Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
e t rejništvo i o uprava:	C e n a : Posamezna štev.	L 25 .
Gorica. Riva Piazzutta -tev. 18	Naročnina : Mesečno	L Uu
Poduredništvo :	Za inozemstvo : Mesečno	L 191)
Trst, Vicolo delle Rose štev. 7	Poštno ček. račun: štev. 24	12410
DOLINA
Ob prihodu prosvetnega ministra v Trst
Leto VII. - Štev. 34
Upanje in strah oh
podpisu videmskega sporazuma
Vesela vest, ki so jo prinesli nedeljski časopisi in radijske oddaje v naši deželi, da so v Vidmu podpisali v soboto 20. avgusta sporazum o obmejnem prometu, je ugodno odjeknila prav v vseh krogih primorske dežele, tostran in onostran meje. Dolgo so ta sporazum napovedovali, dolgo in nestrpno ga je ljudstvo čakalo, znamenje, kako potreben je bil. Danes, ko je sporazum gotovo dejstvo, je veselo upanje splošno. Če je bil lansko leto londonski sporazum za marsikoga bridko razočaranje, je letošnji videmski sporazum za vse veselo upanje. To upanje sloni na naslednjih dejstvih:
1. Videmski sporazum je znamenje, da so državne oblasti v Jugoslaviji in v Italiji začele resno iskati možnosti za mirno sožitje in mirno reševanje medsebojnih interesov. To sta obe državi pokazali sicer že lani ob londonskem sporazumu, toda ker je ta do sedaj ostal v glavnem neizpolnjena obljuba, je povsod prevladoval strah, da bo ostalo vedno tako. Sedaj st z videmskim sporazumom obe pokazali, da hočeta resno medsebojno sodelovanje v prid svojega ljudstva, zlasti ob meji.
2. Videmski sporazum tudi daje zagotovilo, da londonski sporazum le ni kos papirja kot -a je bilo bati, saj ravno novi sporuzum izhaja iz prejšnjega, ki v točki 7 določa, da se bostar obe državi podpisnici sporazumeli glede obmejnega prometa. Kakor sta se sedaj sporazumeli glede točke 7 in jo začeli izvajati, tako je upati, da se bosta sporazumeli tudi o vseh ostalih točkah londonskega sporazuma in jih bosta začeli izvajati.
3. Videmski sporazum hoče vsaj deloma popraviti neugodne gospodarske posledice, ki so zadele vso primorsko deželo zaradi nesmiselnosti sedanje državne meje. Ta je porušila gospodarsko enotnost naše dežele, tako da so na frti kakor na drugi strani imeli zelo težko gospodarsko škodo zaradi tega. Kar je Bog združil so z novo mejo ločili. Sedaj skušajo oba ločena dela zopet nekoliko med sabo povezati.
4. Videmski sporazum priča, da so gospodarski razlogi močnejši od vseh nacionalnih in ideoloških, ki so ločili in deloma še ločijo oba naroda na eni in na drugi strani meje ter obe državi, ki imata tako različni vladi.
Iz tega pa tudi izvira strah, da novi sporazum ne bo našel tako gladke in hitre izvedbe, kot je v želji vseh. Časopisi in tudi različne odgovorne osebnosti v deželi so pravilno poudarili, da je sporazum sicer nekaj edinstvenega v zgodovini odnosov med dvema državama, da pa njegova vrednost zavisi od tega, s kakšnim duhom ga bodo izvajali. Če bodo v Italiji v ozkosrčnem nacionalizmu še naprej gledali v Slovencih manj vreden narod ter kratili slovenski manjšini njene pravice, ki ji gredo po božjih in po državnih zakonih, sporazum ne bo mogel prav uspevati. Prav tako pa če bodo v Jugoslaviji ostali pri tesnosrčni svoji režimski politiki, ki se boji vsake sence in ki krati človeku vsako svobodno iniciativo ter stavi pri trgovini in obrti tisoč ovir, se prav tako ne bo moglo razviti ono gospodarsko sodelovanje med obema narodoma ob meji, ki je namen in cilj videmskega sporazuma.
Zato moramo reči o videmskem sporazumu: telo je dobro in če bo dober duh, bo otrok živel: sicer bo ostal mrtvorojeno dete in Primorska bo še naprej hirala in sanjala o zla-tih časih, ki se ne vrnejo nikoli vec.
Te dni obišče Trst prosvetni minister Pavel Rossi. Slovenci in naš list mu vošči: »Dobrodošel«! Žal nam je samo eno. da mu ne moremo izreči še nobene zahvale, ker je pač gospod minister v vladi šele dva meseca. Čutimo pa dolžnost, da ga ob tem prvem obisku v našem mestu opozorimo na stanje naših šol. Slovenske šote jut i i zuskeni in Gor, škctn in oj ■ na uzakonitev in organično ureditev. Slovensko šolstvo na Tržaškem ureja pomanjkljivi Ukaz štev. 18 ZVU, ki se sklicuje na obstoječo italijansko zakonodajo o osnovnih in srednjih šolah.
Generalni vladni komisar ie sicer s prvim svojim odlokom potrdi! pravno kontinuiteto Ukaza štev. 18, a nič več. Niti pod angloameriško, niti pod italijansko upravo niso za slovenske šole napravili kaj več. Generalni vladni komisar je maja meseca obljubil, da bodo slovenske šole z novim solskim letom pravno urejene. A do začetka šole nas loči le š; mesec dni, a o kaki ureditvi ni govora. Z uzakonitvijo slovenskega šolstva na Tržaškem mora biti rešena še cela vrsta drugih vzporednih problemov, ki zadevajo solo in nje
Politično zatišje v Italiji
V Italiji vlada politično zatišje. Predsednik republike se je vrnil s počitnic in podpisal zakon o izboljšanju plač državnih nameščencev, nato pa je odšel z vojnim ministrom na vojaške manevre v Lukanijo.
Vlada je naročila prosvetnemu ministru. naj se takoj začne pogajati s profesorji o njihovih zahtevah, tako da bo lahko šola nemoteno vršila vse priprave za novo šolsko leto.
De Gaspepijeve proslave
Krščanska demokracija je povsod organizirala žalne komemoracije ob obletnici smrti De Gasperija. V Trentu se je udeležila komemoracije vdova pokojnika z otroci.
Predsednik vlade Segni je orisal lik pokojnega, ki je dvignil Italijo iz ruševin, v katere jo je pahnila vojna. V zgodovini Italije je bil to prvi praktični katoličan, ki je stal na čelu vlade dolgo vrsto let.
Kongres Krščanske demokracije
Krščanska demokracija je povabila svoje vidne pristaše na letni kongres, ki se vrši na Tridentinskem. Kongres nima na programu
Gorica - 25. avgusta 1955 - Trst
osebje. Tudi Posebni statut Londonskega sporazuma se bavi z ureditvijo šolstva, a je danes po desetih mesecih še vedno le mrtva črka.
Stalnost osebja je drugi težak problem, ki čaka rešitve. Po desetih letih morajo naši šolniki še vedno čakati in stati na pragu svoje karijere. Za slovenske šolnike ni natečajev nobene v rste, ni uvrstitve v noben stalež, ni urejeno socialno niti bolniško zavarovanje.
Spopolnitev šol je tretji problem, ki nas tare. Strokovne tečaje je treba spremeniti v šole. Rabimo dvoletno trgovsko šolo in kmetijsko šolo za ono mladino, ki se želi posvetiti domači grudi.
Spopolnitev didaktičnih zbirk, telovadnica pri Sv. Ivanu, večja finančna dotacija za slovenske šole, primerni in dostojni prosto’ri za višjo realno in klasično gimnazijo, to so poleg zgoraj naštetih pereči problemi našega šolstva na Tržaškem.
V upanju, da se bo gospod minister pozanimal ob svojem obisku v Trstu tudi za naše šole. pričakujemo končno tudi konkretnih in pozitivnih ukrepov.
kakih večjih odločitev in čiščenj. Vrši se v znamenju političnih poročil.
Težave in nemiri v Posarju
Za 23. oktober je določeno ljudsko glasovanje o posarskem statutu. Glasovanje naj odloči, ali.bo to bogato ozemlje evropeizirano, ali pa bo priključeno Nemčiji. Nemške stranke stoje strogo na stališču, da je to ozemlje nemško in ga je treba iztrgati iz francoskega vpliva, pod katerega bi zašel z evropeizacijo. Na shodih je doslej prišlo do ostrih spopadov med policijo in nemškimi pristaši. Komisija, ki se bavi s Posarjem, je pozvala k miru in treznosti, a vse nič ne pomaga.
Poljska in Zap. Nemčija
Vršilec dolžnosti zunanjega ministra Poljske je izjavil nekemu časopisu, da je Poljska pripravljena vzpostaviti diplomatske odnose z Za-padno Nemčijo in z njo trgovati. Izjavil je dalje, da mora priti do združenja Nemčije na miren in demokratičen način. Poljska se protivi obnovi militarizma, smatra pa mejo na Odri in Neiži za dokončno.
Nemiri v Maroku
Žrtve v Maroku rastejo iz dneva v dan in je usoda miru in pomirjenja v resni nevarnosti. Žrtev v zadnjih dneh je bilo nekaj stotin.
Znižanje vojaških sil v Rusiji
Rusija je javila, da bo znižala za 640 tisoč vojakov svoje vojne sile. To je prvo znižanje po osmih letih. Koliko vojaštva ima Rusija pod orožjem, ne ve nihče izven Rusije. Tudi po tem znižanju ostane Rusija še vedno vojaško najmočnejša država v Evropi. Rusija ima ogromne vojaške rezerve ljudi in materiala. Moderno orožje sicer znižuje važno-vojaških sil, zato je tudi Amerika znižala za 100 tisoč število vojakov.
Sedaj predlagajo še večjo razoro-ž tev in nadzorstvo nad vsemi vojaškimi kontingenti, a Rusija ni najbolj navdušena nad tem.
Zaključena prva atomska konferenca
Prva mednarodna atomska konferenca je zaključena. Znanstveniki vsega sveta so si izmenjali nekatere izsledke in ugotovili, koliko korist bi prinesla človeštvu uporaba atomske sile v miru.
Vremensko neurje v ZDA
Strašno neurje je zajelo atlantsko obalo ZDA. Najbolj so prizadete države Pensilvanija, New York, Connecticut in Massachusetts. To so najhujše povodnji, kar jih pomni zgodovina Amerike. Visoko je število človeških žrtev, materialna škoda pa že sedaj znaša več milijard dolarjev.
Nekaterim, ki ne razumejo prav
V zadnji številki Novega lista z dne 18. avg. beremo pod naslovom »Mišljenje Vati-kana« kratko novico, v kateri poroča Novi list, da je »glasilo sv. stolice VOsservatore Romano preteklo soboto pozdravilo zbliža-nje med zapadom in komunističnim vzhodom. To zbližanje, pravi vatikanski list, je bilo pogoj, da je uspelo atomsko zasedanje, ki združuje dtmes v Švici učenjake vsega sveta«. Nato zaključuje Novi list:
»Vatikan je sodelovanju med zapadom in vzhodom mnogo bolj naklonjen kakor mnogi katoliki, ki hočejo biti bolj papeški kot sam papež«.
