V s ilju je se tud i že lja po preg led ih obsežne jš ih m edobč insk ih reg ij, pa tud i m anjš ih reg ij (m ik ro reg ij), ses tavn ih de lov obč in (obm očij k ra jevn ih skupnosti). Toda te že lje nas vo d ijo nedvom no že p reda leč: te na loge bo m ora la izp o ln iti zaželena in že predvidena reg iona ln o g e og ra fska m on o g ra fija S loven ije , ki pa za to ne bo m ogla in sm ela b iti p reobrem en jena z leks ika ln im i pod robnostm i. Svetozar Ilešič Geografski zbornik XX, SAZU, G eogra fsk i in š titu t A n tona M elika , L jub ljana 1880/1981, 208 s tran i. Povsem tih o in neopazno je izšla jub ile jna š tev ilka G eogra fskega zbo rn ika , ki jo je u red il neum orn i akadem ik p ro f. dr. S ve tozar Ilešič. G eogra fsk i zbo rn ik tako še napre j uspešno sk rb i za izda jo teh tn ih , obsežne jš ih geogra fsk ih razprav, ki š ir ijo naša spoznan ja o s lovensk ih p o kra jinah in p lem en itijo te o rijo in m eto­ do lo g ijo geogra fskega p roučevan ja . A kadem iku Ileš iču je skupa j s sode lavci uspe lo zb ra ti š te v iln e raz iskova lce , ki so se po skupn i m e todo log iji lo tili s is te ­ m atičnega raz iskovan ja pop lavnega sve ta že v š te v iln ih s lovensk ih pokra jinah . Pred nam i so tr i š tud ije , v ka te rih nam p roučeva lc i pop lavnega sveta z raz ličnega zornega kota p re d s ta v lja jo vz roke in pos led ice pop lav v raz ličn ih pokra jin sko - eko lošk ih eno tah S loven ije (P lan insko po lje , G rosupe ljska ko tlin a in Krka pod O točcem ). Z arad i tem e ljitega poznavan ja te rena in š iršega vpog leda v m eto ­ do lo g ijo p roučevan ja te r e no tno zasnovanega p rog ram a raz iskovan ja pop lavnega sveta im a jo raz iskave te o re tiče n in p ra k tiče n pomen. Uvodna razprava I. G a m s a ce lo v ito p reds tav lja Poplave na Planinskem pol|u (z 8 tabe lam i, 2 d iag ram i, 5 s likam i in ka rto v p rilo g i, str. 29). P riznan i in ug ledn i s tro ko vn ja k za raz iskovan je krasa se je lo til p roučevan ja na na jbo lj k las ičnem kraškem po lju v S loven iji, k je r se še vedno kreše jo nasp ro tu joča m nen ja o n jegovi bodoč i g ospoda rsk i izrabi. Š tud ija je p rispevek k loka ln i g e o g ra fiji P lan inskega po lja , n ič m anj pa ni pom em bna osve tlitev sprem em b v pop lavah, ki so jih povzro č ili č lovekov i posegi v naravo. V uvodnem pog lav ju o recen tn ih g eom orfo lošk ih p roces ih ob pop lavah v odnosu do nastanka pop lavne ravn ice a v to r ugo tav lja , da p rina ša jo podzem eljske vode na P lan insko po lje le m alo p lav ja , nekaj več ga je le ob d o lg o tra jn ih pop lavah. D otočna voda ni enaka in jo a v to r de li na P ivko, podzem eljsk i d o to k na ravnos t izpod Javo rn ikov , d o tok i iz obm očja C erkn iškega po lja in Rakovega Š koc jana , d robn i p rito k i na jugozahodn i s tra n i P lan inskega po lja v podnožju P lan inske gore, p rito k i U nice s kva rta rn e nap lav ine z n o tra j P lan inskega po lja in izv iri pod G rčarevcem . A v to r ugo tav lja , da je os ta lo k lju b do lgo le tnem u raz iskovan ju za po trebe načrtovane HE Verd z a ku m u la c ijo na P lan inskem po lju še več o d p rtih vp ra ša n j g lede vodne b ila n ce ob v isok ih vodah. Poplave so na jpogos te jše novem bra in decem bra, le ta 1801 pa je na jvečja voda segala ve rje tn o do nadm orske v iš in e 455 m a li ce lo m alo v iš je . Pogoste pop lave škodu je jo km etijs tvu , z la s ti v p re te k lo s ti pa so pom en ile pom em bno p rom etno ov iro. Z d e fo re s ta c ijo loga in s sprem em bam i v s trug i U n ice je č lovek sp rem en il znača j vsega površ ja pop lavne ravn ice , spuščan je vode iz um etno povečanega C erkn iškega jezera po I. 1963 pa je poveča lo pop lave na P lan inskem po lju , z las ti v spom ladansk ih m esecih. P isec razprave po ko re n iti ana liz i so c ia ln o ­ ekonom sk ih razm er vasi zak ljuču je , da bi m ora lo b iti, za rad i razm erom a dobre zem lje , ki je na krasu s ice r p rim an jku je , bodoče p la n ira n je iz rabe P lan inskega po lja večnam ensko . D rugi del ju b ile jn e š te v ilke je nam enjen š tu d iji D. M e z e t a , ki je ob sode­ lovan ju F. L o v r e n č a k a in A. Š e r c l j a p reds tav il Poplavna področja v Gro­ supeljski kotlini (z 2 tabe lam a, 37 s lika m i in 2 ka rtam a v p rilo g i, s tr. 59). Po­ g lob ljena in p re teh tana š tu d ija p rinaša nove rezu lta te ne le p ri tem e ljite jšem u poznavan ju pop lav G rosupe ljske ko tline , tem več vseh n jen ih geogra fsk ih potez, z la s ti pa kraškega , pop lavnega R adenskega po lja ko t jugovzhodnega poda ljška G rosupe ljskega po lja . V rednost š tu d ije podkrep i še podatek, da ima G rosupe ljsko po lje f lu v io -k ra š k i znača j, ka r je b ilo p o trebno pod robne je ra zč len iti in upošteva ti pri razč len jevan ju vzrokov in pos led ic poplav. D. Meze je s sode lavcem a razš iril geogra fsko doka j skopo o b ravnavo G rosupe ljske ko tline , sa j je po zaslug i D. M ezeta (G eogra fsk i ve s tn ik 1977) bo lj osve tljeno le R adensko polje . Rečna mreža je k lju b p rev lad i ka rb o n a tn ih kam nin doka j gosta, ka r je brez dvoma posled ica p rece jšnega deleža do lom ita . Med trem i re lie fn im i tip i je razum ljivo podrobne je p reds tav ljena š iroka dan ja a luv ia lna ravn ica . P rst in ras tje pop lavnega sveta G rosupe ljskega in Radenskega po lja je ze lo te m e ljito in ko n kre tno p red ­ s tav il F. L o v r e n č a k. Z arad i raz lične ode je p rs ti pop lavnega sveta obeh polj so p rs ti p redstav ljene za vsako po lje posebej. P rekom erna navlaženost p rs ti ko t posled ica pop lav, v isoke ta ln e vode in deževnice se odraža v v rs ti la s tn o s ti p rsti, ras tju in usm erjenosti km e tijske izrabe, saj p rev ladu je travno rastje . Na G rosupe ljskem po lju so z obsežn im i reg u la c ija m i pop lave sko ra j v ce lo ti odp rav ili, ze lo pogoste pa so na Radenskem po lju , na ka r so vp liva le tud i regu ­ lac ije na G rosupe ljskem po lju . N astopa jo tr i v rs te pop lav: pogostne redne, pogostne s redn je in m aks im a lne poplave. Sam o R adensko po lje je v povp reč ju pop lav ljeno pol leta. N a jvečja poplava, ki jo pom ni sedanji rod, je b ila sep tem bra 1933. Po m nen ju M ezeta je Radensko po lje znač ilna pokra jin a m okro tn ih ta l, k i so rezu lta t pogostn ih pop lav, za to so vsa naselja izven pop lavnega oz irom a m o­ k ro tnega sveta. A. š e r c e l j pa je p rispeva l podrobno pe lodno ana lizo vzorcev iz G rosupe ljšč ice . »Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem« p redstav lja skup ina av to rjev , in s ice r: M. Š i f r e r , F. L o v r e n č a k in M. N a t e k (z 10 tabe lam i, 13 risbam i, 49 s likam i in 3 ka rtam i v p rilo g i, s tr. 113). Š tud ija pa se ne zadovo lju je zgo lj s p rikazom pop lavn ih pod roč ij ob K rk i pod O točcem . A v to r ji so m ora li p ri to lm ačen ju š te v iln ih zn a č iln o s ti pop lav seč i bo lj na š iro ko in v k lju č it i v preg led ce lo tn o po reč je Krke. F iz ičnogeog ra fske zn a č iln o s ti pop lavn ih obm očij v poreč ju K rke so de lo M. Š i f r e r j a . A v to r je a rg u m e n tira n o označ il pog lav itne m orfogene tske zn a č iln o s ti ce lo tnega poreč ja Krke, saj vp liva jo tu d i na razš irjenos t in pogos tos t pop lav. Poudarja pom en tek to n ike , ki je po n jegovem m nenju od lo č iln a tud i p ri to lm ačen ju zelo raz lične š ir in e do linskega dna vzdo lž Krke. V obdob ju š irokopo teznega w ürm skega nas ipavan ja je po leg K rke in n jenih p rito ko v pom em bna tud i Sava, ki je za K rko pom en ila vseskozi osnovno aku ­ m u lac ijsko in e roz ijsko bazo. V d o lin i K rke loču je M. š if r e r tr i g lavna pop lavna področ ja , in s ic e r pod Sotesko, d a lje med Selom in S reb rn ičam i in ob spodnjem toku po toka P rečna in tre tje od g ra d u S truge do pop lavnega sveta Save. Z adn je pop lavno pod roč je je od vseh treh na jobsežne jše in je b ilo za to deležno posebne pozo rnosti. Ob na jveč jih pop lavah je ob Krki pod vodo ka r 5210 ha površ ja . V K os tan jev išk i k o tlin i p riha ja do pop lav izredno pogosto , saj nas topa jo redno in tud i ve čk ra t na leto. Tudi v te j š tu d iji je p rs t in ras tje pod robne je obde la l F. L o v r e n č a k . Na raz like v ode ji p rs ti in ras tju , ki se kažejo v samem pop lavnem svetu, je m očno vp liva la raz lika med sed im enti, predvsem raz lična z rn a to s t m a tičn e osnove. Z a to je razum ljivo , da je osnovna de litev p rs ti na pop lavnem svetu zasnovana na raz likah v m a tičn i osnovi. A v to r deli p rs ti na tis te , ki so nas ta le na pre težno g lin a s to -ilo vn a tih do ilo vn a to -g lin a s tih h o locensk ih sed im en tih in t is te na peščeno- prodnem subs tra tu po tokov izpod G orjancev. V pop lavnem svetu p rito ko v in m ars ik je ob K rk i se š ir i travn o rastje , vzdo lž sam ih vo d o tokov pa se ob Krki in n jen ih p rito k ih razrašča g rm ovno-d revesno ras tje v o b lik i do lg ih in ozkih pasov. M. N a t e k v pog lav ju o pog lav itn ih d ružbeno -geog ra fsk ih zn a č iln o s tih po ­ p lavnega sveta K rke p ra v ilno ugo tav lja , da m oram o po jave in p rocese o b ra v ­ n ava ti v m edsebojn i fu n k c io n a ln i pogo jenos ti in povezanosti. Z a rgum enti nam podkrep i trd itev , da je p ra k tičn o ce lo tn o om režje K rk in ih p rito ko v na obm očju K rške k o tlin e re?u lta t č lovekovega ž iv lje n ja in dela v p o k ra jin i. S stopn jevan jem dea g ra riza c ije pa žal p o jen ju je sk rb za negovan je zam očv irjen ih in pop lavn ih prede lov. N avedeno trd ite v podkrep i tud i podatek, da je od 192 ob ra tov na vodn i pogon le še s laba če trtin a tak ih , ki so sposobn i rednega a li občasnega dela. O bsežno in zan im ivo š tu d ijo za k lju ču je izčrpen seznam lite ra tu re in v irov. Dušan Plut