599. štev. V Ljubljani, nedelja dne 24. avgusta 1913. Le*o j|. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — lu
  • e hotel proslaviti — in ker ni znal drugega, je šel in je zažgal ono lepo svetišče. In res še danes je znano njegovo ime. Tak človek je bil tudi Mahnič — in njegovi pomagači, ki danes polnijo ljubljanske ulice, so mu enaki. Danes je cvet dozorel. Počasi mu bo zmanjkalo tal — ljudstvo ga bo izrezalo, kakor bolečo smrtno rano. Ako ne, ho samo umrlo. Že danes se širi smrad od gnilobe. Kakor pognojena njiva bo slovenska zemlja, ko bo propadel klerikalizem in bo narod vstal k novemu življenju. Štajersko. »Straža« In »krepki odgovor« Ahnerju. Nepričakovano zanimanje je vzbudil Ahnerjev govor in vsi so čakali, kaj bo odgovorila »Straža«. Mi smo prilično vedeli, kaj bo odgovorila »Straža«. Glavno zanimanje ze bilo med Nemci, ki so pričakovali — narodnega ogorčenja. Doživeli pa so — razočaranje, kajti vse pisanje v »Straži« le imelo edinole namen nekako — prati lavantinsko škofijsko upravo. Nele, da v narodnem oziru »Stražina« zavrnitev ni prav nič odgovarjala okoliščinam, tudi »Straža« ni našla dovolj poguma, nastopiti proti Ahnerju - duhovnu. Ves ta »krepki odgovor« v »Straži« ne pomeni torej prav nič druzega, kot — krepko blamažo. Smo govorili z Nemci, ki so izražali svoje začudenje nad tem klerikalnim pisanjem, češ, potem ni čudno, da na terenu zgubljate, mesto da bi pridobili. Celo ti, Nemci, kojim se je moralo »Stražin« toli »krepki odgovor« šele prevesti, so prišli do spoznanja, da so gospodje v Cirilovi tiskarni pač le zato tiskali. ker so tiskati morali in to pod čisto enostavnem moralnem pritisku, da pa jim ie bilo to silno neljubo, da, naibrže zelo — mučno, a ne morda le radi Ahnerja kot takega, marveč radi Ahnerja, ki dela na ukaz svojega gospoda, dr. Kaltnerja, pod LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Toda pogledat še niste šli, kaj •ie, da ne? Eh, dragi gospod, zdaj ne boste imeli dosti gledati...« »Rekli so mi v Sen-Dizjčju, da je županstvo zgorelo.« »Da. ti pruski razbojniki so po-žcali vse, tudi cerkev in grad ... in vso vas, to se razume ...« »Zupana so pa baje ...« »Ustrelili so ga... tam pred cerkvijo so ustrelili ubogega gospoda Gontarda, preden so zapalili vas. Glavo je moral dati, ker ni hotel ovaditi onega, ki je bil ubil pruskega oficirja. Vsi smo vedeli, kdo ga je... jahko vam povem, kdo... Ubil ga je francoski oficir, ki so ga skrivali ranjenega v gradu.« »Da, Marta mi je povedala vse to — kolikor je vedela sama. Tistega oficirja so prenesli no onem krvavem dogodku k vam, da bi bil varnejši.« »Ravno zaradi njega je morala Kospodična Marta od tod.« »Res je; tudi meni je rekla ta- ko.« »Da, zaradi kapitana d’ Ormož.« »Kaj pravite!« jo je prekinil norestan ves osupel. * »Da, da... tako mu je ime.« jč?< tu.« »Ali ni njegovo drugo ime Oliv- ( »Je ... grof Olivje d’ Ormož.« »Oficir pri kavaleriji...« »Da; njegova uniforma je še »Mlad mož, kakih trideset let, vitek in temnolas, z zavihanimi črnimi brki...« »Torej ga poznate?« »Kako ga ne bi poznal!« Govoril je, bolj sam pri sebi: »To je bilo v začetku vojne... Njegovo naglo avansiranje se še ni bilo začelo ... Da, da, bil ie še kapitan.« skimIT°rei ni šel v Švico z Rošegij- Ne vem, kaj hočete reči.« »No s tema damama in z malim gospodom je zapustil ta kraj, preoblečen v kočijaža — ravno ko' so pruski lopovi zažigali Bisjero.« »In ker so pravili, da je šla gospa Rošegijska v Švico, sem menila... Najbrže se je potem vrnil od tamkaj...« »Da,« je dejal Florestan, majale z glavo, »vrnil se je in otel življenje nedolžnemu otroku, kateremu je zakrivil nevede morda veliko gorje.« Da, da, kapitan d’ Ormož je bil nakopal Marti Lemetrovi nevedoma mnogo nesreče. Stari Florestan se ie izčrpaval tri dolge dni neprestano v brezuspešnem iskanju in poizvedovanju. Ne samo, da pri sodišču v Vasiju pritiskom »Volksrata«, ki hoče na ta način prisiliti in izsiliti import nemških duhovnikov k nam. Ker pa se kn. škof Napotnik noče zameriti svojemu dušnonadpastirskemu kolegi. je morala stvar biti tako urejena, da služi danes splošno v posmeh vsem onim. ki so ta člančič skrpu-carili. (Op. ured. Zvedeli smo, da je bil ta »krepki odgovor« petkrat korigiran v škofovski pisarni. Ko ie ko-nečno prišel v tisk, je bil tako korenito skrpucan, da njegov avtor sam ni več vedel, kaj da je pravzaprav hotel. Striktno povelje iz pisarne je bilo: »Le ne preostro...«). Čreda brez vodstva. Kdor živi med nami mariborskimi Slovenci, mora v kratkem spoznati eno kardinalnih točk, ki nas baše ob tla: našo neenotnost. V zadnjih treh letih smo imeli momentov, ki smo jih v veliki meri docela zamudili. Res je — in to priznavamo na dobro par onim, ko-jih zasluga je — da smo v marsičem napredovali. Spravili smo namreč v svet par narodnih organizacij, a žal, te že ves tačas delajo skoro izključno le vsaka — sebi v lastno korist. Nismo pa do danes imeli toliko smisla. ali bolje, poguma, da bi si bili zbrali močno, centralno organizacijo, ki bi neovrgljivo vodila vse te samostojne ustroje. Vedeli smo pač že v naprej, da se bo to nad nami prej ali slej bridko maščevalo. In nismo se varali. Ravno dne 23. t. m. smo morali doživeti, da se nam je rodilo samopriznanie — lastne onemoglosti v narodnem oziru. Imamo sicer mnogo onih, ki so smatrali manifestacijo Slovencev pri otvoritvi državnega mostu kot nekaj docela postranskega, a še yeč jih imamo, ki se danes globoko sramujejo, da smo bili tako grozno nepripravljeni. Sicer je bila udeležba številna, Slovencev res zelo veliko, vendar, M vsa ta masa, če ie ne vodi točen in globoko zasnovan narodni program, ki je ob taki priliki pač Klavna stvar.« Kljub masi. moramo danes priznati: bil je zamujen veleugoden trenotek v našem narodnem življenju! Perniče pri Mariboru. (Bitka med — Poljanci.) 2e v zadnji šte-vilki smo zavrnili našo mariborsko »Stražo«, ki hoče braniti Poljance Katoliški shod. Ljubljana v dneh katoliškega shoda 23.-27. avgusta 1913. tam, koder ni treba. »Straža« se zaganja v znano šolsko knjigo »Slov. Matice«, nje pisateljico in ravnatelja Schreinerja, ker pišeta v oni knjigi, da so Poljanci zelo — vročekrvni; ljudje, ki radi pijejo in sc pretepajo. Mi smo pisateljici popolnoma pritrdili. To smo storili tem lažje, ker smo že sami imeli in doživeli tozadevnih — izkušenj. Danes pa hočemo še navesti slučaj, ki se je igral med našimi Poljanci dne 1. t. m. v Perni-čali. Tjekaj je namreč prišla gruča fantov iz St. Marjete in Prepol v gostilno Kalčič. Ko so se Smarjetski fantje vračali — bila je že noč — so planili — samo radi korajže — na nje Perničani in jih začeli brez povoda — klofutati. Šmarjetčani so se seveda »postavili« (da se »Straži« ne zamerimo) potegnili nože in — revolverje in začeli klati in streljati, da je bilo veselje. Ker pa so bili Perni-čanje preslabi, so se umaknili v gostilno in se zabarikadirali, Šmarjet-ničanje pa so jih naskakovali. To so pa storili tako korenito, da sc ie v hiši našlo nič manj kot 14 revolver-skih krogelj, dočim je bilo 5 fantov težko ranjenih. — To je orožniška preiskava dognala! No. mi smo radovedni, kaj bo zopet rekla »Straža« svojim Poljancem o »liberalnih učiteljih«. Najbrže bo zopet vse pota- jila. — Ne pišemo tega morda na rovaš našim lastnim sorojakom iz »Polja«. Naš namen je le. zavračati napade klerikalnega lista, ki mu smrde stvari, koje pozna pri nas — vsakdo. Verjamemo sicer, da je to »Straži« neljubo, Kajti Poljance smatra danes nekako kot svoje gardiste, kar je pa seveda slab dokument klerikalnega »izobraževalnega« in »narodnega« slovenskega dela. Pa povejte. da se lažemo in če nam dokažete. dobite groš... o Poljanci, »Straža« in »Slovenska Matica«. »Straža« tira na odgo-. vor »Slov. N. radi objavljene knjige »Domoznanstveni pouk v ljudski šoli,,« češ. da je ono mesto o Poljancih (prebivalci Ptujskega polja, zlasiti med Pragerskim, Račjem, Gorico, Hočami itd.) nesramen napad na Ptujance. Mi pa pravimo — in to ia lastne izkušnje — da ne odgovarjal povsem resnici, marveč da je še celd zelo milo pisano. Kdor to piše in trdi, nič ne pretirava, niti ne potvarja. In konečno: ali se mar s tem Poljancem krivica godi? Ne. To ie rod tak, rod. ki bi o vsakem svojem članu, lahko poročal o potokih krvi, ki so jo njegovi predniki prelivali v boju z dušmaniuoni. Nek star, zelo na-obražen Poljanec, mi je nekoč celo trdil, da je zelo mnogo Poljancev Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne : M 3/ 0/ brez odbitka rentnega 0 ^ vloge po čistih davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. ni bilo duha ne sluha o kakem vpisu zaradi Gilberte — iz lahko umevnega vzroka, ker je požrl ogenj bisjer-ske akte prej,, preden so utegnili poslati prepise zadnjih zadev v Vasi — marveč vse hkrati se je obračalo proti Florestanovim upoin in prizadevanjem. Sin gospoda Oontarja ni vedel prav ničesar. Sin gospoda Gontarda ni vedel prav ničesar. Vračal se je pravkar iz petmesečnega pruskega jetništva. Lahko si mislimo, s kakšnimi čustvi je čakal zadnje postaje, misleč na očeta, kako veselo rnu rax. prostre roke naproti . - . Toda. o Bog. • ■ *Prašati moram kakega pravnika. Da. preden so vrnem k Marti in ji porinem to bodalo v srce ...« (Dalje.) prišlo na to polje naravnost iz Bosne Hercegovine, Srbije itd., da pobegne ored Turki. Seveda, sedaj so že milila od priselitve stoletja. A import uje, mirnejše krvi je minimalen, ker »e tujci med Poljanci le malo ženijo. Kri se podeduje neskaljena, nepokvarjena od rodu do rodu. Poljanci So ostali v vsem stari: v divjosti, v odnošajih rodbinskega življenja itd. Ni pa s tem rečeno, da ne znajo biti prijazni. O celo prav prijazni, samo. razdražiti se dado na mali in takrat 50 res toliko divji, kot le zamore biti neskaljena, stoletja stara kri. Če se jim pove, pa niso tako užaljeni kakor »Stražini« uredniki. Dnevni pregled. Glede dopisov iz Velenja smo dobili od gosp. Prevca natančno pojas-hilo, ki kaže. kako so se nekateri Iju-Idje zbrali, da bi mistificirali liste in očrnili g. Prevca. G. Prevec je nam . predložil dve izjavi, v katerih sta dva podpisana gospoda pripravljena pod prisego potrditi, da sta bila cel čas komisije prav poleg g. Prevca in da ta ni rekel besedi: Hier rst eine dcu-tsche Komission, liier muss deutsch gesprochen \verdeu.« Ravno tako izjavo je dalo c. kr. okr. glavarstvo. S tem je dokazano, da so bili napadi neutemeljeni in da sj imeli svoj osebni namen, posebno klerikalni župan Skaza Špenk in njegov Berglez vulgo Čuješ, ki je bil pripravljen za nasprotno priseči, so dobili tem potom najboljši odgovor. Za nas je s tem stvar končana. Kako preganjajo klerikalci napredno učiteljstvo, nam kaže zopet ta-le slučaj: Na Notranjskem službuje napreden nadučitelj, ki uživa zaupanje ljudstva in učiteljstva ne samo v domači občini ampak sploh po celi Notranjski. Znan ie tudi daleč na okrog kot izboren učitelj in vzgojitelj, V domači občini ima velik vpliv in spoštovanje. Prav to je pa vzrok, da ga »visokočastiti gospodje« morejo videti, ker jim marsikje prečrta njih račun. Kaj storiti, da bi jim ta »škodljivec ljudstva« ne delal napotja? »Proč mora od nas« — so sklenili »visokočastiti« in fo skovali ovadbo na deželni odbor! (To je danes na Kranjskem vrhovno šolsko oblastvo.) Ovadbe pa »visokočastiti« niso podpisali, ampak so jo dali podpisati par «možakarjem«, ki so odvisni od farovža. Najluijši in hajvečji greh tega »liberalnega ljudskega pohujšljivca« je, ker ne hodi k maši v farno.cerkev, češ da daje s tem javno pohujšanje. To umetno in izmišljeno skrpucano ovadbo je pustil deželni odbor prepisati ter jo je brez podpisov poslal deželnemu šolskemu svetu. Le-ta je pa odstopil jokrainemu šolskemu svetu z naročilom, da naj uvede disciplinarno ctre-iskavo! To je vnebokričeč škandal, ki bi bil na Turškem nemogoč. Kaj 'takega je mogoče edinole na Kranjskem, kjer nadomešča našega dobrega vladarja naprednemu učiteljstvu nenaklonjeni baron Schwarz. Ta krivični slučaj bo zopet nov donesek za drugi zvezek znane brošure »Dejanja govore«. Odkritje Medvedovega nagrobnega spomenika bo v četrtek na pokopališču v Kamniku. Spomenik je baje zelo lep. Odhod iz Ljubljane ob 7-32 zjutraj. Morebiti bi bilo boljše, ko bi se bil za to izvolil drug čas, ki bi ne bil v zvezi s katoliškim shodom. Smrtna nesreča. Novo mesto. Pri mlatenju s strojem s.e ie ponesrečil posestnika Medica iz Birčne-vasi starejši sin. Težko poškodovanega so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer ie drugi dan 19. t. m. umrl. Dinamitna patrona. Pintbach Josip iz Rateč je gledal, ko je neki pastir zažigal dinamitno patrono. Patrona se je razletela, pastir je pri tem zadobil poškodbe na rokah; Pintbachu je padlo nekaj drobcev v oko in mu ga poškodovalo. Po stopnicah ie padla in si zlomila desno roko Markon Mina,_ užit-lcarica iz Sp. Vcterna pri Tržiču. Ze zopet nesreča pri mtatflnem stroju, K premnogim nesrečam, ki so se zgodile pri mlatilnem stroju se je pridružila šc ena: Janeza Arneža iz Kovorja )e mlatilni stroj na neznan način zagrabil za levo roko in mu prste poškodoval. Strela je udarila dne 16. t. m. v hišo posestnika Ivana Pleška iz Blatne Brezovice. Hiša je bila takoj vsa v plamenih in ogenj jo je vpe-pelil. Zgorelo je tudi bližnje gospodarsko poslopje. Strela je ubila tudi eno leto staro telico. Požarnim hrambam iz Bevk, Vrhnike, Verda in Stare Vrhnike se je posrečilo ogenj lokalizirati. Skupna škoda znaša 5000 K, zavarovalnina pa samo 1500 kron. v Velika nesreča. Preteklo sredo Je hotel krovec Kovačič iz Tržišča pri Mokronogu prepleskati streho cerkvenega stolpa v I rebnjem. Ko je prišel zjutraj v stolp, je odpri 12 kg težki opaž v strehi. Opaž mu je zdrknil iz rok in padel na tla. Pod stolpom so stali otroci, med njimi tudi 11 letni Albin Peče iz Rodna, ki ie prišel k birmanskemu pouku. Opaž je zadel dečka na glavo in mu prizadejal hudo rano. ki sega do možgan. Dečka so prenesli v stanovanje okrožnega zdravn. dr. Watz-keja. Deček najbrže ne bo okreval. Preiskava je dognala, če zadene Kovačiča krivda ali ne. Očividci trdijo, da je Kovačič pozval otroke, naj gredo proč od stolpa. Brata ponesrečenega dečka je povozil lansko leto vlak v Ameriki in ga usmrtil. Blizu Aljaževega Doma v Vratih se je našla železna noga. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri oskrbniku Aljaževega Doma v Vratih. Iz Bohinja: Skorej nobenega podobnega slučaja, da bi strela ubila od ene žene dva moža. Dne 20. t. m. je Ravnik Jakob (Gatej) iz Nemškega-rovta razžagoval hlode s tremi drugimi delavci, med katere je udarila strela ter Jakob Ravnika na mestu ubila, ostali trije pa so le čutili močan pretres na životu. Pred 25 leti skorej ria istemu kraju (se pravi na Vr-cojah) pa je tudi ubila strela ravno od te žene prejšnjega moža Andreja Dobravca tudi iz Nemškegarovta, katero je kasneje poročil sedai ubit! Ravnik. Razlike je toliko, da je prvi bil v bajti, katero je strela vžgala in je notri zgorel, da so le nekaj kosti dobili od njega, in sedanjemu se pa še ničesar poznalo ni. Mislim, da kaj takega še ni bilo slišati? Nečloveška mati. V četrtek se je dogodil v Gradežu grozen slučai za tamošnje prebivalce, nekaj nenavadnega — saj pravijo stare žene, da niso sličnega doživele na tem otoku. — Ko je bil namreč v sredo ribič s čolnom v luki, zagledal je na površju vode novorojenčkovo odrezano roko. Orožništvo je prišlo takoj na sled 281etni poročeni ženi. stanujoči ob luki. Ko je prišlo orožništvo na dom, ie bila tako drzna, da je sama peljala oblast na prostor, kjer je bil zločin izvršen, ne da bi bila najmanj po tem vprašana. — Pred 40. dnevi porodila je otroka in ker se je zbala moža — isti stanuje v Trstu — in so ji bili bolj po godu drugi, je vrgla otroka v stranišče. Isto ie pa sama čistila z namenom. da voda, gnojnica, odnese posamezne dele trupla skozi kanal v morje. In tako je tudi prišla roka skozi kanal v luko. Milo je bilo gledati, ko ie oblast ob veliki množici ljudstva, katero se je nad njo zgražalo, ob C\ uri popoldne odpeljala nečloveško mater s posebno gondolo, ob njeni strani iz zakona štiriletnega sina, ker ga ni imela nikomur v varstvo izročiti, v Červinjanske zapore. V celi aferi je bila drzna in flegmatična. Govori se. da je novorojenčka zrezala, potem šele vrgla v stranišče. komisija pa ni še dognala pra-vega. __________________ Liubl:an». — Po nazorih državnega pravd-nika smo se v predvčerajšnji številki »Dneva« pregrešili po § 305 kaz. zakona. Iskali smo paragraf, ga tudi dobili — ampak tozadevnega besedila ne, ki bi dokazalo, da smo ščuvali. Pod dekret se je moral podpisati Puš. — Duhovniki so pokupili včeraj po vseh ljubljanskih tobakarnah »Dan«, kakor hitro so zvedeli, da so priobčena poltena Krekova pisma. Pa ni nič pomagalo. Tobakarne so bile založene na novo. — Pod senco bajonetov se vrši katoliški shod v Ljubljani. Kakor čujemo, je 27. pešpolk pripravljen. Bi ne bilo potreba, ker klerikalcev ne povoha nihče. — Klerikalno ženstvo. Na sedanjem klerikalnem shodu tudi ženstvo ni brez pomena. Saj bo glavno parado delalo ženstvo v narodnih nošah. To ženstvo je bilo treba pozdraviti. Slavnostni odbor se je obrnil na gospo Bogomilo šusteršičevo, da bi prišla iz nemškega Tobiacha in pozdravila katoliško ženstvo. Toda gospa glavarjeva se bajs ni dala motiti v svojem letoviškem počitku I in se ie odrekla ti časti, posebno, ker njen soprog nima na shodu glavne besede. Imela bi torej prevzeti to častno nalogo gospa grofa Chorin-skega. Ta pa ne zna slovensko — torej ni mogla želji ugoditi. Tako imajo klerikalci težavo z narodnim ženstvom. — Tiho, kot pri pogrebu je na ljubljanskih, četudi sicer zelo živahnih ulicah, ko prihajajo udeleženci klerikalnega (ne katoliškega) shoda. Včeraj so prihajali češki in slovenski »orli«, po ulicah ie bilo vse polno ljudstva, ki je pač gledalo, ali niti enega klica, niti enega pozdrava, tako. da so klerikalci morali čutiti, da Ljubljana ni in noče biti njihova. Žalostno so odmevali glasovi trobent, žalostno so korakali »orli« po Ljubljani, ki jih je sicer gledala, ali pozdravljati jih ni hotela niti z enim samim pozdravnim, prijaznim klicem. Kako vse drugače bi bilo, da so korakali sokoli! Da: Ljubljana ie slovenska in noče ničesar vedeti o brezdomovinskih klerikalcih! To so morali zapaziti že včeraj naši klerikalci in njihovi gosti in tega se bodo morali zavedati ves čas svojega bivanja v Ljubljani. R. Zastav na čast klerikalnemu shodu je v Ljubljani prav malo in ko bi bili vsi naprednjaki možje, ko ne bi bilo med njimi dosti strahopetcev, bi bilo teh zastav še manj. Čisto naravno: kdo more pozdravljati z zastavami največje sovražnike in škodljivce Ljubljane? > R. — Opozarjamo občinstvo, da češki listi prosijo, da se ne smatra do-šlih čeških orlov, orlic in drugih takšnih pobelogorskih junakov za reprezentante češkega naroda. — Črne zastave! Meščani! Da-nes ob 1. popoldne se vrši pogreb velikega dobrotnika Ciril - Metodove Družbe, ki je zapustil 100.000 kron iz Dolenjske ceste v Šiško. Pogreba se udeleži sokolstvo In razna narodna društva. Vaša častna dolžnost je, da ob tel priliki razobesite črne zastave. — Odgovor Za kaj naj se porabi slov. gledališče? Zato. da se bo na njem ob slavnostnih prilikah razvila papeževa zastava. — Enaindvajset strelov bo oddanih danes na ljubljanskem gradu v proslavo cesarja in ne kakor bi utegnil kdo misliti na čast katoliškemu shodu ali njegovim udeležencem. Da se oddajo streli na gradu, je zaukazal mestnemu magistratu župan dr. Ivan Tavčar, naprošen, kakor je to v navadi na cesarjev rojstYsni dan in druge prilike, ko se pošiljajo vladarju na slovesen način udanost-ne izjave. — Odgovor na »Zakaj bi se dalo Slov. gledališče porabiti? Boljši kot za Štupiceve stroje bi bilo za Polaka da bi po balkonih kože sušil ali pa drugo. Gledališče je podobno kakor kaka borza vsako leto je sedaj po dvakrat trg za kože v Ljubljani, gledališče je kakor nalašč — kože bi bile lepo razstavljene po vseh balkonih, po parterju bi hodili kupci in mešeta-rji, oder bi bil za borzo. — Hinavščina. Poleg nekaj klerikalnih hiš katere imajo razobešene zastave visi tudi na poslopjih »Nemške Kranjske hranilnice«, in »Filharmoničnega društva« po ena zastava, seveda cesarska, slovenskih tako nimajo. Gotovo na čast in zalivalo za pripomoček k nemškim občinskim svetnikom. — Iz Most. Današnji cirkus Bar-num se vrši s priimkom »Katoliški shod«, v resnici je pa samo strankarska špekulacija in bojna prireditev za bodoče deželnozborske volitve, le žal, da tega še marsikdo ni izprevi-del. Kdor ima vseli pet čutov in možgane na pravem mestu, naj ne hodi blizu in naj se redno drži strankarske discipline, parole, ki jo je izdalo napredno društvo. Kdor se pa te discipline ne zdrži, smatramo ga za našega nasprotnika. Kdor ni z nami — ta je proti nam, to geslo bodemo tudi izvajali korektno. — Iz vojaštva. Našega slovenskega rojaka Burnika Bogumila, stotnika v 33. poljskem artilerijskem polku, je vojno ministrktvo v priznanje zaslug v izrednem službenem poslovanju, osobito za časa mobilizacije, odlikovalo s posebno pohvalo. —• Vrata slovenskega deželnega gledališča so bila te dni odprta. Pravijo. da zato, da je imela slovenska Talija prost odhod. Odšla je tiho, in brez slovesa. — Telovadno društvo »Sokol« Stepanja vas, vdeleži se pogreba velikega dobrotnika br. Fr. Babiča, korporativno. Vsi bratje sokoli vabijo se vljudno istega se polnoštevilno udeležiti. Na zdar! v , , __ Poziv Podružnice družbe sv. Cirila In Metoda, vsa druga narodna društva In vse prijatelje in dobrotnike prosimo, da se naj udeleže pogreba našega blagopokojnega dobrotnika gospoda Ffan-a Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 23. avgusta 1913. — Pogreb g- Frana Babiča. St. Jakobsko trnovska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani vabi svoje člane,^ da se čim v največjem številu udeleže pogreba velikega rodoljuba, društvenega pokrovitelja in rednega člana g. Frana Babiča. Čas pogreba je ražviden iz rodbinske parte. — »Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana« poživlja svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba za pok. g. Babičem. — Telovadno društvo »Sokol« v Spodnji Šiški se udeleži jutri korporativno pogreba umrlega brata Fran Babiča. Zbirališče ob pol 12. ori Ančniku. Odbor. — Narodnjaki ljubljanske okolice. Jutri popoldne pojde pogreb narodnega dobrotnika F. Babiča iz Ljubljane v Kranj. Narodnjaki skazite pokojnemu slovenskemu mece-natu zadnjo čast! Društva izpolnite svojo narodno dolžnost! — Imenovanje. G. Ivan Kovač, učitelj v Spodnji Šiški, je imenovan c. kr. prov. mornaričnim učiteljem v Šibeniku. — Deviza Ljubljančanov naj bo danes, vsi v Šiško po komarja, kjer sc naj spomnijo poleg dobre kaplice Ciril in Metodove družbe. Goiba bo skoraj po vseh gostilnah ravnotako ples. veselje in vse zabave. Šiškar. — Nogometna tekma »Ilirije«. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na današnjo nogometno tekmo, ki se vrši v slučaju ugodnega vremena popoldne ob 3. uri na igrišču v Tivoli. Ker je pri »Iliriji« vpeljan sedaj nov način napada in obrambe in se ta način močno razlikuje od doslej pri nas običajnega, bo ta tekma za občinstvo ne samo zanimiva, marveč tudi poučna. Kljub temu, da je zadnjič zmagala rezerva nad prvim moštvom z rezultatom 2:0, je glede današnje tekme že vnaprej gotovo, da zmaga s precejšnjo razliko prvo moštvo. Vstopnina k tekmi je običajna, namreč sedeži po 1 K, stojišča po 40 v, otroci, dijaki in vojaki do narednika pa imajo za polovico znižana stojišča. Vstopnice naj se nosijo vidno! — Nekemu pismonoši, ki raznaša pošto v Dvorskem okraju (?Na gmajni«) bi bilo dobro nabaviti naočnike, da bo bolje videl na pismih razločno pisane naslove in številke na tamošnjih hišah. Kjer se mu zdi, tam pa pusti pismo, tako, da ga naslovljenec dobi po drugih rokah šele drugi ali tretji dan. Ako ne bo temu konec, bomo storili druge korake. — Prizadeti. — V policijski stražnici se je obesil. Kričeč slučaj iz razmer v ljubljanskih policijskih prostorih. Včeraj zjutraj so odpeljali v mrtvašnico nekega mrliča iz policijske stražnice v Udmatu. Nihče ni vedel, kdo ie na policijski stražnici umrl. Kmalu pa se je zvedelo, da je bil zvečer prepeljan v policijske prostore neki človek, ki so ga tam obdržali. Na stražnici imajo nekako klet, kamor zapirajo ljudi. V tej kleti ni niti kible niti posode z vodo. Človek. ki je bil zaprt, ie celo noč razbijal do vratih in prosil vode. Toda nihče se ni zmenil zanj. Sosedje so slišali razbijanje, pa niso vedeli, kaj pomeni. Ob 5. zjutraj je vpitje prenehalo — zjutraj pa So našli človeka obešenega v zaporu. Naložili so ga in prepeljali v mrtvašnico. Ta slučaj kriči o razmerah na naši drž. policiji. O človekoljubnosti te policije smo že večkrat pisali. Toda gospodje mislijo, da ni treba imeti nikakih ozirov do ljudi. Smrt tega človeka — ime je nam še neznano — leži na vesti onih ki v svoji mogočnosti prezirajo vse navadne zakone. O slučaju bomo še poročali. — Novo speditersko podjetje Uher (Ljubljana, Šelenburgova ulica 4.) je vse dovažanje in odvažanje (1000 stolov iz Burgerjeve tvornice v Šiški, kulise, oprema, prtljaga s kostumi itd.) za gledališke prireditve pod Tivolijem na korist sloven. gled. igralcem oskrbelo brezplačno, za kar se igralci g. Francu Uherju javno prav iskreno zahvaljujemo. Razume se po sebi, da bodemo to mlado tvrdko, ki se je izkazala tako radodarno, povsodi najtopleje priporočali. — Ljubljanski gledališki igralci. — Na znanje: Na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu se prodaja jutri od 7.—12. ure dopoldne in popoldne od 3.—6. ure. — Opozarjamo na kabaret danes pop. v Tivoli, — Umrli so v Ljubljani. Simon Cof, delavec, 60 let. — Antonija Radovan, blagajničarka, 24 let. — Mariana Štirn, užitkarica, 38 let. — Fran Babič, trgovec in posestnik, 45 let. — Angela Egy, hči železniškega poduradnika, 2 leti. — Cecilija Stembal. služkinja, 19 let. Valentina Nagode, žena železniškega delavca, 29 let. — Janez Švajger, dninar, 61 let. — Franc Lednik, hlapec, 52 let. — »Junaki 13. polka« je privlačna veseloigra sporeda v Kino-Idealu, pri kateri je obilo smehu. Izborna je amerikanska drama »Sužnji zlata«, ki se predvaja še danes in jutri. Trst! Na veliki zvon je udaril »Pic-colo« v svoji petkovi številki. Objavil je dolg članek, poln jeze in očitanja proti vladi in namestništvu, ki je bilo tako brezobzirno in neusmiljeno, da je izdalo ukaz. da mora odpustiti mestni magistrat vse tiste uslužbence ki niso Avstriici. In teh ie veliko, nič manj kot 40% vseh uslužbencev pri magistratu. Zato pa sa se »Piccolu« tudi stresla kolena od groze, ker izgubi toliko svojih milih bratcev iz blažene Italije. Na dolgo in široko govori o krivicah, ki se godno s tem ukazom italijanskim meščanom (regnikolom namreč). »Kaka hvaležnost ie pač to. da vržejo na cesto toliko ljudi, ki so pridno in ve-S-no delali mnogo let v blagor naše (bčine.« »Piccolu« ne gre prav nič v kiavo, da je bila pač velika nesramnost od občine, da je sprejemala v službo ljudi, ki so prišli iz drugega kraljestva. Ne gre mu v glavo, da ima v Avstriji pravico do kruha najprej Avstrijec in nihče drugi. Da bi pa naši ljudje, Avstrijci trdo plačevali davke in gledali, kako jim reg-nikolo odjeda kruh, to pač ne gre, ne po božjih ne po cerkvenih postavah. In regnicoli niso bili morda samo delavci v občinskih podjetjih, ampak dobivali so celo uradniška, oskrbni-ška mesta in celo mesta ravnateljev po mestnih uradih in drugje. Na tisoče teh regnikolov je do danes sedelo na trdnih stolčkih in kadar so se Slovenci pritoževali, se ni zganil nihče, da bi jih rešil, in marsikdo je moral z žalostjo in gnevom v duši zapustiti svojo domovino in oditi čez morje. Tako se jc torej godilo z avstrijskimi davkoplačevalci. — Prav nič se nismo čudili mestni občini tržaški, ki je protežirala na vse kriplje bratce iz blažene Italije — saj smo dobro vedeli kam pes taco moli. Čudili pa smo se naši vladi, ki je tako mirno gledala na vse to. ki je mirno prenašala v Trstu 40.000 regnikolov. In da bi bili ti ljudje saj ponižni in pošteni. Kaj še! Neštetokrat se je dokazalo, da so pribežali ti ljudje v Avstrijo samo zato. ker so imeli ta ali oni greh na vesti. Tu v Trstu na avstrijskih tleh pa so bili na varnem. Postavljali so se ter rogovilili celo proti Avstriji sami tako da je bila vlada prisiljena izdati posebno odredbo za te ljudi, namreč takojšnji izgon za vsak policijski prestopek. Od tistega časa so se precej potuhnili. Novi pa so prihajali šc neprestano. Naša vlada pa je mirno gledala ter ie zahtevala od tukajšnjih Avstrijcev da so dobri patriotje. Kako naj bo vendar človek potrijotičen, ako vidi, da mu lastna država ne da prav ničesar. pač pa trpi, da prihajajo v deželo drugi državljani, ki niso nikaki davkoplačevalci in odjedajo domačinu kruh. — Bila je pač skrajna potreba, da ie storila vlada ta pošten in pravilen ukrep, ki sedaj tako razburja tukajšnje laško liberalno glasilo »Piccolo,« da bruha tak žolč na vlado, da ga mora oblast zapleniti. Kako zna obračati »Piccolfj« svoj zloben babji jezik naj omenimo samo to. da obsega ta članek kakih 600 tiskanih vrst. — Bog dai lačnim kruha in norcem pamet! t Neznanec se je zastrupil. V četrtek okrog poldneva sta zapazila dva voznika pri Sv. Andreju človeka, ki je ležal v parku na klopici in se zvijal od bolečine. Stopila sta brž z voza in se približala neznancu. Iz-pregovoriti ni mogel več; iz ust so mu tekle krvave pene, ker se ie širil po zraku strupen, udušljiv vonj, sta bila takoj prepričana, da se je neznanec zastrupil. To mnenje pa se je še potrdilo ko sta našla prazno stekleničko. ki je ležala na tleh in na kateri je bila etiketa z napisom: strup. — Eden izmed voznikov je odšel takoj iskat mleko za neznanca, da bi mu ga dal piti ter s tem povzročil bljuvanje. Drugi pa je odhitel telefonirat po zdravnika. — Prišel ie zdravnik v avtomobilu, in poskušal je izprati neznancu želodec, a ni se mu posrečilo zakaj požiralnik in gla-silno jabolko sta že bila vsa zatekl*. Odpeljali so tedaj nesrečneža v bolnišnico z avtomobilom, kjer pa ie umrl že ob 3. uri pop. — Kdo ie neznanec. je še uganka. Pri sebi ni imel nikakih listin. Bog vedi od kje ie in kaj je imel revež na srcu. Morda nesreče, pomanjkanje, bolezen. Koliko skrivnosti izgine v preteklost! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. OTVORITEV DRŽAVN. MOSTU V MARIBORU. Maribor, 23. avgusta: Danes se le vršila slavnostna otvoritev držav, mostu. Vsled slovenske manifestacije je bilo na nogah vse nemštvo. Orož-ništva do 200, vojaštvo pripravljeno! Nemci izzivajo. Prepoved magistrata glede razobešenja slovenskih zastav ie bila od politične oblasti — razveljavljena. Otvoritve se ie udeležil tudi nadvojvoda Friderik. Most je blagoslovil škof Napotnik. Udeležba Slovencev ogromna. Vse mirno. Več iutrl. Stopnjice, balkoni, spomenik5, stavbni okraski ;td. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko * Ljubljana. —- ----- Cementne ceyi v vseh merah, barvaste plošče Telclon št. 296, Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cestL Telefon št. 296. Rajmund Bizjak Danes pojdemo vsi na Glince-Vič kjer je velik Z g. Jakličem nisem razen par-kratnih slučajnih pogovorov nikdar osebno občeval, še mani sem mu bil dal kdaj povoda, da bi s sovraštvom nastopal proti meni. Navzlic temu me je pred kakimi petimi leti na prav prostaški in zavraten način brahl-jalno napadel. Samo sreči se je imel takrat g. Jaklič zahvaliti, da je ušel roki pravice. Stvar se je pozabila. Ko sem pa letos prišel v Trst in prevzel tajništvo NDO. in Z. J. Z., mi je začel g. Jaklič ponovno kazati svojo »naklonjenost«. Brez najmanjšega vzroka me je mož, ko sem se mirno pogovarjal s svojimi prijatelji, v gostilni NDO. pobalinsko napadel ter me obkladal s prav duhtečimi cvetkami svoje fantazije, poleg tega pa ml je grozil s ponovnim brahijalnim napadom. Poudarjam, da brez povoda, saj sc za njegovo navzočnost niti zmenil nisem bil. Mož imenuje ta pobalinski napad prav skromno navaden »gostilniški prepir«. Vložil sem tožbo, da ga poučim, da tudi gospodu Janezu Jakliču ni vse dovoljeno. V karakteristiko njegove čudne strasti naj omenim, da me je začel sedaj zasledovati po shodih. Da ustreže svoji strasti, je prišel na protestni shod železničarjev v Gorici samo s tem namenom, da mi tamkaj kot glavnemu govorniku napravi škandal. Da ga niso držali naši zaupniki nazaj, bi nam lahko kompromitiral celo protestno akcijo. Prišel je tudi na slavnost v Ljubljano in tam med mojim govorom začel hujskati ljudi ter me žaliti. Kamorkoli sem se obrnil, nisem imel miru pred tem človekom, ki mu nikdar nisem bil nič žalega storil. Končno sein ga dal obsoditi. Med obravnavo in po obravnavi me ie ponovno žalil. Toda hotel sem potrpeti že iz ozirov do njegove družine in do njegovega vsega spoštovanja vrednega brata; edino ta pogoj sem stavil: da me g. Janez Jaklič vendar enkrat pri miru pusti! Njegovo »Poslano« v »Edinosti« dokazuje, da je potreben še krepkejšega poduka. Dobro! Izjavljam, da sem terorizma tega moža, ki se mu je žal zmerom preveč potuhe dajalo, do grla sit. in da se bo mož zagovarjal pred deželnim sediščem. Zaeno ga ponovno tožim pred tukajšnjim in pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. Bomo videli, če se bodo vendar našla sredstva in pota. da sc početju tega človeka napravi enkrat konec. Trst, dne 23. avgusta 1913. Vekoslav Mrak 1. r. Te izjave si »Edinost«, ki ima sicer odprte predale za napade na naše odbornike in funkcijonarje, ni upala priobčiti, in sicer vkljub soglasnemu sklepu odbora »Zveze jugoslovanski!! železničarjev«. Za danes brez komentarja. V. M. SRBIJA IN AVSTRO-OGRSKA. Belgrad, 23. avgusta. (Izvirno poročilo »Dnevu«.) Po glasovih, ki še niso potrjeni, bi se imelo že te dni pristopiti k ureditvi odnošajev med Srbijo in avstro-ogrsko monarhijo in v to svrho sta odšla na Dunaj tukajšnji in bukareškj avstro-ogrski Poslanik, ki bosta konferirala v zunanjem ministrstvu. Pri potovanju v Marijine Vare se ustavi Pašič po teh glasovih na Dunaju, kjer se eventualno sestane z Berchtoldom in bo imel z njim važno konferenco. Gotovo je. da ie Srbija pripravljena urediti odnošaje z monarhijo na pravjčni podlagi, a tukajšnji diploma-tieni krogi trdijo, da ie Berchtoldu sedaj naročeno, da z obnovitvijo prijateljskih odnošajev likvidira popolnoma vprašanja, ki so v zvezi z balkansko krizo in sicer poprej kot zapusti svoje mesto. To likvidiranje bi se imelo izvršiti še pred jesenjo, tako, da bodo imele delegacije še čisto situacijo. Vsekakor se sestane Pašič z Berchtoldom samo v slučaju, ako dobi poprej vtis in informacije, da dovede sestanek, do končnega dobrega in trajnega razultata. SRBSKA ARMADA SE VRAČA Belgrad, 23. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«). Vsa pozornost ie skoraj izključno obrnjena na povratek armade in kakor se z raznih strani poroča, je Skoplje zopet vse polno vojaštva, ki se vrača domov. Vse železniške proge in ceste proti prejšnji Srbiji in v njej satni so polne vojaštva, ki odhaja peva-ioč v svoja garnizijska mesta, od-tam pa domov v svoje vasi. Zanimivo je, da je četrti polk, ko se je vračal s pozicij v Skoplje, prehodil v 24. urah 80 klm kar je izzivalo pravo občudovanje. Na vseh počivališčih plešejo vojaki kolo nikjer se ne vidi utrujenosti. Posebno svečani so bili sprejemi haubičnega polka, težke artiljerije in konjeništva, posebno pa čet, ki so zavzele Belogradčik na Bolgarskem tn čet tretjega poziva, k j se vračajo izpred Vidina. Vsi, tudi starejši vojak} nosijo zelene vejice na kapah in prepevajoč korakajo po cestah. V Belgradu so skoraj popolnoma dovršene priprave za jutrišnji svečani sprejem čet in za odkritje Kara-djordjevega spomenika. V Belgradu vse polno ljudstva, največ iz sosednje Slavonije in Ogrskega. Na ulicah je deset velikanskih slavolokov z raznimi napisi, n. pr. »Vile če se zrabiti u vekove, da vam vence dostojne spletu«, »Kosovo ie osvečeno«, »Slivnica je okajana« itd. Vse ulice so v zastavah in cvetju jutri pa postavijo po ulicah mnogo turških in bolgarskih vplenjenih topov in drugih stvari. Čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno. na prostornem vrtu pri „Travnu“. Začetek ob 4. uri popoldan. Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v prostornem salonu. Vljudno sc priporoča T. Traun, Čampo S. Giacomo 4. Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin. Podpisaai naznanjam slav. občinstvu, da sem kot večletni poslovodja tvrdke M. Trcbar otvoril samostojno čevljarsko obrt. Priporočam sc sl. občinstvu za Izdelavo novih čevljev, kakor tudi popravila. Solidne cene, dober izdelek. Andrej Zaplotnik, Kolodvovska ulica 27, v hiši gost. pri Kovaču. Samo K 4*85 .polira, verižica, ž; I g: c.lo s ® Isresili jjf' Krasna fantazijska gpebrna - Remont ie e moška ura, trpežno, ploskvo in bogato ohišje z dobrim Anker-kolesjem, ki gre natančno, s 31etno pismeno garancijo, z elegantno ameriknn. zlato Double kavalirsko verižico in modernim jiiMaatim viigalorn a 6 rezervnimi kreBili, ki zadostujejo za eno leto. Vse skupaj po povzetju samo K 4-85. Pri naročbi 6 garnitur se priloži ena garnitura brezplačno. PosiljalnicK ni' Seliaechtei’ Leopold, Dunaj 205. : XVI 2 , Lerehenfeldergurtel 5. :: Zamenjave ali denar nazaj Gramofonske plošče Službo domačega z novimi Ji slovenskimi :: posnetki :: so zopet izšle in se dobe edino pri A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Največja tovarniška zaloga najnovejšlh gramofonov In godbenih automatov na Kranjskem. Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko „Angelj\ in Homophon Comp. v Berolinu, znamka „Homokord„. Plošče: Jumbo, Favorit, itd. vedno v zalogi. : 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za izdetavo In popravljanje gramofonov In godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, Igle, peresa, In cela kolesja. Ceniki zastonj in franko. želi nastopiti v kaki graščini ali tovarni na Štajerskem ali Kranjskem mlad, ne nad 30 let star, sodnijsko neomadeževan mož. Službo nastopi lahko takoj ali 1. septembra t. 1. — Naslov pove ,,1‘rva anončna pisarna14. mr Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urami in zlatarni Alojzi ja Povha, Trst ulica del Rivo štev. 2G (Sv. Jakob). Cene nizke. Bopata izbera. Dober tek je dobra stvar! zanemarjaj je nlkdr! Dober tek imaš vsek dan, ako vžlvaš mlad, inteligenten mož, s par razredi srednje Sole, vešč slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in pisarniških poslov. Rad prevzame tudi kako drugo službo izven pisarne. Nastop 15. septembra. Blagohotne ponudbe pod »Cirilica" na »Prvo anončno pisarno". Dr. Ravnihar vljudno naznanja, da je preselil svoje pisarniške prostore na Miklošičevo cesto štev. 26 (Sodna ulica štev. 9., Bahovčeva hiša, — pred justično palačo). želodčni liker „FLORlAN“ je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Naslov za naročila: ..FLORIAN", Ljubljana. Odgovorni urednik Radivoj Korene Last in tisk »Učiteljske tiskarne« Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprei; zunanji Inscrent! v znamkah. Zaključek tnalih oglasov ob 6. url zvečer. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani na znanja žalostno vest, da je njen velikodušni dobrot nik, gospod 0 ’V Slovenska sokolska zveza Izprašana Šolska vrtnarica želi primernega mesta. Ponudbe pod »Vrtnarica« na »Prvo anončno pisarno«. 639-8 izpolniti nam je gg; v-jj žalostno dolžnost, d* izkažemo zad-nj'0 Cast POžrtvo- - vatnemu sloven-stemu rodoljubu, velikemu narod-»emu dobrotniku, zvestemu Sokolu br. Fran Babiču. Poživljamo vsa ljubljanska sokolska društva, da se pogreba udeleže v kar največjem številu, bližnja društva pa, da pošljejo svoje Reputacije. Zberite se danes že ob 12. uri v telovadnici „Narodnega doina“. Predsedstvo „Slov. Sok. Zv." Franc KOPFc?ONDFNCA. Uradnik, dobro situiran, prost vojaščine, se želi seznaniti z gospodično. Resne ponudbe s sliko do 1. septembra pod »Jesen« na »Prvo anončno pisarno«. 758-2 trgovec, gostilničar in posestnik včeraj ob 5. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes, 24. t. m. ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta štev. 2. Slava njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 23. avgusta 1913 \®LŽ/ J stroji J priznano najboljši. |k. 1 dietna garancija. r IPfN W Ljubljana, Sodna ,.|j'irX iJ1 ulica štev 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Poslano.*) V obrambo. Vsakemu pametnemu človeku bo jasno in razumljivo, da z g. Janezom Jakličem ne bom polemiziral; sa] naša javnost g. Jakliča in njegove romantične alure prav dobro pozna. Samo neinformirani javnosti v informacijo naj sledeče konštatiram: * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. z dvema stanovanjema na najlepšem kraju, 5 minut od državnega kolodvora se radi preselitve z lepim vrtnim pridelkom proda. Spod. Šiška, Kamniška ulica 280. Kdor hoče imeti res z&-nesljlvo in trpežno uro, fino izdelane / verižice, prstane / I. t. d. naj ne prezre tvrdke / liranil želodca Edna posebm&čj [•s n • ?? Ukerja je s je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter .ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Ljubljana, sv. Petra c. 4. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79. kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40-—. Imam priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin po iz varc redno nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Priporočamo tvrdko H Največja eksportna trgovina ur, BI L zlatnine in srebrnine I T7- Xj-u.T=05&ri.J, I H samo nasproti Frančiškan, cerkve, ggg Union ure so najbolj trpežne ; Alfa ure in natančne. = ; L Zahtevajte cenik zastonj! ES ® :: Lastna tovarna ur v Švici. :: H K ^ E Solidna postrežba! Zmerne cene! t#[ Govoreča ura v izložbi izpostavljena. S. Benisch v Ljubljani, Židovska ulica mr Prodaja radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice. Modni salon Žalni klobuki vedno v zalogi v Ljubljani, Zidovska ulica Prvovrstna in isajboljša kolesa sedanjosti. Nova direktna brzbparobrodna linija ; ================ za potnike in razno blaeo tt-tmim || v Kanado m Zor. države Sev. Amerike. M Odhod iz Trsta v četrtek 4.sep!embra 1913. jjfj Brzoparniki so tako zgrajeni, da obstoji III. razred samo iz kabin ali kamre za 2 in 4 osebe ® skupaj, so najmoderneje opremljene in zračne, na razpolago imajo potniki na krovu sprehajališče, jjjj| jedilni in kadilni salon s komplelno godbo i t. d. Hrana je domača, izvrstna postrežba in naj- |jj nižje cene. Prtljaga je do 100 kil prosta. — Vsi potniki 3. razreda so nastanjeni v kabinah || in imajo vse udobnosti, zato je ta nova linija najpripravne ša za potnike v Ameriko in za po- ^ šiljanje raznega blaga na vse strani Amerike. Vsa tozadevna pojasnila daje točno in brezplačno koncesionirana potovalna pisarna Specialna trgovina s kolesi in deli Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej =============== Izposojevanje koles. ===== pri £ M A pri A v Ljubljani Dunajska c. 18 iL^lU^© Am. v jjjgj MKmetske posojilnice44. K. JURMAN Selenburg« Optični zavod z električnim obratom. poljska kukala, daljnogledi, Za prvovrstno tehniko se jamči. — popravila se izvršujeio v lastoi delavnic! Telefon štev. 53 Telefon ste v. 53 v sodčkih in - steklenicah. priporoča - -svoje izborno