V Novem listu smo opazili, da zna pretvarjati dejstva in izjave kakor gre njemu prav. Tako je tudi v tem primeru.
Predvsem VOsservatore Romano ni glasilo sv. stolice. Glasilo sv. stolice so »Acta Apostolicae Sediš«, VOsservatore je le »politično verski dnevnik«, ki izhaja v Vatikanu. Njegov odgovorni urednik je grof Dalla Torre. ki ni niti duhovnik. Zato je isti list ponovno naglasil to svoje stališče, da ni glasilo sv. stolice, čeprav navadno tolmači mnenje sv. stolice v raznih vprašanjih dnevnega življenja.
Drugič: v soboto 13. avgusta ima VOsserv. Romano članek o ženevski konferenci, toda poroča le o uporabi atomske energije v zdravstvene namene in nič drugega. Zato se nam zdi, da misli Novi list na člatipk, ki je izšel v VOsser. Romano v nedeljo
14.	avgusta pod naslovom »Le speranze del-la conferenza atomica«. Kakšen je smisel tega članka, so naši bralci lahko videli v zadnji štev. KG. v članku »Obljublja se nam atomski mir«, ki je v glavnem posnet po omenjenem članku.
Iz tega članka in iz drugih, ki jih je vatikanski list objavil v zvezi z atomsko konferenco in že prej v zvezi z ženevsko konferenco, je res razvidno veselje sv. stolice zaradi pomirjenja med Vzhodom in Zapadom, (in kdo bi se tega ne veselil?), toda iz tega gospodje pri Novem listu ne smejo izvajati, da misli VOsserv. Romano na zbližanje med komunizmom in katoliško
Izhaja vsak Četrtek
Cerkvijo ali na sodelovanje med komunisti in katoličani. Če hi gospodje uredniki Novega lista malo bolj pazljivo brali VOsserv. Romano, bi videli, da ta list skoro v vsaki številki obsoja njihovo politično tezo, da se je mogoče katoličanom povezati s komunisti, Zaradi tega naj se nič ne sklicujejo na vatikanski list, saj je njih najhujši tožnik.
Glede »katolikov, ki hočejo biti boli papeški kakor papež sam«, pa povemo, da mi želimo biti tako papeški, kot je papeška katoliška Cerkev. In če smo proti Novemu listu, smo zato. ker hoče biti ta list papeški po svoje. To ie pokazal tudi v tem svojem poročilu.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Iz Jugoslavije
OB 125-LETNICI ROJSTVA pisatelja Janeza Trdine so mu v Mengšu odkrili 14. avgusta spominsko ploščo, blizu njegove rojstne hiše. Med drugimi slavisti je slovesnosti prisostvoval tudi dr. Slodnjak, ki je imel priložnostni govor in ki je tudi odkril relief Janeza Trdine.
SVETOVNO ZDRUŽENJE LUTERAN-SKO-evangeljskih cerkva jr imelo svoje zasedanje v Ljubljani od 14. do 17. avgusta. Temu je tudi komentator radia Ljubljane posvetil precej zanimanja in pozornosti. Na vse pretege je poudarjal važnost zasedanja, velike zasluge, ki jih omenjene cerkve doprinašajo na socialnem polju, ko ustanavljajo bolnice in druge ustanove po deželah, ki so v tem oziru zapuščene. Radijski komentator pa pri tem ne ve, oz. noče vedeti, da na enak način in še v mnogo večji meri delujejo tudi katoliški misijonarji, Bog ne daj. da bi se mu kdaj o tem kaj zareklo! Poleg tega pa hvali še prizadevanje združenja evangeljskih cerkva za svetovni mir, saj je po njegovem Vatikan tisti, ki hoče vojno! Ob koncu pa je bilo še povedano, da je eden izmed predstavnikov lut.-evang. cerkva na vprašanje, kaj misli o verski svobodi v Jugoslaviji, izjavil, da ni opazil ničesar, kar bi moglo pričati o nasprotnem. Jugoslovansko ljudstvo hi vedelo kaj drugega povedati!
Umrl je Thomas Mann
V Ziirichu je 12. avgusta umrl svetovno-znani nemški pisatelj Thomas Mann v 80. letu starosti. Že leta 1920 je dobil Nobelovo nagrado.
Rodil sc je V Liibechu 1. 1875, pa je po letu 1933, ko se je odločno uprl Hitlerjevi diktaturi, živel v Švici, na Češkoslovaškem in v Združenih državah. Tik pred svojo osemdesetletnico se je vrnil iz Amerike zopet v Švico, kjer je po dobrih dveh mesecih umrl.
Njegova leposlovna proza obsega romane in zbirke novel. Prvo njegovo pripovedni-ško delo je bilo »Mali gospod Friedemann«. Znane so zbirke novel »Tristan« in »Smrt v Benetkah«, ki jo imamo tudi v sloveu-šeini. Največjo svetovno slavo pa je dosegel z romanom »Čarovna gora«. Med drugimi velikimi pripovednimi stvaritvami je roman po svetopisemskih zgodbah »Jožef in njegovi bratje« in pa »Doktor Fau-stus«, njegov predzadnji roman, ki je tudi dosegel priznanje v svetovni literaturi.
Ta je s smrtjo Thomasa Manna izgubila enega najveejih med današnjimi pisatelji.
SLEDOVI KRŠČANSTVA V BARCELONI
V Barceloni na španskem so odkrili sledove starokrščanske bazilike iz Konstantinovih čusov. Po sledovih sodeč je bila tu veličastna bazilika, kar priča o močni krščanski občini. Izkopavanja vodi profesor arheologije na Gregorijanski univerzi v Rimu, jezuit Kirschibaum, ki je vodil arheološka dela ipod cerkvijo sv. Petra v Rimu.
POLITIČNE NOVICE
Sped. in abbon. post. - 11 Gruppo
NAŠ TEDEN V CERKVI
28. avgusta, 13. pob. nedelja: sv. Avguštin.
29. avgusta, ponedeljek:	Obglavljenje sv. Janeza Krstnika,
30. avgusta, torek: sv. Roza Limonska.
31. avgusta, sreda: šv. Rajmund.
1. septembra, četrtek: sv. Egidij.
2. septembra, prvi petek: sv. Štefan, kralj.
3. septembra, prva sobota: sv. Pij X.
SV. ROZA LIMANSKA, rojena 1586 v Limi (Peru), umrla tam 1617, španskega rodu. Starši so bili premožni, a so obubožali. Delalo je na vrtu, na polju in ročna dela. Ko je imela 31 let, je njena sveta duša pohitela v nebo.
1.	Sv. ROZA je prvi svetniški cvet Južne Amerike. Sele 192 let je minilo, ko se je rodila, odkar je Krištof Kolumb zasadil križ na ameriška tla in se je tam začela širiti krščanska vera. Koliko je tedaj živelo v Evropi krščanskih deklet v krščanskem okolju, a se niso posvetila, dočim je Roza Limonska kljub poganskemu okolju dosegla tako visoko stopnjo svetosti. Sodelovala je z milostjo.
2.	Bog ji je dal jasno spoznanje, da je uvidela bežnost in ničevost svetnih dobrin, uživanja in veseljačenja. Že v zgodnji mladosti se je zaobljubila živeti deviško. Ker se ni hotela poročiti, je od domačih pretrpele marsikatero bridkost. Dvajsetletna je stopila v tretji red šv. Dominika. Nad njeno spokornostjo moramo kar strmeti in se čuditi. Pač je s tem zadoščevala za vse, kar so zagrešili španski zlata željni osvojevalci v tej deželi. Skozi petnajst let je trpela dnevno po eno uro silno duševno potrtost in zapuščenost, da je klicala: Moj Bog, zakaj si me zapustil?« Pa je dodajala: »ISe moja, ampak tvoja volja se zgodi«. Nato je zasijala nebeška tolažba.
Prikazovali so se ji angel varuh, Devica Marija in Jezus...
Kaj meniš, da boš užival božji blagoslov in tolažbo, da boš napredoval v kreposti, če se boš potapljal v poplave slabih filmov in mamljivih ilustriranih časnikov?
Naj izprosi sv. Roza posebno mladini več resnosti in sramežljivosti, zatajevanja!
IZ SVETEGA EVANGELIJA
isti čas je potoval Jezus v C jj Jeruzalem in je šel po sre-di med Samarijo in Galilejo. In ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli:	»Jezus,	učenik, usmili se
nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom Boga slavil; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa so deveteri? Ali se ni našel noben drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.«
*
Hvaležnost zahteva že olika. Ne velja veliko, če prihaja le z jezika. »Hvala, hvala lepa!« Hvaležno naj bo predvsem srce. Hvaležni se zaveda, da je dobrotniku dolžnik. Hitro se zateče k Bogu in vošči dobrotniku: »Bog plačaj!«
Od Boga postavljeni red na svetu je tak, da naj neprenehoma cvete na njem medsebojna hvaležnost. Saj nihče ni od nikogar neodvisen. Medsebojno se podpiramo in si pomagamo, zato si bodimo medsebojno hvaležni.
Predvsem bodimo hvaležni tistim, ki nam nesebično, brez upa na povračilo od naše strani, izkažejo dobro. Hvaležni pa bodimo tudi tistim, ki so nam na uslugo, ki nam pomagajo, koristijo, čeprav ne iz same dobrotljivosti, čeprav pri tem, primerno svojemu stanu, kaj zaslužijo.
Tako naj bo delavec hvaležen gospodarju, da ga ima v službi. Gospodar pa delavcu, ker more z delavčevim delom vršiti svojo obrt ali industrijo.
Ali si že pomislil, da moraš biti hvaležen zdravniku, ki te zdravi, lajša bolečino in celo ozdravi; hvaležen v srcu, čeprav mu plačaš. Denar te ne odveže od dolžnosti hvaležnosti.
Kupiš hrano, obleko, knjigo, kupiš razne potrebščine. Plačaš in pika. Ne! Le razmotrivaj, koliko se je trudil delavec v tovarni, da ti je stkal tkanino, sukrto; koliko kmet na polju in na podu, da imaš kruh, hrano; koliko trgovec, da ti je približal vse te stvari, koliko učitelj, da si se izobrazil, itd. Vsak stan se trudi za splošnost. Brez njih bi se sam trudil in večkrat ne uspel. Tako pa dobiš z lahkoto. Bodi zato hvaležen.
Hvaležen moraš biti predvsem staršem, ki ti delijo nesebično dobroto za dobroto; od njih imaš življenje!
Nadnaravno življenje prejemaš po duhovniku, po Cerkvi. Da si zdrav in živ, si vesel; da boš pa v večnosti zdrav in vesel, ti posreduje duhovnik, ko te uči. deli sv. zakramente, blagoslavlja, vodi in svari. Ali si duhovniku, Cerkvi hvaležen? Ko srečaš duhovnika, si misli: »Morda bo tale na zadnjo uro meni v pomoč.« Bodi hvaležen tudi s tem. da se ne udeležuješ zaničljivega govorjenja proti duhovnikom, proti Cerkvi.
Hvaležen hodi Devici Mariji, ki je tvoja duhovna Mati.
Najbolj bodi hvaležen Bogu, ki te je ustvaril, ki se je zate dal križati, ki te hrani s sv. Rešnjim Telesom, ki daje zemlji rodovitnost, ljudem moč. duhovnikom milost, da morejo po njegovi volji delovati za tvojo časno in večno srečo, če le hočeš. Hvaležen si Bogu, če vršiš njegovo voljo, to je: varuj se greha, spolnjuj njegove zapovedi. Hvaležen si mu. če ga ljubiš, če imaš veselje nad njim. Naj bo Bog središče in cilj tvojega življenja. Pri sodbi te bo Jezus pohvalil, kot je pohvalil hvaležnega Samarijana.
Milijarderka v raztrganih čevljih
Leta 1887 je papež Leon XIII. povabil na privatno avdienco Katarino Dreksler, hčerko ameriškega bankirja in milijarderja. Katarina jo postala apostol črncev in Indijancev v Ameriki. Tisti dan se je rodila Kongregacija sester sv. Zakramenta za rase raznih barv. Danes šteje ta kongregacija 591 redovnic, 30 novink, 8 postu* latinj, 18 redovnih hiš, 12 srednjih in 18 ljudskih šol. V New Orleansu vodi univerzo sv. Frančiška Ksaverija, ki je edina na svetu posvečena izključno zamorskim dijakom.
Kongregacijo je vodila ves čas mati Katarina Dreksler vse do svoje smrti dne 5. marca tega leta. Imela je 97 let. Pogrebne svečanosti je vodil filadelfijski nadškof. Ves uglednejši ameriški tisk se je spomnil te redovnice. Dnevnik >*New York T imes« je zapisal, da je bila ena največjih in najbolj zglednih žena Združenih držav Severne Amerike. Takrat, ko hi lahko začela uživati nepopisno bogastvo in brezkončno razkošje, se je odpovedala vsemu in razdelila vse v korist drugih.
Njen oče Franc Dreksler je leta 1817 zapustil svoj rojstni kraj na avstrijskem Tirolskem in se preselil v Ameriko. Ril
valmi. Na enem izmed svojih potovanj se je seznanila z nekim duhovnikom, ki je imel v svoji župniji same črnce. To je bil pater James Or Connor, ki je kasneje postal škof v Ohami. Predvsem je bil on. ki je naučil Katarino, kako naj uporablja svoje milijone.
Leta 1885 je Katarini umrl oce. Zapustil je 15 milijonov 560.000 dolarjev. Od te vsote je določil deseti dfel za dobrodelne ustanove, ki jih je sam ustanovil v Filadelfiji. Vse ostalo je pokfonil svojim trem hčerkam. Ob njihovi smrti bi tudi njihov del pripadel dobrodelnim ustanovam, če ne bi one določile dnisaee.
Katarina se je znašla sredi ogromnega bogastva, stara okrog* 30 let: bila je tudi lepe zunanjosti. Od.ločno se je odpovedala vsemu in s 13 drugimi redovnicami položila redovne obljube.
ŽIVLJENJE V REDU
Prvi samostan nove redovne družbe je bila poletna vila družine Dreksler v bližini Filadelfije. Sčasoma je Katarina s svojim denarjem zgradila nove redovne hiše, bolnice in šole za revne črnce in Indijance. Za svoje ustanove je vedno velikodušno uporabljala denar, zase ni porabila ničesar. Ko je kot redovnica potovala okrog svojih redovnih hiš, ni nikoli šla v spalni ali jedilni voz. Njen oče pa je imel cela železniška omrežja v svojih rokah.
Obe sestri sta umrli pred njo, tako je tudi njuno premoženje podedovala. Leta 1945 ji je denar v banki donašal dnevno 1000 dolarjev obresti — in vendar zase ni potrošila ničesar. Njene sosestre so jo morale pregovarjati na vse načine, da si je zamenjala kakšne ponošene in stare čevlje. Poslužiti so se morale zvijače. Porioči šo
ji odnesle skrivaj strgane čevlje in ji pustile druge. In vendar je bilo tisti čas na vsem svetu samo 10 tako bogatih žena kot je bila ona.
Katarina Dreksler je skrbno bdela nad svojim delom ves čas svojega življenja. V zadnjih dneh pred smrtjo jo je nekdo spomnil na 17	in	pol milijona	dolarjev,
ki jih je vzela	iz svojega žepa in	jih raz-
delila med reveže. Odgovorila mu je. da je rešitev duše mnogo več vredna kot vse bogastvo. — Ta žena je pač dobro vedela, kaj pomenijo Jezusove besede: Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo.
NI SPREMENILA OPOROKE . . .
Edina napaka, ki jo je storila v svojem življenju, če to sploh smemo imenovati napako, je to,	ker	ni	spremenila	očetove
oporoke. Tako	je	14	milijonov	dolarjev
prešlo na očetove dobrodelne ustanove. Zdi se, da je namenoma opustila spremembo. Verjetno je hotela obvarovati 9voj red pred nevarnostjo, ki jo predstavlja bogastvo. Njene sosestre ne tožijo za izgubljenimi milijoni. Najbolj intimna zaupnica Katarine Dreksler Mary Ansehn, ki je biTa sedaj tudi izvoljena za predstojnico reda, je 17. maja takole zapisala: Izgubile smo dediščino mnogih milijonov, nismo pa zgubile dediščine zgleda, in varstva naše ustanoviteljice.
Filmska družba Metro Goldwin Mayer ima V načrtu film o Katarini Dreksler, vendar je ravnatelj družbe takoj razodel težavo, ki je pri takih filmih: Ni lahko postaviti žvezdo iz celuloida na mesto res-ničiie nebeške zvezde!
(Povzeto po vatikanski oddaji)
Iz življenja Cerkve
je slikar, glasbenik, predvsem pa velik genij v finančnih vprašanjih. Povsod je bil poznan ne samo po svojem bogastvu in zmožnostih, ampak po svojem poštenem življenju. Imel je tri hčerke, s katerimi je živel deloma v podeželski vili, deloma v kneževski vili v Filadelfiji. Hčerke so prebile svoj čas v učenju, igranju in jezdenju. Vsak večer pa so skupno nudili sv. rožni venec. Oče je molil naprej. V poletju je družina potovala po svetu, se za nekaj časa ustavila na Tirolskem in končala svoje potovanje z obiskom pri svetem očetu.
Obe starejši sestri sta se kmalu poročili, samo Katarina je ostala pri očetu. V njeni hiši so se trikrat na teden zbirali reveži. Zanje je potrosila velike vsote denarja. Preden se je odločila za redovno življenje, je razdelila med reveže en milijon dolarjev. To je danes ogromna vsota denarju, še bolj je bila takrat.
POKLIC
Poklic za redovnico se ji ji- zbudil v razgovoru s svetim očetom Leonen: XIII. o obupnih razmerah zamorcev in Indijancev, s katerimi so ravnali slabse kot z ži-
VIII. MEDNARODNI KONGRES KATOLIŠKIH SKAVTOV
Ob Njagarskih slapovih se je 18. avgusta pričel osmi mednarodni zbor katoliških skavtov. Pod odprtim nebom se bodo utrdile vezi prijateljstva in bratstva med skavti različnih narodov. Simbol tega srečanja je mavrica, znamenje miru. Prizori srečanja so zanimivi. Sporazumeli se bodo s skavtsko abecedo in nekaj francoskimi in angleškimi besedami. Ob slovesu si bodo izmenjali darove, ki ne bodo le spomini ampak vezi bratske ljubezni. Kitajec bo poklonil svoj kompas, drugi rutico, Indijanec pero svojega pokrivala. Mnogi skavti so morali leta varčevati, da so se lahko udeležili tega srečanja. Za mnoge delegate je delala vsa skavtska družina, da je zmogla stroške poti. To srečanje mora prinesti blagoslov. Če bi se tudi politični predstavniki srečali pod skupnim šotorom, bi mednarodne probleme hitro rešili. Ta mladina, ki se - zbira pod milim nebom, je jamstvo, da ni pregraj med narodi, rodovi in razredi. Vsi so si prijatelji, pa naj bodo Arabci. Indijci. Indijanci, črnci ali belci. Druži jih ljubezen do bližnjega in ljubezen do Stvarnika narave in duš. Tudi sv. oče je poslal kongresu posebno pozdravno pismo. Kongresa sta se ob otvoritvi udeležila oba kanadska kardinala.
VII. MEDNARODNI KONGRES KRISTL-SA KRALJA
V Leuttesdorfu v Švici se je vršil na skromen način VII. mednarodni kongres Kristusa Kralja. Predsedoval mu je škof Wehr iz Trevesa, Sveti oče je poslal kongresu posebno poslanico, v kateri obravnava vlogo laika v Cerkvi. Zadnji kongres Kristusa Kralja je bil leta 1938 v Ljubljani pod vodstvom pok. kardinala Hlorida.
KONGRES »PAX ROMANA«
V sredo 17. avgusta se je pričel v Notin-ganm na Angleškem kongres mednarodne organizacije »Pax Romana«, v kateri se zbirajo katoliški izobraženci. Zbralo sc je okrog 700 akademsko izobraženih ljudi iz 40 različnih držav. Glavne teme kongresa so: Problemi izobraženca ob prehodu z u-niverze v praktično življenje; priprava dijaka na socialno življenje; naloge univerz v različnih deželah; boljše poznanje lastnega naroda in mednarodnih odnošajev z izmenjavo dijakov.
»BORBA ZA ŠOLO SE SELE PRIČENJA . . .«
Z objavo v »Uradnem listu« je v Belgiji stopil v veljavo novi šolski zakon. Kakor je znano, je ta zakon sprožil val kritike in različnega mnenja. Katoliški list »La Libre Belgirpie« pravi, da za belgijske katoličane borba zn svobodo šole se ni končana, marveč se šele sedaj pričenja.
Vse sedanje težave bi bile prihranjene, ec hi pri zadnjih volitvah Vsi katoličani storili svojo dolžnost in bi s svojin: glasom pomagati katoliški stranki do absolutne
večine in tako do oblasti. Tako pa jih sedaj njihova malomarnost in lahkovernost tepe.
PRIZNANJE MISIJONSKIM SESTRAM
Veleposlanica Pakistana pri holandski vladi, Liaquat Ali Khan (prva ženska muslimanske vere, ki zastopa v diplomaciji neko muslimansko državo), je obiskala v
Heerlemu glavni samostan zdravniških misijonskih sester. Ob tej priliki je izrazila svojo hvaležnost za veliko delo, ki ga s svojimi štirimi bolnicami vršijo te sestre v njeni deželi. Še posebej je gospa Ali Khan poudarjala pomen tega misijonskega poslanstva novinkam samostana in vse vzpodbujala k vztrajanju pri tako vzvišenem delu.
ZADNJI MISIJONAR
Iz komunistične Kitajske so izgnali zadnjega misijonarja Pariških zunanjih misijonov. To je pater Le Corre iz kitajske škofije Svvatov. Tako je prenehalo delo te slovite misijonske družbe ki je v teku let poslala na Kitajsko nad 300 svojih misijonarjev. Mnogi izmed teh so tam prestali mučeniško smrt, številni pa so bili po ječah.
BODE V OČI
Skupine delavcev, ki jih je poslalo argentinsko ministrstvo za javna dela, so pričele odstranjevati ruševine porušenih cerkva v Buenos Airesu. Vladi je pač veliko na tem, da bi čimprej izginili sledovi barbarskih izgredov preteklega junija.
NEKAJ ŠTEVILK S KONGRESA
Ob priliki 36. mednarodnega evharističnega kongresa preteklega meseca julija v Rio de Janeiro (Brazilija) je polnočni sv. maši prisostvovalo približno 1 milijon vernikov. Med mašo je bilo obhajanih 250.000 ljudi. Ob morski obali je bil postavljen ogromen oltar s križem visokim 15 metrov. Vse šole in vojašnice v Rio so bile za časa kongresa na razpolago nešte-vilnim romarjem z vseh delov sveta; v pristanišču je bilo zasidranih 12 ladij, ki so bile dobesedno spremenjene v hotele. Da bi si zagotovili dovolj prostora za veliko mašo, so izravnali neki grič in zasuli ter posušili nič manj kot 2.000 m2 morske gladine. Prisotnih je bilo 17 kardinalov in 400 škofov. Med kongresnimi svečanostmi je bila tudi procesija po morju.
40 NOVOMAŠNIKOV
V Pamploni v Španiji je škof nedavno posvetil 40 novomašnikov. Pamplono štejejo za najbolj verno škofijo v Španiji. Goriška in tržaška škofija skupaj dasta komaj v 8-h letih toliko novomašnikov.
PO SVE
SREČA GA JE OBISKALA. V New Yor-ku je neki čevljar, Italijan po rodu, prejel nagrado 32.000 dolarjev, ker je odlično odgovarjal na vsa vprašanja iz opernega sveta. Ko je dosegel nagrado 32.000 dolarjev so mu ponudili, če stavi še dalje in sicer dvojno. Če dobi. dobi ol tisoč, če zgubi, zgubi vse. Mož je odstopil. Oče mu je brzojavil: Sin, ustavi se! Sin je ubogal in pospravil sigurnih 32 tisoč dolarjev. Takoj je dobil ponudbo trgovskega zastopnika za pete ženskih čevljev s plačo 1000 dolarjev, to je 625 tisoč lir na mesec.
IZGUBLJENI OTROCI, število izgubljenih otrok je na glavnem komisarijatu v Londonu nenadoma znatno padlo. Oblasti so bile zadnje čase zaskrbljene zaradi naraščajočega števila otrok, ki so se javljali na policijskih uradih in prosili, da jih spremijo domov, ker so se izgubili. Eden izmed policistov jih je moral nato spremiti najprej na kraje kjer so otroci navedli, da so izgubili svoje starše, najsibo v kino-dvorunc, v dirkališča, ali druga zabavišča. Če pa otrok ni hotel govoriti, mu je moral policist kupiti čaj ali druge sladkarije, da ga je »pridobil«. Pred dvema tednoma pa je glavni komisarijat prepovedal »sprehod« po mestu in tudi sladkarije in čaj. Nenadoma je število izgubljenih otrok padlo na dve tretjini.
DELO NE ŠKODUJE. Angleški učenjak Louis Bisch je zapisal: »Še nikdo ni umrl ali obolel radi preobilnega dela. Nas organizem sam skrbi, da kadar so človeške moči izčrpane, se človek avtomatično ustavi in trdo zaspi. Tudi živčno izčrpanji ni nikoli posledica preobilnega dela. Živi i popustijo radi prevelikih skrbi in duševnih pretresov. Posledica tega zloma ji či stokrat delo, ki ga opravljamo proti volji, tako da so naše misli vse drugje. Vsi, ki doživijo živčni gl oni, pripisujejo to preobilnemu in prenapornemu delu. Pa ni tako. Noben člo-vek, ki z veseljem opravlja svoje delo, ne bo radi dela obolel in se živčno izčrpal«.
SVOJEVRSTNA ZBIRKA. Angleški upokojeni general Charles Bagnall je zbral v 16 sobah svoje palače v Londonu kaj svoje-vrstuo zbirko: 150 milijonov praznih cigaretnih škatel v skupni teži 200 ton. Zbirka se vedno še veča s cigaretnimi škatlami
vsega sveta. Najstarejša škatla iz VII. stoletja je vredna 30.000 lir.
General je bil do prve svetovne vojne strasten filatelist, a na spodbudo kralja Jurija V. je zbiranje znamk opustil in se ves posvetil novemu zbiranju. Čudno pri tem pa je, da general Bagnall ne kadi. »V svojem življenju,« pravi, »sen: pokadil samo eno cigareto leta 1914/ Takrat sem se skoro zadušil in nisem hotel nič več slišati o kajenju.«
NEMŠKI TURISTI. V letu 1955 je prekoračilo meje svoje države 30 milijonov nemških turistov namenjenih v vse smeri Evroipe. V lanskem letu je njihovo število doseglo komaj 21 milijonov. V letošnjem juniju so zaznamovali na nemški meji 3 milijone prehodov. To je najvišje število kar pomni zgodovina, vštevši tudi barhaT-ske invazije.
28 STOTOV TEŽKA URA
Abesinski cesar je naročil pri nekem urarju v Mantovi ogromno uro za parlamentarno palačo v Adis Abebi. Ura bo tehtala 28 stotov in bo imela pet zvonov in kazala čas na štiri strani neba. Urna polja bodo zlata.
TAM — TAM
Beli očetje, ki delujejo kot misijonarji med črnci v Afriki, so postavili dve cerkvi, kjer so orgle nadomestili s črnskimi instrumenti tam - tam.
AMERIŠKA IN NEMŠKA INDUSTRIJA
sta sedaj na svetu najbolj cvetoči, ali kot pravimo s tujo besedo, sta v najboljši konjunkturi. In obema napovedujejo, da bosta še nekaj časa v tem privilegiranem stanju. Na Nemškem je posebno živahna gradbena delavnost. To je razumljivo, ker je bilo veliko hiš porušenih v zadnji vojni, prva leta pa so obnavljali predvsem tovarne. Sedaj, ko so le v glavnem spet obnovili in tudi povečali, so se lotili obnove hiš. Ta gradbena delavnost v Nemčiji utegne trajati še 21) do 30 let. Tudi gradnja' novih avtomobilskih cest bo zaposlila veliko delovne sile. V' ta namen nameravajo izdati prihodnje leto okrog 30 milijard lir.
Na splošno se je nemška proizvodnja letos dvignila zn 15°/o. \ primeri z letom 1937 je dvakrat višja. Vslgd tako ugodnega razvoja Nemci ne poznajo brezposelnosti.
Leto VII - 1955 ■ Stev. 34
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
Sporazum o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo
V soboto 20. avgusta je bil po dolgih devetmesečnih pogajanjih dokončno v \ i-dmu podpisan sporazum o ureditvi obmejnega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum obsega 64 členov in 12 prilog. Podpisala sta ga šefa obeh delegacij ing. Bučar in dr. Capon. Videmski sporazum je stopil v veljavo takoj po podpisu, praktično pa se bo začel izvajati v približno 14 dneh.
ozemlje novega sporazuma
Olajšave za gibanje oseb veljajo za vse stalne prebivalce na ozemlju, ki ga upravlja Italija v občinah Trst, Milje, Dolina, Vfeliki Repen, Zgonik, Devin-Nabrežina v tržaški provinci. V goriški provinci v občinah Gorica, Tržič, Gradež, Ronchi, Turjak, Krmin, Doberdob, Sovodnje, Dolenje in dalje v vseh ostalih krajih, ki spadajo v desetkilometrski pas ob meji. V ta pas spada dalje Čedad in velik del Benečije in Kanalske doline do Naborjeta.
Na ozemlju, ki ga upravlja Jugoslavija, pa velja ta sporazum za občine Koper, Izola. Piran, Portorož, Sečovlje. Dekani, Šmarje, Umag, Novigrad in katastralne občine Marezige, Brtonigla, Nova vas, Buje, Triban, Kaštel, Karšete, Momjan, MeriŠče. V deset kilometrov širokem pasu od meje v okrajih Sežana, Nova Gorica. Manjši del koprskega in bujskega okraja je iz sporazuma izvzet.
Po podrobnejših informacijah spadajo v sežanskem okraju v obmejni pas sledeče ibiviše občine:	Komen,	Štanjel,	Dutovlje,
Sežana, Divača, Herpelje, Črni Kal. Od občine Senožeče naslednje katastrske obline: Senožeče, Dolenja vas, Gaforče, Potoče in Senadole; od občine Materija pa katastrske občine Brezovica, Gradišče, Hotičina, MarkovšČina, Materija, Slivje, Artviže; od občine Vreme samo katastrske občine Barka, Famlje, Gornje Vreme, Misleče, Podgrad, Škofije, Vareje, Vatovlje in Vremski Britof; od občine Podgorje pa katastrske občine Čmotiči, Podgorje, Podpeč in Zazid; od občine Gračišče pa:	katastrski
občini Kubed m Sv. Anton. Od okraja Nova Gorica 'pa občina Kostanjevica na Krasu. V okrajih Nova Gorica in Tolmin spadajo v ta pas vsi kraji, ki niso več kot -deset kilometrov oddaljeni od meje v zračni liniji. Glavni kraji v tem pasu so poleg Nove Gorice Grgar, Sv. Lucija, Tolmin, Kobarid, Bovec in Log pod Mangartom.
PROPUSTNICE ZA DVA IN TUDI VEČ DNI
Vsem stalnim prebivalcem v imenovanih področjih, tudi onim, ki so svoje stalno bivališče prenesli z enega področja na drugo, je izrečno priznana pravica, da na zahtevo dobijo - v kratkem času - redno propustnico za najmanj štiri mesece in za štiri potovanja mesečno. To razdobje in število potovanj se lahko povečata zaradi potreb interesirancev. Prepustnico bodo izdali brezplačno, mogoče jo bo obnoviti, veljala bo pa le skupno z osebno izkaznico, ker bo brez fotografije. Stalni prebivalci tržaškega področja bodo prejeli propustnice na tržaški kvesturi. Za posebne stroke, kot so zdravniki, babice, šoferji, delavci itd., ki morajo potovati vsak dan, bo omenjena propustmica veljala za vse leto in za neomenjeno 'število potovanj. Taksna propu-stnica bo opremljena s fotografijo in jo bo V Trstu prav tako izdajala kvestura.
Na osnovi omenjene propustnice bo praviloma dovoljen povratek na področje stalnega bivanja do konca naslednjega dne po prestopu meje, torej z možnostjo prenočitve v namembnem kraju. V primeru opravičenih razlogov (delo, zdravljenje, družinske zadeve, turizem) bo bivanje na zahtevo lahko podaljšano do enega meseca.
VIDIRANJE PROPUSTNIC
Propustnice, ki jih bodo ma jugoslovanskem področju izdajali okrajni ljudski odbori, bodo morale biti recipročno vidi-1-ane. Tako bo moral prepustnico, ki jo je izdala tržaška kvestura, vidirati ustrezni ljudski odbor, propustnico ljudskega odbora pa bo morala vidirati kvestura. V sporazumu. je rečeno, da la postopek ne sme trajati več kot K dni.
Propustnice, ki jih bodo izdajale jugoslovanske in italijanske oblasti, bodo tro-Jezičnc, in sicer s slovenskim, italijanskim 1,1 srbohrvaškim besedilom.
Propustnice, oziroma njihovi osnutki, so 110 priloženi sporazumu in bodo skoraj lJovscm enake. Ha/.lika bo le ta. da bodo Jugoslovanske propustnice imele na naslovni *lr«ni napis »Federativna ljudska republika ^"goslavija«, italijanske pa »Repubblica
*liana«. Čim bodo propustnice natiskane,
jih bodo pristojne oblasti začele izstavljati.
Omenimo naj še, da ne bodo deležni dvo-lastniških prepustnic, ki omogočajo vsakodnevni prehod meje, vsi oni, ki so se iz enega področja preselili na drugo, čeprav so tam pustili svoja zemljišča. Take osebe pa se bodo lahko poslužile prepustnic za štirikratni prehod v enem mesecu.
Poleg tega je predvideno izdajanje posebnih dokumentov kot:
a) izredna prepustnica v posebno nujnih primerih ali iz upravičenih razlogov; veljavna bo za bivanje do 10 dni, izdajali pa jo bodo policijski organi na obmejnih prehodih;
b) tranzitno dovoljenje za prehod brez ustavljanja skozi sosednje področje, da se skrajša pot med dvema krajema področja stalnega bivanja.
Glede dejavnosti, povezanih s kmečkimi posestmi, ki ležijo v desetkilometrskem pasu onstran mejne črte, je predvideno izdajanje - če so izpolnjeni določeni pogoji -izkaznic in kmečkih tranzitnih dovoljenj, ki jih bo v Trstu prav tako izdajala kvestura. Za posestva na področju pod jugoslovansko upravo, ki ležijo izven omenjenega pasu, pa je izdajanje morebitnih izkaznic in dovoljenj poverjeno posebni mešani komisiji.
BLOKI
Za prehod meje na področju do Devina so predvideni naslednji bloki:
1. obmejni prehodi I. kategorije (tudi za mednarodni promet); Fernetiči, Kozina, Škofije, z vlakom Sežana in Draga.
2. obmejni prehodi II. kategorije: Gorjansko, Mavhinje, Šempolaj, Voglje, Re-pentabor, Gropada, Lipica, Draga, Socerb, Prebeneg, Osp, Kašteljer, Cereji, Čampore in Lazaret.
3. sezonski obmejni prehodi (samo poleti): Gročana, Botač, Plavje.
S tem pa seveda ni rečeno, da bodo morali na pr. prebivalci Tržaškega ozemlja potovati samo na predvidena področja onstran meje. Prosilec bo namreč v prošnji za prepustnico moral točno navesti kraj oz. občino, kamor namerava potovati. To pomeni da 'l>o v prošnji lahko navedel recimo tri različne občine: Sežana, Nova Gorica in Tolmin in bo s tako prepustnico lahko potoval skozi obmejni prehod, ki je tem krajem najbližji,
PROMETNE ZVEZE
Dokler ne bo mešana komisija v celoti uredila vprašanje !kopnih in pomorskih prometnih zvez, zagotavlja sporazum, da bodo najkasneje v mesecu dni uvedene naslednje zveze:
a) Avtomobilske proge:
1. dva para voženj dnevno Trst - Škofije -Koper;
2. šest iparov voženj tedensko Trst - Škofije - Koper - Padna - Kaštel - Buje z dodatno nedeljsko službo;
3. štirje pari voženj tedensko Trst - Fernetiči - Sežana ;
4. dva para voženj tedensko Trst - Pesek - Herpelje - Kozina.
b) pomorske proge:
1. ena dnevna vožnja Trst • Koper;
2. ena dvotedenska progai Trst - Koper -Piran - Umag z dodatno nedeljsko službo;
'3. ena tedenska proga Trst - Koper - Izola - Piran - Umag - Novi grad.
Ker so te zveze urejene na načelu recipročnosti, je predvidena uvedba dodatnih prog z jugoslovanske strani.
Poleg tega so predvidene še naslednje avtobusne proge ob severni meji:
1. dva para voženj dnevno Gorica - Solkan ;
2. tri pari voženj dnevno Gorica • Šempeter - Vrtojba;
3. dnevna iproga Tolmin - Čedad;
4. dnevna proga Kambreško - Čedad;
5. dnevna proga Gorica - Opatje selo -Komen;
6. dnevna proga Trbiž - Bovec;
7. šest voženj tedensko Nova Gorica . Gorica - Trst, ob nedeljah izmenično jug. in it. prevozniška podjetja;
8. trikrat dnevno Medana - Dobrovo -Števerjan - Gorica - Nova Gorica in nazaj;
9. dnevna proga Trbiž - Bovec - Kobarid -Tolmin - Kanal •	Gorica.
10. ista proga v	obratni	smeri.
Med pomorskimi progami je tudi določena vzpostavitev prometa z jugoslovanskimi parniki na progi Koper - Trst, in sicer trikrat tedensko s	pristankom v	Miljah	in
Sesljanu, na progi	Piran -	Trst -	Piran	itd.
Med vsemi avtobusnimi progami ob severni meji je prav gotovo najvažnejša tista, ki povezuje Dobrovo - Kojsko - Števerjan z Gorico in Novo Gorico.
Brici, ki so morali doslej potovati v Novo Gorico čez Plave (od 20 do 23 km dolga pot), se bodo odslej lahko poslužili tranzitne propustnice in omenjene avtobusne, zveze, kar bo skrajšalo njihovo pot v Novo Gorico za 'najmanj 10 km. S tem je torej vsaj delno rešen tudi »briški problem«.
CARINSKE OLAJŠAVE
Poseben pomen imajo za prebivalstvo finančne in carinske olajšave, ki jih sporazum predvideva. Kmetovalci lahko vsakih štirinajst dni izvažajo s področja stalnega bivanja na drugo področje brez vsakega dovoljenja in brez carine ter brez vsakršne takse ali pristojbine svoje lastne pridelke v količinah, ki jih predvideva poseben seznam do najvišje vrednosti 7500 lir oziroma 3750 din, in uvažajo na področje stalnega bivanja z istimi olajšavami in do iste največje vrednosti drugo blago, navedeno v istem seznamu.
Seznani vsebuje:
10 kg zelenjave, 2 kg stročnic, 3 kg ječmena, 3 kg ajde, 1 kg svežega mesa, 1 kg suhomesnih izdelkov, 1 kg svežih rib, 2 kg riža, 2 kg testenin, 8 kg ipomaranč in limon, 2 litra mleka, 2 litra vina, 2 litra olja, 1 par piščancev ali kokoši, 12 jajc, dračje in mahovino, cvetje in okrasne Tastline, obrtniške proizvode, gospodinjske predmete, kmečke potrebščine, drobno blago in osebne potrebščine.
Delavci in uradniki lahko z istimi olajšavami uvažajo s področja stalne zaposlitve na področje stalnega bivanja obleko in blago v količinah, ki jih navaja omenjeni seznam, do najvišje vrednosti 20.000 lir oz. 10.000 din.
Vsi ostali stalni prebivalci lahko nosijo s seboj skupno v enem mesecu - ob upoštevanju veljavnih zadevnih predpisov in so-
razmerno s številom potovanj - valuto področja stalnega bivanja, in sicer od 2.400 lir do 12.000 lir oz. 1200 do 6.000 din. Ob povratku na področje stalnega bivanja pa lahko nosijo blago v količinah, naštetih v omenjenčm seznamu in v vrednosti, ki ne presega vrednosti valute, ki so jo nesli s seboj.
Skupni znesek valute, ki ga bodo omenjene osebe v enem mesecu lahko nosile s seboj, bo mešana komisija lahko zvišala na svojem prvem sestanku.
MEŠANA KOMISIJA
Za zdravnike, živinozdravnike in babice so predvidene še druge olajšave; s seboj bodo lahko nosili tudi zdravila in jih kupovali.
Sporazum vsebuje določila o izmenjavi zdravstvenih informacij, živinozdravniških in filopatoloških ukrepih, o socialnem zavarovanju, o dobavi vode področju, ki je prešlo pod jugoslovansko upravo, iz milj-skega vodovoda, in končno predvideva ustanovitev posebne stalne mešane komisije za tolmačenje in izvajanje sporazuma. Ta komisija se bo morala sestati najkasneje v mesecu dni po podpisu sporazuma. Sestajala pa se bo izmenoma v Ljubljani in Vidmu.
*
Kdor hoče dobiti propustnico, mora na nekolkovanem papirju nasloviti prošnjo na kvesturo. Prošnja se bo glasila približno tako:	,
Podpisani  rojen dne  l’  stalno
bivajoč v  ulica  v posesti osebne izkaznice štev.  izdane dne  v  prosim, da se mi izda v smislu čl. 4 točke 1., odst. 1 videmskega sporazuma propustnico
za potovanje v občino  skozi obmejni
prehod  kjer imam sorodnike.
Prošnja je lahko spisana v slovenščini ali italijanščini. Prebivalci obmejnega pasu lahko potujejo v jugoslovanski obmejni pas s svojimi motornimi vozili. Za prehod meje mora lastnik motornega vozila imeti »Car-net« ali pa začasno izvozno oziroma uvozno dovoljenje, ki ga izdajo občinski organi na obmejnem prehodu.
G O SIP O DIA R1S T VIO
O krompirju
Kaj bi počele naše gospodinje, če bi ne poznale krompirja? Saj je eno najvažnejših živil današnje prehrane. Pa tudi kmetje -pri nas zlasti Štandrežei in Sovodenjci - bi precej občutili v denarnicah, ko jim prav pridelovanje krompirja doprinaša lep dohodek. Radi njegove važnosti za današnje gospodarstvo je prav, da naši kmetje in gospodinje znajo s krompirjem pravilno ravnati. Zato nekaj opozoril in nasvetov.
a) Krompir spoznaš, ali je dober ali je slab, takole: če ga narežeš in se na rezini ne pozna pena, je krompir dober; če se pa pokaže voda je slabše vrste. Celo če pritisneš s prstom ob krompir, se ne sme pokazati voda.
b) Važno je, da krompir pravilno spravljamo. Paziti moramo, da bo zrel in da ga spravimo suhega. Zaradi tega ga pustimo na njivi, da se na soncu dobro posuši. Napačno ravnajo listi, ki spravljajo 'komaj skopani krompir takoj v vreče.
c) Ker naj nam krompir služi za hrano celo leto, ga moramo tudi skrbno branili. Prostor za krompir mora biti suh, spravljen v ne prevelikih kupih, ker bo sicer rad gnil. Prav store oni, ki krompir, čini je izkopan, preberejo po velikosti (sorti-raj°), še posebej pa odberejo razjedenega in ranjenega za takojšnjo rabo.
d) Krompir je treba v shrambi večkrat prebrati. Zelo je prav, da ga ob spravljanju posujemo z apnom ali žveplenim prahom, da ga tako obvarujemo pred gnilobo in mu ohranimo svežost. Razume se, da ga je treba zalo dobro umiti, predno ga rabimo.
e) Kuharski recepti dokazujejo, da je mogoče krompir pripraviti na nešteto načinov. Krompir, kuhan v sopari (dušeni krompir), je za telo bolj redilen, kakor če je kuhan na vodi. Priporočamo našim gospodinjam, da se bolj potrudijo v kuharski spretnosti - kajti tudi to mnogo pripomore k družinski skupnosti in zadovoljstvu.
Rožice lepo dehte...
Ko pa tako hitro ovenijo v tem poletnem času. Kako jih ohraniti? Takole: Zvečer vzemi šopek iz vode* zavij ga v časniški papir krog in krog, da ne pride do njega zrak, zjutraj papir odvij in vtakni šopek v svežo vodo. - Cvetice ostanejo tudi dalje časa sveže v vazi, če dodaš vodi nekaj drobnih koščkov mila. Če pa so nekoliko ovenele, jih osvežiš, če podržiš peclje rož nekaj časa v kropu. - Ko krasiš svojo sobo - ali kapelico, cerkev, - glej na okus;
pravilo veljaj: najlepši okras doma so šopki naravnih cvetlic in to le nekaj lepo izbranih cvetov.
Oj vince je sladko...
Toda težko ga je v tem času ohraniti, v kleti velika vročina zelo škodi vinu, zato naj bo klet podnevi zaprta, ponoči pa odprta. Sumljivemu vinu, ki bi se utegnilo skisati, dodaj na vsakih sto litrov deset gramov kalijevega metabisulfita.
‘Vprašujete   odgovarjamo
DOKUMENTI ZA POROKO
Mislim se poročiti; a tu v tujem mestu nimam nobenega znanca, da bi ga vprašal, kakšni dokumenti so potrebni v ta namen. Zato se obračam na vas, da mi pojasnite to stvar.
Ivan Mermolja, Genova
Glede dokumentov, ki so potrebni za poroko, si ljudje velikokrat delajo večje težave nego so potrebne. Predvsem je za krščanskega človeka potrebno, da ima krstni list, ki ga dobi vedno v župniji, kjer je bil krščen. Poleg tega rabi še samski list, ki mu ga izstavi prav tako župnik, kjer je bil 'krščen. V ta namen zadostuje tudi pripis na krstnem listu, da ni nobene opombe o sklenjeni poroki. Tretja potrebna listina je birmanski list. Ta se dobi v cerkvi, kjer je kdo bil birman. Tudi glede tega velja pravilo, da ga lahko nadomesti opomba o prejeti birmi, napisana na krstnem listu.
Vsi ti dokumenti morajo biti overovljeni (legalizirani) na škofiji, kadar gredo iz škofije v kako drugo škofijo.
Opozarjamo vas pa, da iz onih župnij, ki so prišle pod Jugoslavijo, ni mogoče dobiti krstnih listov. V tem primeru se jc treba obrniti na škofijo v Gorici, kjer hranijo prepise vseh matrik iz škofije, in tam vam izstavijo vsaj krstni list, če drugega nimajo.
Ker pa ima v Italiji cerkvena poroka tudi civilne učinke, je treba istočasno preskrbeti tudi dokumpnte potrebne za civilni urad (županstvo). V ta namen potrebujete: 1. rojstni list na 'kolekovanem papirju za sto lir, ki vam ga izda županstvo, v katerem ste bili rojeni. Če pa ste rojeni pred letom 1924, izda ta list isti župnik kakor krstni list. Dalje potrebujete samski list na
kolekovanem papirju za sto lir, ki ga dobite na županstvu, kjer imate stalno bivanje. Tam napravite tudi potrdilo o bivanju in o državljanstvu, če se poročite v drugi občini. Ti dokumenti morajo biti overovljeni na prefekturi, če gredo izven province, in na kolekovanem papirju za sto lir.
Isti dokumenti so potrebni za nevesto, če je v istem položaju.
Ko imata zbrane vse omenjene dokumente, gresta do župnika v župniji, kjer biva nevesta, in tam vpišeta cerkvene oklice. Od župnika gresta še na županstvo, da še tam vpišeta civilne oklice. Glede poroke se zmenita z župnikom.
Nazadnje je potrebno, če je ženin iz tuje škofije, da prinese tudi samski list, izdan od škofije. Kdaj je ta potreben, pa razsodi župnik, kjer se zapišejo oklici. Zato obrnite se nanj. Tam dolbite tudi ostale informacije, ki bi jih potrebovali.
Zadnja pol l g. Antona Grlica
Težko, da so Gabrje videle veličastnejši pogreb, nego je bil pretekli četrtek pogreb č. g. Antona Grbca. Tragična njegova smrt, a tudi njegova priljubljenost med ljudmi je priklicala kljub delavniku izredno veliko ljudstva na njegov pogreb. Tudi duhovniki so se prišli poslovit od svojega sobrata v lepem številu. Pogrebna maša je bila v gabrski cerkvi in jo je daroval štandreški dekan msgr. Alojzij Novak ob asistenci g. Stanka Premrla in Bogatea s Kontovela, dočim je g. nadškofa zastopal kancler dr. Klinec, Med mašo se je od rajnega poslovil z lepimi in pretresljivimi besedami g. eelebrant, ki je povedal, da je kot dolgoletni črniški in sedaj štandreški dekan pokopal nad dvajset duhovnikov, a še nikogar ne s tako težkim srcem kot g. Antona. Spomnil se je življenjskih ne-prilik, ki jih je imel pokojni veliko.
Doma iz Kobdilja na Krasu pri Štanjelu, od koder je bil tudi veliki škof Anton Mahnič, je pokojni dovršil študije v Gorici, nato pa postal kaplan v Kobaridu 1. 1907. Čez 4 leta je šel za župnega upravitelja v Mirnik.
Tu ga je zalotila prva svetovna vojna. Ko je Italija 24. maja 1915 napovedala vojno Avstriji, so takoj prve dni odvedli g. Grbca v internacijo v Italijo, kjer je pozneje do konca vojne ostal kot begunec. Po končani vojni je dobil mesto župnika najprej na Vrabčah, nato leta 1923 v Devinu in od tam se je pomaknil više v Nabrežino. Bil je župnik in dekan v Nabrežini od 1. 1929, dokler ga niso tedanje politične oblasti prisilile, da se je odpovedal župniji in odšel 1. 1940 v pozabljeno Srednje, kjer je med drugo vojno zopet izgubil vse, ko so Nemci požgali vas in župnišče. V Gabrjah je po vojni našel nekoliko miru, a sedaj ga je Bog tako tragično poklical k sebi, ko je bil vendar še tako čil 'in krepak, da bi mu nihče ne prisodil 70 let. Kraševec se je ob Krasu zopet pomladil. A Bog je hotel drugače in mi moramo kloniti glavo pred načrti Vsemogočnega.
Po maši zadušnici se je razvil dolg sprevod iz cerkve do glavne ceste Gorica-Trst, kjer je ob zadnjih gabrskih hišah čakal pogrebni voz, da prepelje ipokojnika v Nabrežino, ker si je tam želel biti pokopan poleg svoje rajne matere.
Poslovil se je od njega še gabrski občinski svetovalec g. Pipan.
Bližalo se je poldne, ko so odpeljali blagega pokojnika proti Nabrežini, kjer so ga položili na pare sredi cerkve. Tu so se zvečer ob petih vršili nadaljnji pogrebni obredi. Nabrežinski pevski »bor mu je zapel pogrebno pesem, kakor zjutraj v Gabrjah rupenski pevski zbor v cerkvi in ob slovesu. Tudi na pokopališču so mu pevci zapeli v zadnje slovo, spregovorila pa sta mu župan g. Terčon ter g. Černič iz Rupe. Oba sta se spomnila zaslug, ki si jih je pokojni gospod nabral za svoje ljudstvo. - Naj mu bo lahka domača zemlja, v nebesih pa večno plačilo.
SVETOVNE REZERVE ŽELEZNE RUDE
znašajo po računih posebne sedemčlanske komisije Organizacije združenih narodov 84.580 milijonov ton. Pri dosedanji višini potrošnje bi te rezerve zagotovile potrebe še za prihodnjih 600 let. - Torej se ni bati, da železo zmanjka, dokler smo mi živi.
S TRŽAŠKEGA
Opčine
Pretekli teden je dobila naša hranilnica in posojilnica nove prostore. Slovesne otvoritve so se udeležili ravnatelj Banca d"Ita-lia, Cassa di risparmio, zastopnik tržaške, občine, celoten odbor posojilnice, zastopniki časopisja, številni javni delavci ter veliko Opencev, ki so s svojim denarnim zavodom tesno povezani. Po blagoslovitvi se je ob teranu razvil prijazen domač pomenek.
Predsednik g. Podobnik je obrazložil življenje in rast tega domačega zavoda, ki je na Tržaškem edini, ki je ostal vsa leta živahno na delu. Posojilnica je bila ustanovljena leta 1908 in je tesno povezana s skromnim obrtnikom pok. Francem Sosičem in s še živečim Tonijem Sosičem. Posojilnica je imela tudi težke čase, a slovenska zavednost je gledala v njej tudi svoj lasten obstoj. Danes ji stoji ob strani nad 700 udov, ki jamčijo z vsem svojim premoženjem za položene vloge. In če pomislimo, da razpolaga vsak ud z vsaj enim milijonom, je to jamstvo nad 700 milijonov. In kdo ne bi imel zaupanje v tak domač denarni zavod? V zadnjih štirih letih je prejela posojilnica 655 prošenj za posojila in jih je pozitivno rešila 622. To je vsekakor dober znak, da gre posojilnica na roko, če le more, saj je na te prošnje posodila našim ljudem nad 100 milijonov Lir.
Profesor Ivan Sosič je čestital vsem. ki so stali in še danes stoje na čelu tega denarnega zavoda, kateremu je želel, da bi postal in ostal dobra molzna krava, katero iii lahko vsi molzli, a je ne bi mogel ubiti noben mesar. Koliko je zaupanje v ta denarni zavod, kaže dejstvo, da je samo preteklo nedeljo hranilnica prejela nad milijon Lir vlog.
Čestitkam k uspehu se pridružuje tudi naš list in poziva vse svoje bralce s starim geslom: Svoji k svojim!
Repentabor in Nabrežina
Pretekli ipetek je obiskal naši dve občini generalni vladni komisar dr. Palamara v spremstvu dr. Maeciotta in podravnatelja za javna dela dr. Borghija. Oba občinska odbora sta oibrazložila delo in prizadevanje občinskih uprav in se zahvalila za vladno pomoč.
Šolsko obvestilo
RAVNATELJSTVO DRŽ. NIŽJE STROKOVNE TRGOVSKE SOLE V TRSTU PRI SV. IVANU sporoča, da sc pričnejo pismeni popravni izpiti čez I. in II. razred, kakor tudi 'popravni pismeni, praktični in gratični izdelki v torek, dne 6. septembra 1955 ob 8.30 v šolskih prostorih zavoda. Prošnje morebitnih novih privatistov je treba vložiti pri ravnateljstvu najkasneje do 31. avgusta
1955.
Vpisovanje za vse razrede se prične L septembra 1955 od 9.-12. ure v tajništvu zavoda in traja do vključno 25. septembra 1955.
Vsa ostala obvestila: vrstni red izpitov i. p. so razvidna na uradni deski zavoda.
Opasila v bazoviški fari
Naša župnija ima štiri cerkve: farna cerkev je posvečena sv. Mariji Magdaleni; cerkev v Gropadi ima za patrona 9V. Roka, na Padricah sv. Cirila in Metoda in na Pesku Brezmadežno. Najstarejša je farna cerkev, potem gropajska, nato p ati riška in zadnja po starosti je cerkev na Pesku, ki je bila blagoslovljena lansko leto.
Opasila opravimo kar zapovr-tjo in sicer
dve v juliju in dve v avgustu. Začnejo Pa-dričarji s sv. Cirilom in Metodom. Ponosni so na svojo cerkvico, ki je res njihova. Zidali so jo namreč brez vsakršne podpore.
Nato pride n<^ vrsto spokornica Magdalena v župni cerkvi. Letos smo imeli na ta dan tudi prvo sv. obhajilo, celodnevno če-ščenje in proti večeru še sv. birmo. V naši dvorani so vrteli film o kardinalu Mind-sentiju.
15.	avgusta so na Pesku obhajali svoje prvo opasilo v novi cerkvi. Izbrali so ta Marijin praznik, da bi ga lahko v lepem vremenu nemoteno obhajali. V cerkvi manjka prav vse. Vsa dosedanja o»prema je izposojena. Tudi notranjost in zunanjost cerkve zahteva še marsikatero delo. Upamo, da bodo oblasti za vse to poskrbele. Opremo pa bodo morali ljudje sami polagoma oskrbeti. Treba bo nekoliko potrpljenja, ker spada pod cerkev komaj 70 družin, ipa bo gotovo šlo. Ljudje bodo svojo cerkev tem bolj ljubili, čim več bodo žrtvovali zanjo.
V Gropadi smo zaključili naša oipasila s češčenjem sv. Roka. Marsikdo pride za opasilo k sv. maši, ki drugače ne hodi. Še vedno pa je preveliko število takih, ki niti za opasilo ne pridejo v cerkev.
Kolonija SLOKAD
V četrtek v zgodnjih popoldanskih urah so se vrnile deklice iz kolonije v Enni. Na postaji je bilo ginljivo srečanje z mami-
cami. Iz zagorelih obrazov je odsevalo zdravje. Očividno so se deklice v koloniji počutile prav dobro, čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno.
Naslednjega dne je odšlo v kolonijo okrog 70 dečkov, kjer bodo ostali do 20. septembra. Kolonijo skrbno vodi dr. Lojze Škerl.
Iz Rojana
Še nikoli ni bila tako številna skupina Rojančanov na Višarjah kot preteklo nedeljo. Kar 115 se nas je nabralo, in še marsikdo je moral ostati doma, ker ni bilo več prostora v korijerah. Nekoliko težavno je bilo prenočevanje. Le malokdo se je pohvalil, da je dobro spal. Nekateri - sicer maloštevilni - so ravnali kosti kar na trdih deskah. Lepa sončna nedelja pa je bogato poplačala neprijetno noč. Kot ipravi romarji smo skoraj vsi šli k sv. zakramentom, saj brez tega ni pravega romanja. Med sveto mašo ob osmih je ubrano prepeval naš pevski zbor, ki se je skoraj v celoti udeležil romanja.
Po opravljenih pobožnostih v cerkvi nas je šlo skoraj 50 na znamenitega Lovca. Največ pozornosti je vzbujala 7-letna Cvetka, ki je navdušeno spremljala svojega očeta po vseh gorskih grebenih.
Ob dveh popoldne smo se poslovili od višarske Matere božje in odšli počasi v dolino. Obiskali smo še Rajbeljsko jezero, ki leži sredi smrekovih gozdov pod gorskimi velikani. Srečni smo se vrnili ob 10-h zvečer domov, a v srcu pa smo že naredili sklep: še bomo šli na Višarje!
Z GORIŠKEGA
Posvetitev temeljnega kamna nove cerkve v Jazbinah
V Jazbinah so začeli z gradnjo nove cerkve. Izkopani so temelji. V nedeljo 21. avgusta je. bil ob peti uri (popoldne blagoslovljen temeljni kamen.
V zasilnem hramu božjem je pri večernicah razložil msgr. dekan obrede blagoslovitve. Nato so šli verniki v procesiji, pevajoč litanije vseh svetnikov, na kraj, kjer bo nova cerkev.
Mesto zadržanega prevzv. g. nadškofa je obrede izvršil msgr., Novak, ob asistenci več duhovnikov. Slavnosti so se udeležili ekse. g. podprefekt, g. župan števerjanski dalje zastopniki goriškeka župana, orožnikov, finance, g. Bratuž, pokrajinski svetnik. Prišel je tudi g. baron Teufenbach in seveda župljani.
V nagovoru po blagoslovitvi je g. župnik, ki se je tako stanovitno trudil, da je prišlo do zidave, želel, naj vlada med župljani edinost. Zahvalil se je cerkvenim in civilnim oblastem ter vernikom za vse, kaT so pripomogli, da bo v sicer majhni duhov-niji postavljena lastna cerkev. Cerkev bo pač majhna, a vendar velikega pomena za vernike.
Nato je pozdravil zastopnike oblasti in vse navzoče g. števerjanski župan Podbr-šček. Prosil je še pomoči, da bi se sezidala šola, napeljala elektrika in vodovod.
Po končani slovesnosti so se predstavniki cerkvene in civilne oblasti podpisali na pergament, ki bo shranjen v vogelnem kamnu. Medtem so pevci zapeli nekaj lepih pesmi.
Udeležencem je bil na razpolago kozarček vermuta. Tistim, ki se ni mudilo domov, so prijazno postregli pri sosedovih.
Želimo, da bi bila cerkev čimprej sezidana v korist vernikov in slavo božjo. Menimo, da se bo prav lepo podala na
gričku, od koder je lep razgled na okolico. Cerkev bo prav pripravna, da postane kdaj prijeten kraj za romanje.
Slovesen sprejem novega župnika pri Sv. Ignaciju
Z velikim navdušenjem je bil v nedeljo zjutraj sprejet novo imenovani župnik faire sv. Ignacija v Gorici, častiti gospod Angel Persig.
Po pretresljivem slovesu od svojih prejšnjih faranov iz Sv. Petra ob Soči je motorizirani sprevod odpeljal proti Gorici. Tu je novega župnika čakala velika množica vernikov. Msgr. Soranzo mu je v imenu odsotnega g. nadškofa izročil prvi pozdrav. Sledili so še drugi pozdravi otrok in gori-škili predstavnikov oblasti.
V cerkvi je nato sledil lep obred ustoličenja. Častiti g. dr. Klinec je nato preči-tal nadškofovo pismo, kjer g. nadškof pozdravlja novega župnika in blagoslavlja njegovo delo za izročene mu vernike. Sledil je govor msgr. Soranza, ki je vernikom predstavil novega župnika, nakar se je še g. Persig sam zahvalil za prisrčen sprejem in se spomnil tudi svojih dosedanjih vernikov, od katerih se je le težko ločil. Sledila je slovesna sv. maša in popoldne blagoslov z zahvalno pesmijo.
Tudi slovenski verniki iz fare sv. Ignacija želimo novemu g. župniku naj iskrenejšo dobrodošlico z željo, da bi bila cerkev sv. Ignacija skupen dom vseh vernikov in da bi v vzajemni pomoči drug drugega podpirali na poti proti nebesom.
Duhovne vaje v Gorici
V soboto smo jih zaključili ob splošnem navdušenju in za-dovoljstvu. Številne udeleženke iz goriškega mesta in okolice, kakor tudi one iz Trsta, smo hvaležne g. voditelju duhovnih vaj prof. Pavlu »Slaparju za
njegov trud in živo besedo, s katero je tri dni gradil v naših dušah kraljestvo božje milosti. Naši veseli ohrazi -o bili najlepša zunanja 'priča o notranjem na* 'in za lovolj-stvu. G. profesorju najlepša hvala, naše molitve ga bodo še naprej spremljale, naj mu Bog povrne vse dobro, ki ga je naredi! našim dušam v teh blagoslovljenih dneh.
Udeleženka
Večerni tečaji v slovenščini
Pokrajinsko šolsko skrbništvo za goriško pokrajino je odredilo za prihodnje šolsko leto otvoritev 18 državnih večernih šol za vzgojo mladine. Med temi bodo tudi štirje tečaji v slovenščini in sicer na Valerišču v števerjanski občini, v Sovodnjah, Gabrjah. Jamljah in Doberdobu. Ti tečaji bodo zelo dobrodošli za našo odraslo mladino, ki ni mogla zaradi vojnih let dokončati svoje izobrazbe.
Upokojitev šolskega nadzornika
S 1. oktobrom bo stopil v pokoj šolski nadzornik prof. Franc Spazzaipan iz Gorice. Nadzornik Spazzapan je služboval večinoma v slovenskih krajih. Precej let je bil za časa fašizma šolski nadzornik v Tolminu. Sedaj mu je bila pri šolskem skrbništvu v Gorici poverjena skrb za slov. ljudske šole.
G. Spazzapanu želimo, da bi še dolgo in pri zdravju užival zasluženi pokoj.
Delavci zasedli podjetje „Arrigoni“ v Gradežu
Delavci podjetja »Arrigoni« v Gradežu so v soboto po končanem delovnem urniku zasedli vse delovne prostore podjetja. Istočasno so objavili razglas, v katerem opozarjajo ravnateljstvo, da ne bodo zapustili podjetja, dokler bo ravnateljstvo vztrajalo, da se 25. avgusta ukine obratovanje podjetja in s tem odvzame zaslužek 100 delavcem.
Goriški Zeleni križ
Pretekli teden je bilo v Savoni v Piemontu tekmovanje med družbami za javno pomoč, ipri katerem je sodeloval tudi goriški Zeleni križ. Tekmovanja so se udeležile še ekipe Rdečega, Belega križa ter Hitra pomoč. Konkurenca je bila precejšnja, a kljub temu je goriški Zeleni križ, ki ga je treniral dr. Galiano, dobil prvo, veliko zlato odlikovanje zaradi posebnih zaslug ter srebrno odlikovanje.
Goriško skupino je vodil Giuseppe Volpi.
vem mestu sta seveda bili Avstrija in Nemčija.
Na praznik smo 'pokopali mladega fanta | Miklavža Ehrl icha iz znane Plemplove dru- j žine nad vasjo. Mnogo ljudi ga je spremljalo na zadnji poli. Zrlo ganljiv je bil poslovilni govor ob odprtem grobu.
Vreme nam zadnje tedne manj nagaja in imamo zato tudi prav lepe sončne dneve. Hvala Bogu! Veseli smo vsi, kmetje, da lahko delajo na polju in zlasti pri senu, letoviščarji, da lahko bolj uživajo zadnje dneve počitnic.
Sv. Višarje imajo vedno dovolj romarjev, posebno dosti jih je bilo za rožnico. Dan pozneje ipa je priromal k svetovišarski Mariji celovški škof msgr. Kostner v družbi nekaj svojih duhovnikov, ki so tam gori ob Mariji praznovali 30-letnico iiiaiur^.
Zadnjo nedeljo so bili na Sv. Višarjah ! romarji iz Gorice in iz Rojana pri Trstu. Kar lepo so se imeli, čeprav jim nismo‘J mogli postreči z najlepšim razgledom. Po- s leg njih je bilo še veliko drugih romarjev, j ki so prišli posamezno. Marija kliče svoje zveste.
BOROVNICE izvaža na Angleško izvozno • podjetje »Slovenija-sadjeoiz Ljubljane. Letos so jih izvozili že nekaj vagonov. Prve pošiljke so bile zelo ugodno prodame, po-zneje je cena padla, ker je iz Poljske pri- j spela cela ladja borovnic.
CELOVŠKI VELESEJEM je bil letos pre- j cej bogatejši nego prejšnja leta. Tudi obiskovalcev je bilo letos več. Jugoslovani so bili nekoliko manj zastopani, toda skle- | nili so dobre trgovinske pogodbe ter izčrpali njim določeni kontingent za prodajo.
ŽELEZNIŠKO PROGO REKA-ZAGREH so !
začeli elektrificirati. Letos mislijo dokončati dela med Reko in postajo Drivenik v Gorskem Kotarju v dolžini 36 km. Ko bo vsa proga elektrificirana, bodo skrajšali vožnjo od sedanjih 7 do 8 ur na 4 ure.
Žabnice
Zadnje tedne, zlasti pa ob Velikem šmarnu je bilo mnogo tujcev pri nas in tudi avtomobilski promet skozi vas je bil zelo živahen. Vozila z evidenčnimi tablicami vseh mogočih držav si lahko videl; na pr-
DAROVI ZA »KEMPERLOV SKLAD«
Udeleženke duhovnih vaj v Gorici L. 3000,. za Katoliški glas, ker nas resnico uči.
Družbenica iz Gorice naimesto cvetja na grob pok. č. g. Grbca L. 1000.
ZA SIROTIŠČE SV. DRUŽINE Udeleženke duhovnih vaj v Gorici L. 3000. 7.A SI.OVF.NSKO A.I.OJZTJEVISfE
Dnižberaca iz Gorice namesto cvetja na grob pok. č. g. Grbca L. 1000.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7u/» davek na registrskem uradu.
Z A H V A L A
Ob tragični izgubi preč. gospoda
ANTONA GRBCA
župnika v Gabrjah, se iskreno zahvaljujemo g. nadškofu za njegove izraze sožalja, g. dr. Klincu, nadškofijskemu kanclerju, ki je zastopal prevzv. g. nadškofa pri pogrebu, preč. gg. dekanoma msgr. Novaku in Štanti, vsem duhovnikom, dalje vsem tistim, ki so požrtvovalno nudili svojo pomoč rajnemu ob njegovi nesreči na postaji in v bolnici, zlasti g. postajenačelniku, obema gg. županoma v Sovodnjah in v Nabrežini, občinskemu svetniku g. Pipanu in g. Černiču za tople poslovilne besede, g. Lasiču in cerkvenima pevskima »boroma v Rupi in v Nabrežini za petje, vsem, ki so molili in bodo še molili za dragega pokojnika, ter darovalcem cvetja in udeležencem pogreba v Gabrjah in v Nabrežini ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri pogrebu in sočustvovali z naini.
Gabrje, dne 23. avgusta 1955	Sestra,	bratje in ostali sorodniki
Kaj sem doživela
na evharističnem kongresu v Braziliji
Tržaška Slovenka, ki je bila leta 1938 na mednarodnem evharističnem kongresu v Budimpešti, leta 1952 na kongresu v Barceloni, se je udeležila letos 36. mednarodnega evharističnega kongresa v Rio de Jane iro v Braziliji. Za naš list nam je pripravila daljši popis svoje poti v Brazilijo in o potekli kongresa. Priobčili ga bomo v več zaporednih številkah.
*
30.	junija sem zapustila Trst in se odpeljala proti Genovi, kjer bi se morala siliti z drugimi potniki. Radovedna sem bila, koliko nas bo. Ostala sem nekoliko razočarana. Zbralo se nas je sauno 11. Tokrat Pavlinci niso imeli veliko sreče.
Naša pot nas je najprej peljala v Lurd, ijer smo se drugi dan (v soboto) poklonili Materi božji, ji izročili vse naše zadeve in se ji priporočili za srečno potovanje. Le malo časa smo se mudili v Marijinem mestu, morali smo dalje proti Lizboni, ka-
mor smo dospeli v nedeljo okrog polnoči. Kar prilegel se nam je počitek po dolgi in naporni vožnji z vlakom.
Drugi dan smo si z avtomobilom ogledovali mesto. V Lizboni sem sicer že bila, vendar sem sedaj še bolj uživala. Saj pravijo: »Bolj poznano, bolj ljubljeno«. Pri razlagi sem slišala, da imata samo dve mesti na svetu pločnike izdelane v mozaiku in sieer Lizlhona in Rio de Janeiro.
ODHOD IZ EVROPE
4.	julija ob štirih popoldne smo se odpeljali iz hotela Atlantik proti luki. Na pomolu srno po polževo lezli naprej. Pred nami je bila dolga vrsta avtomobilov in šofer nam je povedal, da so vsi namenjeni na našo ladjo. Pred nami je v zlatem soncu blestela snežnobela portugalska prekooceanska ladja »Santa Maria«, vsa okrašena z zastavicami. V pritličju in v prvem nadstropju je potrpežljivo čakala velika množica ljudi, da bi pozdravili romarje, ki odhajajo preko morja.
Ko sem stopila na ladjo, sem dobila številko 213. Stopali smo' po rdečih žametnih preprogah med dvema vrstama belo-obleeenih mornarjev. Odšla sem v svojo
kabino, da bi uredila svoje reči, pa ni>em strpela. Zunaj je postajalo vse bolj živahno. Zaslišala sem Marijine pesmi in tudi sirena se je oglasila. Radovednost me je zvabila na krov. Obžalujem, da nisem pisateljica, da bi mogla dostojno opisati krasen prizor, ki je bil pred menoj. Na ladjo so pravkar prinašali lep kip fatim-ske Matere božje, ki so ga podarili člani portugalske Katoliške akcije brazilijanski. Kip je bil ves zagrnjen z belim cvetjem, nosili so ga odlični gospodje in ga ob mostu izročili mornarjem. Veličastna roma-rica je dobila prostor v ladijski kapeli. Tja so jo sedaj prihajali pozdravljat kardinali, škofje, duhovniki in drugi romarji.
Na suhem je skupina portugalskih deklet prepevala lepe pesmi, skupina z gornjega ladijskega krova ji je prepevaje odgovarjala. Z ladje so spuščali raznobarvne trakove na zbrano množico v pristanišču. Na tisoče robčkov je migotalo po zraku. Ob 6h in pol zvečer se je ladja odtrgala od evropske celine.
NA ATLANTSKEM OCEANU
Pol ure kasneje smo že imeli večerjo. Po dobri večerji sem se sprehajala s 65-letno
vdovo po nekem polkovniku, ki je bila doma na švicarski meji. Pripovedovala mi je, da jo doma sosedje nazivljejo »Madre badessa«. Z nama je bila tudi 45-letna gospodična, hčerka bogatega industrialca. Z njima sem imela skupne prostore v kabini in v jedilnici. Pogovarjale smo sc, kako bi si uredile naše življenje, ker ima pač vsaka svoje navade. Sklenile smo, naj bo vsaka popolnoma svobodna. Ko je prišlo na vrsto kajenje, sem ju spet pomirila, da zaradi mene lahko mirno kadita, samo posteljo bi rada imela pri oknu, kar sta mi radi dovolili. Po tem dogovoru sem ostala sama.
Čuden občutek ima človek na odprtem morju. Na nebu se je smehljala polna luna. Kako majhen je človek sredi tegu prostranstva in kako velik je Bog. Po opravljeni večerni molitvi sem se vrnila v kabino. Ostrmela sem. Kabina je bila spremenjena v pravi bazar. Klepetava »madre badessa« je stala sredi odprtih kovčkov in vse naokrog so ležale obleke, rute, obuvala, dragocenosti in ne vem kaj še vse. Od presenečenja nisem prišla do besede, ona pa je kar silila vame, naj pogledam to in ono. Spravila sem se spat, a zaspati nisem
mogla, ker me je neprestano motil šelest svilnatih oblek. Ko je šele |«) štirih urah zlaganja in prelaganja svojih oblek končno upihnila luč, sem sladko zaspala.
Doma navadno vstajam že id) štirih in pol, tu pa sem se zbudila šele po sedmi uri — krivo je bilo pač predolgo nočno premetavanje oblek. Šla sem k sveti maši.; Prilike je bilo dovolj, saj so se vrstile! maše od šeste ure dalje v kapeli in po vseh salonih. Ta dan je potekel zelo mimo brez vsakega pomembnega dogodka samo uro smo morali potisniti za 60 minul nazaj, ker tu sonce 1 uro kasneje vstaja
KANARSKI OTOKI
Drugo jutro me je čakalo novo presen e' čenje. Ko sem se zbudila in pogledal* skozi okno, sem videla pred nami zemljo V 35 urah smo prebredli 709 milj. D0 segli smo Kanarske otoke, kjer je mend* rojstni kraj kanarčkov. Izstopili smo Las Palmas.
(Nadaljevanje dedi ——    — ■ " ...........................
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici