Vojislav Ivetić1
Razlike v ustreznosti delovnih pogojev
specializantov družinske medicine glede na
sektor zaposlitve in dela (javni ali zasebni
delodajalci)
Differences in the Suitability of Working Conditions for Family
Medicine Trainees With Regard to the Employment and Labor
Sector (Public or Private Employers)
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: družinska medicina, primarno zdravstveno varstvo, specializant, delovne razmere
IZHODIŠČA. Družinska medicina predstavlja enega od ključnih dejavnikov organizaci-
je modernega zdravstvenega sistema. Ob tako pomembni nalogi, ki jo v zdravstvenem
sistemu skuša uresničevati družinska medicina, je smiselno pričakovati ustrezne delo-
vne pogoje, ki vključujejo tudi izobraževanje bodočih specialistov družinske medicine.
Pri tem so izrednega pomena dobri mentorji in primerna organizacija ustanove, ki lahko
mlademu zdravniku v svojih ambulantah zagotovi ustrezne delovne pogoje. Namen naše
raziskave je bil preveriti trenutne delovne pogoje specializanta družinske medicine
v ambulantno-modularnem delu specializacije in ugotoviti, ali obstaja razlika v delov-
nih pogojih pri specializantih, zaposlenih v javnem sektorju, in specializantih, ki so zapo-
sleni in delajo pri zasebnih izvajalcih. METODE. Uporabili smo kvantitativno presečno
obliko raziskave. Podatki so bili zbrani z vprašalnikom, ki je bil razdeljen med 105 naključno
izbranih specializantov družinske medicine v ambulantno-modularnem delu specializa-
cije. V statistični analizi smo glede na opredeljen tip spremenljivk in (ne)normalnost poraz-
delitve uporabili ustrezne parametrične in neparametrične teste, kot so t-test, test χ2,
Mann-Whitneyjev test in Kruskal-Wallisov test. REZULTATI. Zdravniki specializanti dru-
žinske medicine, ki so zaposleni v javnih zavodih, boljše delovne pogoje izkazujejo pri
številu opredeljenih pacientov v ambulanti, opravljenih obveznih izobraževanjih in pri
izvajanju notranjih izobraževanj. Zdravniki specializanti družinske medicine, ki so zapo-
sleni in delajo pri zasebnikih, pa beležijo značilno boljše delovne pogoje le z vidika raz-
položljivosti opreme v ambulanti. RAZPRAVA. Naša raziskava predstavlja dobro osnovo
za izboljšanje delovnih pogojev specializantov družinske medicine in izboljšanje izvajanja
specializacije v praksi ter predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskave, vezane na
področje delovnih pogojev specializantov družinske medicine.
1 Doc. dr. Vojislav Ivetić, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska
ulica 8, 2000 Maribor; SAVA MED d. o. o., Cesta k Dravi 8, 2241 Spodnji Duplek; vojislav.ivetic@um.si
165Med Razgl. 2022; 61 (2): 165–80 • Raziskovalni članek
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 165
aBSTRaCT
KEY WORDS: family medicine, primary healthcare, trainees, working conditions
BACKGROUNDS. Family medicine is one of the key factors in the organization of a modern
health care system. With such an important task that family medicine is trying to accom-
plish in the health care system, it makes sense to expect appropriate working conditions,
which also include the education of future family medicine specialists. Good mentors
and the appropriate organization of the institution, which can provide the young doctor
with appropriate working conditions at their clinics, are extremely important. The pur-
pose of our study was to check the current working conditions of family medicine trai-
nees in the outpatient-modular part of the specialization and to determine whether there
is a difference in working conditions between specialists employed in the public sector
and specialists employed by private providers. METHODS. The study was designed as
a quantitative cross-sectional form of study. A complex questionnaire was used for the
purpose of data collection. 105 Slovenian family medicine trainees were randomly selec-
ted for analysis. In the statistical analysis, we used appropriate parametric and non-para-
metric tests such as t-test, χ2 test, Mann-Whitney test and Kruskal-Wallis test, depending
on the defined type of variables and (non) normality of the distribution. RESULTS. Family
medicine trainees employed in public institutions show better working conditions in the
number of patients listed in the outpatient clinic, completed compulsory education and
internal training, while family medicine trainees employed and working in private insti-
tutions record significantly better working conditions only in terms of the availability
of equipment in the outpatient clinic. DISCUSSION. Our study represents a good basis
for improving the working conditions of family medicine trainees as well as the imple-
mentation of family medicine specialization in practice and represents a good starting point
for further research related to the working conditions of family medicine trainees.
166 Vojislav Ivetić Razlike v ustreznosti delovnih pogojev specializantov družinske medicine glede …
IZHODIšČa 
Družinska medicina je akademska in znan-
stvena veda, ki je s svojo lastno izobraže-
valno vsebino, raziskavami, z dokazi podprto
klinično dejavnostjo in klinično special-
nostjo, usmerjena v primarno zdravstveno
varstvo (1). Je ključen element v organiza-
ciji sodobnega zdravstvenega sistema (2).
Ob tako pomembni nalogi, ki jo v zdrav-
stvenemu sistemu sprejema družinska
medicina, je smiselno pričakovati ustrezne
delovne pogoje za izobraževanje bodočih
specialistov družinske medicine. 
Glede na kompetence in specifičnost
družinske medicine kot vede bi bilo treba
sestaviti merila za ustrezne delovne pogo-
je specializanta v ambulanti, ki bi se pri raz-
pisu specializacij upoštevala (3–5). Tako bi
morali specializantu družinske medicine
zagotoviti, da bi imel ustrezno opremljen
prostor. Pomembna so vprašanja, ali ima na
voljo svoj računalnik, zaščitna oblačila,
stalno populacijo bolnikov, svoje delovišče,
možnost ustreznega posvetovanja, možnost
dostopa do interneta, ali je opravil ustrezna
izobraževanja pred pričetkom dela (varnost
pri delu, požarna varnost, bolnišnične okuž-
be …), ali ima ustrezen čas za počitek
(dopust, malico …), ali pa samo celotno spe-
cializacijo nadomešča in dela pod drugim
imenom. S tem izgubimo možnost sledenja
kakovosti dela, kar onemogoča napredova-
nje v znanju in doseganju kompetenc, ki jih
določa program specializacije (6, 7).
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 166
Trenutno specializacija iz družinske
medicine traja štiri leta, od tega dve leti zav-
zema klinični del kroženja v bolnišnici in
dve leti ambulantno-modularni del (6).
Specializant mora v času kliničnih kroženj
enkrat na teden delati z mentorjem v ambu-
lanti družinske medicine, od tega vsaj
enkrat z glavnim mentorjem. Ob tem mora
specializant v času ambulantno-modular-
nega dela praviloma delati najmanj tri
polne dni v tednu z enako populacijo bol-
nikov. Posledično specializant ni name-
njen le za nadomeščanje manjkajočih zdrav-
nikov. Delo z glavnim mentorjem je obvezno
ves čas specializacije, tako v času kliničnega
kroženja kot tudi modularnega dela (8).
Koncesija zasebnemu zdravniku ali
zasebni pravni osebi v Sloveniji omogoča
podpis pogodbe z Zavodom za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, ki je plačnik opra-
vljenih storitev. Bolniki so povsem izena-
čeni, pa naj obiskujejo zasebnega izvajalca
s koncesijo ali zdravnika v javnem zavodu
(9). Delo zasebnega družinskega zdravnika
brez koncesije je v današnjih razmerah
v Sloveniji praktično nemogoče, ker imajo
vsi državljani možnost, da se osnovno
zdravstveno zavarujejo, tudi če niso redno
zaposleni (status občana) (10, 11). Tako so
lahko specializanti zaposleni pri koncesio-
narju ali v javnem zavodu (zdravstveni
dom). Program specializacije je za vse enak.
Glavni mentor pa ni vezan na ustanovo, kjer
je specializant zaposlen.
Ureditev delovišča zdravnika
družinske medicine
Za uspešnost in kakovost dela zdravnika
družinske medicine so poleg njegovega zna-
nja, stališč in veščin v praksi zelo pomemb-
ni naslednji pogoji (12, 13):
• ustreznost lokacije ambulante,
• primerna velikost in opremljenost ambu-
lantnih in spremljajočih prostorov,
• kakovost medicinske opreme,
• usklajeno in dobro organizirano timsko
delo ter
• dosledno upoštevanje zakonskih predpi-
sov in dobre poslovne prakse.
Pri načrtovanju organizacije in pogojev
dela ambulante je nujno predvsem upošte-
vati temeljne značilnosti družinske medi-
cine, kot so dostopnost zdravstvenega osebja,
razpoložljivost, stalnost in dolgotrajnost
zdravstvene oskrbe, usposobljenost in oprem-
ljenost za promocijo zdravja, preprečevanje
bolezni in reševanje najpogostejših in manj
zahtevnih zdravstvenih težav, usmerjenost
v posameznika, družino in skupnost ter
usposobljenost za nujno ukrepanje, kadar
je to potrebno (13).
Oprema za delo
Standardi za prostore in opremo
Za uporabo prostorov v zdravstveni dejav-
nosti so predpisane smernice. Osnovne
prostorsko-tehnične smernice, kot so urba-
nistične, prostorske in ergonomske, so ure-
jene z zakonskimi predpisi. Tehnične smer-
nice za opremo in instrumente, medicinske
pripomočke in potrošni material pa so opi-
sane v strokovnih virih. Obseg opreme je
odvisen od tega, katere posege zdravnik izva-
ja, in od finančnih zmožnosti posameznega
zdravnika ali ustanove.
Urejenost prostorov
Ambulantni prostori in javne zdravstvene
ustanove morajo biti urejeni tako, da ustre-
zajo dejavnosti, za katero so namenjeni,
funkcionalnim zahtevam okolja, v katere-
ga so umeščeni, splošnim zahtevam glede
arhitekture objekta, bivalnim in varnostnim
zahtevam. 
Zakonodaja in podzakonski akti ureja-
jo (14, 15):
• opremljenost in velikost prostorov,
• higienske normative in
• odlaganje odpadkov.
Ordinacija z garderobnim boksom 14–16m2
je razdeljena v cono za pogovor z bolnikom
in cono za pregled bolnika. Mora biti naravno
167Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 167
prezračevana in osvetljena. Biti mora zvo-
čno dobro izolirana. Za zasebno ambulan-
to družinske medicine s koncesijo veljajo
enaki sanitarno-prostorski normativi in
predpisi kot za ambulante v javnih zavodih.
Pohištvena in informacijska oprema
ambulante
Za informacijsko in pohištveno opremo
obstajajo le strokovna merila. Obseg in raz-
novrstnost opreme je odvisna od tipa ambu-
lante in potreb populacije (16).
V ordinaciji se morajo nahajati pisalna
miza in vsaj trije stoli, računalnik s tiskal-
nikom, programska oprema in internetni
dostop, telefon, umivalnik, milo, razkužilo,
preiskovalna miza, obešalnik, stojala za
zloženke, omara, dva koša za odpadke ter
klicna naprava.
Ker pri delu z bolniki nastajajo občut-
ljivi podatki zaupne narave, morajo biti pro-
stori ustrezno zvočno izolirani, varovani in
zaklenjeni.
Medicinski inštrumenti in pripomočki
V zadnjih letih je, vsaj v zasebnih ambu-
lantah, zaslediti naraščanje dodatnega
opremljanja z različnimi diagnostičnimi
aparati, ki so zaradi večje ponudbe na trgu,
s tem povezanih sprejemljivejših cen ter
nezahtevne in hitre uporabe postali dostop-
ni praktično vsakemu zdravniku (17).
V ordinaciji naj bi našli: merilec preto-
ka zraka, merilnik krvnega tlaka, fonendo-
skop, spekule, baterijske svetilke, različno
dodatno opremo za ORL-diagnostiko in
zdravljenje (ušesni livčki, nosne spekule,
ušesne pincete, naglavna svetilka…), oftalmo-
skop, flurescinske lističe, refleksno kladiv-
ce, pulzni oksimeter, aparat za merjenje
glukoze v krvi s pripadajočim potrošnim
materialom, merilni trak in rokavice za pre-
gledovanje.
V prostoru za posege bi se morali naha-
jati merilnik krvnega tlaka, termometer,
fonendoskop, brizga za izpiranje ušes,
instrumenti za manjše posege in EKG.
Namen naše raziskave je bil preveriti
trenutne delovne pogoje specializanta dru-
žinske medicine v ambulantno-modular-
nem delu specializacije in ugotoviti, ali
obstaja razlika v delovnih pogojih pri spe-
cializantih, zaposlenih v javnem sektorju,
in specializantih, ki so zaposleni in delajo
pri zasebnih izvajalcih. 
METODE
Raziskovalni načrt
Uporabljena je bila kvantitativna presečna
oblika raziskave, za namen zbiranja poda-
tkov pa obsežen tridelni vprašalnik, ki
predstavlja del kompleksne raziskave
o delovnih pogojih specializantov družin-
ske medicine in njihovem zadovoljstvu
z delom (18). Podatki so se zbirali od sep-
tembra 2016 do decembra 2016. 
Za namen našega članka smo se osre-
dotočili na del vprašalnika, ki se je nanašal
na delovne pogoje specializanta družinske
medicine. Ta del vprašalnika se je osredo-
točal na mentorstvo, zagotavljanje ustrez-
nega prostora in opreme za diagnostiko in
redno delo, zagotavljanje ustrezne zaseb-
nosti pri delu, srečevanje z regijskim koor-
dinatorjem, uporabo računalnika, ustrezna
izobraževanja, uporabo profesionalne kar-
tice, ustreznost plačilnih razredov itd.
V tabeli 1 smo opredelili ustreznost
delovnih pogojev glede na prostorske zah-
teve, zahtevano opremo ter zahteve pote-
ka specializacije (1–18).
vzorčenje in vzorec 
Vzorec so predstavljali zdravniki speciali-
zanti družinske medicine v ambulantno-
modularnem delu specializacije. V času
zbiranja podatkov je bilo v Sloveniji 353
specializantov družinske medicine. V ana-
lizo jih je bilo vključeno 105, kar predsta-
vlja 29,75 % vseh specializantov družinske
medicine. Vprašalniki so bili razdeljeni na
modularnem delu specializacije. Povabili
smo specializante 17., 18., 22., in 23. modu-
larne skupine. Modularne skupine so bile
168 Vojislav Ivetić Razlike v ustreznosti delovnih pogojev specializantov družinske medicine glede …
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 168
169Med Razgl. 2022; 61 (2):
naključno izbrane. Specializantov iz modu-
larnih skupin je bilo 93. Nato smo vpra-
šalnik razdelili še eni naključno izbrani
regijski skupini specializantov v modular-
nem delu specializacije. S tem smo zbrali
še dodatnih 12 izpolnjenih vprašalnikov.
Popolne odgovore, ki so upoštevani v ana-
lizi, sta podala 102 zdravnika od 105 zdrav-
nikov, ki so prejeli vprašalnik.
Etična ustreznost raziskave
Komisija za medicinsko etiko Republike
Slovenije je 20. 9. 2016 s svojo odločbo št.
0120-493/2016-2 odločila, da je raziskava
etično sprejemljiva. 
Statistična analiza 
Statistična analiza podatkov je bila izpeljana
s statističnim paketom IBM® SPSS® 20.0.
Stopnja statistične značilnosti je bila dolo-
čena s 5-odstotno stopnjo tveganja (p<0,05). 
Za analizo osnovnega profila zdravni-
kov specializantov družinske medicine so
bile uporabljene osnovne opisne statistike.
Za preverjanje raziskovalnega vprašanja
in hipotez smo glede na opredeljen tip
spremenljivk in (ne)normalnost porazdeli-
tve uporabili ustrezne parametrične in
neparametrične teste, kot so t-test, test χ2,
Mann-Whitneyjev test in Kruskal-Wallisov
test. Normalnost porazdelitve podatkov
smo preverjali s Shapiro-Wilksovim in
Kolmogorov-Smirnovim testom. Za ugo-
tavljanje kategorij, ki pomembno prispevajo
k značilnosti razlik, pa smo uporabili tudi
standardizirane prilagojene ostanke.
REZULTaTI
V našo analizo sta bila vključena 102 zdrav-
nika specializanta družinske medicine. Od
tega jih je bilo 88 (86,3%) zaposlenih in dela-
lo v javnem zavodu, preostalih 14 (13,7%) pa
pri zasebniku. Z analizo smo iskali razlike
v ustreznosti 25 delovnih pogojev, pri čemer
smo predhodno ovrednotili stanje ustrezno-
sti: vrednost 1 določa ustreznost, 0 pa neu-
streznost. V primeru deloma ustreznih delov-
nih pogojev smo te prišteli k neustreznim
pogojem. V nadaljevanju smo za vsakega od
njih preverili, ali je statistično značilno pove-
zan s sektorjem zaposlitve in dela.
Delovni pogoji, ki niso
statistično značilno povezani
s sektorjem zaposlitve in dela
Ugotovili smo, da ustreznost naslednjih
delovnih pogojev ni statistično značilno
povezana s sektorjem zaposlitve in dela:
lokacija dela, povprečno dnevno število
obiskovalcev, izbrani pacienti, kot jih pred-
videva program specializacije, srečanja
z regijskim koordinatorjem, razpoložlji-
vost uporabnega računalnika, razpoložlji-
vost uporabnega telefona ter uporaba raču-
nalnika v ambulanti (tabela 2).
V nadaljevanju smo ugotovili, da ustrez-
nost naslednjih delovnih pogojev ni stati-
stično značilno povezana s sektorjem
zaposlitve, enako velja tudi pri naslednjih
pogojih: lokacija dela s pacienti, zasebnost
prostorov, dostopnost do glavnega mentorja,
uporaba profesionalne kartice, uporaba
žiga, uporaba ustrezne uniforme in stalnost
populacije bolnikov (tabela 3). 
V naslednjem delu smo ugotovili, da
tudi ustreznost naslednjih delovnih pogo-
jev ni statistično značilno povezana s sek-
torjem zaposlitve in dela: prostor za odmor,
razpoložljiva oprema v ustanovi, dodatna
sredstva za izobraževanje, potni stroški za
prevoz na module, plačana nadomeščanja
izven delovnega časa, plačilni razred in pra-
vilnost izračuna mesečne plače (tabela 4). 
Delovni pogoji, ki so statistično
značilno povezani s sektorjem
zaposlitve in dela
Ugotovili smo, da je ustreznost naslednjih
delovnih pogojev statistično značilno pove-
zana s sektorjem zaposlitve in dela: število
opredeljenih pacientov v ambulanti, opra-
vljena obvezna izobraževanja, oprema
v ambulanti in izvedba notranjih izobra-
ževanj (tabela 5).
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 169
170 Vojislav Ivetić Razlike v ustreznosti delovnih pogojev specializantov družinske medicine glede …
Ta
be
la
 1
.O
pr
ed
el
it
ev
 u
st
re
zn
os
ti
 d
el
ov
ni
h 
po
go
je
v 
sp
ec
ia
liz
an
ta
 d
ru
ži
ns
ke
 m
ed
ic
in
e.
D
el
ov
ni
 p
og
oj
i
U
st
re
zn
i
D
el
om
a 
us
tr
ez
ni
N
eu
st
re
zn
i
Lo
ka
ci
ja
 d
el
a
am
bu
la
nt
a 
dr
už
in
sk
e 
m
ed
ic
in
e
do
m
 s
ta
re
jš
ih
 o
bč
an
ov
 a
li 
ur
ge
nt
na
 a
m
bu
la
nt
a
Št
ev
ilo
 o
pr
ed
el
je
ni
h 
pa
ci
en
to
v 
v 
am
bu
la
nt
i
< 
2.
00
0
> 
2.
00
1
Po
vp
re
čn
o 
dn
ev
no
 š
te
vi
lo
 o
bi
sk
ov
al
ce
v
30
–5
0
< 
30
 a
li 
> 
50
 
Iz
br
an
i b
ol
ni
ki
da
ne
, n
e 
ve
m
Sr
eč
an
ja
 z
 re
gi
js
ki
m
 k
oo
rd
in
at
or
je
m
na
 1
 m
es
ec
, n
a 
2–
3 
m
es
ec
e
na
 v
eč
 k
ot
 3
 m
es
ec
e 
al
i b
re
z 
sr
eč
an
j
R
az
po
lo
žl
jiv
os
t 
de
lu
jo
če
ga
 ra
ču
na
ln
ik
a
da
ne
R
az
po
lo
žl
jiv
os
t 
de
lu
jo
če
ga
 t
el
ef
on
a
da
ne
U
po
ra
ba
 ra
ču
na
ln
ik
a
za
 n
ar
oč
an
je
, v
od
en
je
 e
le
kt
ro
ns
ke
 k
ar
to
te
ke
sp
ec
ia
liz
an
t 
ga
 n
e 
up
or
ab
lja
pi
sa
nj
e 
na
po
tn
ic
, p
is
an
je
 re
ce
pt
ov
, i
sk
an
je
st
ro
ko
vn
ih
 p
od
at
ko
v 
po
 in
te
rn
et
u,
 p
os
ve
to
va
nj
e
pr
ek
o 
m
ai
lo
v
Lo
ka
ci
ja
 d
el
a 
s 
pa
ci
en
ti
po
se
bn
a 
am
bu
la
nt
a 
za
 s
pe
ci
al
iz
an
ta
pr
ev
ez
ov
al
ni
ca
, m
en
ja
va
 a
m
bu
la
nt
 a
li
m
en
to
rs
ka
 a
m
bu
la
nt
a
Z
as
eb
no
st
 p
ro
st
or
a
da
ne
D
os
to
pn
os
t 
do
 g
la
vn
eg
a 
m
en
to
rja
gl
av
ni
 m
en
to
r d
el
a 
ve
či
no
m
a 
vz
po
re
dn
o 
in
 je
gl
av
ne
ga
 m
en
to
rja
 s
pe
ci
al
iz
an
ti
 n
e 
po
zn
aj
o,
na
 v
ol
jo
 z
a 
os
eb
no
 k
on
zu
lt
ac
ijo
 o
z.
 je
 n
a 
vo
ljo
so
de
lu
je
jo
 le
 z
 n
ep
os
re
dn
im
 m
en
to
rje
m
po
 t
el
ef
on
u
V
ar
no
st
 p
ri 
de
lu
da
ne
Po
ža
rn
a 
va
rn
os
t
da
ne
B
ol
ni
šn
ič
ne
 o
ku
žb
e
da
ne
Z
dr
av
ni
šk
i p
re
gl
ed
da
ne
U
po
ra
ba
 p
ro
fe
si
on
al
ne
 k
ar
ti
ce
da
ne
, k
er
 je
 s
pe
ci
al
iz
an
t 
ni
m
a 
al
i k
er
 n
i u
st
re
zn
e
ra
ču
na
ln
iš
ke
 p
od
po
re
U
po
ra
ba
 ž
ig
a
da
ne
, k
er
 g
a 
sp
ec
ia
liz
an
t 
ni
m
a 
al
i r
oč
no
 p
od
pi
su
je
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 170
171Med Razgl. 2022; 61 (2):
D
el
ov
ni
 p
og
oj
i
U
st
re
zn
i
D
el
om
a 
us
tr
ez
ni
N
eu
st
re
zn
i
U
po
ra
ba
 u
st
re
zn
e 
un
if
or
m
e
da
, p
ris
kr
be
l j
o 
je
 d
el
od
aj
al
ec
ne
, k
er
 je
 n
im
a/
si
 je
 n
e 
že
li 
da
, k
up
il 
jo
 je
sp
ec
ia
liz
an
t
St
al
no
st
 p
op
ul
ac
ije
sp
ec
ia
liz
an
t 
im
a 
st
al
no
 p
op
ul
ac
ijo
 b
ol
ni
ko
v 
iz
1–
2-
kr
at
 t
ed
en
sk
o 
de
lo
 s
 s
ta
ln
o 
po
pu
la
ci
jo
 
m
en
to
rs
ke
 a
m
bu
la
nt
e 
al
i 3
–4
-k
ra
t 
te
de
ns
ko
 
al
i d
el
o 
br
ez
 s
ta
ln
e 
po
pu
la
ci
je
 b
ol
ni
ko
v
de
la
 s
 s
ta
ln
o 
po
pu
la
ci
jo
(n
ad
om
eš
ča
nj
e/
ur
ge
nt
na
 s
lu
žb
a)
U
st
re
ze
n 
pr
os
to
r z
a 
od
m
or
da
ne
R
az
po
lo
žl
jiv
a 
op
re
m
a 
v 
us
ta
no
vi
vs
aj
 1
1 
od
 1
4
vs
aj
 7
 o
d 
14
m
an
j k
ot
 7
 o
d 
14
R
az
po
lo
žl
jiv
a 
op
re
m
a 
v 
am
bu
la
nt
i
vs
aj
 1
2 
od
 1
3
vs
aj
 7
 o
d 
12
m
an
j k
ot
 7
 o
d 
13
Iz
va
ja
nj
e 
no
tr
an
jih
 iz
ob
ra
že
va
nj
do
 5
-k
ra
t 
le
tn
o
br
ez
 re
dn
ih
 n
ot
ra
nj
ih
 iz
ob
ra
že
va
nj
D
od
at
na
 s
re
ds
tv
a 
za
 iz
ob
ra
že
va
nj
e
do
da
tn
a 
sr
ed
st
va
 la
hk
o 
sp
ec
ia
liz
an
t 
za
 d
od
at
na
 s
re
ds
tv
a 
sp
ec
ia
liz
an
t 
ne
 v
e,
up
or
ab
i z
a 
iz
ob
ra
že
va
nj
a 
po
 s
vo
ji 
že
lji
de
lo
da
ja
le
c 
jih
 p
or
ab
i s
am
 a
li 
de
lo
da
ja
le
c 
iz
bi
ra
 n
am
en
 p
or
ab
e 
do
da
tn
ih
 s
re
ds
te
v,
ve
nd
ar
 n
e 
za
 s
pe
ci
al
iz
an
to
va
 iz
ob
ra
že
va
nj
a
Po
tn
i s
tr
oš
ki
 z
a 
pr
ev
oz
 n
a 
m
od
ul
e
da
 a
li 
na
 v
ol
jo
 s
lu
žb
en
i a
vt
o
ne
Pl
ač
an
a 
na
do
m
eš
ča
nj
a 
iz
ve
n 
de
lo
vn
eg
a 
ča
sa
da
ne
U
st
re
zn
os
t 
pl
ač
ne
ga
 ra
zr
ed
a
da
ne
Pr
av
iln
os
t 
iz
ra
ču
na
 m
es
eč
ne
 p
la
če
da
 a
li 
pa
 re
dk
o 
pr
ih
aj
a 
do
 n
ap
ak
 (d
o 
3-
kr
at
 le
tn
o)
po
go
st
o 
pr
ih
aj
a 
do
 n
ap
ak
 (v
sa
j 4
-k
ra
t 
le
tn
o)
.
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 171
172 Vojislav Ivetić Razlike v ustreznosti delovnih pogojev specializantov družinske medicine glede …
Tabela 2. Delovni pogoji, ki niso statistično značilno povezani s  sektorjem zaposlitve in dela (1. del).
df – prostostna stopnja (angl. degrees of freedom).
Ustreznost lokacije dela Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 75 (85,2 %) 14 (100,0 %) 89 (87,3 %)
Ne 13 (14,8 %) 0 (0,0 %) 13 (12,7 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 2,370; df = 1; p = 0,124
Ustrezno dnevno število obiskovalcev Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 38 (43,2 %) 4 (28,6 %) 42 (41,2 %)
Ne 50 (56,8 %) 10 (71,4 %) 60 (58,8 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 1,064; df = 1; p = 0,302
Ustrezno število izbranih bolnikov Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 25 (28,6 %) 7 (42,9 %) 32 (30,6 %)
Ne 61 (71,4 %) 9 (57,1 %) 70 (69,4 %)
Skupaj 86 (100 %) 16 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 1,153; df = 1; p = 0,283
Ustrezno število srečanj z regijskim Sektor zaposlitve in dela
koordinatorjem Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 45 (51,1 %) 8 (57,1 %) 53 (52,0 %)
Ne 43 (48,9 %) 6 (42,9 %) 49 (48,0 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,175; df = 1; p = 0,676
Razpoložljivost delujočega računalnika Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 83 (94,3 %) 13 (92,9 %) 96 (94,1 %)
Ne 5 (5,7 %) 1 (7,1 %) 6 (5,9 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,047; df = 1; p = 0,829
Razpoložljivost delujočega telefona Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 83 (94,3 %) 13 (92,9 %) 96 (94,1 %)
Ne 5 (5,7 %) 1 (7,1 %) 6 (5,9 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,047; df = 1; p = 0,829
Uporaba računalnika v ambulanti Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 85 (96,6 %) 13 (92,9 %) 98 (96,1 %)
Ne 3 (3,4 %) 1 (7,1 %) 4 (3,9 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,447; df = 1; p = 0,504
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 172
173Med Razgl. 2022; 61 (2):
Tabela 3. Delovni pogoji, ki niso statistično značilno povezani s  sektorjem zaposlitve in dela (2. del).
df – prostostna stopnja (angl. degrees of freedom).
Ustreznost lokacije dela s pacienti Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 14 (15,9 %) 1 (7,1 %) 15 (14,7 %)
Ne 74 (84,1 %) 13 (92,9 %) 87 (85,3 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,740; df = 1; p = 0,390
Zasebnost prostora Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 72 (81,8 %) 12 (85,7 %) 84 (82,4 %)
Ne 16 (18,2 %) 2 (14,3 %) 18 (17,6 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,126; df = 1; p = 0,722
Dostopnost do glavnega mentorja Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 81 (92,0 %) 14 (100,0 %) 95 (93,1 %)
Ne 7 (8,0 %) 0 (0,0 %) 7 (6,9 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 1,196; df = 1; p = 0,274
Uporaba profesionalne kartice Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 77 (87,5 %) 10 (71,4 %) 87 (85,3 %)
Ne 11 (12,5 %) 4 (28,6 %) 15 (14,7 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 2,487; df = 1; p = 0,115
Uporaba žiga Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 79 (89,8 %) 12 (85,7 %) 91 (89,2 %)
Ne 9 (10,2 %) 2 (14,3 %) 11 (10,8 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,207; df = 1; p = 0,649
Uporaba uniforme Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 65 (73,9 %) 10 (71,4 %) 75 (73,5 %)
Ne 23 (26,1 %) 4 (28,6 %) 27 (26,5 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,037; df = 1; p = 0,848
Stalna populacija bolnikov Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 70 (80,5 %) 14 (100,0 %) 84 (83,2 %)
Ne 18 (19,5 %) 0 (0,0 %) 18 (16,8 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 3,289; df = 1; p = 0,070
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 173
174 Vojislav Ivetić Razlike v ustreznosti delovnih pogojev specializantov družinske medicine glede …
Tabela 4. Delovni pogoji, ki niso statistično značilno povezani s  sektorjem zaposlitve in dela (3. del).
df – prostostna stopnja (angl. degrees of freedom).
Ustreznost prostora za odmor Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 76 (87,4 %) 10 (71,4 %) 86 (85,1 %)
Ne 12 (12,6 %) 4 (28,6 %) 16 (14,9 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 2,419; df = 1; p = 0,120
Ustreznost razpoložljive opreme Sektor zaposlitve in dela
v ustanovi Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 36 (40,9 %) 6 (42,9 %) 42 (41,2 %)
Ne 52 (59,1 %) 8 (57,1 %) 60 (58,8 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,019; df = 1; p = 0,891
Ustreznost dodatnih sredstev Sektor zaposlitve in dela
za izobraževanja Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 65 (73,6 %) 10 (71,4 %) 75 (73,3 %)
Ne 23 (26,4 %) 4 (28,6 %) 27 (26,7 %)
Skupaj 87 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,028; df = 1; p = 0,867
Ustreznost potnih stroškov za prevoz Sektor zaposlitve in dela
na module Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 72 (81,6 %) 11 (78,6 %) 83 (81,2 %)
Ne 16 (18,4 %) 3 (21,4 %) 19 (18,8 %)
Skupaj 87 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,073; df = 1; p = 0,787
Ustreznost plačanih nadomeščanj Sektor zaposlitve in dela
izven delovnega časa Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 60 (69,4 %) 9 (61,5 %) 69 (68,4 %)
Ne 27 (30,6 %) 6 (38,5 %) 33 (31,6 %)
Skupaj 87 (100 %) 15 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,323; df = 1; p = 0,570
Ustreznost plačnega razreda Sektor zaposlitve in dela
Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 55 (73,4 %) 16 (81,8 %) 71 (74,7 %)
Ne 23 (26,6 %) 8 (18,2 %) 31 (25,3 %)
Skupaj 78 (100 %) 24 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,349; df = 1; p = 0,555
Ustreznost pravilnosti izračuna Sektor zaposlitve in dela
mesečne plače Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 83 (94,6 %) 13 (92,9 %) 96 (94,1 %)
Ne 5 (5,7 %) 1 (7,1 %) 6 (5,9 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,047; df = 1; p = 0,829
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 174
175Med Razgl. 2022; 61 (2):
Tabela 5. Delovni pogoji, ki so statistično značilno povezani s sektorjem zaposlitve in dela. df – prostostna
stopnja (angl. degrees of freedom).
Ustreznost števila opredeljenih Sektor zaposlitve in dela
pacientov v ambulanti Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 48 (54,7 %) 3 (21,4 %) 51 (50,0 %)
Ne 40 (54,3 %) 11 (78,6 %) 51 (50,0 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 5,316; df = 1; p = 0,021
Ustreznost opravljenih obveznih Sektor zaposlitve in dela
izobraževanj – varnost pri delu Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 76 (86,4 %) 6 (42,9 %) 82 (80,4 %)
Ne 7 (8,0 %) 8 (57,1 %) 20 (19,6 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 14,504; df = 1; p = 0,000
Ustreznost opravljenih obveznih Sektor zaposlitve in dela
izobraževanj – požarna varnost Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 66 (75,6 %) 4 (28,6 %) 70 (69,0 %)
Ne 22 (24,4 %) 10 (71,4 %) 32 (31,0 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 12,439; df = 1; p = 0,000
Ustreznost opravljenih obveznih Sektor zaposlitve in dela
izobraževanj – izobraževanje
o bolnišničnih okužbah Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 58 (66,3 %) 3 (21,4 %) 61 (60,0 %)
Ne 30 (33,7 %) 11 (78,6 %) 41 (40,0 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 10,091; df = 1; p = 0,00
Ustreznost opravljenih obveznih Sektor zaposlitve in dela
izobraževanj – zdravniški pregled
pred zaposlitvijo Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 83 (95,3 %) 13 (92,9 %) 96 (95,0 %)
Ne 5 (4,7 %) 1 (7,1 %) 6 (5,0 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 0,157; df = 1; p = 0,692
Ustreznost razpoložljive opreme Sektor zaposlitve in dela
v ambulanti Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 3 (3,4 %) 3 (21,4 %) 6 (5,9 %)
Ne 85 (96,6 %) 11 (78,6 %) 96 (94,1 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 7,084; df = 1; p = 0,008
Ustreznost izvajanja notranjih Sektor zaposlitve in dela
izobraževanj Javni zavod Zasebnik Skupaj
Da 81 (92,0 %) 10 (71,4 %) 91 (89,2 %)
Ne 7 (8,0 %) 4 (28,6 %) 11 (10,8 %)
Skupaj 88 (100 %) 14 (100 %) 102 (100 %)
Test χ2: χ2 = 5,336; df = 1; p = 0,021
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 175
RaZPRava 
V programu specializacije je predviden
obvezen izbor in vodenje stalne populacije
določenih bolnikov s kroničnimi bolezni-
mi. Posledično se lahko ocenjuje ustreznost
vodenja kroničnih bolnikov in zdravstvene
dokumentacije (8). Žal je bilo največ takš-
nih, ki niso imeli izbranih pacientov, kot jih
predvideva program specializacije (n=69 oz.
68,3 %). Razloge lahko iščemo v obreme-
njenosti ambulant družinske medicine oz.
v slabem informiranju mentorjev.
Z zadnjo prenovo specializacije so bila
uvedena redna srečanja z regijskim koor-
dinatorjem. Med njimi je bilo relativno
največ takšnih, ki so imeli srečanja s svo-
jim regijskim koordinatorjem redno na 2–3
mesece (n = 49 oz. 46,7 %). Zaradi kratko-
trajne tradicije regijskih koordinatorjev pa
je omenjen rezultat pričakovan in dobra
spodbuda za prihodnje. Treba bi bilo zago-
toviti tudi okvirno strukturo srečanj (19).
Z vprašanjema o razpoložljivosti tele-
fona in uporabnega računalnika (delujoči
računalnik z ustrezno računalniško opremo
in zdravstvenim informacijskim sistemom,
ki omogoča brezpapirnato delo) smo potr-
dili, da je modernizacija ambulant in upo-
rabe elektronskih storitev v polnem zamahu
(16). V zadnjem obdobju v okviru projekta
e-zdravje in v času svetovne pandemije
koronavirusne bolezni 2019 (angl. corona-
virus disease 2019, COVID-19) je prišlo do
uvajanja in uporabe vedno več elektronskih
storitev (e-napotnice, e-recept, elektron-
ska kartoteka, e-hrbtenica …).
Zaradi pomanjkanja prostora in ustre-
zne ambulante lahko trpi zasebnost pri
delu z bolniki. Žal smo ugotavljali, da dom-
neva drži, saj 20,0 % specializantov pri-
marno dela z bolniki v prevezovalnici.
Posebno ambulanto za specializanta pa
ima na voljo le 17,1% vprašanih. Posledično
se pokaže tudi, da 17,1% meni, da nima pri-
mernega zasebnega prostora za delo z bol-
niki. Omenjeni rezultat je pomemben
predvsem pri upoštevanju dodeljevanja
naziva učne baze s strani Zdravniške zbor-
nice Slovenije in števila dodeljenih spe-
cializantov. 
Dober rezultat je viden pri dostopnosti
do glavnega mentorja. Če pogledamo skup-
ni rezultat, je mentor na voljo 93,2 % spe-
cializantom. S tem lahko potrdimo, da se
mentorji zavedajo odgovornosti mentor-
stva (20).
Za zagotavljanje ustrezne varnosti pri
delu zakon predvideva določena izobraže-
vanja in zdravniški pregled pred zaposlit-
vijo. Kljub temu da specializanti polovico
trajanja specializacije preživijo v bolnišni-
cah, je najslabši rezultat na področju ocene
izobraževanja ravno pri bolnišničnih okuž-
bah (n = 60 oz. 58,2 %). Pravilnik o pogo-
jih za pripravo in izvajanje programa pre-
prečevanja in obvladovanja bolnišničnih
okužb s 14. členom predvideva obvezno
izobraževanje o bolnišničnih okužbah za vse
zdravstvene delavce in druge zaposlene
v bolnišnici (21). 
Kljub temu da Pravilnik o osebni varo-
valni opremi predvideva, da mora delo-
dajalec delavcem osebno varovalno opremo
zagotoviti brezplačno, je 26 oz. 25,2 % spe-
cializantov navedlo, da si jo morajo kupiti
sami (22). Rezultat prikazuje kršenje zako-
nodaje in posledično izpostavljenost nevar-
nostim pri delu v zdravstvu. 
Uporaba lastne profesionalne kartice in
žiga omogoča sledenje zdravljenja in obrav-
nav bolnika. Večina (n=89 oz. 84,8%) je potr-
dila, da pri svojem delu uporablja svojo
profesionalno kartico in žig (n=93 oz. 88,6%).
Ob tem pa lahko podpisovanje »za« (v smi-
slu: v imenu drugega zdravnika, najpogosteje
mentorja) (n = 12 oz. 11,4%) nudi izhodišče
za številna pravna vprašanja oz. težave.
Ugotovili smo, da 17 oz. 16,3 % specia-
lizantov nikoli ne dela s stalno populacijo
bolnikov, saj opravlja svoje delo v okviru
nadomeščanja ali urgentne službe. Možen
razlog za omenjen rezultat je pomanjkanje
timov ambulant družinske medicine in
neustrezna urejenost urgentne službe. 
176 Vojislav Ivetić Razlike v ustreznosti delovnih pogojev specializantov družinske medicine glede …
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 176
Sodobna medicina pri svojem delu zah-
teva tudi uporabo številnih pripomočkov in
medicinske opreme (13). Preiskave ob bol-
niku, kot je npr. določanje C-reaktivne
beljakovine (angl. C-reactive protein, CRP),
so danes finančno dostopne (23). Razlog za
njihovo nekoliko manjšo uporabo od pri-
čakovane se lahko skriva v precej zahtev-
nih novih pogojih in dovoljenjih ministrstva
za opravljanje obposteljnih preiskav (24).
Poleg samega izobraževanja redna stro-
kovna srečanja omogočajo tudi možnost za
izmenjavanje različnih izkušenj in organi-
zacijo dela (25). Ugotavljali smo, da ima
55,2 % specializantov na voljo 5 ali več
notranjih izobraževanj v ustanovi, kjer so
zaposleni. Glede na prevladujoč sektor
zaposlitve (zdravstveni dom) je omenjen
rezultat pričakovan, saj imajo večje usta-
nove na voljo več zdravnikov, ki lahko pri-
pravijo obdobna izobraževanja. Že sam
program specializacije vsebuje posebna
sredstva, ki so namenjena dodatnemu
izobraževanju v času specializacije. Žal pa
je še vedno 8,7 % vprašanih specializantov
takih, ki ne vedo, da omenjena sredstva
sploh obstajajo. 
Trenutno se program modularnega dela
specializacije izvaja le na katedri v Ljub-
ljani. Posledično se morajo specializanti
v ambulantno-modularnem delu specia-
lizacije povprečno dvakrat mesečno vozi-
ti na izobraževanja v Ljubljano. Kljub temu
da delodajalec dobi vsa porabljena sredstva
za plačilo dela specializanta, vključno s pre-
vozom na module, povrnjena, pa ostaja
visok odstotek (19,2 %) specializantov brez
povračila potnih stroškov. 
Po naši raziskavi je še vedno 18,3 %
vprašanih specializantov, ki menijo, da niso
uvrščeni v ustrezni plačilni razred. Možne
vzroke lahko iščemo v tem, da so speciali-
zanti zaposleni v različnih ustanovah, kjer
so interpretacija kolektivne pogodbe ali
interesi različni. Eden od možnih vzrokov
težav pri obračunu je tudi delo na različnih
deloviščih, vmesno menjavanje oddelka
v bolnišnici in velikost ustanov, kjer so spe-
cializanti zaposleni.
Ugotovili smo, da so se pri zaposlitvi in
delu v javnem zavodu za statistično značilne
izkazali boljši delovni pogoji, vezani na šte-
vilo opredeljenih bolnikov. Res pa je, da ima
večina mentorjev zasebnikov veliko več
opredeljenih bolnikov kot kolegi v javnih
zavodih, posledično je ta obremenjenost po
naših merlilih vrednotena kot neustrezen
delovni pogoj za zdravnika specializanta
družinske medicine. Opravljene raziskave
na področju vpliva privatizacije na zdrav-
stvene ustanove so potrdile, da ima priva-
tizacija velik vpliv na kakovost oskrbe,
produktivnost in poslovanje (26). Iz tega bi
lahko sklepali, da je vzrok večjega števila
opredeljenih bolnikov povezan z večjo pro-
duktivnostjo v zasebnem sektorju (27).
Produktivnost narašča s privatizacijo,
kar lahko namiguje, da se zahteve po delu
povečujejo (28). Raziskave nakazujejo, da
zahteve naraščajo s stopnjo privatizacije
zdravstvene ustanove (29, 30). Nekatere
raziskave pa so pokazale, da so zahteve
v javnih ustanovah višje, kar razlagajo
z obravnavo težjih primerov (31–33). Možen
razlog za večje število opredeljenih bolni-
kov v zasebnih ambulantah je tudi delno
glavarinsko plačilo opravljenega dela
v ambulanti.
Za značilno se je izkazala tudi razlika
v opravljanju izobraževanj za varnost pri
delu, bolnišnične okužbe in požarno varnost.
Večje ustanove, kamor spadajo tudi neka-
teri zdravstveni domovi, imajo več dodat-
nega kadra, ki lahko skrbi za izvedbo teh
izobraževanj. Zaradi tega se je izvedba
notranjih izobraževanj izkazala za boljšo pri
specializantih, zaposlenih v javnem sek-
torju. 
Raziskave, ki bi potrjevala rezultat
o notranjih izobraževanjih, žal pri pregle-
du literature ni bilo moč zaslediti. Pri-
merjava z raziskavami glede opravljenih
obveznih izobraževanj zaradi različnih zakon-
skih predpisov s tujino tudi ni mogoča.
177Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 177
Opravljene raziskave v Sloveniji, ki bi pri-
merjala ravno te delovne pogoje, ni bilo moč
zaslediti.
Za zanimivo se je izkazala statistično
značilna razlika boljših delovnih pogojev
z vidika razpoložljivosti opreme v ambu-
lanti. Pri tem parametru so zdravniki spe-
cializanti družinske medicine, ki so zapo-
sleni in delajo pri zasebnikih, beležili boljše
delovne pogoje. Raziskave, ki bi pokazala
podoben rezultat glede razpoložljivosti
opreme, ni bilo moč zaslediti. Določene razi-
skave so ugotavljale, da imajo zasebne
ustanove nižje stroške in večjo tehnično
učinkovitost (34). S tem bi lahko razlagali
večjo ustreznost opreme, saj je z učinkovi-
tostjo porabe sredstev tudi večja možnost
za nakup dodatne zdravstvene opreme. Po
drugi strani pa raziskave, ki so bile osre-
dotočene na področje Nemčije, kažejo zani-
miv rezultat, da pri njih javne ustanove tudi
dosegajo ustrezne nivoje učinkovitosti (34).
Vodstvo v zasebnih bolnišnicah same-
ga zaposlenega bolj aktivno vključi v delo-
vno okolje (35). Na splošno imajo zasebne
ustanove krajšo pot odločanja o spremem-
bah, kar lahko kaže na večjo avtonomijo
zaposlenega (36). S tem lahko predvideva-
mo, da si lahko lažje prilagodijo same delo-
vne pogoje oz. opremo.
V povezavi z ustreznostjo plačila, smo
v raziskavah zasledili, da za svoje delo
zaposleni v zasebnem sektorju dobijo
ustreznejše plačilo kot v javnih ustanovah
(37, 38). Pri naši opravljeni raziskavi se kaže
podoben trend, vendar ta ni bil statistično
značilen. Podobno raziskave kažejo na neza-
dostno nagrajevanje in pohvale za dobro
opravljeno delo pri zaposlitvi v javni usta-
novi (39).
Med slabosti naše raziskave lahko šte-
jemo starost podatkov, ki smo jih analizi-
rali (iz leta 2016), subjektivnost meril za
določitev ustreznosti pogojev dela med
specializacijo (zanesljivih spremenljivk ni
na voljo) in nesorazmeren vzorec speciali-
zantov, zaposlenih v javnih zavodih (n = 88)
glede na specializante, ki so zaposleni pri
zasebnih izvajalcih (n = 14) (vprašanje je,
koliko takšno razmerje odraža razmerje
v populaciji javnih in zasebnih ambulant).
Dejstvo pa je tudi, da je bil vzorec naklju-
čno izbran, tako da nismo predhodno defi-
nirali, za koliko specializantov si želimo, da
bi bili zaposleni v javnih zavodih, koliko pa
pri zasebnih izvajalcih.
Na podlagi dobljenih rezultatov lahko
sklenemo, da se zdravniki specializanti
družinske medicine, ki so zaposleni in dela-
jo v javnih zavodih in pri zasebnikih, zna-
čilno razlikujejo z vidika ustreznosti delov-
nih pogojev, in sicer z vidika razpoložljivosti
opreme v ambulanti, števila opredeljenih
bolnikov v ambulanti, opravljenih obveznih
izobraževanjih in glede izvajanja notra-
njih izobraževanj. Zdravniki specializanti
družinske medicine, ki so zaposleni in dela-
jo pri zasebnikih, beležijo značilno boljše
delovne pogoje le z vidika razpoložljivosti
opreme v ambulanti. Zdravniki specializanti
družinske medicine, ki so zaposleni v jav-
nih zavodih, pa boljše delovne pogoje izka-
zujejo pri številu opredeljenih bolnikov
v ambulanti, opravljenih obveznih izobra-
ževanjih in izvajanju notranjih izobraževanj. 
Kljub določenim omejitvam menimo, da
naša raziskava predstavlja dobro osnovo za
izboljšanje izvajanja specializacije v prak-
si in predstavlja dobro izhodišče za nadalj-
nje raziskave, vezane na področje delovnih
pogojev specializantov družinske medicine.
178 Vojislav Ivetić Razlike v ustreznosti delovnih pogojev specializantov družinske medicine glede …
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 178
LITERaTURa
1. Švab I, Kersnik J. Evropska definicija družinske medicine. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine;
2004.
2. Starfield B. Primary care: Balancing health needs, services and technology. New York: Oxford University Press;
1998.
3. Ivetić V, Švab I, Kolšek M, et al. Kompetence zdravnika specialista družinske medicine. ISIS. 2009; 1: 34–7.
4. Ivetić V, Švab I, Kolšek M, et al. Kompetence zdravnika specialista družinske medicine. ISIS. 2009; 2: 45–7.
5. Ivetić V, Švab I, Kolšek M, et al. Kompetence zdravnika specialista družinske medicine. ISIS. 2009; 3: 32–5.
6. Heyrman J. EURACT Educational agenda, European academy of teachers in general practice. Leuven: EURACT;
2005.
7. Švab I. Possibilities of family medicine in medical education. Acta Med Acad. 2012; 41 (1): 59–63.
8. Zdravniška zbornica Slovenije. Vsebina specializacije, družinska medicina [internet]. Ljubljana: Zdravniška
zbornica Slovenije; 2021 [citirano 2021 Okt 28]. Dosegljivo na: https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-
source/specialiacije/testna-mapa/druzinska-medicina/nova-vsebina-druzinska-medicina/9913-vsebina-
dm—od-1-6.pdf?sfvrsn=4ad2936_8
9. Urlep F. Razvoj osnovnega zdravstva v Sloveniji. In: Voljč B, Košir T, Švab I, eds. Splošna medicina – načela
in tehnike. Ljubljana: Sekcija splošne medicine Zveze zdravniških društev – SZD; 1992. p. 14–22.
10. Pintar Hafner R. Zasebno delo v splošni medicini. In: Švab I, Rotar-Pavlič D, eds. Družinska medicina. Ljubljana:
Združenje zdravnikov družinske medicine; 2001. p. 546–9.
11. Dobnikar B. Koncesijsko opravljanje zdravstvene dejavnosti: uspehi, težave in izzivi. Zdrav Vestn. 2005; 74:
464–71.
12. McWhinney IR, Freeman T. Practice Management. In: McWhinney IR, ed. Textbook of family medicine, 3rd
ed. Oxford: Oxford University Press; 2009. p. 413–21.
13. Iljaž R, Kert S, Vatovec-Progar I, et al. Organizacija in poslovanje ambulante. In: Švab I, Rotar-Pavlič D, eds.
Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine; 2012. p. 123–7.
14. Pravilnik o pripravi in sprejemu tehničnih smernic na področju zdravstvene in zdraviliške dejavnosti. 2003.
Uradni list RS št. 70/2003, 122/2004.
15. Pravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti. 1992. Uradni list RS št. 24/1992, 98/1999.
16. Kravos A. Načela dobre tehnične opremljenosti ambulante družinske medicine. Družinska medicina. 2008;
6 (5): 91–5.
17. Pintar Hafner R. Oprema in prostor za delo družinskega zdravnika. In: Švab I, Rotar-Pavlič D, eds. Družinska
medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine; 2001. p. 543–5.
18. Pašić K, Ivetić V. Working conditions and satisfaction with working conditions among Slovenian family
medicine trainees: A cross-sectional study. Zdr Varst. 2021; 60 (4): 237–43.
19. Petek D, Vidič Hudobivnik P, Jančar V, et al. Regional coordinators: A new teaching opportunity in family
medicine training. BMC Med Educ. 2016; 16: 141.
20. Brown J, Thorpe C, Paquette-Warren J, et al. The mentoring needs of trainees in family practice. Educ Prim Care.
2012; 23 (3): 196–203.
21. Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. 1999.
Uradni list RS št. 74/99, 92/06, 10/11.
22. Zakona o varnosti in zdravju pri delu. 1999. Uradni list RS št. 56/99.
23. Clinical Pathology Accreditation (UK) Ltd. Additional standards for point-of-care testing (POCT) facilities.
Middlesex: Clinical Pathology Accreditation (UK) Ltd. 2010: 1–7.
24. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske
medicine. 2004. Uradni list RS št. 64/2004.
25. Cantillon P, Jone R. Does continuing medical education in general practice make a difference? BMJ. 1999; 318
(7193): 1276–9.
26. Schmidt C, Moller J, Hardt F, et al. Success factors in the German healthcare market. Anaesthesist. 2007; 56
(12): 1277–83.
27. Kessler D, McClellan MB. The effects of hospital ownership on medical productivity. Rand J Econ. 2002; 33
(3): 488–506.
28. Lindholm M, Dejin-Karlsson E, Westin E, et al. Physicians as clinical directors: Working conditions, psychosocial
resources, and self-rated health. Occup Med (Lond). 2004; 54 (3): 182–9.
179Med Razgl. 2022; 61 (2):
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 179
29. Milestapping C. Caring for profit alienation and work stress in nursing assistants in Canada. Work and stress.
1992; 6 (1): 3–12.
30. Souza DJ, Megginson W. The financial and operating performance of newly privatised firms in the 1990s. J
Finance. 1999; 54: 397–1438.
31. Fuss I, Nübling M, Hasselhorn HM, et al. Working conditions and work-family conflict in German hospital
physicians: Psychosocial and organisational predictors and consequences. BMC Public Health. 2008; 8: 353. 
32. Nelson A, Cooper CL, Jackson PR. Uncertainty amidst change: The impact of privatization on employee satis-
faction and well-being. J Occup Organ Psychol. 1995; 68: 57–71.
33. Bayliss EA, Edwards AE, Steiner JF, et al. Processes of care desired by elderly patients with multimorbidities.
Fam Pract. 2008; 25 (4): 287–93. 
34. Tiemann O, Schreyögg J, Busse R. Hospital ownership and efficiency: A review of studies with particular focus
on Germany. Health Policy. 2012; 104 (2): 163–71.
35. Höckertin C. Control and participation for employees within geriatric care: Does ownership make a difference?
Work. 2008; 30 (2): 137–47.
36. Mrayyan MT, Al-Faouri I. Nurses’ career commitment and job performance: Differences across hospitals. Nurs
Leadersh (Tor Ont). 2008; 21 (2): e101–17.
37. Herr A. Cost and technical efficiency of German hospitals: does ownership matter? Health Econ. 2008; 17 (9):
1057–71.
38. Helmig B, Lapsley I. On the efficiency of public, welfare, and private hospitals in Germany over time: A sectoral
data envelopment analysis study. Health Serv Manage Res. 2001; 14 (4): 263–74. 
39. Harrison S. Knowledge into practice: What’s the problem? J Manag Med. 1994; 8 (2): 9–16. 
Prispelo 20. 11. 2021
180 Vojislav Ivetić Razlike v ustreznosti delovnih pogojev specializantov družinske medicine glede …
mr22_2_Mr10_2.qxd  22.6.2022  9:57  Page 180