zveza kmetov. Po drugi strani pa ne sinemo pozabiti, da je 95 odstotkov vseh kmetov tržaškega področja slovenske narodnosti, kar daje njihovi borbi še poseben pečat. Našim kmetom ni vseeno, če so na primer v davčnih komisijah samo predstavniki prebivalcev italijanske narodnosti, njim ni vseeno, če se morajo v občevanju z oblastmi posluževati samo i-talijanskega jezika, kot jim ni vseeno, če njihove interese zastopajo ljudje, ki nimajo razumevanja za zahteve in potrebe slovenskih kmetov. Zato je prav, da postane nova kmečka organizacija tudi član Slovenske kulturne gospodarske zveze, ki se bori za spoštovanje pravic Slovencev, ki sna nastopiti in ukrepati, ko se te pravice kršijo. Dejstvo je, da je v Zvezi malih posestnikov včlanjenih tudi nekaj kmetov, spolovinar, jev in najemnikov italijanske narodnosti. AH lahko to dejstvo vpliva na vprašanje vpisa v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo? Mislimo, da je to vprašanje absurdno in ga sploh ne bi načeli, če ne bi bili k temu prisiljeni. Predvsem moramo ugotoviti, da se je velik del kmetov italijanske narodnosti že izrazil glede tega, namreč da nimajo nič proti temu, če se nova organizacija vpiše tudi v SKGZ. Sicer pa kaj naj bi imeli proti — kot delovni ljudje in demokrati — če se njihovi tovariši slovenske narodnosti borijo za svoje narodnostne pravice in menijo, da SKGZ ščiti njihove specifične nacionalne interese!? Priznati moramo, da drugega odgovora nismo niti pričakovali kajti odrekati našim kmetom, našim slovenskim kmetom pravico do borbe za uveljavitev svojih narodnostnih pravic, bi pomenilo zavzeti stališče, ki je lastno nacionalistom v Ul. Roma 20. In vendar se izvršni odbor tržaške federacije KPl ne strinja z vpisom v SKGZ, V komunikeju, ki ga je objavil izvršni odbor KPl v včerajšnji «Unita», je namreč med drugim rejeno, da «bi vključitev nove kmečke organizacije v SKGZ ne odgovarjala interesom kmetov tržaškega področja, ker bi omejila možnosti razvoja kmečke organizacije.* Očitno je, da se s tem ne strinjajo niti člani izvršnega odbora Kmečke zveze niti člani izvršnega odbora Zveze malih posestnikov, kar je tu-*di razvidno iz sklepa, ki so ga sprejeli na zasedanju obeh odborov. Vprašanje je samo, ali je citirani stavek iz Mni-ta* le «mnenje» ali pa že «direktiva*. Ce gre za mnenje, tedaj nimamo k zadevi nič več pripomniti, kajti vsakdo lahko svobodno izreče svoje mnenje in stališče. Ce pa gre za direktivo, potem pa je stvar dru- Neodvisna sotialistična zveza o sedanjem političn Izvršni odbor Neodvisne socialistične zveze je na svoji seji razpravljal in sklepal glede resnega in nevarnega političnega položaja, ki traja v deželi zaradi pomanjkanja take vlade in politike ki bi bila aktivna, in to prav tedaj, ko so mednarodne razmere najbolj kočljive. Izvršni odbor opozarja delavce, njihove stranke in sindikate na trmaste poskuse konservativnih, klerikalnih in monopolističnih krogov, da bi dosegli tako rešitev nove, zapletene in nejasne vladne krize ki bi čimbolj koristila njihovim, posebnim, egoističnim in strankarskim interesom. Poziva vse delavce na politično budnost, demokratične stranke in skupine pa k sodelovanju in ustvaritvi sporazuma, da preprečijo namene in poskuse, da bi naprtili delavstvu posledice organske nesposobnosti Krščanske demokracije, da bi dala deželi vlado in program, ki bi bila sposobna doprinesti k velikim vprašanjem in težkim mednarodnim sporom pozitiven doprinos za mirno in pravično ureditev vseh aktualnih velikih sve- kojšnje in primerne ukrepe, da se prepreči postopno propadanje mesta in njegovih glavnih virov dela ter življenja, kot so podjetja IRI, manjše ladjedelnice, promet in pristanišče. Potrebna je vlada, ki bo razumela gospodarske in socialne pptrebe TNta lig njegovega prebivaHt#«, ki hoče delati in dostojno živeti gospodarske le Trsta ip§ a&tVfc, ki 1 tojno živeti stvarni deraokmgiji, v poJnent priznavanju pravic Slovdhctov, tovnih vprašanj in za pomiritev med narodi in državami. Izvršni odbor NSZ *e pridružuje drugim levičarskim strankam in skupinam v zahtevi, da bi nova vlada, ki jo sestavljajo, bila sposobna razumeti V duhu časa, težnje in smernice demokratičnih in ljudskih sil v državi in sprejeti neodložljive zahteve širok delavskih plasti, katerih široka in trda borba dokazuje u-pravičenost in nujnost prizna- nja. . . Potrebna je nova vlada, Ki bo Z razliko od prejšnjih razumela potrebe tržaškega go-gpodarstva in bo zaradi tega laže sprejela zahteve ne sa mo delavcev, temveč vsega rte. lavnega Trsta. Trst zahteva ta- v perspektivi obnove mesta in napredita. gačna, ker pomeni odkrito vmešavanje v zadeve organizacije oziroma organizacij, ki sta napredni in demokratični, a nadstrankarski in predvsem strokovni. BliŽhja bodočnost bo pokazala, za kaj pri stvari gre. Vsekakor pa moramo najodločneje odbiti trditev, da bi vpis v SKGZ »omejil možnosti razvoja nove kmečke orga-nizacijes, kajti ne smemo nikoli pozabiti, da je 95 odstotkov vseh kmetov tržaškega področja slovenske narodnosti in da kmetje italijanske narodnosti s simpatijo spremljajo in tudi podpirajo njihovo borbo za uveljavitev narodnostnih pravic. Zato tudi ne moremo razumeti stališča tržaške federacije KPl, ki lahko samo škodi kmečki stvari, predvsem pa enotnosti kmetov tržaškega področja. Sestanek na Uradu za delo Na Uradu za delo je bil včeraj dopoldne sestanek glede novega načina izplačevanja plač, ki ga je uvedla direkcija CRDA in proti jcateremii- so delavci] že ostro protestirali. Nov- način je namreč za -delavce manj ugoden in ga je direkcija uvedla, ne ()a hi se prej posvetovala s sindikalnimi predstavniki ali člani' no-tmnje komisije/. Na včerajšnjem sestanku so samo okvirno razpravljali o tem 'vprašanju in sklenili, da se ponovno sestahejo v torek. fi— Brzojavke predsedniku republike Gronehiju Tajništvo Nove delavske zbornice - CGIL je poslalo predsedniku republike brzojavko, v kateri je izražena želja po ustanovitvi take vlade, v kateri bodo zastopani tudi delavci in ki bo imela program, ki bo upošteval najvažnejša pereča vprašanja. Podobne brzojavke so poslali tudi sindikati raznih kategorij in med njimi sindikat gradbenih delavcev in pekov. Notranji komisiji CRDA in Tržaškega arzenala pa sta poslali predsedniku republike brzojavki z željo, da bi nova vlada upoštevala interese Trsta. Po sklepu skupščine podpisan sporazum Delavci ladjedelnice Sv. Jnsta so včeraj zopet začeli delati Izjava Delavske zbornice glede splošnega tržaškega gospodarskega položaja - Vladi in vladnemu komisarju naslovljene zahteve Vi ladjedelnici Sv. Justa so včeraj delavci ponovno pričeli delp, potem ko: so na skupščini odobrili sporazum za ureditev perečih vprašanj: Sporazum določa naslednje; 1? Delodajalec bo takoj plačal 40 odst. trinajste plaog in> ostalih 60 odstotkov dan pred splavitvijo ladje »Atlanticb*. 2. Produkcijsko nagrado 12 tisoč lir bodo izplačali v vdč obrokih. Prvi obrok 3000 lir v petek 13. t. m. ih ostale po 1000 lir vsak naslednji teden. 3. Delavci, ki imajo pravico do nagrade ob desetletnici ladjedelnice bodo prejeli to nagrado skupaj s 40 odst. trinajste plače. 4. Z današnjim dnem je rešeno vprašanje odpustov. 5. Vsote, ki jih je treba plačati blagajni za integracijo plač, bodo izplačali, čim bo podjetje pooblastil INPS. Zlasti je važna četrta točka tega sporazuma, ki govori, da so odpusti preklicani. Vendar pa je treba v tej zvezi poudariti, da je gospodarju uspelo odpustiti., 34 delavcev. Sindikalni krogi pričakujejo, da se bo ta sporazum v redu .izvajal, čeprav obstajajo resne nevarnosti, ker je znano da je ladjedelnica sedaj brez naročil. Glede splošnih gospodarskih vprašanj in zlasti v zvezi z odpusti v ladjedelniški indu- iinitiimtiiiiiiiimiititiiiiiiiiiiiiHMiiitfititimitiiifitiiiitittiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiimiiiitiniiiiiiHiiiiMHiitiiiiiiiiiimiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Sprejeta resolucija o zastopstvu manjšine v komisijah in ustanovah Ostra polemika med demokristjani na eni in misovci ter komunisti na drugi strani - Resolucija je bila odobrena z veliko večino glasov Sinoči je občinski svet s posebno resolucijo zagotovil zastopstvo opozicijskih skupin v upravnih svetih občinskih ustanov in ustanov, kjer ima občina svoje predstavnike. Glede tega vprašanja so hile predložene „trv, resolucije, in sicer komunistična, misovska in demokmtjanaka;. Po dolgi razpravi je bila z veliko večino glastrv sprejeta ' demo-kristjanska resolucija, ki se glasi: »Upoštevajoč zahtevo raznih skupin v občinskem svetu, občinski svet prizna manjšinskim skupinam v občinskem svetu pravico zastopstva v upravnih komisijah in upravnih svetih ustanov, ki jih imenuje občinski svet. Za izvajanje tega načela občinski svet pooblašča komisijo načelnikov skupin, da določi predstavnike za izvolitev.* njihova ključiti resolucija namen iz- komuniste iz « pred- /Toda 4u so se vmešali organi sta v n ritva v raznih- upravnih sitvotiVv tf n nu -io Kiln niihr»va Ta Komunisti in misovci pa so predložili vsak svojo resolucijo, ki sta v bistvu skoraj enaki in ki predlagata, da naj bi predstavnike opozicije predlagale in izvolile posamezne opozicijske skupine na osnovi proporcionalnega sistema, in sicer na način, kot se voli volilna komisija. V obravnavi je prišlo do zanimivih stališč in do hudih sporov predvsem med misovci in demokristjani. Prvi je govoril načelnik demokrist-janske skupine Stopper, ki je dejal, da je na osnovi njihove resolucije zagotovljena izvolitev predstavnikov manjših skupin, ki so naklonjene občinskemu odboru. Pri tem je zlasti mislil na Tolloya in Agneletta, ki sta se že na seji komisije načelnikov skupin opredelila za to resolucijo. To je seveda izzvalo zlasti med misovci in komunisti upravičen odpor, ker so videli v teh besedah namen demokristjanov, da bi jih izločili iz zastopstva v raznih upravnih sve^ tih, čeprav sta ti dve skupini najmočnejši v opoziciji. Razni polemični izpadi demokrist janskega prvaka so izzvali tudi ostre odgovore misovskega svetovalca Morellija in komu nističnega svetovalca Pogassi-ja. Najbolj je demokristjane napadel Morelli, ki jim je očital, da ne znajo spoštovati obveznosti, ki so jih sprejeli. Njegove ostre kritike so vrgle i:. ravnovesja župana Franzi-la, ki mu je hotel odvzeti besedo na «osnovi pravikiika*. Zupanov predlog je občipsfci svet t veifrio glasov zavrnal in je misovski svetovalec lahko /zaključil svoj govor. Enako se je dogajalo, kuje govoril odv. Pogassi (KPl), k1 je prav tako napadel demo kristjane. Poudaril je, da ima svetih. Ko pa je bila njihova preiskavo. Ta se je sedaj za i enanlii ntia eottr. 1.1 :. : Ji' X.. .—.1. vska resolucija zavr« j komunisti kljub te- in misov njena, so u izjavili, da bodo glasovali za, demokristjaaako resolucijo, ki formalno jamči načelo za-sto-patv* opozicij* v raznih pravnih svetih in komisijah. Hkrati pa so -izjavili, da se bodo borili za pravično izvajanje tega načela. Občinski svet je z večino glasov zavrnil tudi amandma socialističnega svetovalca dr. Pincherla in amandma mdipeh-dentističnega svetovalca Bor-gheseja, ki sta hotela doseči nekako združitev zahtev komunistične in misovske resolucije. Celotna diskusija se je zaključila s tem, da so za de-mokristjansko resolucijo gl»-sovali demokristjani, socialdemokrati, republikanci, socialisti, komunisti, SDZ, Tržaška unija in Fronta za neodvisnost. Proti so glasovali misovci, vzdržala pa sta se dva liberalca. Obenem pa moramo poudariti, da je socialdemokratski svetovalec prof. Lonza izjavil, da bo PSDI nastopila proti vsakršni diskriminaciji posameznih opozicijskih skupin. To je pojasnil predvsem v zvezi izjavo demokristjana Stop-perja, ki se je izzivalno izrazil, da njihova resolucija zagotavlja zlasti izvolitev malih skupin, ki s0 naklonjene občinskemu odboru. je nadaljeval tudi na cesti. letečega oddelka, ki s® uvedli ključila s prijavo sodišču vseh štirih tatov. Padel s tobogana m si zlomil nogo Marija Prašelj iz Doline 56 je /včeraj spremila svojega 9 let starega bratca Josipa v bolnišnico, kjer ga je la puliti, .zaradi udarca, na kolenu leve noge z včrjetpim zlomom pod nadzorstvom zdravnikov. Fant bo potreboval za okrevanje 20 do 50 dni. Prašljeva je povedala, da je brat že predvčerajšnjim med igro na igrišču za dolinsko šolo padel s tobogana. «»■ Avstrijskega turista so hoteli okrasti Pred dnevi je skupina mladoletnikov popivala v neki gostilni v Ul. del Ponte z avstrijskim državljanom Willi-baldom Dolzerjem iz Celovca. Tujec je bil precej okajen :n je fantom pokazal denar, kot da bi jih hotel pomiriti, češ da gre vino na njegov račun. Toda 17-letni Mario D. V. mu je takoj »smuknil* 500 šilingov, česar pa Avstrijec ni videl. Tujec je potegnil iz žepa še tri tisočake in jih vrgel na mizo. Te pa je vzel 19-let-ni Giordano C. in jih razdelil Mariju D. V. in Giordanu V. To pa je tujca razburilo, zaradi česar sta mu C. in D. V vrnila denar. Samo V. si ga pridržal. * * . « ar pg .ni pstal 4oMo§v tujtfš; la Injimj Je štfca na LkUa Vuga por. Bru mat iz Ul. Bramante, ki mu ie vzel iz rojr tigočaik in »bežala. Seveda je med mladeniči in Avstrijcem nastal spor, kt »e Precej časa bo moral 56-let-ni Franc Štoka iz Ul. Montec-chi 5 ostati pod nadzorstvom zdravnikov II. kirurškega oddelka, ki so ga včeraj pridržali zaradi številnih udarcev po obrazu in prsnem košu z verjetnim zlomom reber. Stojko so pripeljali v bolnišnico bolničarji Rdečega križa, ki So izjavili, da je med delom na račun Selad padel s tovornika, s katerega je na športnem igrišču pri Sv. Alojziju razkladal pesek. Silvester Sosič s Proseške ceste pa se je ranil z električnim svedrom, s katerim je hotel v delavnici električne centrale na Opčinah preluknjati ikos železa. Sveder ga je namreč ranil po raznih prstih desne roke, zaradi česar je moral Sosič nemudoma pustiti delo in se zateči v bolnišnico. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v 8 ali v najslabšem primeru v 15 dneh. ——*»------ IZPRED SODISCA je Dana: tokih t 38-l«na vitici#* 19 a :* P :.J~* . h*f: bilo najprej odo- V okviru načrta za preureditev glavne železniške postaje, za kar je Hrll,lm hrenih 1 500 #00 000 lir, nato pa še 100 000 000 lir so v teku razna dela. Med drugim pa te dni tudi rušijo betonske strehe na peronu, kakor kaže gornja slika Ob pogledu na to, se potniki začudeni sprašujejo, kako Je mogoče, da se danes ruši, kar raj gradilo. To zares ni štednja z Javnim denarjem' se Je šele vče- Nezgodi na delu striji pa se je včeraj zvečer se-,} . — stal izvršni odbor Delavske zbornice, ki je ob zaključku izdal daljše uradno poročilo. V njem uvodoma ugotavljajo poslabšanje gospodarskega sta. nja, padec pristaniškega prometa in zlasti krizo ladjedel-niške industrije. V poročilu so nato navedene naslednje zahteve, ki so naslovljene na vlado: 1. Ustanovitev industrijske proste cone po načrtu trgovinske zbornice. 2. Raztegnitev zakona za Jug za okrepitev industrije. 3. Okrepitev in modernizacijo industrijskih podjetij IRI. 4. Pravičen del naročil FIN-MARjE, ki jih morajo prejeti tržaške ladedelnice sorazmerno s proizvodno kapaciteto. Poleg tega naslavljajo na vladnega generalnega komisarja naslednje zahteve: 1. Potrebna je intervencija, da se pospeši pričetek gradnje treh manjših ladij v skupni tonaži 1000 ton za družbo «1-stria-Trieste*. 2. Pospešitev postopka za pričetek javnih del in zlasti za pričetek gradnje pomola št. vri. 3. Povečanje števila delavcev, zaposlenih pri SELAD in CAM. Glede protestne akgije pa zaključuje pomočilo takole; Izvršni odbor odbija vsako politično špekulacijo in živo poziva gospodarske in upravne ustanove, d^povedejo skup-no^.koordimrano akcijo za zaščito mestnega gospodarstva. Odbor pooblašča tajništvo da izvrši v ta namen potrebno akcijo. Ta zaključek je sicer nekoliko dvoumen, vendar kaže, da bo morda prišlo do sestanka med obema sindikalnima organizacijama kot je to predložila Nova delavska zbornica CGIL. Ta predlog se nanaša na skupno protestno akcijo odnosno na proglasitev protestne stavke, katero naj bi podprla gospodarska združenja, tako da bi prišlo do enotne protestne akcije vsega mesta Q tem perečem vprašanju bo danes ob 17. uri razpravljal izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL, ki bo proučil odgovor Delavske zbornice. Glede odpustov v ladjedelnici Felszegy pa bo danes dopoldne na združenju »Conftn-dustrije* sestanek med sindikalnimi predstavniki in vodstvom podjetja. To bo prvi sestanek, ki verjetno ne bo prinesel večjih novosti. Podjetje zahteva odpust 280 delavcev. Nocoj pa na stadion! 3 mesece zapora za ilegalno prekoračenje meje Med akti sodnega postopka, ki so ga uvedli zaradi nezakonitega prehoda meje proti 46-letnemu Rinu Finelliju iz Co-lecchia pri Parmi, je bilo tudi pismo vaškega župnika, ki je opisal značaj obtoženca. Predvsem je pojasnil, da je Finelli nezakonski sin, zaradi česar si je vtepel v glavo, da ga vsi sovražijo in da kažejo s prstom za njim. Pač neka manija, ki mu ne da miru in ki ga žene iz kraja v kraj. Bil je že v New Yor-ku, kamor je seveda šel nezakonito, a so ga poslali domov. Zato je bil obsojen v Neaplju, a so mu kazen po- milostili, kot se je pripetilo kasneje po izselitvi v Francijo. Sicer je šel v Francijo dvakrat: enkrat ilegalno preko meje, drugič pa s potnim listom. Po 15 dnevih dela pa se je vrnil v rojstni kraj in opravičeval povratek z izgovorom, da so ga tudi v tujini sovražili. Tudi na delu ni mogel vzdržati, vedno seveda za radi manije, zaradi česar je morala njegova priletna mati služiti, da je skrbela zanj. Največja kazen zanj, je predlagal župnik, bi bil psihiatrični pre gled, katerega se Finelli zelo boji. Seveda mu sodnik ni mogel ugoditi. Finelli je namreč 30. oktobra 1957. leta odšel v Jugoslavijo. od koder so ga 6. novembra izgnali in ga izročili tukajšnjim obmejnim organom. Mož je povedal, da je brez dela in da si je hotel poiskati v Jugoslaviji kako zaposlitev. Pomagalo pa mu ni ničesar, ker ga je sodnik ki se mora pač držati zakona, cbsodil na 3 mesece zapora in na 17.000 lir denarne kazni Preds.; Fienga, tož.: Giraldi, zapisn.: Cherli, obramba; odv Padovani. podjetju «Antonini et Fragia-como* v žaveljskem industrij-kem pristanijjču volitve v no-trgmjo komisijo. V podjetju je sedaj zaposlenih okoli 90 delavcev. fKBimKIlIPOBOClu) ^Italijanski balet» se je lepo predstavil eltalijanškt 1balet» je nova baletna skupina samih mladih plesalcev, med katerimi menda ni nikogar, ki bi presegal 20 let. Vsi so iz šole Wande Sciacaluga in njenega moža Uga DelTAra. Alco se bo posrečilo držati dlje časa to skupino skupaj, za kar So potrebna tudi finančna sredstva, tedaj smemo prav gotovo od nje še marsičesa pričakovati. Obstoj posebnih baletnih skupin je v Italiji tako rekoč nepoznan. Skoraj vsako leto i-mamo priložnost videti tudi pri nas nastope velikih, slavnih baletov, toda vsi so iz tujine. Pri skupini, ki je včeraj nastopila pa je italijansko vodstvo in plesalci. Razumljivo je, da je pri teh mladih plesalcih pogosto še zelo očitna njihova neizkušenost in na nekaterih mestih se nam zdi, da bolj prisostvujemo šolski produkciji. Drugod pa so plesalci že pokazali zelo lep skupinski ples, kot n. pr, v Chopinovih eSilfi-dah» v koreografiji Fokina. Druga točka klasičnega plesa je bil še Glazunova itPas de dix» v koreografski priredbi DelVAre. DelVAra je priredil tudi zanimivo «Masko rdeče smrti* po glasbi Giampiera Tintorija in živahno ((Poročno potovanje» R. Gervasia. Med plesalci so se nekateri že izoblikovali v dobre soliste, tako Olga Amati, Giulia-na Barabaschi in Antonietta Daviso ter Paolo Bartoluzzi in Riccardo Duše. Dirigiral je Santi di Stefano. Balet bo nastopil še danes, v ponedeljek in torek, medtem ko bo zadnja predstava opere eZivljenje za carja* nedeljo popoldne. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi na (UuUtU fd&d fTirTTTmTmTmmTTmnmr ki bo v TOREK, 10. t. m. v dvorani na stadionu «Prvi maj* s pričetkom ob 21. uri. Igral bo orkester «Ino» Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792. Tudi pust ima svoje pravice, zlasti pa pustna sobota. Za nocoj nas kliče v goste Glas bena Matica, ki nam bo po svoji stari tradiciji nudila le po in splošno zabavo. Igral bo zpani plesni orkester SEPE it Ljubljane, in sicer stare in nove «viže», tako da bodo vsi zadovoljni, stari in piladi. Tare j: Na velelo svidenje! GLASBENA MATICA O Danes bodo v gradbenem Nocoj v gostilni KRIŽMAN v Velikem Repnu zabavni večer s p/esomin SNG v Trstu «PEPELKA» vabi na tradicionalno otroško pustno rajanje v nedeljo 8. februarja ob 15.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj* Za vesel program bodo poskrbeli prijatelji naših malčkov: PEPELKA, REZIKA, PRINC DO-BROMIL, MARCIPAN-CEK, GROF PINCA in MOLČEČI PEPČEK. Igra orkester «V E S E L I VETER* ORIGINALNE MASKE BODO NAGRAJENE. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz danes v Tržaški knjigarni, Trst. Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Pridite na Pl es Glasbene Matice ki bo danes v prostorih na stadionu «Prvi maj* z začetkom ob 21. uri. 17.00 Šahovnica; 21.' pevke*, glasbena komedij«- RADIO KOPER jjj| la v Italijanščini. » 10 Poročila 17.15, 19.15, 22.30. Poročila v slov.: 7.2». 15-00. „ -u* g 5.00-6.15 in 7.00-7.15 P^g| |1 ft! in koi živ Mi n( obzornik; 14.40 Dvefc,°Ž Viktorja Parme — izy,?Sj no fš bel Geze Baranja; 15.40-n."" i0(j « . . er, r> r,l\aV Z “ . 7.15 Glasba za' dobro jutro: ■, Glasba po željah; 1340 K®, ska univerza; 13.50 Pop ritmi od tu in tam; 14.30-*- nos RL; 17.00 Sestanek: z škimi pevci; 17.30 Glasbem^ nete: «0 Spore^* *. 19.30-22.15 Prenos na glasba. SLOVENIJA 5.00-8.00 Dobro iutrol; dina poje; 8.30 Felix sohn: Scenska glajSM^,^ ^ kresne noči*; 9.30 Melodik.. pevke, ki jih radi P^^ notrJf Iz opernega sveta; U-<» , p popevke: 11.20 Pojo zabavni j ri; 12.00 A. Glazaonov: * : Razin. simf. pesnitev; 12." ,, j na harmonika: 12.40 i**ri na harmonika; 12.40 pev.i izapod zelenega 13.30 Prikupne solistične s 5 1-1.00 Poje Jelka Cvetezah Športna reportaža; 15-40„?w i neea trga; 16.00 Stovj^j nega i«s«, sem od romantike d°. 30 oddaja: Slavko Osterc; ure z zabavnim orkest Beograd in Ljubljana; bo prihodnji teden na » p 17.30 Drobne skladbe strov: 18.00 Jezikovni 18.15 Narodne v priredbi " jjl: Orla: 18.30 Klavir v Zabavni zvoki; 20.30 I P***«-’, D p<*4" AAd \e 1* 1! znaš (prenos javne ^ like filharmonične dv®Lr|Wl Ljubljani); 23.10 V plesnem TELEVIZIJA osfi 14.00 Šolska ura: l'-^jfpoi> oddaja; 18.30 Poročila; l8-^. list št. 2; 19.10 PiSfM./Jion Medi notami; 20.00 tala na vseh progah: p čila; 21.00 «11 musichier|»-«Otok zakladov)) H. L. ^ ^ na — prvo poglavje; na poročila. VERDI At rf It' Danes ob 20.30 za abon^^ ,, da C v parterju in LW| : ’ A na galeriji druga P... m ^ I:............... \ na galeriji ar uga r m italijanske baletne skup™*^ vodstvom Uga Dell'Ara 1 ^ p de Sciaccaluga._ Na G|SV F. Chopin — ((Sili ide*, «Zadnji don Juan*. A. — »Pas de lix», R. Ger »Poročno potovanje*. Jutri ob 16. uri za dneJ,ivij(( nente Glinkova opera *" za carja* TEATRO NUOVO f Danes ob 21. uri ((D®8!,)«! žele* C. Odetsa. Cene: ^ in 250 lir. dtitf Jutri ob 16.30 »Dekle * j/ij1 C. Odetsa. Cene: 600, 400, Igra »Tirolski kvartet* — CENE UGODNE — Za rezerviranje miz telefonirajte na štev. 21361 Zavrteli se boste ob zvokih priznanega plesnega orkestra Radia - Ljubljane pod vodstvom Moj-mira Sepeta. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni, v Ulici sv. Frančiška 20, telefon 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. ( K 1 N O________ Excelsior 16.00: «Prva C Gravina, L. De ^ Mattioli. jppČ k, Fenice 15.00: «Goli in A. Ray, C. Robertson, edor. . p/F st Nazionale. 16.00: «La M»l» -f/ da», A. Gardner, A- rr ■ (! A. Nažzari, Arcobaleno. 15.30: - - . Douglas, T. Curtis, J technicolor. .„cii,, Supercinema 16.00: «Vu“w«lf Douglas, T. Curtis, J-technicolor. Fllodrammatico. 16.00: »Je ljeno, maresciallo?*, P- Variete. , Grattacielo. 16.00: «V # RADIO |QD VČERAJ DO DANES VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče: »taroochi* . . • , «rdeče» ...... »more* ..... »svetle* limone u mandarini I. . . manaarini II. . i jabolka: «abbondanza» I. »abbondanza* II. «de.lzia» 1. ... »delizia* II. ... «imperatori» I. . »imperatorju II. hruške ........... hruškice .... zelje ........ cvetača z listi . ohrovt . .... cikorija ..... repni vršički . . čebula ........... koromač .......... razna solata . . . krompir .......... zeleni radlč . . -rdeči radič . . . zelena , špinača .......... 82 165 141 5» 129 118 76 141 129 41 94 67 59 106 94 94 153 118 47 94 76 35 41 41 12 33 24 82 118 106 47 71 59 53 82 59 24 47 35 94 141 129 41 71 t/J 65 82 71 47 100 88 35 59 47 12 47 21 59 88 71 30 41 37 47 76 65 62 187 137 29 56 38 175 1200 225 162 500 287 94 200 185 112 280 200 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). It A /.NA OBVUNTII.A Združenje openskih tramvajskih uslužbencev priredi DANES. 7. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah tradicionalni PLES z začetkom ob 21. url. Cisti dobiček je namenjen v sklad blagajne za pomoč tramvajskim uslužbencem Kvintet Avsenik na pustno nedeljo v Lokvi Ker zaradi nesreče kvintet Avsenik rvl mogel nastopiti na Novo leto , v Lokvi, bo gostoval na pustno nedeljo. Ob 16. uri koncert s sodelovanjem Dane Filipličeve, Jan* Osojnikove in Franca Korena. Sledi ples. Igraili bodo Avseniki. Blok Lipica bo odprt do polnoči. darovi in i*uim*kvki Marija Ažman daruje 1000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. februarja t. 1. se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa Je bilo 6 POROČILI SO SE: uradnik Ll-do Spessot in gospodinja Caterl-na PonteUi, delavec Giorglo Vol. pi in gospodinja Norma Fikon, SOter Luigi Cramersteter in gospodinja Emilia Bossl, pomorščak Germano Pleri In prodajalka Ar letta Cantarut, elektrotehnik Claudio Pregara In uradnica Paola Mattioli, ladijski motorist Mar-cello Stelco In gospodinja Vita Basiaco. UMRLI SO; 79-letni Guido Hermann, 49-letria Letizia Melchiori, 69-letni Giusto Rosanda, 26-letnl Paspuale Larua 80-letni Glovari-nl Pettlrosso, 73-letna Marija Žitke por. Danieli, 75-letni Antonio Maroidl, 62-letni Antonio Courir, 83-letna Amia Dobrigna vd. Ole-nich, 45-letna Glovanna Novel por, V«econ, Valute Milan Rim . Zlati funt 5.900,— 6.150 — Marengo 4 550,— 4 650,— Dolar . . . 622 — 624 — Frank franc. 123 — 126 — Frank gvicar. 144 — 145.75 Sterlmg t . 1.725,— 1.750 — Dinar < 73 — 76 — S tl ing , 23.75 24.25 Zlato . . 709,— 710— : Zah, o. marka 148.— 149,— | SOBOTA, 7. februarja 1*59 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod ln... Življenja ln usode: »Ferhat Ab-bas, poglavar alžirskih uporni- kov*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45' V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13,30 Lahke melodije; 14.45 Beneška fantazija; 15.00 Liszt: Sonata v 11-molu- 15.30. KavarniSki koncert; 16 00 ’ Novelist tedna: Johann Hmnmond Rosbach in njegove »Gazelje noge*; 16.20 Debuss.v: Igre, simfonična pesnitev; 16.40 Mladinski tamburaški zbor;. 17.00 Plesna čajanka; 17,30 Velika dela slavnih mojštrov; 18.00 Oddaja za najmlajSe: Radislav Rudan - Saša Martelanc; «Bilo je nekoč... (2) Mačeha Sršana*; 19.00 Sestanek poslušalkami; ureja Marjana Prepeluh; 19.25 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.40 Zbor Slovenske Bardot, J. Gabin. „ ,-ttt, Iinpero. 16.30: «Ind!skr®y, fr vojni*, R. VVagner, D. , J. Hu-mter Cinemascop®- (|if Crtstalk). 16.00: »VstajenE Bochholc in Myriam ‘>.atr Capttol. 16.00; «Usoda (Sissi — tretji film) AsVra’Roiano. 16.30: «0®^ pral*, M. Arena, N. * R. Como, A. Fierro. V Alabarda. 16.00: »Valenc'3'' ta Montiel. _ nf« Aldebaran. 16 00: «Sčep<* L ■ Gary Cooper, Diane v zy Parker. CinemascoP®-^ Ariston. 16.00: »Zelezh' R. Sailvatorl, M. Fisch*!-AJ Aurora 15.00: «Gostilna ■ C I. Bergman, C. Jurge" ' mascope. ir/tj Garibaldi. 16.00: «Morn»n jd* ljube*, A. Cifariello, *' ' ner. Mpi Ideale. 16.00: «Dekle filharmonije; 21.00 «Občlnsko de- i JI......................... te», enodejanka, ki jo je napisal Branislav Nušič, prevedel pa Jože Zupan; 22.00 De Falla: Klobuk na tri ogle, balet; 22.35 Orkester Bojan Adamič; 23,00 Nočne melodije; 23,30 Nočni ples. RADIO TRST 12.10 Tretja stran; 19 05 Nekaj ritma z Glannljem Safredom; 19.30 Zgodovina m legenda ulic in trgov. II. PROGRAM 13 00 Plng-pong; 14 00 Gledališče ob dveh; 16.00 Tretja stran; grid Bergman, G. Gr> ’ j nicolor. S» Italia. 16.00: »Valencia*' . Montiel. . -od ■ Moderno. 16.00: «PePel -cem», F Sinatra, T- c Wooa- ’ K S. Marco 16.00; »CaSln®.^. ris*, V. De Slca, C. vč‘ « Savana. 15.30: «Bedni>h uff.-, D. Delorme Tecbn. rer.,,e < Viale. 16.00: «Vroče n'°ri»r.Ji Gable in Burt LancaSL{tfL Vittorlo Veneto. 15.30: zna Citati*, D. Bogard®1 San. Technicolor. .,„sPj Belvedere. 15.30: »P^Vl liv». Pustolovščine. 9® juti Marconi. 16.00; »Tigef5š«di/ Granger*. Anthony bara Rush. Clnemasc0^ , nicolor. .. , »JI Masslmo. 16.00: «Veslačl ‘ tč J Derek, D. Addatn’' color- Novo dne. 16.00: «V, jt morskih globin*, H. jj Bethman. . m 16.00; »Trikrat ^ 1 1 Odeon. Silva isosci-na, i*"— ijv Radio. 16.00: «D1VJI Blllyja Kida), Paul Lita Milan. u , KINO V MI D* fri Europa: «Turškt gusar*- y. j color, A. Farnese, j male. Roma: «Ljubiti te, je n1" Verdi,- Ples do Volta: Ples do 4 ure. I 4, ure. TUSSETsSIN K0RZ0 ITALIA 1 EXTRA K. rUSSET TRG STARE MITNICE 2 Z VELIKIM ESP . se nadaljuje obit#1 priložnostna.. prod«! ob kontu POPUST na vhc artikle - torbice, dežnike, kovčke in vneli vrni usnjene izdelke Monetarni ukrepi v Zahodni Evropi ukrepi, ki so jih l 7 P^ieklega leta spreje-taak n' ®vroPii so važen MiUi* n)enem gospodarskem v s Ju- PfOhod na konverti-veliv čeprav omejen, ima * pomen v razširitvi med-ms J16 trS°v>ne in medna-toili plačil. Po valu deval-•) v letu 1949 predstavlja-. j,n,avni ukrepi prvi važ-*ir ekt'vm korak na de- ■»? Področju, katerega •tulu ni m°B°^e t0^n0 J, J« bistvo teh ukre-j(. s , se* držav, to je Veli-- Janija, Francija, Zahod-j. emoija, države Beneluxa KVld? *kandinaske države so Vl, ‘e zamenljivost svojih J*.«;. asneJe sta se jim pri-, l 1 ^e Avstrija in Portu-j, * a,_ k njim lahko prištele vi ®vic°. katere valuta (, a. vedno konvertibilna enljiva), Ta zamenljivost i..Je on>ejena in velja le za j9l,emce- Tuji lastniki tako ™anih transferibilnih ra-jntajo namreč pravico, tih SI°^e v*oge na teh raou kilti' 80 nastale iz tekočih V »L zaraeniajo v dolarje, kodn ^rZavah razen v Za tifcain N-emdiji in Belgiji Pa , *e te pravice domači »ih Jani’ 1“ v svojih denar-transakcijah z inozenv dvom ostajajo še vedno veza- Uj vaj«ju bc veano veza* l0 * Predpise deviznega nad-H va> zlasti pa na predpi-ij(' Prepovedujejo svoboda lzv°z kapitala. V večini v ostaja obseg neposred- Uvoza z dolarskega pod- * naaalje podvržen si-tl a ^PuBngentov. To pome. ** n Uvedena zamenljivost v« d* 1pomeni Popolne ukinit-ti . hminacij v mednarod-. kovini, čeprav računajo d* bodo mnoge države, Jih j? sv°je kredite v dru- %rP*Vah konvertirajo Sl nabavijo surovine in lo na dolarskem ^Ilr'4U' eesar doslej niso Nroči, b'ag0 na i. izkoristile možnost, si “htgo ročju, * storiti, ker niso mogle lorivnalCUpov Plueevati. Nova PoJ^lnost pa ne pomeni titi na zlati standard, devine ,na standard zlata in viel[2'. Ir’ je veljal v letu 1929; , 0r Pa pomeni prvi ko >ti, 5 P°Polni konvertibilno-koj j1..00 imela isti značaj ezim zlata in deviz. Vedba konvertibilnosti je titvi 1° sedi dovedla k uki-k| t. Vl<0Pske plačilne zveze, v |y Uhela tako važno vlogo t(j# °P‘- Sistem multilateral-’r’nga in kreditov Ev-to . e Plačilne zveze je mno-v|ne 'Pumogel k razvoju trgo-(vro ,In Prometa v Zahodni r,°*ti ^ uvedbo konvertibil-4« Pa so ustvarjeni pogoji dti,lr c.ne delovati Evropski l«t* sporazum, sklenjen >»tum ■ Na podlagi tega spodit v * do trg svobodnih de-fltliljj n° bolj nadomeščal kli-totdjtin namesto av-IJtlta,1^**8 kreditiranja de- hti ;ar»ih >«in -- držav bodo urejali v‘ sp p Veznosti v zlatu. No-razum namreč predvi-ftcit.Uožnost, da dobijo de-■Cne države Pne. “““vc kredite iz f0da evropskega sklada, k«ltt|( teh kreditih bodo vsa-in ne bo-^ 0lnatični kot doslej. k»t..!!!0llve so okoliščine, v kf«/.'*1 Je prišlo do novih u X I da ‘POv X, -% a"8 prvi pogled se je It oj, ua se je Velika Britani-IjiVa,.0 1* Za uvedbo zamen-'t H ' sv°je valute, da bi na Po l Preprečila neugod-"HjJ dice, ki so grozile »0vitv.u gospodarstvu z usta-triijj Skupnega evropske-Uv*db lter !>0 r,zgovori o 1 Svobodnega trgovin- k gtPh 4obro preračunana c *‘tu- o potrebi uvedbe Obilnosti za mozemce* lreli ^eedila v Veliki Bri-* je bila glavni po-f* den *8 ,lc'enirev evropske. 11 l95s*rnpga sporazuma v le-t V,]. - Kasneje pa je posta-‘Oč a Britanija zaradi tei-* ,v0Svuil Plačilni bilanci do Prvotne ideje precej j« * Vedbo konvertibilno-začela najbolj zait ftiei, Zahodna Nemčija, ki f*su •’ ie v njenem', in-j, ‘'a čimbolj »ili k «ki-•9» v,Ppske plačilne zvez«. 8 tem>*Tailolt! vsega tega j« ribo *** zasta dali Zahodna ‘viesir. OT* Plačilna , .j j ^—vuna zveza ohrani. \) „ '">«1« dovedlo fc te- evropskem tržišču, ki predvidevajo znižanje carin v medsebojni trgovini za 10 odst. ir razširitev kontingentov. Franciji je pretila nevarnost, da stopi v novo kombinacijo z inflacionislično ravnjo notranjih cen, ki ni le omejevala konkurenčne sposobnosti njenega gospodarstva v državah Skupnega evropskega tržišča, marveč tudi na notranjem tržišču, ko bo začelo v večji meri prihajati blago iz drugih držav na francosko tržišče. Zato je bila potrebna devalvacija francoske valute kot prvi korak k prilagajanju njene konkurenčne sposobnosti novim pogojem. Francoski voditelji so vedeli, da sama devalvacija še ničesar ne rešuje, če se hkrati ne odstrani, jo vzroki inflacije, to je, če ;e ne spremljajo istočasni u-krepi za ozdravitev državnih financ in vsega gospodarskega sistema. Gre pri tem za izrazito deflacionistične ukrepe, ki pa so nasprotni interesom delavstva in kmetov. Pri tem je tudi važno, da je Francija svojo devalvacijo povezala z bodočo uvedbo težkega franka, to je zamenjavo denarne enote v sorazmerju ene nove nasproti sto starim, in z uvedbo delne konvertibilnosti. Po zamisli francoske vlade naj bi predstavljal »težki frank« novo pot, istočasna uvedba konvertibilnosti pa naj bi bila izraz odločnosti, da bodo novo valutno pariteto branili do skrajnosti. Francoske voditelje pa je privedla k okrepitvi novega franka z istočasno uvedbo konvertibilnosti še ena okoliščina. V Franciji namreč obstajajo velike notranje zaloge zlata, posamezniki pa imajo velike naložbe v inozemstvu, ki so jih do sedaj prikrivali. Zračunali so, da znaša vrednost te »zamrznjene« imovine okrog 10 milijard frankov.* Francija je edina država na svetu, ki lahko reši vprašanje zbiranja deviznih rezerv s samo notranjo akcijo. S širjenjem zaupanja v stabilnost' nove valute želi francoska vlada povečati uradne rezerve zlata in tujih deviz z odklanjanjem notranje tezavrizaci-je in s pritegnitvijo imovine svojih državljanov iz inozemstva. Franclja je lahko uvedla denarno reformo in delno konvertibilnost z znatnim kreditom 250 milijonov dolarjev, ki so ji jih dale na razpolago e-misijske banke drugih evrop-rkih držav in zasebne ameriške banKe. Njen položaj torej ni ravno sijajen, kakor ni u-goden niti položaj Norveške n Danske. Druge zahodnoevropske države pa so uvedle konvertibilnost z močnih pozicij, kar velja zlasti za Zahodno Nemčijo in tudi za Italijo, kateri je prvikrat po vojni uspelo, da je dosegla aktivo s svoji plačilni bilanci in da ie zbrala zlata in deviz za o-krog 2 milijardi dolarjev. Medtem pa je tudi Velika Britanija v letu 1958 povečala šterlinske devizne rezerve (d 2200 milijonov na 3 milijarde dolarjev. Jugoslaviji ne bo uvedba konvertibilnosti najbrž nič škodovala, morda celo koristila, Bolj nevarna pa je zanjo politika uresničevanja Skupnega evropskega tržišča in Področja svobodne izmenjave. ' iS s „ Ameriški agronom-atomist kaže svojemu sinčku aatomiziran« grah. Po atomskem obsevanju semena se rastline bolj nagio razvijajo. Normalna doba rasti se s tem skrajša na tretjino. Plod pa ni zdravju baje prav nit škodljiv KAJ VSE NAS ČAKA V TAKO IMENOVANIH MRTVIH* MESECIH , ■ ■■■■-— - .1 .111 .1. —■ .L —. .111 —.. — .1 —I.-'■■■■»■I ■— — '■■■■ ■ v * , I Čiščenje in pojenje travnikov ter delo v vinogradu in drugod Kmetovalec nima prav nikoli počitka, če le hoče svoje posestvo izkoristiti tako, da mu bo dalo čimveč. Zato ne sme niti v zimskih mesecih držati križem rok Oglejmo si, kaj bi mora! opraviti v tem sicer »mrtvem« času. Sicer smo o delu na travnikih že govorili, sedaj bomo le dodali, da je skraj ni čas, travnike očistiti, ne potrebno grmičevje izkopati, odstraniti mah in ka menje ter izravnati krtine. Poleg tega je sedaj čas tudi za gnojenje travnikov Gnojnico bomo sicer na travnik zvozili v začetku prihodnjega meseca, ker pa nimamo gnojnice za vse, bomo v tem mesecu raztrosili po travniku hlevski gnoj, če ga le imamo do lllllltllllVIIIIIIIIItlllllllllHIIIIIIIIHlIlllllllllllllinillimmilllllllllllllKlllllltlllllllllMIMIIHHIIIIIIIIIIIINIIMIIIIinilllllllllHIIHdIIMIIIHIIIUIIINMIinMIHHIIINnilllllIHMIIIIIIIlllllHUlllltlllltlilllll MELOTERAPIJA OD ČEHA RAUDNITZA DO PONTVIKA Kerni ženski vse nič zaleglo so ji zavrteli Bachove sonate Tudi kirurgi si včasih pomagajo z glasbo, toda važna je izbira, kajti vsaka glasba ne deluje in ima ista glasba pri različnih osebah drugačen učinek Ameriški zdravniki mnogo govore o «novem» sredstvu ki se izredno dobro obnese pri najrazličnejših načinih zdravljenja. Z glasbo oziroma tako imenovano me^loterapijo (grško pomeni melos — pesem, melodija, therapeia — zdravljenje) se jim je posrečilo ugodno vplivati na dolo čene oblike duševnih obolenj. V resnici meloterapija ni tako nova stvar, kot skušajo trditi Amerikanci, saj je znanje o skrivnostnih zvezah med glasbo, ritmom in teles-no-duševnimi reakcijami sta ro že nad tisoč let1. To spoznanje praktično uporablja tu di medicina, pa četudi še ne pozna bistva psihičnega mehanizma, ki je temu podlaga. V kakšni obliki se moderna me dicina poslužuje meloterapije? V psihiatrično kliniko švedske univerze v Lundu pripeljejo 50-letno žensko. Ima depresije (depresija je duševno stanje, ki se kaže pri živčno bolnih kot' prekomerna reakcija na življenjske nevšečno rti), noče govoriti, po rokah in obrazu ima močne izpuščaje, ki so zelo srbeči. Na kliniki poskušajo vse mogoče načine zdravljenja, toda zaman, stanje ostane nespremenjeno Cez nekaj časa se odločijo za poseben način zdravljenja: pod vzglavje so ji namestili zvočnik, ki igra Bachove melodije in drugo klasično glas- bo. Ze po prvih poskusih (Po »M djunarodni politiki•) | zdravljenja je postala bolnica mirna, v nadaljnjem poteku re ji je zmanjšal srbež, izpuščaj je polagoma izginjal in Po osmih dneh je bolnica pričela govoriti ter se je »veselila lepega vremena zunaj« Kliniko je po 14 dneh zapustila ozdravljena. Ta primer, ki nam ga opi suje znani švedski muzikote-rapevt Pontvik, ni osamljen. Mnoge klinike, predvsem na Švedskem in v Ameriki, se pri zdravljenju duševnih bolezni in nevrotičnih motenj poslužujejo zdravljenja z glasbo. Kot smo že omenili, je spoznanje, da obstaja med glasbo in psihičnimi reakcijami v človeškem telesu skrivnostna zveza, zelo staro. Aristotel je menil, da so ritmi in pesmi pravzaprav le posnetki silnih duševnih pretresov in Atenej je definiral glasbo kot umetnost, ki blaži nasilne a-fekte. Tudi brblija pozna vrsto primerov zdravilnega in blažilnega učinka glasbe. In v srednjem veku so skušali vplivati na nekatere bolezni z glasbo ter so z njo preganjali celo kugo. Ze od nekdaj je politična in vojaška propaganda izkoriščala psihološki učinek glasbe: vojaški in politični voditelji dobro poznajo učinke pesmi in veselih koračnic, a tudi Napoleon ni brez vzroka ukazal, da morajo pred lazareti stalno igrati marseljezo z njenimi spodbujajočimi ritmi. Po Pontviku se radikalne •Milinim lllllltMIIIIIIIMIIIIIttlllMIIIIIIIintlimtllllMtllllltllllllllllltllllllllllllllMIIItlllllllllllllUlllltlllllMIIIItlllllllllMtMMIIIHIIIIIIIIMIIIIIINMI Mačji hula-hoop na Avstrijka Erika Netzer je bila najboljša v Tri Italijanke med prvimi desetimi - Slab plasma Nemk in Francozinj GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 6. — 21-letna Avstrijka Erika Netzer je zmagala v smujtu za ženske,na tradicionalnem mednarodnem srnu-i čarskem tekmovanju za nagrado »Kandahar«, ki se je začelo danes v Garmisch-Parten-kirchenu. Vrstni red tekmovalk na prvih 10 mestih je bil naslednji: 1. Erika Netzer (Avst.) 1’54”3, 2. Madaleine Chamont-Berthod (Sv.) 1’54”8 3. Ann Heggveit (Kan.) 1’54”9, 4. Pia Riva (It) 1'55”1, 5. Betsy Sni-te (ZDA) 1’56”1, 6. Jerta Schir (It.) 1’56"4, 7. Penny Pitou (ZDA) r56"6, 8 Carla Mar-chelli (It.) 1’56”8, 9. Yconne Ruegg (Sv. 1’57”6, 10. Grete Haslauer (Avst.) 1’58”2 itd Proga je bila dolga 2 km, imela je 550 m višinske razlike in 17 usmerjevalnih vratc. Ker je bila zaradi mrzle noči na mnogih mestih zaledenela, so začetek tekmovanja nekoliko zakasnili. Prva se je spustila po njej Kanadčanka Heggveit in dosegla izboren čas 1’54”9. Po padcu Nemke iHiitHiiiimiiiiiiiiiimliiiHimiiiHitiiiitHiiHiiamiiiUiimi.iiiiiiiifmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Za jutrišnje srečanje v Ferrari DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12, tel. 2268. SABLJANJE Italija • Francija v nedeljo v Le Mansu Triestina in Spal sta že pripravljena Povratek Rimhalda v krilsko vrsto in Szoke namesto Del Negra Triestina je z včerajšnjim | sprotnik, se po vseh znakih LE MANS, — V nedeljo bo v Le Mansu mednarodno srečanje v sabljanju med Italijo in Francijo. Francijo bodo zastopali Lefranc, Mouval, Heuet, Guittet in Degallier, Italijo pa Boschetto, Pellegat-ta, Pellegrino, Saccaro in Tas-»inari. kondicijskim treningom na občinskem stadionu zaključila priprave za jutrišnji nastop v Ferrari proti Spalu. Takoj po treningu, ki je, obstajal iz intenzivnih vaj z žogo, je trener Trevisan objavil imena nogometašev, ki bodo danes ob 14,30 odpotovali v Ferraro in kjer bodo nastopili v naslednji dokončni formaciji: Bandini; Brunazzi, Brach; Tulissi, Bernardin, Rimbaldo; Szoke, Massei, Bresolin, Tor tul. Santelli. Kot rezerva bo odpotoval v Ferraro srednji krilec Mer-kuzza. • * * FERRARA, 6, — Tudi Spal je danes zaključil s pripravami za domače srečanje s Trie-stino. Čeprav tržaška enajsto-rica ni posebno nevaren na- sodeč Spal tudi proti njej ne bo odrekel svoj; priljubljeni zaporni taktiki, s katero je proti Juventusu v Turinu izvlekel neodločen rezultat. Zaradi tega bo nastopil Spal z nespremenjeno postavo, ki bo sit ' naslednja: Toros; Malatrasi, Lucchi; Vulla, Calza, Dal Pos; Mor-bello, Gasperi, Rozzoni, Sorio, Pandolfini. Basler in Švicarke Waser, ki je veljala za eno izmed favoritinj, je druga Švicarka Cha-mont-Berthod za 1/10 sekunde izboljšala čas Heggveitove. Ko je že vse kazalo, da bo zmaga pripadla njej, potem ko je Američanka Pitou dosegla razmeroma slab čas, je Avstrijka Netzer, ki je startala kot 23., znova spremenila vrstni red in se uvrstila na prvo mesto s 5/10 sekunde boljšim časom. 21-letna Erika Netzer je tako potrdila nekatere svoje u-spehe v prejšnji sezoni in se že sedaj uvršča z vso avtoriteto med kandidatke za o-limpijsiki naslov. Nedavno je zmagala v kombinaciji na prvenstvu v Vorarlberhu. Dobre plasmaje so dosegle tudi Italijanke, posebno Pia Riva in Jerta Schir, ki sta ponovno potrdili, da sodita med najboljše evropske alpske specialistke. Med premaganimi so Nemke, med katerimi se je najboljša Annelise Meggl uvrstila šele na 12. mesto. Razočarale so Francozinje. Startale so tudj Jugoslovanke Zupančičeva, Ankeletova in Rutarjeva, katerih plasma pa nam do trenutka poročanja še ni znan. Italijanka Jolanda Schir se je uvrstila na 28. mesto s časom 2’05"6. Tekmovanje za nagrado »Kandahar« se bo nadaljevalo jutri s smukom za moške na 3,4 km dolgi progi z 960 m višinske razlike. Prvi bo star-tal Francoz Adrian Duvillard. nato pa Avstrijec Anderl Mol-terer, Nemec Wagnerberger ter Švicarji Forrer, Staub in Brupbacher. Italijan Alberti bo startal 10., Italo Pedroncel-li pa 30. pred Avstrijcem Markom in Francozom Bozonom Med poslednjimi bosta startala Jugoslovana Lakota in Šumi. OLIMPIADA Doslej že 9 prijav za olimpijski turnir RIM. 6. — Za olimpijski nogometni turnir sta se včeraj prijavili tudi Poljska in Luksemburg. Doslej se je že prijavilo 9 držav. DRSANJE Angleža Denny in Jones prvaka dvojic v plesu 4. Rita Paucka - Peter Kwiet (Zah. Nem.) 38 - 29,3; 5. Elly Thal-Hans Burckhardt (Šv.) 42 - 29,4; 6. Lucia - Rodolf Zorn (Avst.) 42-29; 7. Eva Romanova - Pavel Roman (CSR) 46 - 28,8; 8. Annick De Trenti-nian - Philippe Aumond (Fr.) 60 - 28,2; 9. Catherine Odink -Jacobus Odink (Niz.) 60 - 27,9; 10. Adriana Giuggiolini - Ger-mano Ceccatini (It.) 65 - 28,1; 13. Maria Grazia Toncelli - Vi-nicio Toncelli (It.) 94 - 26,4; 14. Ludovica Boccacci - Gian-franco Canepo (It.) 91 - 26,4. vanca, toda v /. “* -so se mu odprle nove in tudi koleno si je Por val. , 33-letni D’Agata se n , za trenutek izmikal bori) ^ let mlajšim nasprotnik01”'^ je bil znatno hitrejši in nejši, razen tega p* s.e J tudi učinkovito braniti napadi bivšega svetovneg vaka. „ 700I Po dvoboju je olcrif.A»3tt I gledalcev priredilo ’ p,: navdušene ovacije zara. nii guma, ki ga je pokazal borbo. . j« j Ob prekinitvi dvoboj* sodniki takole ocenili P«« korist Be«^ po točkah v :eS; razsodnik Frankie Van t sodnik Tommy H »j II SUulllK AL/iiiiiij .j Ofr?1, sodnik Jack MacDonald » ^ Po dvoboju je D Agat ^ ^ jal; «Joe Becerra je zew ^ d0l ... ^ itji umi je se mocuej«*- . tan,-ta, ki v svojih 250 ^ skih in profesionalnih jjj jih ni niti enkrat b'l * „■ do končnega štetja (K1J pi radnemu rezultatu k. Ljs) pravilih kalifornijske k je, n; bil do končnega »to Ud; Daj zrušen niti včeraj) je - otr ... «Halimi je premočan m *r Jr .._r za več vzdržljiv tudi Slf ro.» Istega mnenja ie.,tu7,rijii) > Klaus, ki je izjavil: sn ‘ ka! ..... , , arrf ‘ - . SMUČANJE Anglež Colin Mitchell svetovni prvak v cskeietonu» ST. MORITZ, 6. — Poročnik angleškega letalstva Colin Mitchell je zmagal na svetovnem prvenstvu v »skeletonu«. Na drugo mesto sta se z enakim časom uvrstila Italijan Bibbia in Švicar Kerdeli. Vrstni red: 1. Colin Mitchell (VB) 305'6, 2. Robert Kerdeli (Sv.), Nino Bibbia (It.) 305"7, 4. S E. Eccles (VB) 314"3, 5. P. Bridgeman (VB) 315”0, 6. K. Taškent (Tur.) 316”0, 7. A. Vatinbella (Gr.) 316”6, 8. R. E. Seel (VB) 318"6, 9. Lord Bingham (VB) 319”6, 10. R. Theler (Šv.) 320”1. NOGOMET Samo delna prekinitev prvenstva 1. marca DAVOS, 6. — Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju dvojic sta v plesih zmaga>a Angleža Denny in Jones. U-radni vrstni red: 1. Doreen Denny • Courtney Jones (VB) 7 - 36,3; 2. Cathe-rine Morris - Michael Robin son (VB) 15-34,1; 3. Christiane - J. P. Guliel (Fr.) 20 - 34,2; andr£ GILL0IS 30. Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov Odkorakal je proti vodi in vlekel za seboj vzdihujočega Didiera. Barke so bile privezane, a čolnarjev ni bilo več na njih in tudi delavcev ne na obrežju. Vsi so se bili že raztepli po obrežnih pivnicah in so odložili na drugi dan nakladanje opeke, premoga, cementa, skladovnic hlodov, ki so bili naloženi kot zid med reko in cesto. Pascal je pahnil Didiera, da Je sedel na skladovnico hlodov, ki so še dišali po smoli. Sam je obstal pred njim. Onih pet prodajalcev ju je videlo, ko sta zginila za kupi zloženega blaga. Nič jim ni bilo nerodno in tudi vest jih ni pekla. Na-potill so se proti Trgu Mazas. »Zdaj,* Je Pascal rekel Didieru, «te bom poslušal.* * * * Kakor je predvideval Dodelot, Je bil avto 203 zaustavljen pri zaporu ob Porte Doree. Catherine je povsem mirno vprašala poveljnika straže, kaj je in mu pokazala dokumente, ki so bili v najlepšem redu. čakati je bilo treba komisarja. Ko Je prišel, je na svoje veliko začudenje ugotovil, da Je Catherine sama v avtu. «Je bil kdo * njo?* je vprašal brigadirja, preden Je zastavil kakšno vprašanje njej. »Ne, gospod komisar, nikogar ni bilo. Privozila je zelo naglo in če bi bil kdo z njo, bi ne bil mogel izstopiti med vožnjo* Dodelot se Je nezaupno približal avtu in pogledal, če se morda ni Didier skril zadaj pod sedeže, potem je ogovoril Catherine. A to ni bil več tisti prijazni ton, ki ga je imel pri njej doma. Zdaj ni več delal v rokavicah. »Moral sem za vami dirjati, ne bo si mi pa treba zaradi vas beliti glave. Kam ste spravili svojega sokrivca?* »Gospod komisar,* je odgovorila Catherine, ne da bi se premaknila s sedeža, »ne vem, kaj mislite s tem. Sokrivec v čem, prosim? Bodite tako prijazni in mi pojasnite.* To yprašanje mu Je zastavila zelo drzno. »Ne boste več dolgo objestni,* je odvrnil Dodelot. »Kje je Didier?* «2e zopet!* je vzkliknila. »To je že preneumno, gospod komisar, Didiera sploh ni! * »Neki človek je stopil k vam v avto, ko ste parkirali na Lyonski postaji.* »Ah, da. To je pa res,* je rekla, kakor da se je spomnila šele tisti hip. Hkrati si je očitala, da sama ni začela s to zadevo. To bi bilo kaj spretno. Zdaj je skušala plavati prot' toku. »Seveda. Mislila sem, da je v zaporu. Pascal Je bil. A zato so me ustavili tukaj?* je dodala na videz potolažena »Toda, gospod komisar, na nesrečo je tisti človek pobegnil ko vas je zagledal. Tako sem se prestrašila, ko je stopil v avto, si lahko mislite! Pobegnil je, kajpada. Nisem ga utegnila vprašati, kaj hoče... Naenkrat je bil zunaj. Jaz sem pa odpeljala. Sama nisem vedela, kaj počenjam.* Govorila je naglo in si prizadevala, da bi bila svetska dama. Komisar Je bil razočaran. Upal Je, da najde sled za Didierom, a tedaj se je izkazalo, da je bil človek, ki ga je videl inšpektor stopiti v avto, Pascal. V tej točki se Catherine gotovo ni lagala, saj ni mogla vedeti, da je Pascal na svobodi. In vendar se je z Didierom zmenila za sestanek na postaji. Kam je torej izginil? ga je moral zdaj tako bati. Vendar je čakal kakor gledalec v kinu, da pride tisti čudoviti dogodek, ki ga bo rešil. Tisti trenutki dneva so bili, kakor da se Je čas ustavil. Od nekod iz oddaljenega konca mesta se je oglasil zvon in udaril deveto uro. Bil je še dan. Zamolkle barve pa so se že začenjale prelivati v somrak. Pascalu so se povračali tisti občutki, ki jih je.doživljal, ko se je spoznal z Didierom. Občutil je razmak med življenjem in smrtjo, razdaljo med izumetničenostjo mest in pristnostjo naravnih pojavov Slikal je, kako plivka voda med obrežnim zidom in barko. Pred seboj je imel Didiera, ki je nihal med molkom in izpovedjo. Sam pa je visel med sovraštvom in brezbrižnostjo. Kakor da akrobati stopajo po vrvi, napeti nad prepadi dvoma. Mislil je, da je zdaj vse odvisno le od njega, saj ni vedel, da stoji Georges pri policijskem avtu, ko aretirajo Catherino in da bo Memene, ki mu ni mogla najti tistih pet prodajalcev, poiskala zvezo med človeško in njegovo pravico, to nekakšno oviro med njegovo voljo in njegovimi dejanji. »Mati me čaka na Trgu Saint-Charles,» Je cmeravo rekel Didier, ker je čutil, da se je treba upreti s čimer koli. Govoril je kakor pobalin, ki ga njegovi tovariši ne pustijo domov k večerji. «Pojdi z menoj, jo boš spoznal.^ Ona ve, kakšen sem. Vse ti bo povedala.* Njegove besede so obvisele v zraku. Le kaj naj njegova mati pove Pascalu? Da je njen sin! Da ni zmožen ubiti muho! Tiste litanije mater pred porotnim sodiščem, ki sodi sinu zaradi umora stare gospe. Cernu se zdaj sklicuje nanjo? Ker je v stanovanju na Trgu Saint-Charles zanj postlana pc in žanj pogrnjena miza. Ker je mati pri Spanje. Ker ob smrtni uri človeku rada pride na MILAN, . 6. — Komisar nacionalne nog. zveze dr. Pasqua-le je odredil, da bo ob priliki mednarodnih tekem Italija-Spanija 28. febr. in 1. marca nogometno prvenstvo A lige in B skupine C lige počivalo. Zaradi tega se bo 1. marca redno nadaljevalo samo prvenstvo B lige (s četrtim povratnim kolom) in A skupine C lige (z drugim povratnim kodom). Prvenstvo vseh lig se| bo redno nadaljevalo 8. marca in sicer s petim povratnim kolom A, B in B skupine C lige ter prvenstvo A skupine C lige s tretjim povratnim kolom. Razen tega je nacionalna zveza dovolila, da se tekmi med Genoo in Bologno ter med Laziom in Lanerossijem v drugem povrainem kolu A lige začneta ob 15. uri. KAIRO, 6. — Nogometni klub Crvena zvezda iz Beograda je danes v Egiptu pre magal Club nationale 2:0 (1:0). Jugoslovanski nogome taši so bili tehnično boljši in njihova zmaga je zaslužena. hikanec dokazal, da 3« ,0f sta odličnemu boksu Becerr ^ y nim, da je Halimi se y najmočnejši boksar Pe | ikat. na svetu.« Mf Joe Becerra je s sv°J° „jt ni izrekel D’Agati Pr' stf za njegov pogum: udaf tudi nekaj nepravilnih p) cev - je dejal - veneli sem prepričan, da ni»° namerni.« reotf Organizator dvoboja **. ^ Parnassus, ki bo orgam*1 ^ tudi dvoboj med HalimB” ^ Becerro, je dejal, da «J* n#j močnejši med izzivalci 9j(t nega prvaka. Njegova i nad D'Agato potrjuje t°. j( Jiij sem dejal že pred časom- ^ pj, cerra je najboljši boks** Ufa je kategorije.« |jai VESI! IZ RINGOV Novi fr®LoUit PARIZ, 6. .. prvak peresne kategori)® Poncy je francoski zvezi predložil svojo k* ^ turo za naslov evropske8 vaka. Sedanji evropski P je Italijan gergio Capra* • * * * ,,..,#1 S«1 NEW YORK, 6. — At« ji komisija države New * nepr l|p privolila v dvoboj med ^ -škim boksarjem srednje kategorije Nemcem gr«* Redlom in Amerikancem u. jem Williamsonom. Re“ ft radni izzivalec evropske» jjt vaka srednjelahke kate* Italijana Marconija. * * * ■ n*!' NEW YORK, 6. — Its>,],Itsl» prvak srednje kategorije ^ Scorticchini, ki je ”e ji prispel v ZDA, se bo boril v Madison Square .p _ .__________________ c.»ne m nu z Amerikancem <^e.nen-11 strongom. Armstrong je ^ tem mestu svetovne le NBA NEW YORK, 6. — 1‘^V - - * s*.L ski boksar Paolo Ro*' JZ-g1 h 23. t. m. boril v San_* ■„(< ^ scu proti močnemu Fi''**1 Flashu Elorderju. oatovorni uredolk ^ STANISLAV RENKO ^ , Tiska tiskarski zavod ZTt ’ KINO PROSEK-KONIOVR predvaja danes 7- *■*«( ob 19.39 uri Para”'0” barvni film; DEAN MARJJJj! Igrajo: JERRY LEWIS in TA EKBERG predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob lf. Metro barvni film: xxm. Didier je čepel na očrnelih tleh, »plašen kot zver, in se naredil čisto majhnega. Prilepljen Je bil na hlod, kakor metulj na desko. Se prelepo M bilo zanj, če bi rekli, da je bil čisto brez moralnega čuta. Zavedal se je komaj samega sebe. Misel, da je postal v Pascalovih očeh nekaj gnushega, se ga še dotaknila ni. Imel ga je za pesek, ki je zašel v mehanizem njegovih načrtov. Sovražil ga je. Tudi zato ga je sovražil, ker se beseda »mati*. Ali pa zato, ker se mu je zdel neumen, da se bo raznežil. Pa se ni. Ostal je hladnokrven. Njega mati ni reševala. Malere pa tako nima na svetu. »Ne zbijaj šal!* mu je zabičal, da bi pometel s temi neumnimi prošnjami. »Tvoja mati Je gotovo prestara, da bi lahko prosil.* te rodila drugačnega. Samo to bi jo Torej je bilo treba najti kaj drugega. Didier je obupno napenjal možgane. Spomnil se je njunega prvega objasnje-vanja malo prej na postaji. (Nadaljevanje sledi), m* rf Tom M* • • u 2.(cuUat^ Zabavni film za male in odrasle. '