I 3 K S K i S GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO VI. LJUBLJANA, MAJA 1965 ŠTEVILKA 5 ZA PRAVO SOCIALISTIČNO STALIŠČA TK ZK LITOSTROJA DO NEKATERIH AKTUALNIH PROBLEMOV V PODJETJU NAGRAJEVANJE Tovarniški komite ZK Litostroja je na zadnjih dveh sejah sprejel svoja stališča do nekaterih aktualnih problemov. Posebno pozornost je posvetil izdelavi analitične ocene delovnih mest, sprejetju in uvajanju pravilnika o delitvi čistega dohodka v letu 1965 in izpopolnjevanju našega nagrajevalnega sistema s posebnim poudarkom na izgrajevanju delitvenih osnov socialističnega nagrajevanja. Na seji TK' ZK Litostroja o analitični oceni je bil navzoč generalni direktor Ivan Kogovšek, ki je pojasnil delo komisije za analitično oceno delovnih mest in vzroke dosedanje nedejavnosti. V živahni razpravi je TK ZK sprejel tole stališče: »Problematika, s katero se komunisti dnevno srečujemo pri svojem delu, je ponovno pokazala, da je neustrezna nagrajevalna politika glavni problem v vrsti še neurejenih vprašanj. Zato je nujno potrebno, da komunisti usmerimo vsa svoja prizadevanja na izdelavo analitične ocene delovnih mest v predvidenem terminu, ki lahko služi kot zelo koristna podlaga pri izdelavi novega sistema nagrajevanja. Za neizvršeno analitično oceno delovnih mest v predvidenem roku odgovarjajo tovarniškemu komiteju ZK oziroma osnovnim organizacijam tisti komunisti, ki so po službeni dolžnosti vključeni v to delo.« Drage seje TK se je udeležil šef kadrovskega sektorja Miro Završnik, ki je članom pojasnil predlog pravilnika o nagrajevanju vodstvenega kadra in odgovarjal na vprašanja. Nadalje smo razpravljali o pravilniku za stimulativno ograjevanje kadrov za izdelavo tehnične dokumentacije. Med dragim sta bili sprejeti tile stališči TK: TK ZKS Litostroja meni, da je sprejetje pravilnika o delitvi čistega dohodka za leto 1965 nadaljnji korak k decentralizaciji samoupravljanja in istočasno izpolnjevanje delitvenih odnosov v naši delovni organizaciji. Prav zaradi tega je dolžnost najprej vseh komunistov še posebej na odgovornih delovnih mestih, da v praksi dosledno izvajamo sprejeti pravilnik. Morebitni problemi ne smejo biti razlog za odlašanje uresničevanja vseh pozitivnih načel in meril, ki jih vsebuje. Komunisti v odgovornih strokovnih službah in samoupravnih organih so odgovorni tovarniškemu komiteju in svojim osnovnim organizacijam za dosledno izvajanje tega pravilnika. Prizadevanja komunistov morajo biti tudi v bodoče usmerjena k uresničevanju načela delitve osebnih dohodkov po vloženem delu na slehernem delovnem mestu. Pravilnik za stimulativno nagrajevanje kadrov za izdelavo tehnične dokumentacije imamo za pozi- Volitve v organe samoupravljanja TRETJI ZBORI DELOVNIH LJUDI Delavski svet podjetja je na svojem 12. rednem zasedanju dne 14. aprila t. 1. razpisal volitve za člane osrednjega in obratnih delavskih svetov, ki jim je potekla enoletna mandatna doba, kakor to določa temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja v delovnih organizacijah. Vsako leto se voli polovica vseh članov delavskega sveta oziroma sveta delovne enote. Pri nas so bile te volitve 14. maja 1.1. O njih je bil ves kolektiv podrobno seznanjen na tretjih zborih delovnih ljudi, ki so bili v podjetju 4. maja t. I. Na zborih so bili po krajših razpravah izbrani kandidati za volitve dne 14. maja. Pri volitvah smo na novo izvolili 34 članov v DSP in 78 članov v DS proizvodnih enot in sektorjev. Imena novih članov teh organov samoupravljanja bomo objavili prihodnjič. NOVIM ČLANOM DS V MESECU MAJU — MESECU NAJLEPŠIH PRAZNIKOV NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE: MEDNARODNEGA DELAVSKEGA PRAZNIKA, DVAJSETLETNICE NAŠE ZMAGE IN OSVOBODITVE IZPOD FAŠISTIČNEGA JARMA IN DNEVA MLADOSTI, KI GA NAŠA MLADINA PRAZNUJE NA TITOV ROJSTNI DAN — SO VAS VAŠI DELOVNI TOVARIŠI IZVOLILI ZA ČLANE NAŠIH NAJVIŠJIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV: DELAVSKEGA SVETA PODJETJA IN DELAVSKIH SVETOV DELOVNIH ENOT. S TEM SO VAM IZKAZALI SVOJE ZAUPANJE, HKRATI PA VAM POVERILI TEŽKE IN ODGOVORNE NALOGE ČLANOV V ORGANIH NAŠEGA SAMOUPRAVLJANJA — TEJ NAJVIŠJI PRIDOBITVI NAŠE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE. KO VAS OB NASTOPU DVELETNE MANDATNE DOBE POZDRAVLJAMO KOT NOVE PREDSTAVNIKE NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI V ORGANIH NAŠEGA SAMOUPRAVLJANJA, VAM ŽELIMO PRI SKUPNEM DELU Z DOSEDANJIMI ČLANI DS KAR NAJVEČ USPEHA V VAŠEM PRIZADEVANJU ZA NADALJNJI RAZVOJ IN NAPREDEK NAŠEGA PODJETJA KAKOR TUDI ZA NAPREDEK VSEGA NAŠEGA DELOVNEGA LJUDSTVA! UREDNIŠTVO IN UREDNIŠKI ODBOR tiven korak na poti k izgrajevanju naše nagrajevalne politike, vendar moramo komunisti, predvsem na vodilnih mestih in v strokovnih službah, z vso odgovornostjo pospešiti naša prizadevanja za izdelavo bolj stimulativnih sistemov nagrajevanja tudi za preostale kadre v naši delovni organizaciji. Komunisti na vodilnih položajih in v odgovornih strokovnih službah so odgovorni za izdelavo takega sistema nagrajevanja, ki bo združeval rezultate analitične ocene delovnih mest in pozitivne elemente vseh pravilnikov za stimulativno nagrajevanje delovnih ljudi v našem podjetju, potem ko bomo uspešno zaključili analitično oceno delovnih mest. Spoštujmo organizacijska določila Pravilnik o delitvi čistega dohodka, ki je bil nedavno sprejet, zahteva striktno izvajanje vseh veljavnih organizacijskih predpisov. Še tako dober koncept organizacije in nagrajevanja nam ne prinaša uspehov, če se ne izvajajo organizacijski predpisi. Navajamo primer iz vsakdanje prakse, ki nam jasno kaže, kakšne anomalije povzroča neizpolnjevanje organizacijskih predpisov. Ko analiziramo obračunske kalkulacije posameznih naročil (komisij), naletimo na vrsto napak in pomanjkljivosti, ki izvirajo ali iz nepoznavanja organizacijskih predpisov ali iz malomarnosti, ali pa iz iskanja osebnih koristi posameznika. Te napake izhajajo iz: 1. nepravilnega obremenjevanja posameznih komisij oziroma skupin in podskupin, 2. nepravilnega normiranja del, 3. nepravočasnega oddajanja delovnih nalogov. Ad 1. Nepravilno obremenjevanje komisij oz. skupin in podskupin nam onemogoča tekoče analiziranje stroškov; ne moremo odgovoriti na vprašanje, zakaj so stroški preveliki ali v obratnem primeru zakaj so tako nizki. Zaradi tega imamo popolnoma nejasno sliko o pravilnosti višine stroškov na komisijo. In preden sploh lahko začnemo tako analizo, izgubimo veliko časa in denarja pri iskanju in odpravljanju napak, ki nastajajo zaradi malomarnosti pri izpisovanju komisijskih številk. Tudi analiza skupin in podskupin v okviru komisije je nemogoča, ker se zelo pogosto obremenjuje s stroški celotna komisija, ne pa posamezne skupine ali podskupine, kot to jasno predpisujejo organizacijski predpisi. Ad 2. Povečanja norm, ki se popravljajo na prigovore delavca, so v nekaterih primerih upravičena, v nekaterih primerih pa ne. Nepravilno postavljene norme prinašajo korist posameznikom, na škodo kolektiva proizvodne enote. Enota je zainteresirana, da so stroški na komisiji manjši kot je predkalkulativna cena, ker predstavlja pozitivna razlika njen uspeh, kar pomeni višje osebne dohodke za vse člane kolektiva enote. Torej mora biti interes kolektiva enote, da so norme realne, ker je enota obremenjena za stroške na osnovi norma ur. Iz tega sledi logičen sklep, da se tu direktno križata interes posameznika kot delavca, ki dela po učinku in ki teži za čim višjo normo, in interes- celotnega kolektiva enote, ki teži k čim realnejšim normam, manjšim stroškom in večjemu poslovnemu uspehu enote. Ad 3. Nepravočasno oddajanje delovnih nalogov povzroča: a) kopičenje teh nalogov ob koncu meseca, zaradi česar mehano-grafski oddelek ne more tekoče zasledovati stroškov; razen tega pa mora v kritičnem obdobju ustaviti razpis dokumentacije in obračunavati zakasnele delovne naloge. Vse to novzroča še nadurno delo v oddelku IBM. Tudi sektorji so stimulirani od svojih prihrankov na režiji; zato se bodo morali krivci proizvodne enote sprijazniti s tem, da bodo stroški za tako povzročeno nadurno delo bremenili njihovo enoto; b) nerealno prikazovanje stanja tekočih stroškov po izdelovalnih nalogih, kar onemogoča zasledovanje dejanskih stroškov po posameznih nalogih in tekoče zasledovanje lastne cene proizvodov, zlasti še pri storitvah, ki jih zato ni mogoče kupcu realno obračunati in zaračunati. Konkretno navajamo eno izmed točk organizacijskega predpisa, ki govori o tem, kakšen je postopek z delovnimi nalogi. Delovodja mora sicer zakasnele delovne naloge sprejeti, vendar jih ne sme potrjevati za izplačilo, ampak jih mora takoj izročiti mezdniku. Mezdnik zakasnelih nalogov ne sme obračunati, temveč jih mora s posebnim spremnim dopisom takoj oddati oddelku IBM. Oddelek IBM je dolžen o vseh primerih oddajanja zakasnelih delovnih nalogov obvestiti šefa PE, ki je dolžan napraviti disciplinsko prijavo delavca. delovodje, mezdnika oz. drugih odgovornih oseb. Postavlja se vprašanje, če imamo organizacijske predpise, zakaj se le-ti ne izvajajo! Zaradi vseh teh naštetih dejstev nastaja za podjetje velika škoda, ker zaradi naštetih anomalij ne more vplivati na tekoče ekonomsko dogajanje. S tem primerom smo hoteli opozoriti celoten kolektiv na izredno kritično stanje pri izvajanju organizacijskih predpisov. V prihodnje ne smeso več tolerirati takega stanja. Ukreniti bo treba vse, da se bodo organizacijska določila dosledno izvajala. Znano je, da pripravljamo nov koncept organizacije, ki bo izhajal iz: — načina proizvodnje: ali proizvajamo serijsko ali individualno, — iz povezanosti tehnološkega procesa. Ta se bo bistveno ločil od sedanje organizacije podjetja, ki je prilagojena proizvodnji posameznih proizvodov po proizvajalnih enotah in proizvajanja po naročilih i(to je tako imenovana vertikalna organizacija v podjetju). Poudarjamo pa, da ne bo noben koncept organizacije uspel, če ne bomo izpolnjevali vseh organizacijskih predpisov. Samo tako se bomo tudi po organizacijski poti dokopali do boljšega poslovanja, kar je naš glavni namen. A. V. »Morsko ribarstvo" o Litostroju Ugledna puljska revija »Morsko ribarstvo«, strokovno-poljudni časopis za vprašanja ribjega gospodarstva na morju, ki ga izdaja poslovno združenje za ribolov »Ju-goatlantik«, je v svoji 3.—4. številki letošnjega leta objavila na str. 62—65 obsežen članek pod naslovom »Litostroj in razvoj ri-barstva v Jugoslaviji«, ki obsežno ih s tabelarnimi pregledi, pa tudi fotografskimi posnetki prikazuje naš proizvodni program na področju dieselskih motorjev, dosedanje naše dobave teh motorjev za ribarstvo, dosedanje izkušnje z njimi in načrte Litostroja v prihodnje. Na koncu piše med dragim: »Proizvodnja pogonskih ladijskih motorjev malih moči je samo manjši del proizvodnje dieselskih motorjev v Litostroju. Toda podjetje posveča temu področju zelo veliko pozornost. Litostroj želi, da bi še bolj kot doslej doprinesel svoj delež za razvoj morskega ribištva v SFRJ«. Potek analitične ocene delovnih mest Oglejmo si, kako poteka popis. Popisovalci so opisovali, kaj se na delovnem mestu dela, in sicer po predpisani organizaciji. Kako se dela, niso opisovali, razen če ni bilo nujno, da bi se razumelo, kaj so naloge delovnega mesta. Opisane so bile redne dnevne naloge in ponavljajoče se naloge (tedenske, mesečne, tro-mesečne, polletne in letne) ter občasne naloge, ki se ne ponavljajo. v rednih periodah. Primer opisa delovnega mesta livarja VK: Oblikuje in uliva najzahtevnejše ulitke (spiralna ohišja vodnih turbin in ohišja parnih turbin, cilindre z glavo za DM itd.); 1. sprejema navodila od delovodje; prevzema modele, delovne naloge z načrti, tehnološkimi kartoni, plačilnimi listki, z roki izdelave; študira načrte in modele s tehnološkimi postopki; dimenzijsko določa oblikovalne jame in oblikovalne okvire; pripravlja jame (polaga plasti koksa, izpeljuje cevne plinske kanale, nameče plast peska in z zabijanjem utrdi dno jame); namešča modele v vodoravno lega in utrjuje; ročno nametava pesek pod model in okrog modela, pod modelom ročno nabija pesek, okrog modela pnevmatično; ročno obdeluje spodnje dele (obrezuje pesek ob skeletih, zgladi in premaže z gipsom); namešča jedrovice, nameče nlast peska, postavlja livarske kljuke, ročno in pnevmatično nabija pesek za jedra, polaga plasti koksa in izpeljuje plinske kanale; ročno obdeluje zgornje dele jeder (obrezuje, gladi, premaže); postavlja oblikovalne okvire za zgornje dele; oblikuje zgornje dele (nametava pesek, postavlja livarske kljuke, livne sisteme, nabija pesek); montira vodila; dviga zgornje dele forme in namešča na podpore; ročno obdeluje zgornje dele forme (dela nadglavno, vlaži, armira, popravlja in gladi); obrezuje pesek okrog skeleta, dviga zgornji del modela, obdela zgornji del jedra, dviga jedra, namešča na podpore, obdela spodnji del jedra; obrezuje spodnji del modela, izvlači model; ročno obdeluje spodnje dele form (dela kleče, čepe, vlaži, armira, popravlja, gladi); premaže z grafitnim premazom in da na sušenje; suhe forme kontrolira, popravlja. čisti; sestavlja forme (namešča jedra v spodnji del forme, izpelje plinske kanale, namešča zgornji del forme na spodnjega, ga. zavaruje — osigura od izliva železa); postavlja livne čaše, podpore in železa za obtežitev forme;^ uliva forme (čisti taljeno železo od žlindre, vžiga pline); daje navodila pri izpraznjeva-nju form. 2. Pri večjih delih vodi skupino; delavcem v skupini razdeljuje delo in jim daje strokovna navodila. 3. Po potrebi opravlja delo, ki mu ga odredi pristojni vodja. Naslednja faza — analiza delovnih mest, ki se bo začela po končanih opisih in njihovi kontroli, bo potekala po zahtevkih metode ocenjevanja. Za tovarno je bila izdelana specifična metoda analitične ocene delovnih mest, ki sicer pri ocenjevanju uporablja isto tehniko (opisovanje, analiziranje, stopnjevanje in točkovanje delovnih mest), kot se uporablja pri vseh drugih metodah. Specifičnost metode se izraža v zahtevkih, njihovem stopnjevanju in točkovnih . razmerjih. Vse to pa je bilo izdelano po proučitvi posebnosti teh- (Nadaljevanje) Akcija opisov delovnih mest je bila do 19. aprila opravljena 80 “/o. Pokazala se je potreba, da je treba opise pregledati, da bi vnesli ustrezne popravke zaradi enotnosti. Opise je opravljalo več kot 70 članov kolektiva in je razumljivo, da je kljub enotnim navodilom težko ohraniti enotnost brez preverjanja, ki je že v teku. nologije in organizacije tovarne ter na strokovnih osnovah za cenitev dela. Komisija se je odločila za 18 zahtevkov (karakteristik), po katerih se bodo delovna mesta vrednotila. Zahtevki so razvrščeni v 4 skupine, in sicer: A) strokovnost, B) odgovornosti, C) napori, D) delovni pogoji, oziroma podrobneje: Al strokovna izobrazba, A2 strokovna praksa, BI odgovornost za izvršitev dela, B2 odgovornost za delovna sredstva, B3 odgovornost za uspeh, B4 odgovornost za varnost in zdravje delavcev, C1 telesni napor, C2 napor v zvezi z organizacijo in ukrepanjem, C3 napor v zvezi s komunikacijami, Dl delo na prostem ali na prepihu, D2 vpliv vode, vlage, kislin, lugov in drugih kemikalij, D3 vpliv plinov, pare in neprijetnih vonjev, D4 vpliv prahu, D5 vpliv umazanosti, D6 vpliv ropota, D7 vpliv tresljajev, D8 vpliv slepljenja ozir. pomanjkanje svetlobe, D9 nevarnost nezgod. Analize delovnih mest zahtevkov v skupinah A, B in C se opravljajo po posebnem vprašalniku tako, da dobimo odgovor, kakšna je zahteva, n. pr. po strokovni izobrazbi, po strokovni praksi, po odgovornosti za izpolnitev dela itd. V skupini D (delovni pogoji) pa bo ocenjevanje temeljilo na meritvah in na statističnih podatkih, n. pr. prahu, plinov itd. Vsa delovna mesta bodo analizirana po vseh zahtevkih metode in bomo dobili odgovore, kakšna je težina delovnega mesta po tistem zahtevku. Vsi zahtevki so razčlenjeni na stopnje od 4 do 14. Vsaka stopnja vsakega zahtevka je definirana, n. pr. Bi — odgovornost za izpolnitev dela: I. stopnja: na delovnem mestu se opravljajo najenostavnejša dela. Nevestno izpolnjevanje nalog lahko povzroči manjše poslabšanje kvalitete in škodo minimalne vrednosti. Delo je kontrolirano; II. stopnja: na delovnem mestu se opravljajo enostavna dela. Kljub vestnemu izpolnjevanju nalog je možnost manjšega poslabšanja kvalitete in povzročitev škode manjših vrednosti. Delo je kontrolirano; III. stopnja: odgovornost za izpolnitev dela se kaže v tem, da delavec sprejema navodila za samo- stojno izvajanje srednje kompliciranih del, ki pa so medfazno kontrolirana. Obstaja možnost povzročitve srednje velike škode ali poslabšanja kvalitete, kar pa se dogaja redko, če delovno mesto zaseda strokovno usposobljen delavec; IV. stopnja: na delovnem mestu se samostojno izvajajo komplicirana dela, ki se medfazno kontrolirajo. Obstaja večja možnost povzročitve srednje velike škode ali poslabšanja kvalitete; V. stopnja: odgovornost na delovnem mestu se kaže v stalni pozornosti in razmišljanju, da se delo kvalitetno in tekoče odvija. Pri zastojih dela in pri škodah, ki so nastale, je delavec odgovoren, da jih na primeren način ublaži. Odgovornost se odraža tudi izven delovnega mesta, vendar ni velika. Samostojno izvajanje najzahtevnejših del, ki se medfazno kontrolirajo; VI. stopnja: odgovornost na delovnem mestu se odraža na osredotočeni pozornosti in razmišljanju, da se delo opravi brez škode; če pa škoda nastane, da jo na strokoven način ublaži. Delo je popolnoma samostojno in delavec sam določa metodo dela; VII. stopnja: odgovornost na delovnem mestu se odraža s težkimi in pogostimi različnimi intelektualnimi obremenitvami. Ukrepi, ki jih delavec pri svojem delu podvzema, so povezani z odgovornostjo za preprečevanje velikih izgub. Odgovornost se odraža na kvaliteti dela de- lovnih mest širokega področja in je za njihovo uspešno delo odločujoča. Po opisu in analizi delovnega mesta bo komisija ugotovila te-žino po posameznih zahtevkih — izraženo v stopnjah. Šele ko bodo vsa delovna mesta analizirana in stopnjevana, bo komisija lahko točkovala po tabelah, ki so določene za vsak zahtevek posebej. Točkovna razmerja so določena na podlagi znanstvenih ugotovitev. če izrazimo v %, so razmerja med skupinami zahtevkov določena takole: A — strokovnost B — odgovornost C — napori . . 32,2 »/o 42,4 o/, 25,4o/„ delovni pogoji 100,0 »A 43,0 ”/o Vsega skupaj: 143,0”/o Ocena delovnih mest bo opravljena po zahtevkih skupin A, B in C, ker se ti zahtevki nanašajo na vsa delovna mesta. Delovni pogoji pa bodo obravnavani kot dodatek samo za tista delovna mesta, ki so podvržena nenormalnim vplivom. Analizo delovnih mest bodo opravljale podkomisije, ki bodo pregledale tudi stopnje za posamezne zahtevke na podlagi opisa in analize delovnega mesta. Vskla-ditev analiz in stopenj po posameznih zahtevkih pa bo opravila centralna komisija za celo tovarno. Analizo in predlog stopenj za delovne pogoje bo izdelala služba HTV po meritvah in obstoječih podatkih. Točkovanje in končni predlog za kolektiv bo izdelala centralna komisija. Glede na ogromno število delovnih mest (nad 1600), ki jih je treba analizirati in pravilno vrednotiti, bodo morali vsi sodelujoči pri analitski oceni delovnih mest vložiti maksimalne napore, da bodo akcijo izpeljali kvalitetno in v roku do 30. 6. t. I. Nezgode pri delu v letu 1964 V primerjavi s podatki za leto 1963 želimo prikazati, kako so se gibale nezgode v poslovnem letu 1964. NEZGODE PRI DELU — Število smrtnih nezgod — število nezgod pri delu — število nezgod na poti v službo in iz službe Skupaj nezgod IZGUBLJENI DELOVNI DNEVI Povprečno število zaposlenih Na eno nezgodo odpade bol. dni Na 100 zaposlenih odpade bol. dni °/o nezgod na 100 zaposlenih LETO 1963 1964 679 785 72 106 751 891 9.957 12.103 3.445 3.822 13,25 13,6 28,9 31,6 17,0 23,3 Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1963 povečalo za 377 ali za 11,1 o/o, medtem ko so nezgode porasle s 751 na 891 primerov, kar da razliko 140 oziroma 11,85 ”/o. Iz tega sledi, da so nezgode nekoliko porasle, če gledamo v primerjavi število poškodovanih glede na vse zaposlene delavce. Porast znaša okoli 2 "/o! Nekoliko bolj problematičen pa je podatek pri bolniških dnevih, saj ugotavljamo iz podatkov, da so nam ti narasli kar za 2.146 dni. Delno je to upravičeno glede na porast števila zaposlenih. Vendar pa pri tem ne smemo prezreti, da je število bolniških dni na eno nezgodo tudi poraslo, to pa pomeni, da so bile nezgode nekoliko težje. Iz podatkov po enotah je razvidno, da so nezgode skoraj v vseh enotah porasle (razen PE —PK), prav tako pa se je močno povečal stalež bolniških dni na eno nezgodo, iz česar lahko sklepamo, da so bile nezgode hujše. NEZGODE PO DELIH TELESA Če pogledamo poškodbe po delih telesa opazimo, da se pripetijo najpogosteje ravno na tistih delih telesa, za katerih osebna varstvena sredstva potrošimo praktično največ finančnih sredstev. Osebna varstvena sredstva pa so pogosto neustrezna in tudi nekvalitetna. Delovni pogoji v posameznih obratih so še vedno zelo težavni, tako da tudi z najkvalitetnejšimi varstvenimi sredstvi ni mogoče delavce v celoti zavarovati. Tak pojav je n. pr. v metalurških obratih pri čistilcih ulitkov, žerjavovodjih in drugih, kjer bi morali urediti tehnično zaščito v taki meri, da bi bili tamkajšnji delavci enostavno izolirani od vseh možnih poškodb. Ponovno bi se morali zamisliti ob rekonstrukciji žerjavovodskih kabin, kakor tudi hidrokomor za čiščenje ulitkov. Prav ta delovna mesta so tudi vir številnih poklicnih bolezni (silikoza, tuberkuloza, revmatična obolenja, kožna obolenja itd.). Na drugi strani pa bi morala naša nabavna služba s pomočjo služb (HTV) nabaviti takšna osebno varnostna sredstva, ki bi tako po kvaliteti kot po kvantiteti ustrezala potrebam naše proizvodnje oziroma posameznim proizvodnim enotam. ŠTEVILO NEZGOD PO STAROSTI Kot za vsa zadnja leta tako tudi za preteklo leto 1964 ugotavljamo, da je odstotek poškodovanih največji pri mladini, medtem ko pri starejših delavcih ta odstotek vidno pada. Vzroke, katerih žrtev so najpogosteje mladi ljudje, je iskati predvsem v tem, da so ti ljudje prehitri v odločanju, pogosto preveč junaški, raztreseni, imajo neurejeno življenje, so nespočiti itd. Varjenje v livarni jeklene litine: Nikoli brez očal! NEZGODE PO DNEVIH V TEDNU Z uvedbo 42-urnega delovnega tedna so se nezgode v dnevih nekoliko spremenile, in sicer s tem, da se na dan pred prostim dnevom (petek ali sobota) dela nekoliko manj kot v ostalih dnevih, s tem pa je tudi nezgod v teh dveh dneh nekoliko manj. Največ nezgod zabeležimo v ponedeljek in torek; nato v sredo nekoliko upadejo, v četrtek zabeležimo zopet delni porast in na to vse do naslednjega ponedeljka občutno upadajo. Če upoštevamo, da delamo le eno soboto v mesecu, je tudi na ta dan precejšnje število nezgod (62). NEZGODE PO KVALIFIKACIJAH Dokaj čudna je statistika glede nezgod po ustreznih kvalifikacijah. Vtem ko so prejšnja leta prevladovali nekvalificirani delavci, moramo letos ugotoviti, da so to vlogo prevzeli kvalificirani delavci. Morda je delni vzrok za tako visoko število v tem, da smo vpeljali precejšnje število mlajših delavcev iz industrijske šo- le, ki so sicer imeli ustrezno kvalifikacijo, vendar pa so bili brez kakršnekoli industrijske prakse. Izredno visoko število poškodovanih je tudi pri visoko kvalificiranih delavcih. Vzroke za to bi bilo bolj težko navajati, vendar je iz nezgodnih poročil razvidno, da te poškodbe izhajajo pretežno iz montažnih del (na terenu ali doma), kjer osnovni delovni pogoji največkrat niso zadovoljivi. Prav tako opažamo pri visoko kvalificiranih delavcih, da delajo preko normalnega časa (nadure), kar tudi doprinaša k številu nezgod. NEZGODE PRI DELU PO IZMENAH Čeprav je polno zasedena le prva izmena in beležimo tu največji odstotek nezgod, nas pii drugi izmeni glede na nepopolno zasedenost visoko število nezgod močno preseneča. Tudi v tretji izmeni, ki je sicer najšibkejša glede zasedbe, beležimo sorazmerno visok odstotek nezgod. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je nadzor v popoldanski in nočni izmeni dokaj šibak in včasih tu-(Nadaljevanje na 3. strani) LAU KO ZVEŠ! Odločili smo se za stalni kotiček v našem tovarniškem glasilu za vprašanja s področja samoupravljanja in organizacije poslovanja, na katera bomo sproti odgovarjali na podlagi statuta in drugih samoupravnih aktov. Prepričani smo, da bomo s tem najbolj prispevali k spoznavanju statuta in pravilnikov in da bodo na ta način naši samoupravni akti resnično zaživeli, kot je potrebno v sleherni dobro organizirani delovni organizaciji. Zato si obetamo, da se boste oglašali z vprašanji, in bodite prepričani, da vam bomo vselej odgovorili. Samoupravljanje nam daje široke pravice, a nam tudi nalaga številne dolžnosti in terja od vseh nas veliko odgovornost. Vse se med seboj prepleta in je zares izključena popolna neprizadetost, dokler smo člani te delovne skupnosti. Danes niso več časi, ko lahko rečemo: bodo že odločili... so tako odločili... in podobno. Za nami je tudi vsaka samovolja posameznikov, ki jo zakon izrečno prepoveduje in preganja. Vendar je pred nami le neizpolnjeno pooblastilo, dano v imenu družbene skupnosti, kot smo jo sami gradili in utrdili. To pooblastilo, kateremu pravimo samoupravljanje, sproti izpolnjujemo z združenim delom, pri vsakodnevnem ustvarjanju in upravljanju. V tem je smisel dosedanjih skupnih prizadevanj in na tem sloni ustavna pravica delovnega človeka, da kot enakopraven član delovne skupnosti sodeluje pri izvajanju prav vseh oblik upravljanja. Vendar ne gre zgolj za obliko samoupravljanja in za način, kako ga uresničujemo. Pomembnejša je njegova vsebina. Zato ni poglavitno, kdaj in kako volimo organe upravljanja, kolikokrat se ti organi sestanejo in kako odločajo. Pomembno je zlasti, kako se slehernik med nami vključuje v zadevno delo in kako soodloča. Prav tako ni vse v samem oblikovanju odločitve. Ta je lahko zadovoljiva in strokovno utemeljena tudi brez nas. Zato je mnogo bolj potrebno, da je sleherna odločitev sad splošnega obravnavanja in primerjave različnih stališč, ker samo tedaj lahko govorimo o resničnem samoupravljanju in o vsebinsko premišljenih odločitvah, za katere tudi odgovarjamo. To pomeni, da ni pravega samoupravljanja brez vsebinsko bogate demokratičnosti, ko so nam dane možnosti upravljanja in jih znamo koristno uporabiti na poti do najboljše odločitve. Marsikdaj smo spoznali, kako nesmiselno in nesmotrno je obravnavanje in odločanje na pamet, ko smo premalo seznanjeni s predmetom obravnave in odločitve in molčimo v trenutku, kadar je molk za pametno presojo in uspešno odločitev najmanj primeren. Številne pa so priložnosti, ko bi morali odločati in ukrepati po pameti, a tega ne storimo, ker smo nezadostno poučeni ali smo bili premalo pri stvari. Drugič zopet ne vemo, kako bi svojo misel oblikovali in jo uveljavili. Največkrat premalo vemo o lastnih samoupravnih aktih in menimo, da naše stališče sploh ne sodi k stvari, češ da nismo strokovno podkovani ali da je vse to le dolžnost članov enega ali drugega organa upravljanja ozi- Nezgode pri delu v letu 1964 (Nadaljevanje z 2. strani) di neodgovoren. Delavci so pogosto prepuščeni sami sebi in se ravno v odločilnih trenutkih ne znajdejo, ne ukrepajo pravilno, ne precenijo dovolj vsake nastale situacije in so včasih tudi zelo površni, kar vodi do raznih nepravilnosti in na žalost včasih tudi do nezgod. Po urah zaposlitve se ponavljajo podatki iz leta v leto, in sicer so najbolj obremenjene 4., 5., 6. in 7. ura. Presenetljivo visoka je 4. ura (84 primerov), ko vendar vemo, da je v tej uri odmor in bi pričakovali ravno nasprotno. ZAKLJUČEK Če na splošno rezimiramo, ugotovimo, da je nešteto nezgod, ki bi jih lahko s pravočasnim in ustreznim posegom preprečili. Dokaj visoko (glede na prejšnja leta) je tudi število nezgod na poti v službo in iz službe domov, ki nimajo vedno takšnega vzroka, kot ga navajajo delavci. Pri tem sebe sicer nekoliko rehabilitirajo, kolektiv pa močno oškodujejo. Tudi glede discipline na delovnih mestih je opaziti precejšnje malodušje. Delavci ne upoštevajo varnostnih predpisov in navodil. Ne uporabljajo osebnih varstvenih sredstev. Da bi se stanje izboljšalo v letu 1965, predlagamo nekaj najnujnejših ukrepov: 1. Dosledno izvajanje higiensko- tehničnih varstvenih predpisov, navodil in ostalih opozoril, ki prihajajo iz službe HTV glede varstva pri delu. 2. Zahtevati je treba od zaposlenih delavcev, da na delovnih mestih, kjer je to predpisano, uporabljajo vsa osebno varnostna kakor tudi tehnična zaščitna sredstva (očala, anti-fone, pokrivala — čelade, ustrezno obutev itd.). 3. Centralni delavski svet naj zadolži kadrovski sektor, da se prično uvajalni seminarji. 4. V objektu 005 naj se poskuša dobiti ustrezni prostor, kjer bi bila nameščena strokovna oseba za prvo pomoč; to bi se kaj kmalu izkazalo za izredno koristno. 5. Nujno potrebno je okrepiti oddelek HTV z vsaj še eno strokovno usposobljeno osebo, ki bi prišla v poštev za metalurško, strojno ali elek-triško stroko. Posebno bi to veljalo za elektriško stroko, kjer bo glede na novi zakon potrebno izvesti pri obstoječih strojih in napravah spremembe, dopolnitve in meritve. 6. Določiti bi bilo potrebno, kdo bo izdelal ustrezne pravilnike HTV. Prav tako bi bilo treba določiti komisijo, ki bi opravila strokovno recenzijo teh pravilnikov. Osnutke pravilnikov bi izdelala služba HTV z ustrezno personalno pomočjo. 7. Čeprav smo v lanskoletnem poročilu predlagali, da se poročila o nezgodah pri delu, kakor tudi vsa problematika glede varstva pri delu bolj pogosto obravnava pri samoupravnih organih, moramo pa na žalost ugotoviti, da se to v preteklem letu ni zgodilo niti enkrat. 8. Na novo nameščeni obrato-vodje, delovodje, razni referenti itd. morajo opraviti izpit iz varnostne tehnike. 9. Komisije za HTV pri ODS naj posvetijo kakšno sejo tudi ob-ravnanju letnega poročila HTV in naj predlagajo ustrezne ukrepe in predloge. 10. Želimo več sodelovanja in razumevanja vodstev posameznih PE, samoupravnih organov, uprave, družbeno-politič-nih organov, kakor tudi vseh zaposlenih delavcev. Kr. roma pristojne strokovne službe. Tako torej teče notranje življenje v podjetju mimo nas in se po lastni krivdi ali zaradi neprimerne sramežljivosti oddaljujemo od demokratičnosti odločanja in od zagotovljenega samoupravljanja. Seveda so še drugi vzroki za določene pomanjkljivosti na tem področju. Vendar ,bi marsikaj odpadlo, če bi se temeljiteje lotili teh stvari in vselej pripravili za uresničitev pravic in dolžnosti, ki pomenijo samoupravljanje delovnih ljudi v delovni organizaciji. _ Potemtakem je za vsakogar koristno, da spozna zadevne pravice in dolžnosti in da se seznani s temeljnimi akti s tega področja. Seveda bi bilo najbolje, da taki akti sploh ne nastanejo brez našega aktivnega sodelovanja pri njihovem oblikovanju. Vendar je tudi v najbolj dosledni demokratičnosti obravnave skorajda naravno, da vselej ne čutimo neposredne prizadetosti in da puščamo določene stvari vnemar. Razen tega vsako naše stališče ne more vedno prodreti in je očitno, da so zmeraj v končnem besedilu splošnega akta tudi določbe, s katerimi nismo seznanjeni že iz obravnave pri njihovem oblikovanju. Spričo tega in ne glede na možnost in način sodelovanja v obravnavi ne moremo nikdar reči, da temeljito poznamo lastne samoupravne akte in da jih lahko zanesljivo uporabljamo kar na pamet. Nasprotno, v praksi se bomo kaj kmalu prepričali, da smo pri takem navideznem poznavanju zelo zelo blizu nevarni opredelitvi in odločitvi z vsemi obremenilnimi posledicami izrazite nezrelosti. No, prav iz takih in podobnih razlogov smo se odločili za ta kotiček v našem glasilu. Od nas samih pa je odvisno, kako bomo zadevno pobudo obrnili sebi v prid. Skušali bomo sproti odgovarjati na vsa pravočasno prispela vprašanja. Vendar je treba vselej računati z določeno zamudo zaradi tiskarskih storitev in z omejenostjo prostora, ki nam je na razpolago. Ko se bomo morali omejiti glede na časovno stisko ali prostor, bomo najprej odgovorili na vprašanja, ki bodo pomembna za širši krog. Prednost bomo dajali vprašanjem v zvezi s statutom, ker sodimo, da bo prav ta temeljni samoupravni akt v središču pozornosti, brž ko se prepričamo, da pomeni osnovo za vse naše nadaljnje splošne akte. Sedaj je statut razmnožen v zadovoljivem številu izvodov in je dostopen po enotah oziroma v okviru družbeno-političnih organizacij. Zato je tudi dozorel čas za vprašanja, ki jih z iskrenim Glas iz Trebnjega Tovariš urednik, v eni izmed letošnjih številk našega časopisa, ki ga prav radi prebiramo, ste nas spodbudili, naj bi se kdaj tudi mi oglasili iz našega obrata. Ni nas mnogo (81), a čutimo se eno z vso litostrojsko družino, ki ni majhna, saj jih tudi iz naše okolice mnogo dela v matični tovarni. Zato je tu ime Litostroj vsem prav dobro znano. Žal pa še vedno nimamo na našem poslopju oznake, ki je prepotrebna. Načrti za velik napis na strehi, ki bi bil ponoči primemo osvetljen, so že pripravljeni in upamo, da ga bomo ob podpori iz tovarne in razumevanju občinske skupščine kmalu namestili, saj bo v glavnem delo naših rok in bodo stroški zanj zares minimalni. Napis bi bil zelo lepo viden z avto-strade in ceste proti Mirni, prav tako pa tudi z železnice. Razen tega menimo, da bi bilo prav, če bi tudi pri odcepu ceste pri gostilni »Špringer« postavili litostrojski znak z napisom in puščico, ki bi kazala pot k našemu obratu. Še to bi vam radi povedali: Naša sindikalna podružnica je spričo preskromnih sredstev za te namene — organizirala prostovoljno delo za ureditev dohoda k našemu obratu in neposredne okolice ob poslopju. Tako smo uredili majhen park z drevesi pred vhodom in nasuli pot s peskom, desno od vhoda pa smo postavili pokrito kolesarnico, ki je bila že zelo potrebna, saj se precej tovarišev pripelje na delo s kolesi. Sedaj imamo v načrtu še splaniranjc in ureditev prostora na južni strani poslopja, da bo za naš viličar primernejši teren. V programu imamo tudi ureditev balinišča, ki smo zanj že določili teren in ga obkoličili. Toliko to pot, pa še drugič kaj. V. Delavci pred modelno mizarno so z možnarjem pozdravili prvi maj veseljem pričakujemo od slehernega upravljavca. Osnovno geslo, katerega se bomo držali, smo zapisali v naslovu za ta kotiček oziroma stalno rubriko v našem glasilu. Torej, če česa ne veste, vprašajte in boste zvedeli, kako smo te stvari uredili oziroma predvideli v statutu in kako uresničujemo samoupravljanje v naši delovni organizaciji. Prva tri vprašanja Sedaj še nekaj vprašanj in odgovorov. 1. A. B. sprašuje, kje dobi statut in druge splošne akte, ker ni dolgo v podjetju in jih še ni videi, a bi se rad seznanil z njimi. Odgovor: Statut smo razmnožili. Vendar naklada ni mogla biti tako velika, da bi ga vsakomur vročili. Ves kolektiv je svoj-čas prejel teze za statut, medtem ko je končno besedilo, kot ga je DSP predpisal dne 29. 4. 1964, na razpolago po enotah, njihovih samoupravnih organih in v družbeno - političnih organizacijah. Tam ga lahko dobite na vpogled, a ga morate vrniti, da bo na razpolago tudi za druge sodelavce. Vsi naši splošni akti so evidentirani pri splošnem sektorju podjetja, a jih je vsaj delno najti tudi pri enotah, povečini tam, kjer se najbolj pogosto uporabljajo. Vendar je danes težko priti do marsikaterega pravilnika, ker je že preteklo precej časa od izdaje. Pripravlja se prilagoditev vseh teh aktov novim zakonom in statutu; tedaj bomo odpravili sedanji nedostatek. Toliko časa si skušamo pomagati s pojasnili in z nasveti pravne službe v splošnem sektorju ali pravnega referata v kadrovskem sektorju. Če torej potrebujete takšen splošni akt, vprašajte naiprej v vodstvu enote, a z določenimi vprašanji se_obrnite na pravnika v splošnem ali v kadrovskem sektorju. 2. J. B. sprašuje, ali je statut v skladu z novimi zakoni. Odgovor: Statut je lahko upošteval naše zakone in druge predpise samo po stanju do 29.4.1964, ko smo ga sprejeli. Sedaj sproti spremljamo spremembe in dopolnitve zakonov oziroma nove zakone in bo postavljena posebna komisija za uskladitev vseh naših samoupravnih aktov s temi zakoni, kot je predvideno v 574. členu statuta. Statut sam določa pogoje in način za njegovo revizijo (505. člen) in ste lahko prepričani, da bo tudi to utemeljeno vprašanje, kot ste ga naslovili na nas, posredovano organom upravljanja, da ga upoštevajo kot pobudo člana delovne skupnosti za čimprejšnjo uskladitev statuta in drugih splošnih aktov z novimi zakoni. 3. M. C. sprašuje, ali so vsi splošni akti, kot smo jih oblikovali po sprejetju statuta, v. skladu s statutom. Odgovor: Doslej ni bilo primera izrazite antistatutamosti. Vendar nismo vselej dosledno uporabljali določil statuta, ker se je bilo treba ozirati na začetne težave v prehodni dobi, kot je statut sam predvidel (členi 572 do 583). Resna ovira je bila tudi v okoliščini, da statut ni bil razmnožen in dostopen vsem sestav- ljavcem takih aktov, kar je sedaj odpravljeno. Deloma je vplivala slabost navade. So pa tudi primeri, ko je bilo treba odločiti mimo statuta, ker je tako terjal zakon. Največ neskladij je v izrazih in nazivih, medtem ko ne bi mogli reči, da gre za vsebinska neskladja, ki bi pomenila hoteno odstopanje od statuta. Ako pa imate v mislih določen primer in je nevarnost, da še naprej poslujemo tako, kot bi ne bilo v skladu s statutom, a tega zakon ne terja, prosimo, da nam postavite konkretno vprašanje, in bomo nanj odgovorili. Dr. B. A. RIBIŠKE LADJE ZA TUNIZIJO Ladjedelnica »Crvena zvezda« iz Pule je pred časom izročila predstavnikom tunizijske nacionalne kompanije prve tri ladje iz serije desetih specialnih ribiških ladij, ki jih grade v puljski ladjedelnici. Nove tunizijske ladje »Sinane«, »Rašid« in »Ib Majed« imajo železno konstrukcijo in so namenjene predvsem za ribarjenje v vodah Sredozemlja. Ladje so dolga 24 in široke 6 metrov, a v njih je vgrajen litostrojski Dieslov motor, ki ima 200 KM. Ladje so opremljene z najsodobnejšimi navigacijskimi sredstvi in posebnimi ekosondri, s katerimi odkrivajo in spremljajo ribje jate. KAJ SO PISALI 0 NAS Za lepo slovensko besedo Izvršni, odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije je pred dnevi poslal vsem občinskim odborom Socialistične zveze pismo, ki govori o odnosu do slovenskega jezika in njegovi rabi v javnem življenju. Pismo so poslali tudi nekaterim družbeno-političnim organizacijam in strokovnim društvom. zvezam pedagogov, ekonomistov, novinarjev, inženirjev in tehnikov itd. Pravzaprav je namenjeno vsem delovnim organizacijam in slehernemu občanu, njegov namen pa je docela konkreten in praktičen: zbuditi ter stopnjevati zavest o dragocenosti jezika kot kulturne nacionalne dobrine in kot občila, ki naj tehtne in resne javne stvari izraža v ustrezni, se pravi jasni in lepi obliki. Vsem naslovljencem naj bi bilo spodbuda za dejavno prizadevanje v naiširšem okviru. Iz nadaljevania povzemnmo še nekai misli. V tisku, televiziji, v dopisih, tehničnih navodilih gospodarskih organizacij, javnih obvestilih, filmskih napisih, na javnih zborih in drugih prireditvah pogosto beremo in poslušamo popačen jezik ali pa namesto slovenščine druge jezike tudi tam, kjer to ni niti najmanj potrebno. Mnogo delovnih organizacij iz drugih republik že tiska npr. razna navodila, in propagandne priloge v jezikih vseh narodov Jugoslavije, medtem ko precej naših pod-jetii iz komercialnih razlogov pošilia na trg svoje izdelke z označbami in navodili le v enem izmed teh jezikov, to je v srbohrvaščini. Dogaja se tudi, da Prodajalo v trgovini domače blago samo z navodili v tui^m jeziku. Dolžnost vodstev in organizacij Socialistične zveze je, da se v meiah svoje dejavnosti pozanimajo. kaj se godi s slovenščino. Se posebej pa naj organizacije Socialistične zveze prevzamejo skrb in odgovornost za razvijanje slovenskega političnega izrazoslovja, za čim višjo kulturo govorjene in pisane politične besed?. Ob takšnem odnosu do lastnega jezika bomo znali z vsem spoštovanjem obravnavati tudi jezike drugih narodov. Nezadostno informiranje V časopisu podjetja D j uro Dja-kovič je izšel zanimiv članek z naslovom »Nezadostno informiranje«, ki ga na kratko povzemamo: V zadnjem času se vedno več govori o informiranju članov kolektiva, in to na straneh tovarniškega glasila, z raznimi okrožnicami na raznih deskah in predvsem na zborih proizvajalcev. V nekaterih ekonomskih enotah podjetja pa delavci še zmeraj niso dovolj informirani; dogaja se tudi, da se na zborih delovnih ljudi načenjajo in rešujejo vprašanja, ki niso bistveno važna, vtem ko se problemov, ki zanimajo člane kolektiva, nihče ne dotakne. Večkrat je v tem podjetju slišati: Ne vemo, kakšen plan smo postavili, kakšrii so materialni stroški, ali smo v poslovanju aktivni ali ne, koliko stane ta ali oni proizvod podjetja itd. Morda bi mislili, da se tako vprašujejo člani kolektiva, ki se ne udeležujejo sestankov družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja. Toda ne, takšne in podobne izjave je bilo slišati na nedavnem sestanku ene izmed osnovnih organizacij Zveze komunistov. Vse to dokazuje, da je potrebno zborom delovnih ljudi kot najprimernejšemu sredstvu obveščanja delovnega kolektiva posvetiti mnogo večjo pozornost. Na teh zborih pa naj bi obravnavali predvsem temeljne probleme, kot n. pr. plan, stroške poslovanja, odločbe organov upravljanja itd. »Nin« iz Beograda je ob koncu meseca marca objavil članek, v katerem člankar vprašuje, ali naša podjetja zato izvažajo, da bi sploh lahko kaj uvozila, ali pa moramo izvažati zato, da bi sploh lahko karkoli proizvajali. Avtor misli na problem izvoza v podjetju Rade Končar iz Zagreba, dotika pa se v nadaljnjem tudi Litostroja. Da lahko podjetje neovirano posluje, je potrebno, da ima dovolj reprodukcijskega materiala in surovin. Znaten del pa morajo tudi pri R. Končarju uvažati. Za uvoz so potrebne devize; da bi iih dobili, mora podjetje čim več izvoziti. Toda pri nas nobeno podjetje ne razpolaga z devizami; zato banka odobrava potrebna sredstva za nabavo reprodukcijskega materiala. Podjetje sklene z banko pogodbo, da bo določen del svojih proizvodov prodalo v tujino. Toda odobrena sredstva niso zadostna in tako je tudi to eden izmed vzrokov, da ie bil januarski plan v Rade Končarju dosežen le s 60 %>. Morda so za težavni položaj z reprodukcijskim materialom kriva podjetja, ki ne izpolnjujejo obveznosti do banke. Člankar omenja tu nod-jetje Litostroj, ki je v lanskem letu izpolnilo svoje obveznosti do banke z 80 %>, banka do Litostroja pa le s 40%>. Torej verjetno ni krivda le na strani podjetij. Pisec končuje članek o aktualnih problemih Rade Končarja in nekaterih drugih podjetij z besedami: Problemov je toliko, da 1 j ud ji iz njih sploh več ne vidimo. »Rad« iz Beograda je aprila objavil članek »Izvoz za uvoz«, kjer govori o problemih nekaterih naših izvoznih podjetij, posebno še o »Rade Končarju« iz Zagreba, ladjedelnici »3 maj« z Reke in Litostroju iz Ljubljane. V Litostroju morajo od 20.412 materialov, ki iih vgrade v turbine, uvoziti 2118 materialov. Med drugim uvažajo tudi proizvode črne metalugije. ki jih pri nas ni dobiti. V letu 1965 potrebuje Litostroj okoli 7000 ton proizvodov črne metalurgije. A nabavili so jih samo tri tisoč ton. Naprosili so centralni državni fond, da bi jim odobril uvoz, a so njihovo prošnjo odklonili. Stanje v Litostroju dokaj verno prikazuje položaj našega izvoza v težki industriji: »Izvažaj kakor veš in znaš, reprodukcijskega materiala pa nikakor ne moreš uvoziti.« S podobnimi težavami se bore tudi druga podjetja te stroke. Od samof inanciran j a pričakujejo, da se bo mnogo bolj vgradilo v naš gospodarski sistem kot pa ne-gibčen sistem »izvoz — uvoz«. V januarski številki našega glasila smo objavili izčrpen članek inž. Leopolda Žolca pod naslovom »Cevne turbine in Litostroj«. Ta članek je zbudil veliko zanimanje po vsej Jugoslaviji. Objavil ga je med drugim tudi časopis »IT-Novine« iz Beograda pod naslovom »Cevne turbine domače konstrukcije«. Člankar omenja, da lahko z zanimanjem pričakujemo rezultate pionirskega dela pri izdelovanju domačih cevnih turbin, ki lahko izkoriščajo zelo nizek padec vode. časopis je objavil tudi shematično risbo cevne turbine. O konstruiranju cevnih turbin v Litostroju je poročala tudi beograjska »Politika« dne 18. 4. t. 1. Gospodarski vestnik iz Ljubljane je nedavno objavil članek pod naslovom »Sodelovanje na področju strojegradnje«, kjer govori o poslovno-tehničnem sodelovanju podjetij Litostroj iz Ljubljane, Strojne tovarne iz Trbovelj in Metalne iz Maribora, ki v mnogočem pomeni novost glede oblik integracije med delovnimi organizacijami. Člankar nadalje zelo pohvalno piše o poslovnem združenju »Smelt«, ki so ga ti trije kolektivi ustanovili pred štirimi leti in v katerem se je zbralo že precejšnje število podjetij metalurške, kemične in elektriške stroke. Na poti integracije so se Litostroj, Metalna in Strojna tovarna Trbovlje sporazumeli, da bodo s specializacijo skupaj proizvajali nekatere artikle in gradili objekte, zniževali proizvodne stroške in povečavah svoje zmogljivosti, da bi tako zadovoljili potrebe domačega in inozemskega trga. »Privredni pregled« iz Beograda je 27. 4. t. 1. objavil med drugim tole: V Litostroju so letos planirali naslednjo proizvodnjo: 11.080 ton polproizvodov (odlitkov in zavar-jencev), 6.880 ton individualne in 3.770 ton maloserijske proizvodnje, poleg proizvodov za lastne potrebe. Letošnja blagovna realizacija naj bi v Litostroju znašala 17 milijard din. Pomembno je, da bodo od 6.880 ton individualne finalne proizvodnje direktno izvozili 3.730 ton <730 ton vodnih turbin, 350 ton črpalk, 1.500 ton industrijskih dvigal, 650 ton opreme za cementarne, 20 ton reduktorjev in 480 ton talnih transportnih sredstev). Poleg tega planirajo tudi več kot 1.000 ton indirektnega izvoza. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da V prejšnji številki smo zabeležili komentar, ki ga je o naši turbinski proizvodnji napisal »Rad«, organ Zveze sindikatov Jugoslavije. Danes lahko z veseljem ugotovimo, da je tudi ta časopis objavil naš informativni in neformalni popravek s prikazom uspešne proizvodnje jugoslovanskih hidroelektrarn, ki so pretežno opremljene z našo opremo in ki še zmeraj (in kljub nekaterim začasnim zastojem zaradi popravil) presegajo letošnji proizvodni plan. Časopis »Rad« je s tem ustregel zahtevam objektivnega poročanja in pravilnega obveščanja naše javnosti, česar prejšnjemu komentarju lista ne bi mogli priznati. Naj še omenimo, da smo v zvezi z našim komentarjem h komentarju »Rada« prejeli od uredništva časopisa kar dva dopisa. V prvem so nas prosili za delno skrajšanje našega odgovora, kar smo zavrnili in jih ponovno prosili za objavo celotnega besedila. V drugem so nas sicer obvestili, da bodo naš odgovor objavili v prvi naslednji številki (kar so storili), hkrati pa so se čudili zaradi tona in vsebine drugega dopisa našega podjetja, v katerem smo iih opozorili na delikatnost pavšalnih obdolžitev naše turbinske proizvodnje zaradi posameznih okvar na turbinah in na ton teh kritik, ker vse to lahko izrabi naša konkurenca v tujini. V pismu pravijo, da jim ie žal, če je njihov komentar dal za to povod, da pa vsekakor »to ne pomeni, da naš tisk nikakor ne sme pisati o morebitnih defektih v proizvodnji naše industrije«, s čimer se tudi mi strinjamo; ne strinjamo pa se s povšaliizjra-njem takšnih kritik, ki mečejo slabo in dobro v en sam koš in tako iz muhe delajo slona. Na našo opombo, da se spričo takšnega pisanja o naši turbinski proizvodnji v celoti ne bomo mogli zavzemati za propagando »Rada« med našimi delavci, pa so 19. aprila 1965 odgovorili takole: »Čemu opozorilo, da se ne boste več zavzemali za propagando našega lista v vašem kolektivu? Za to niste že doslej ničesar storili, čeprav bi morali — in še kako! — prav sindikalni aktivisti vašega kolektiva brati »Rad« kot centralno glasilo sindikatov Jugoslavije. Doslej pa ni prišel v vaš kolektiv niti en izvod »Rada«. No, to je zadeva vašega stališča do »Rada«, vaše ocene njegove koristnosti in potrebnosti, da ga uporabite v svoji vsakdanje dejavnosti. Mi se nismo mnogo zavzemali za prihajanje »Rada« v vaš kolektiv, kajti v Sloveniji izhaja republiški sindikalni list »Delavska enotnost«, imate se bo osnovna finalna proizvodnja povečala za 25%, z ozirom na lansko leto. (V zvezi s tem člankom je bila objavljena tudi slika spiralnega ohišja za HE Bajina Bašta). »DELO« OB 20.000. šarži Dnevnik Delo je 30. 4. 1965 zapisal o našem delovnem uspehu tole: Te dni so v livarni jeklene litine v Litostroju opravili 20.000. šaržo v električni peči. Doslej je skozi obe peči v tem obratu steklo 15.134 ton tekočega železa. Prva šarža je stekla 1. VIII. 1951. V električnih pečeh pripravljajo 10 vrst jekel. Opomniti je treba, da sta električni peči v livarni jeklene litine prišli v Litostroj že rabljeni. Zato je velika želja litostrojskih jeklarjev, da bi nazadnje le dobili novo 15-tonsko peč. Kljub mnogim tehničnim in kadrovskim težavam pa uspevajo ti litostrojski delavci izpolnjevati visoke proizvodne naloge z vso prizadevnostjo in odgovornostjo. Pomembni delovni uspeh so delavci livarne združili s praznovanjem prvega maja. pa tudi dobro urejen list vašega kolektiva »Litostroj«, ki ga sicer prebiramo. Res je, da vam je naša propagandna služba poslala nedavno pismo s prošnjo, da popularizirate tudi »Rad« v vašem kolektivu, ker so v centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije mnenja, da ne bi smelo biti sindikalne podružnice, ki ne bi prejemala »Rada«. Koliko boste za to storili, prepuščamo vam. Menimo samo, da ni nobenega razloga za nesporazume med vašim kolektivom in našo redakcijo. Vsaj mi tega ne želimo in nismo za to dali povoda. Zato vas prosimo, če že obveščate člane vašega kolektiva, kako piše »Rad« o Litostroju, da jih hkrati seznanite tudi z vsebino tega našega pisma. — Kar se tiče vašega članka, ki pravzaprav ni popravek našega komentarja, ga bomo objavili v naslednji številki »Rada«. Pripominjamo, da nismo mislili, da tega ne storimo; hoteli Khartum, aprila: Rabak je majhno mesto z ne- l.aj tisoč prebivalci na desni obali Belega Nila, kakih 350 km od Khartuma. Še pred letom in pol je bilo tu le nekaj kolib iz prsti in slame, česalnica bombaža in oljarna, kakršnih je veliko na bombažnih poljih Sudana. Ponudba INGRE najboljša Najprej so do tega majhnega mesta napeljali daljnovod, na prelomu letošnjega in lanskega leta pa so pričeli kopati temelje za veliko tovarno cementa. Oba objekta grade jugoslovanska podjetja, v glavnem s sredstvi dolgoročnih kreditov, ki jih je naša država odobrila Sudanu. Kako so Jugoslovani prišli na Beli Nil? Zagrebško zunanjetrgovinsko podjetje INGRA se je sredi lanskega leta, potem ko se je investitor odločil, da mu v močni mednarodni konkurenci najbolj ustrezaj Ingrini pogoji, obvezalo, da bo sudanskemu partnerju poslalo kompletno opremo za tovarno cementa. Z gradbenimi deli, sredstvi za opremo in montažo bodo stroški dosegli blizu 2,5 milijona funtov. Glavni dobavitelji te opreme za cementarno v Rabaku so D j uro Djakovič, Litostroj in Rade Končar. Gradbena dela pa bodo opravila zagrebška podjetja Tehnika, Indu-stromontaža in Jugomontaža. Kapaciteta tovarne bo 100.000 ton cementa na leto, predvidevajo pa, da bodo s proizvodnjo pričeli na- LOJZE KOCJANČIČ V OBČINSKEM ZBORU PIRANA Pri volitvah v občinski zbor skupščine Piran je bil v volilni enoti v Strunjanu izvoljen za člana tega zbora tudi upravnik našega počitniškega doma v Fiesi Lojze Kocjančič, čigar sliko objavljamo to pot namesto zadnjič iz tehničnih razlogov. smo se z vami le tovariško sporazumeti o nujnem skrajšanju članka. Menimo, da ste na to pristali. — V upanju, da boste to naše pismo pravilno razumeli, želimo vašemu kolektivu mnogo uspeha v prihodnjem delu in pozitivnih rezultatov v njegovo korist in korist vse naše skupnosti.« Lojalno in z veseljem smo objavili gornji izvleček iz pisma uredništva »Rada« — z enako željo, kakor jo izražajo sami. Pripominjamo le toliko, da so slej ko prej v zmoti, če menijo, da s svojim komentarjem o naši turbinski proizvodnji »niso dali povoda« za nesporazume med nami. Z objavo našega informativnega članka so vsekakor popravili, kar so prej obsodili. S tem imamo vsako polemiko med nami in njimi za končano in zares upamo, da v prihodnje ne bo več nobenega razloga za nesporazume med nami. slednje leto. Na gradbišču cementarne je za sedaj samo 28 strokovnjakov iz »Tehnike«, ki vodijo gradbena dela. Vse konkretne probleme na gradbišču —in teh ni malo, glede na težke pogoje dela v tropskem podnebju — rešujejo naši strokovnjaki uspešno, z izredno požrtvovalnostjo in sa-mopremagovanjem. Najtežji problem, čigar rešitev pa je izven n jihovih moči, je počasen prevoz potrebnega materiala iz Jugoslavije v Port Sudan in posebej iz Port Sudana na gradbišče. Intenzivna atmosfera tudi za evropska merila impozantnega gradbišča, ki se razprostira na površini 10 hektarov, je razbila monotonijo Rabaka in vnesla dinamiko v življenje na tem področju. V tej fazi gradbenih del jugoslovanski strokovnjaki v glavnem nadzorujejo delo, ki ga opravljajo sudanski delavci. Najbolj komplicirane stroje upravljajo Jugoslovani, dokler se ne bodo njihovi sudanski »asistenti« usposobili za to delo. Tako je to gradbišče hkrati tudi praktična šola, v kateri se sudanski delavci usposabljajo za delo v industriji. Izkušnje naših strokovnjakov kažejo, da je seveda tudi nekaj težav v tem procesu zaradi družbenih, tradicionalnih in zgodovinskih faktorjev. Vendar pa sudanski delavci .kažejo kljub težkim pogojem dela izredno izdržljivost in delavnost. Časopis »Rad« in mi Jugoslovani na Belem Nilu Sarajevski dnevnik »Oslobodjenje« je 15. aprila 1965 objavil pod gornjim naslovom dopis iz Khartuma v Sudanu, iz katerega povzemamo: POMEMBEN DELOVNI USPEH: V LIVARNI JEKLENE LITINE JE STEKLA 20.000. ŠARŽA Reka tekočega jekla — Veliki problemi so s sušenjem peska, ker sedanji način sušenja v zabojih in v peči za sušenje form sploh ni sprejemljiv in močno ovira proizvodnjo. Poglejmo za začetek nekaj podatkov iz letnega poročila Metalurških obratov, da bi dobili jasnejšo sliko o uspehih in težavah. — iz podjetja je odšlo 51 ”/o delavcev, z notranjimi premestitvami vred pa je fluk-tuacija dosegla 62 %. To je nujno vplivalo na proizvodnost dela, kajti za individualno proizvodnjo ne moreš delavca priučiti v nekaj dneh. ^ V letu 1964 je bilo kar 18.987 bolniških dni, oziroma 151.896 ur. Z nadurami so nadomestili le dve tretjini izgubljenega časa, kar jasno dokazuje toliko večjo produktivnost delavcev v MO. — Posebna zavora v proizvodnji je močna iztrošenost opreme. Livarna jeklene litine ima še svoje specifične težave. Pobrskajmo spet po poročilu za leto 1964. Povest naše mlinice cementa »Litostrojčani so me gnetli, oblikovali in varili... Potem sem napravila dolgo in naporno pot iz Ljubljane do sem. Spoznala sem vsa prevozna sredstva razen letala. Najtežji je bil zadnji del poti — od Gauhatija do Cherrapunjija v pokrajini Assam v Indiji. Le počasi so me' vlekli naprej... Večkrat se jim je zataknilo in zastala jim je kri. Včasih je le malo manjkalo, pa bi se znašli globoko pod cesto, kakih 1000 m niže. Tam bi obtičala, nihče me ne bi več pogledal... Morda bi me po doglih letih kdo iztaknil in me postavil v muzej, kjer bi na ploščici pisalo nekako takole: ,Stari Khasijci so bili dobri kovači. Razen orožja so izdelovali tudi velike kovinaste bobne, katerih takratna raba pa še ni dognana.’ Kobre bi se zaredile v moji votlini, a slon me z rilcem ne bi premaknil, šibki mostovi pa so navsezadnje le prenesli mojo težo in srečno so me privlekli do Cherrapunjija — središča plemena Khasi, v kraj, kjer pade največ dežja na svetu... Več ko leto dni se nihče ni zmenil zame. Močilo me je z vseh plati. Barva se mi je oluščila in vse oznake na meni so se izgubile že na poti. Nazadnje so se spomnili, da so me pripeljali sem za neko rabo. Zopet so me valili in položili na kolesa. Sedaj me varijo. Varita me Mr. D. D. Sarma iz Bihara in Mr. K. Tham iz Shillonga; to delo pa nadzoruje tovariš Silvo Belcijan. Počasi me obračajo in grejejo po vsej notranjosti. Ko bo teh operacij konec, bom spet cela, kakor nekoč v Litostroju... Tedaj bom lahko sprejela vase dnevno po 500 ton zmesi iz kamna in gline. Upam, da bom vse to dobro prebavljala in tako delala čast delovnim rokam iz daljne Jugoslavije, ki so me izoblikovale za moje delo. Doma so me imenovali »mlin surovin«, potem seta bila »raw mili« in sedaj sem »kor tylliat maw« v gorah plemena Khasi v pokrajini Assam ...” Tako se mi je izpovedala mlinica, naša mlinica cementa tu v Cherrapunji ju, v daljni Indiji, kot da se1 izpoveduje enemu izmed svojcev iz hiše, od koder je prišla. Namesto domotožja jo je prevevala ena sama neugnana volja — volja do dela, uspehov in dolgega življenja. In ta njena neugnana volja je prešla tudi na nas, na nas žive ob njej, ki nam vliva ponos. Cherrapunji, Assam, Indija, aprila 1965. Silvo Belcijan ♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« — Okvare na pečeh so zelo pogoste, posebno v regulaciji. Nujno bi potrebovali novo 15-tonsko peč, kajti dosedanji sta zaradi iztro-šenosti stalno v popravilu. Maloštevilne stroje za grobo obdelavo je tudi treba neprestano popravljati in z njimi komaj pokrijemo najnujnejše potrebe. Dokler bi človek bral samo o takih in podobnih težavah, bi pričakoval, da je produkcija kaj skromna, omejena. Toda ravno konec aprila smo slišali, da je v livarni jeklene litine stekla 20.000. šarža. To je pa moralo steči že nekaj jekla! In prav je, če o tem steče še nekaj besed, saj tak lep delovni jubilej to nedvomno zahteva. Prosili smo obratovodjo jeklo-livarne inž. Primoža Legata za; nekaj informacij. Kljub preob-loženosti z delom si je utrgal urico časa in nam povedal nekaj zanimivosti. Kdaj je natanko stekla prva šarža? — To je bilo 1. septembra 1951. Bila je mala tri tonska peč, ki smo jo dobili iz reparacijske mase in je bila že tedaj rabljena. Spočetka smo lahko delali le ponoči, ker podnevi ni bilo električnega toka. 21. junija 1952 je stekla še velika peč. In šele po letu 1954 se je postopno začelo delati še popoldne in dopoldne. In tako delata obe neči še danes, čeprav sta bili obe iz reparacij in že tedaj rabljeni. In koliko jekla je v tem času steklo iz peči? — Okoli 115.000 ton. Koliko vrst? .— To so jeklene litine, sintetični gredlji, prej pa še pretaljeva-nje odpadkov. Izdelujemo 4 vrste nelegiranih ogljikovih jekel, dve vrsti jekel, 4 vrste za poboljša- nje, troje odpornih proti povišanju temperature, dve proti obrabi in tri proti koroziji, kislinam in ognju. Kdaj boste dobili novo 15-tonsko peč? — To bi tudi jaz rad vedel in z menoj vsi drugi, ki delamo v »jeklu«. Vsi si jo želimo; nujno, krvavo nujno je potrebna, toda ni denarja in zaenkrat smo še vedno pri načrtih. Kadrovski problemi? — Zelo hudi, rešujemo jih le z največjo težavo. Nimamo niti enega talilca s predpisano šolsko strokovno izobrazbo. Prirejamo tečaje, pa je zanje žal premalo zanimanja. Težave z materialom? — Velike. Nimamo pravega vložka na primer. Težave z opremo? — Nepopisne. Razen nekaj manjših pridobitev smo ostali z vso drugo opremo tam, kjer smo bili ob začetku. Imamo premalo hladilne vode in ne pustijo nam izkopati lasten vodnjak. Ni sredstev za zgraditev naprave s cirkulacijo hladilne vode. Za bazen ni denarja. Na mesec porabimo 20 do 25.000 kubikov vode. Izredno težavni so tudi delovni pogoji, vsekakor najtežji v Litostroju, toda napor in trud nista primerno nagrajena. In za naprej? — Če bodo peči zdržale, bomo še mi, obupavanja ne poznamo. Ob koncu naj nam dovolijo naši livarji, čistilci, brusilci, ključavničarji, žerjavovodje, varilci in vsi drugi delavci v jeklu, da jim prav od srca čestitamo k delovnemu uspehu ter jim še naprej želimo podobne rezultate, veliko vztrajnosti, iznajdljivosti in — vere v boljše delovne prilike. M. H. ♦ : ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i t i i ♦ ! t t Govori in pogovori ob 20.000. šarži Varjenje mlina surovin na gradbišču cementarne Cherrapunji (Assam, Indija) Delovni kolektiv livarne jeklene litine je proslavo delovnega uspeha ob 20.000. šarži lepo povezal s praznovanjem prvega maja. Najstarejši talilci in drugi zaslužni člani kolektiva so se 30. aprila zjutraj zbrali v manjši sobi menze, kjer so se ob skromni zakuski in v prazničnem razpoloženju znašli ob spominih na prve šarže in povedali marsikatero prijetno in neprijetno zgodbo jz svojega dela in življenja v podjetju. Slovesnosti so se razen vodstva MO in vodstva obeh livarn udeležili tudi generalni direktor Ivan Kogovšek, tehnični direktor inž. Vinko čižman in sekretar TK ZKS Litostroja inž. Anton Pentek. Vse zbrane je nagovoril inž. Primož Legat, ki je prikazal razvoj šaržiranja od prve do jubilejne šarže in pri tem pohvalil prizadevnost in delovno vnemo vseh sodelavcev, med katerimi jih je nekaj že več kot deset let pri tem opravilu, ta in oni pa že tudi od vsega začetka. Za njim se je kolektivu zahvalil in mu čestital šef MO inž. Anton Kovič, ki je pomembni delovni uspeh v podjetju širše povezal z vsemi uspehi socializma ob 20-letnici zmage in med dragim lepo izrazil tole misel: »Dosegli smo mnogo uspehov, a želimo jih doseči še več. Zadovoljni smo z opravljenim delom, a z marsičim tudi nezadovoljni. Nezadovoljstvo ni nič hudega, saj nas samo spodbuja k novi vnemi za delo, k večji proizvodnosti in dviganju naših življenjskih pogojev, vtem ko bi otopeli, če bi bili zares z vsem zadovoljni.« Ob koncu je kolektivu livarne jeklene litine čestital k delovnemu uspehu tudi generalni direktor Ivan Kogovšek in vsem zaželel novih delovnih zmag. Med zakusko smo se pogovorili z nekaterimi izmed naj starejših delavcev livarne jeklene litine. Najprej s Franjem Grosmanom. Po letih še ni star, a je v Litostroju že od 1. februarja 1952. Svoje delo pri električni peči je nastopil pri stoti šarži. Za delo potrebno znanje in delno tudi že prakso je prinesel k nam z Jesenic. Spominjam se slabega, ko sem bil opečen po rokah in nogah in sem ležal tri mesece v bolnišnici. Vesel dogodek pa je za nas vse vsaka dobro opravljena šarža. Potem smo se zapletli v razgovor z Ludvikom Debeljakom, ki je v Litostroju že od 16. 9. 1947 in je torej eden izmed prvih Lito-strojčanov. Delal je najprej v livarni sive litine, ‘po otvoritvi livarne jeklene litine pa ves čas v tej. Svoje znanje in prakso je prinesel z dela v Cinkarni v Celju in z Jesenic, na praksi pa je bil tudi v Ravnah. Sodeloval je pri .prvi uradni šarži ob otvoritvi livarne jeklene litine, ki se je je udeležil tudi maršal Tito. Spominja se, kako se je maršal zanimal za to delo in napravil tudi nekaj fotografskih posnet :ov. Od tedaj je Ludvik D beljak ves čas pri tem delu. Prva leta so delali samo ponoči zaradi pomanjkanja električnega toka, potem pa so prešli na tri delovne izmene. Na vprašanje, če imajo pri delu kakšne težave, je dejal: — Ste 'imeli kakšne težave pri svojem delu? Težave so tu in tam z novimi delavci in v priučevanju, pa tudi delovni pogoji še niso najboljši. Vse dosedanje šarže pa so v glavnem potekale v redu. — V čem je vaše največje zadovoljstvo? Če se delo nemoteno in hitro odvija, tako da ni nobenih zastojev. — Kakšni so medsebojni odnosi v vaši skupini? Pri dobri volji, ki nas preveva, si zmeraj prizadevamo, da so dobri. — Ali se spominjate kakega posebnega dogodka? »Danes je mnogo laže kot nekoč, ko ni bilo žerjavov in drugih pomožnih sredstev. Danes se novinec hitro vpelje v delo. Pri delu smo bili zmeraj dobre volje in zadovoljni, ko nam je šlo brez zatikov od rok. Odnosi v obratu in pri delovni skupini so po mojem dobri. Moja želja pa je, da (Nadaljevanje na 6. strani) BILI SO POHVAL JENI CTB Karolina Cigale, Neža Kosi, Milan Pečnik, Alojz Lesjak, Franc Majnik, Jože Loboda, Ivan Šavor, František Dvorak, Rudalf Arh, Marija Oblak, Hudo Mešiček. EAO Andrej Vrhovec, Leopold Velkavrh, Marjan Čeh, Anica Šuštar, Slavka Pečirer, Alojzija Osredkar, Martina Srpčič, Alojz Tomažin, Rudi Vavpotič, Branka Končstabo TKB Majda Žontar, Mira Zakrajšek, Štefan Jurak, Šime Zubčič, Jože Pogačnik, Viktor Žerjav, Marija Kutin, Miro Žlebnik, Stane Starman, Jože Kodrič, Ernest Fabjan, Alojz Juntez, Ivan Lah, Julij Vidmar, Ivan Šurla, Stane Mikič. PK Drago Pintarič, Janez Jaklin, Andrej Fenda, Vinko Kabaj, Milan Malečkar, Marija Vrhovec, Ivanka žagar, Anton Voglar, Anton Šibelja, Hero Bahun, Anton Bastelj, Janez Majer. MO Avgust Pongrac, Josip Klobučar, Franc Jevnikar, Vinko Sever, Ra- GOVORI IN POGOVORI OB 20.000. ŠARŽI (Nadaljevanje s 5. strani) bi v obratu in v podjetju vse lepo teklo. Na svoje delo sem navezan. Osebno sem zadovoljen in me veseli, da imam tudi svoje stanovanje.« Nazadnje se nam je pridružil še Anton Sapor, ki je predsednik komisije za skrb delovnega človeka pri sindikalni organizaciji. V Litostroju je že 17 let. Bil je gojenec naše Industrijske šole in je kot ključavničar sodeloval pri montaži obeh električnih peči. Ko je ob otvoritvi livarne prišel v tovarno maršal Tito, je igral v naši godbi. Sapor je bil štirinajst-krat udarnik. Svoje želje ob pomembnem delovnem uspehu je strnil v tale stavek: »Želim v imenu sindikalnega odbora vse najboljše našemu kolektivu, tesnejše sodelovanje med člani kolektiva in med delavci in vodstvom.« de Milosavljevič, Aleksandar Milosavljevič, Peter Brank, Franc Grbec, Stane Ceferin, Ivan Hrastovec, Andrej Utroša, Anton Lovše, Štefan Ratajec, Ivan Sladič, Alojz Žnidaršič, Antonija Mitrovič, Justina Jelečevič, Štefan Me-teljko, Jože Glavan, Janez Pajk, Alojz Sadar, Franc Železnik, Janez Nežič, Anton Novak, Franc Bevc, Leopold Zore, Vojislav Pr-vulovič, Franc Volf, Slavko Kaj-bič, Jože Ižanec, Jože Rogač, Mi-ladin Kanački, Ivanka Novak, Slavko Cvirn, Alojz Udovič, Janez Barkovič, Stanko Šmigoc, Jože Hočevar, Alojz Erjavec, Janez Mlakar, Damjan Perko, Anton Strah, Alojz Blatnik, Vinko štre-kelj, Anton Adamič, Janez Stopar, Rudolf Žučko, Alojz Raje, Franc Jerše, Jože Papež, Stane Hočevar, Štefan Hrovat, Viktor Vidrih, Ivan Cafuta, Franc Koprivec, Henrik Mišmaš, Stane Zaletel, Alojz Stupar, Jože Kaplan, Jože Turk, Stane Zajc, Jože Šinkovec, Jože Blatnik, Vinko Zajc. Anton Dolšak, Anton Smerkolj, Ivan Radman, Ferdinand Veršec, -Zvone Pungerčar, Franc Novak, Štefka Koderman, Alojz Pečarič, Franc Solu, Alojz Plaznik, Josip Mučič, Danilo Leber, Anton Težak, Jože Mohorko, Vinko Ahčin, Peter Habinc, Anka Centrih, Miroslav Koren, Štefan Novak, Vinko Rovšnik, Jože Pucelj, Mirko Vujovič, Rihard Novak, Cveto Vidrih, Vida Žnidršič, Zinka Škulj, Franc Kaplan. SN Marjan Anzelc, Janez Bahar, Teodor Frank, Adolf Grobler, Zlatko Keresteš, Bruno Kosmač, Mimi Košir, Ivanka Lukane, Venceslav Makšan, Jože Oman, Jože Pečar, Miha Premk, Franc Selan, Janez Soklič, Franc Trtnik, ing. Niko Vujoševič, Francka Zajc, Janez Žakelj, Vukoslav Živkovič, Anton Kovačič, Velimir Kern, Franc Žmahar, Mimi škrjanc, Martin Seničar, Franc Omejc, Alojz Grmšek, Franc Pajn, Stane Mohorič, Branko Coralič, Alojz Žibert, Karel Vozel, Henrik Sadar, Miloš šubašič, Matija škaf-lek, Ivan Nemec, Alojz Račič, Jože Zadravec, Vinko Nučič, Slavko Hren, Franc Sazonov, Alojz Jakič, Smail Gazič, Franc Potočnik, Zanima vas mm m PRIŠLI V MESECU APRILU 1965 Edvard Hribar, Janez Križaj, Alojz Nemanič, Franc Kic, Ignac Molek, Anton Godec, Franc Sinur, Ivan Cvenič, Djuro Surtan, Jože Bolte, Silvester Zajc, Mihael Den-žič, Vincenc Ribič, Ignac Bastelj, Jernej Mlinar, Janez Zavodnik, Hinko Krajačič, Viljem Lukner, Anton Rus, Drago Oblak, Dušan Koprivnik, Franc Gerjol, Franc Ovačar, Bojan Krečič, Henrik Car, Peter Petkovič, Ratko Petkovič, Marjan Mrvar, Ivan Gordan, Bogomir Legan, Peter Bertoncelj, Franc Krajnik, Jože Tihle, Jože Nose, Štefan Fabič, Ivan Radomi, Mehmed čufurovič, Jože Robič, Dušan Lavrič, Franc Kosi, Matko Janežič, Jožef Zucchiati, Stjepan Tomič, Anton Brenčič, Mijo Kranjec, Stanislav Tramte, Nikola Jalšovec, Drago Lesjak, Anton Gačnik, Miroslav Brezovnik, Anton Blatnik, Franc Blatnik, Stanko Plot, Janez Drobnič, Ignac Gabrijel, Peter Drakukič, Matija Klarič, Marjan Trempus, Andrej Jerman, Anton Novak, Štefan Mestnik, Mijo Stanko, Emil Kogoj, Ljubo Todorovič, Venčeslav Blatnik, Dragoljub Panič, Ivan Draženovič, Šali Ibrahimovič, Ra-tomir Janjič, Anton Drevenšek, Božidar Najdek, Jože Buh, Marija Omejc, Jože Nahtigal, Avgust Babnik. ODŠLI V MESECU APRILU 1965 Alojz Kompare, Anton Kosi, Anton Mohar, Pavel Maričič, Hugo Mešiček, Janez Pogačnik, Martin Strmšek, Martin Mlakar, Leo- Drago Stevanovič, Ignac Kušter, Danilo Pečar, Lovro Eržen, Zoran Sever, Avgust Eržen, Vika Kržin, Milan španovič, Alojz Tekavec, Marjan Klemen, Bogo Pirc, Franc Troj ar, Ivan Križman, Anton Zevnik, Ludvik Zore, Savo čelovič, Jože Pivk, Anton Turk, Franc Lovenjak, Anton Simčič, Marija Mučič, Alojz Rožman. Francka Mohorič, Francka Smuk, Jože Starman, Maks Papež, Niko Skeledžič, Jakob Grahek, Anton Medved, Jernej Sitar, Brane Trontelj, Marko Fludernik, Janez Tomšič, Janez Požar, Rudi Stanek, Milan Tekavec, Franc Dolamič, Boris Urbančič, Stane Mikuš, Karel Eržen, Aleksander Pavlin, Ivan Dolinar, Janko Kokalj, Jože Humski, Iva Dornik. ICL Dominik Komel, Pavel Perko, Davorin Vičič, Štefka Leskovšek, ing. Valentin Bizjak, Franc Ovčak, Vojimir Šerbec, Oskar Stich, Ludvik Lah, Viktor Bolčič, Hrab-roslav Premelč, Ana Simčič, Pavla Bolčič. MB Marjan Smerajc, Ernest Ferjančič, Marija Mulej, Vesna Zajc, Cecilija Marn, Marija Valent, Drago Gorenc, Stane Zibelnik, Alojzija Mardjetko, Marija Trnovec, Nada Seliškar, Hermina Regent, Ivanka Torkar, Vlado Žigon, Marjan Zupančič, Previ-slav Mijatovič, Antonija Koleša, Franc Zalar, Anton Prhne, Vinko Leben. DT Ivan Grižon, ing. Milan Zavadlav, Franc Ravnohrib, ing. Jože Rajh, ing. Metod Marchisetti, Andrej Jesenovec, Lidija Arhar, ing. Janez Zupančič, Franc Božič, Janoš Šarvari, Franc Tavčar, Vinko Kavčič, Veso Kneževič, Stane Pirnat, Vekoslav Korpar, Ernest Škrinar, Peter Košir, Jože Avguštin, Milan Ferme, Danilo Peteh, Anton Nadrih, Jože Kašček, Jože Kužnik, Anton Merčun, Ivan Skala, Avgust Kogovšek, Matija Poličnik, Stane Lipušček, Aleksander Hariš, Rajko Marenče, Ivan Bahorič, Janez Dominik, Anton Laznik, Niko Kobal, Filip Rant, Karel Gornik, Stane Artač, Slavko Majetič, Jože Krsnik, Dušan Potočnik, Mitar Popovič, Ciril Glač, Karol Gracar, Alojz Šuštaršič, Ifet Smailagič, Franc Podli-pec, Marjan Burger, Ivan Jarc, Vlado Gerdina, Adolf Stranka, Anton Fuks, ing. Marko Goljar, Franc Poteko, Herman Strle. GRS Janez Rupnik, Franc Kosmač, Anica Komanica, Nada Kuhar, Pavla Petakovič, Slavka Koncilja, Marta Kristan, Franc Kocjančič, Marija Dolenc. Spl. sektor Majda Ograjenšek, Ivan Prijatelj, Estera Saprunov, Zofija De-žutelj, Matej Galemanovič, Slavica Vuga, Alojz Habič, Anton Fras, Mihael Gamboc, Marija Reja, Vladimir Mlinar, Sonja Mravlja, Kristina Časar, Anica Bišof, Jolanda Šaberla, Jožica Božič, Zdenka Klobasa, Marica Šparenblek, Ivan Dadič, Barbara Letnar, Nežka Zupančič, Marija Matko. Direkcija Hilda Otič, Janja Virant. Modelna mizama Alojz Potisek, Franc Konjar, Ivan Štiftar, Anton Hiti, Viktor Pogačnik. MO Ivan Polajžar, Stane Klavžar, Vinko Kukec, Franjo Golobič, Franjo Modlic, Janez Košiček, Djordje Vukovič, Jože Čretnik, Jože Maver, Anton Velikona, Filip Novak, Ciril Koželj, Albin Račečič, Jože Škerjanc, Franc Hrovat, Ignac Strmšek, Jože Perpar, Drago Begič, Anton Bučar, Franc Osredkar, Milenko Bilandič, Slavko Terlep, Jože Gli-var, Anton Hočevar, Metod Koželj, Anton Smolič, Božo Blatnik, Franc Pavlin, Ivan Hočevar, Anton Žabkar, Anton Pekolj, Ivan Križman, Anton Podkrajnik, Anton Plešnik, Ciril Blatnik, Jože Tekavčič, Stanko Mauer, Silvo Beguš, Slavko Berginc, Franc Rihtar, Josip Pregare, Martin Fine, Jože Južna, Franc Černjavič, Jože Tomažin. MLADI TD IN ONSTRAN MEJE ZAPIS O OBISKU ZAMEJSKIH SLOVENCEV V LITOSTROJU — Prišli smo k vam, da bi se spoznali med seboj. Radi bi vam zaupali svoje želje in težave ter skupaj z vami zapeli, zaplesali, se nasmejali. Povedati vam hočemo tisto, o čemer razmišljamo za strojem v tovarni. Delavci smo, mladi kot vi... so bile prve besede, ki so jih med stiskanjem rok s svojimi vrstniki — mladinkami in mladinci Litostroja izrekli mladi zamejski Slovenci iz Trsta in okolice. 170 slovensko govorečih fantov in deklet se je pomešalo med mlade litostrojske delavce. Prvič so se srečati. pold Slak, Julijus Šincek, Mihael Munih, Slavko Ljubič, Bruno Fa-raguna, Slavko Jakelič, Milev Gle-manivič, Marija Duša, Vasja Belšak, Božidar Zavrl, Kosta Matev-ski, Slavko Vidmar, Ivanka Končan, Jurij Ljubič, Zdravko Bohinc, Martin Grobelnik, Marjan Omejc, Anica Novak, Friderik Stušek, Ratomir Matovič, Štefan Grm, Stevan Mirkovič, Oton Bačnik, Avgust Oter, Jožefa Kničar, Franc Čerenak, Ivan Novak, Marija He-raver, Stano Stojanovič, Marija Kelhar, Franc Lašič, Ljubomir Emeršič, Miroslav Dimnik. ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta Franca BOLTE se prisrčno zahvaljujem njegovim tovarišem, gasilskemu društvu, obratu modelne mizarne in livarne sive litine za iskreno pozornost na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se mladinski godbi in vsem, ki so sočustvovati z nami. Žalujoča žena z otroki POROKA V soboto, dne 24. 4. 1965, sta se poročila Vida Verbič, uslužbenka v pisarni samoupravnih organov, ter Andrej Anžin, kontrolor v oddelku TKB. Iskreno čestitamo! PRVOMAJSKI POZDRAVI Veliko delovnega uspeha in prvomajske praznike nam je zaželel naš zvesti bralec Janez Rabič iz Dovja 72 ter nam poslal lepo razglednico iz Mojstrane. — Mladinski delavski krožek iz Trsta je mlada organizacija. Ustanovili smo ga decembra preteklega leta in smo za sedaj še neuradna zveza, katere glavni smoter je — združevati v Italiji živečo slovensko delavsko in kmečko mladino in ji utrjevati ljubezen do slovenske besede. Če v Italiji mladega prepustimo samemu sebi, prične počasi pozabljati svoj materni jezik in začne govoriti italijansko. Za nas je dragocen vsak posameznik — nam je dejal vodja izleta in pobudnik za ustanovtiev tega krožka — Kar-leto Avgustinčič. — če ne bi prišel v klub, bi popolnoma pozabil slovenski jezik. Zlasti zato, ker je moj oče Italijan in doma govorimo samo italijanski, je jel pripovedovati mladi Sergi Saiz. — Veliko imamo podobnih primerov, je nadaljeval Karleto. Sedaj v začetnem obdobju obstoja našega krožka bomo svoj program omejili na izlete in razna poljudnoznanstvena predavanja. Skupni izleti po Jugoslaviji in Italiji so najboljša pot, da se mladina spozna med seboj, da nam prične zaupati. NAŠI PLANINCI ODLIKOVANI Na VII. rednem občnem zboru Planinske zveze Slovenije, ki je bil dne 4. aprila v Ljubljani, je na predlog UO PZS občni zbor med drugimi odlikoval tudi člane našega PD, in sicer: S častnim srebrnim znakom: Alojza šteblaja, Marijana Sme-rajca in Ludvika Šarfa. Pismeno pohvalo za uspešno in požrtvovalno delo na poprišču planinstva pa so prejeli: Jurij Legvart, Anton Levstek in Viktor Pogačnik. Vsem odlikovancem prisrčno čestitamo in se z njimi vred veselimo lepih priznanj. Želimo, da bi bila tudi v bodoče njihova prizadevanja za razvoj planinstva uspešna, saj prav planinstvo pomeni naj lepšo vejo rekreacije, ki je delovnemu človeku tako potrebna. Ogledovali smo si tovarno. Nedeljsko dopoldne je bilo. Stroji so stali. Mlade delavce iz tržaških tovarn je zanimalo vse: stroji, livarna, žerjavi, posebno pa turbine in diesel motorji. Na stroju je ostal pozabljen načrt. Nad razgrnjeni list se je sklonil črnolasi Tržačan. Pridružil se mu je mladinec iz Litostroja. Prav tisti, ki dela za to stružnico. Začela sta razgovor. Najprej strokoven, oba sta strugarja, potem o normah, plačah, delavskem samoupravljanju. Tu se je zataknilo. Nekaj novega, neznanega je bilo to za mladega kovinarja iz Italije. Tudi ostali okoli njiju so prisluhnili. Delavec - samoupravlja-lec? — Delavski svet, katerega člani so tudi mladinci, je naj višji organ v podjetju. Vanj volimo najboljše sodelavce, ki v imenu nas dajejo predloge. Tovarna upošteva naše želje, misli in besede, so jim vsevprek pojasnjevali Litostrojčani. Gostje so se čudili in izrazili željo, da bi jim nekdo iz tovarne pripravil predavanja in jih seznanil z osnovnimi načeli delavskega samoupravljanja. Trije modri avtobusi z velikimi napisi »MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK — TRST« so popoldne zavili proti Polhovemu Gradcu, kjer je mladina Litostroja pripravila gostom program na-radnih pesmi in plesov. Že med potjo se je utrnila pesem. Dejali bi, da je repertoar zamejskih Slovencev bogatejši od našega. Slovenska pesem živi med njimi in radi jo imajo. Dež ni skalil sproščenega smeha mladih, ki se je razlegal daleč med Polhograjske Dolomite. Pričel se je ples. Želje mladih so se ujele v istem ritmu. — Igramo tisto, kar ugaja mladini, je dejal Boris, vodja tržaškega orkestra električnih kitar — »5 fans«. — Radi smo prišli k vam. Še vedno nam je v spominu naš nastop na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer smo doživeli svoj prvi večji uspeh. Simpatični fantje so ti tržaški »Beat-iesi«, le večkrat bi morali k frizerju. S svojimi dolgimi lasmi res ne izpadajo preveč možato. Komaj se še razločujejo od deklet. Medtem ko so se v dvorani vrteli v divjem ritmu, sem na pobočju opazil štiri dekleta: Nadja, 'Darja, Sonja in Marica iz Trsta so nabirale spominčice. — Spominjale nas bodo lepega izleta, so mi dejale, ko sem se jim približal. Izza hribov se je prikradla noč. Roke so se stiskale v slovo. Avtobusi so odpeljali in mladi rojaki iz Trsta, Padrič, Boršta in drugih zamejskih vasi se bodo še dolgo spominjali srečanja z mladinci iz Litostroja. Lado Lucu Mladi zamejski Slovenci pred vhodom v tovarno W£&:... . : ■ ■; Mmšk _ IT .Vfc^W/ T/Jfo >* 1/eP^C-/, ~P£~C^)3o C/ So (Delo, 27. 4. 1965) Jaka Sulc: »PING-PONG« MOJSTER (ilustriral Milan Maver) (Ljubljanski dnevnik, 28. 4. 1965) D-PISKER Nekdo je po telefonu vprašal za sortiment proizvodnje potniškega obrata. Pri naštevanju posameznih serij vozil se je zataknilo pri serijah Dt in Dp. Tovariš na drugem koncu žice ni mogel razlikovati serij Dt in D p, zato mu je poročevalec pomagal takole: »Dt kot D Titograd, Dp kot D Pisker!« (Odmev tovarne, »Boris Kidrič«, Maribor) SAPA IN PROIZVODNJA Prvi: »Povej mi razliko med rokoborcem in proizvodnjo!« Drugi: »Ni razlike: sapo lovita obadva.« (Odmev tovarne, »Boris Kidrič«, Maribor) ČE DRUGAČE NE GRE V neki pisarni imajo nad umivalnikom tablico z napisom: »Umivalnik ni pljuvalnik, ne pepelnik in ne smetišnica!« Neka snažilka iz drugega obrata je po naključju prišla v to pisarno; ko je prebrala to opozorilo, je rekla: »Da, če že res drugače ne gre, bi morali take tablice tudi drugod izobesiti.« (Odmev tovarne, »Boris Kidrič«, Maribor) HARMONIKA IN PROIZVODNJA Prvi: »Kakšna je razlika med harmoniko in proizvodnjo?« Drugi: »Nobene. V obeh šumi in brni.« (Odmev tovarne, »Boris Kidrič«, Maribor) ŽENE NE SMEJO VEDETI Dva Litostroj čana se srečata popoldne v mestu. Prvi poprosi drugega, če mu lahko posodi dva stotaka. Hkrati ga prosi, naj tega ne pove njegovi ženi. — Posodim ti, — pravi drugi, — a tudi jaz te prosim, da ne poveš moji ženi, da sem imel ta denar. EDINI TAT... — Pravijo, da zasačijo in kaz- nujejo pri nas v tovarni vsakega tatu___ — To je prav in lepo, toda med nami je tat, ki ga po zakonu ne moremo kaznovati, čeprav nam dela največ j o škodo. ___ ? ? ? —- To je tat, ki nam krade čas. Iztekajo se bele smučine Silil Ura je 14, a že so pri izhodu, kot da so s satelitom odjadrali z dela ... 10. in 11. aprila so se zbrali smučarji Litostroja, da obračunajo med seboj in se pomerijo za »zlato smučko« med posamezniki in za prehodni pokal med ekipami sindikalnih podružnic. Tehnični rezultati: V skokih je zmagal Marijan Klemen, SN, 32,5 m. V teku je bil prvi Miro Žibert, MO, 11,56. Veleslalom: Peter Prezelj, HS, 48,1. Kombinacija: Marijan Klemen, SN, 17 točk. Ekipe: SN (Klemen, Kos, Krsnik, Bolha) 17 točk. LITOSTROJ PRVI MED KOVINARJI Le štirinajst dni po tovarniškem prvenstvu je bilo na planini eno naših najtradicionalnej Ših zimskošportnih tekmovanj: prvenstvo kovinarjev Ljubljane in Zasavja. Udeležili so se ga tekmovalci 9 sindikalnih podružnic. Tehnični rezultati: Smučarji do 35 let: Milan Čelik, Litostroj, 1:01,2. Smučarji nad 35 let: Ivo Bernik, Tiki, 1:05,1. Ekipe: L Litostroj (Čelik, Klemenčič, Klemen) 3:11,6 2. Jožef Štefan (Eržen, Stupar, Potokar) 3:15,2 3. STT (Širše, Bajda, špilar) 3:17,9 Zmage na kovinarskem prvenstvu smo še prav posebno veseli, saj pomeni blažilen obliž na poraz v troboju na Pohorju. Zato vsem tekmovalcem naše iskrene čestitke z željo, da pokal ohranijo še naslednje leto, ko bo organizator spet Litostroj. ETO — Ste mnogo hodili med dopustom? — Ne! 10.000 km sem prevozil. Luknja je od pedala za plin (Liboj ski keramik) Kaj je lepotičenje? Lepotičenje je plomba na zob časa. STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. TEHNIKA Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu. Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1250 dinarjev. Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«. Beograd, Kneza Miloša 7/H; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 časctpis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5.600 izvodov — Ureja ga uredniški odbor. — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 33-511 (h. c.), telefon glavnega urednika 580, odgovornega 415 — Cena posamezni številki v prodaji 30 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru.