Četrti kongres Evropske zveze visokih šol za planiranje Author(s): Andrej POGAČNIK Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), p. 89 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179831 Accessed: 03-10-2018 11:12 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 11:12:38 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Poročila št. 15/1991 Andrej POGAČNIK v Cetrti kongres Evropské zveze visokih sol za planiranje Od 13. do 17. novembra 1990 je v Reggiu Calabria polekal 4. kongres Evropské zveze visokih šol za pla- niranje (AESOP). Ta organizacija, us- tanovljena léta 1987, sedaj povezuje okoli 80 univerz, fakultet ali inštitutov iz 20 evropskih držav: Kot opazovaike so pridruženc še nekatere univerze iz izvenevropskega Sredozemlja in z Bližnjega vzhoda. Polnopravne članice so lahko le tiste visoke Sole, ki podeljujejo diplomo, magisterij ali doktorat s področij planiranja, urbanizma, rurizma ali varstva okolja. S tem je dosežena jasna ločitev od rahlih usmeritev na fakultetah za arhitekturo, geografi jo, sociologijo in podobnih. Najmočneje so v AESOP-u prisotne univerze iz Velike Brftanije, ki^imajo tudi naj- daljšo evropsko tradicijo socioeko- nomskega in regionalnega prostor- skega planiranja. Sledijo Němci in Francozi, zelo so angažiráni tudi Skandinavci, Nizozemci in Švicarji. Med osebnostmi - protagonisti lahko najdemo Faludija, Fricka, P. Halla, Healeyjevo, Piccinata, Regulskega, Schmidta, Kunzmanna idr. Kateri so glavni cilji AESOP-a? Ti so akademski stiki, izmenjave, skupni raziskovalni projekti, ko- ordinācijā študijskih programov. AESOP je v zadnjem letu izdclal kompleten imenik, pregled vseh ev- ropskih visokošolskih programov za planiranje, učnega osebja, vpisnih pogojev, šolnin, štipendij ipd. Nadalje je připravil predlog skup- nega predmetnika, da bi dosegel čim večje medsebojno informiranje o sistemih planiranja v evropskih državah. AESOP ima posebno skupino za spremljanje in vključevanje v progra- me Erasmus in Tempus. Ta, slcdnji, je dostopen tudi nam ob pogoju, da sta v skupni raziskovalni ali študijski pro- jekt vključeni tudi dve zahodnoevrop- ski univerzi. Do iniciranja takih stikov paje možno priti tudi po drugih poteh, v okviru dežel Alpe-Jadran, Pentago- nale in Sredozemlja. AESOP goji tudi stike z drugimi profesionálními zve- zami, kot so ISOCARP, IFHP, ame- riška IAPA. AESOP izdaja tudi lasten časopis in občasno obsežnejša poro- čila s sestankov in kongresov. Vsak od kongresov ima vodilno temo; lanska je bila povezovanje evropskih planerskih šol med Vzhodom in Za- hodom ter Scvcrom in Jugom. Na oběh relacijah so še velikánské raz- like. Italijanske, španske, grške in ju- goslovanske šolc daleč zaostajajo za se vernimi, vzhodnoevropske tudi. Presenctljivo je spoznanje, da sta v zahodnih državah popolnoma prisotni spoznanje in pričakovanje, da bodo vzhodnoevropske državě slej ko přej polnopravne članice evropske skup- nosti. Zato želijo spodbujati študij pla- niranja, subvencionirajo njihovo član- stvo v AESOP-u; Vzhodnjaki so na- sploh v središču pozornosti. Zanimivo je, kako črno-belo ti sedaj prikazujejo svojo situacijo. Enostavno zanikajo kakršen koli uspeh v planiranju ali urbanizmu zadnjih 45 let in bi nek- ritično sprejeli vse zahodno. Jaz osebno sem ravnal drugače in v referatu opozarjal na nekatere pozitiv- ně vidike dosedanjega planiranja in urbanizma v Slovčniji, kot so varstvo naravnih dobři«, policentrizem, lokal- na samouprava, relativno dobro oh- ranjeno okolje (kar je^&ejstvo) in pejsaž. Od Zahoda naj bi sprejeli le tisto najboljše in ne neusmiljenega tržnega tekmovanja za lokacijami, rento in intenzivno izrabo. Ob vse večjem odpiranju proti vzhod- noevropskim državam so ostale drža- vě J uga nekako ob strani. Narašča celo težnja k zapiranju Evropě in za želje Turčije, Izraela, Egipta, Tunisa in drugih diíav po članstvu ni posluha. Dosedanji kongresi AESOP-a so bili v Amsterdamu, Dortmundu, Toursu, leta 1991 bo v Oxfordu, leta 1992 v Stockholmu in nato najverjetneje v Pragi. Letos naj bi přišlo na kongresu v Oxfordu do zanimivega soočenja in tekmovanja evropskih in ameriških planerskih šol, njihove úspěšnosti in programskih različnosti. Članice AESOP-a^naravnost tekmujejo, da bi priredile kongres ali vsaj kak sestanek odborov, čeprav neposredne finančně koristi ni. In mi? Pred leti je tak poskus žalostno propadel ob cenah Cankar- jevega doma in nepripravljenosti raz- iskovalne skupnosti, mesta Ljubljane, FAGG, RVKOUP-a in mnogih drugih za sofinanciranjem ali sponzorstvom. Naj zaključim to kratko poročilos ponudbo, da preko AESOP-a lahko pomagamo navezati stike s katero koli planersko visoko šolo v Evropi, še toliko lažje, ker sem član odbora predstavnikov držav in ker ima FAGG (IPSPUP), lahko řečem, častno mesto med članicami ustanoviteljicami. prof. dr. Andrej Pogačnik, dipl. inž. arh., Katedra za prostorsko planiranje, Fakulteta za rhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana. 100% recycled paper 100% recUdiran papír aus 100% Altpapier 89 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 11:12:38 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms