38- štev. V Ljubljani, dne 26- septembra 1901 XI. leto. Izhaja v»ak Četrtek ter stane za vse leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska- 24 v. če se dvakrat, in 60 v. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati iJfarodnl TIskarni" v ILJublganl, vsi spisi in dopisi pa uredni&tvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Volitve v mestih. Minoli četrtek se je v mestih in trgih vršila deželnozborska volitev. Izvoljenih je bilo šest slovenskih liberalcev, eden nemški liberalec (v Kočevju) in eden slovenski klerikalec. Ta klerikalec je bil izvoljen v Idriji. Doslej ni bil noben mestni poslanec v klerikalnem taboru. Klerikalci so torej enega poslanca pridobili in vsled tega vpijejo na vse grlo, kakor bi Bog ve kaj dosegli. To, da so klerikalci v Idriji zmagali, je pa zanje največja sramota, kajti zmagali so v Idriji samo zato, ker sojim priskočili na pomoč socijalni demo k r a tj e. Pri prvi volitvi v Idriji je dobil na-rodno-napredni kandidat dr. Majaron 127 glasov, klerikalni kandidat Arko 125 glasov in socijalni demokrat Rinaldo 33 glasov. Vsled tega se je še tisti dan vršila ožja volitev. Pri ožji volitvi so socijalni demokratje vsi kakoren mož, vsi do zadnjega, glasovali za klerikalca in mu tako pomagali do zmage. Klerikalci niso Idrije zavzeli iz lastne moči, klerikalci niso zmagali s svojimi volilci, ampak so zmagali, ker so se zvezali s socijal-utrni demokrati. Ta zveza katoliških klerikalcev s socijalnimi demokrati postavlja našo d u-hovščino v pravo luč, ta zveza kaže našo duhovščino in celo njeno stranko v pravi nagoti. Ali se spominjato kaj so d u h o v n i k i začenši od škofa pa doli do zadnjoga kaplana na leci in v spovednici doslej pripovedovali o socijalnih demokratih in kako so doslej proti njim nastopali! Duhovniki so Vam dosloj vedno pripovedovali, da so socijalni demokratje sovražniki vere, da hočejo uničiti katoliško cerkev ter upeljati brez-verstvo. In s temi ljudmi so se duhovniki zdaj združili. Duhovniki so Vam doslej pripovedovali, da hočojo socijalni demokratje odpraviti krščanski nauk iz šol. To je tudi resnica, ker stoje socijalni demokretje na stališču, da je vera privatna zadeva. In s temi ljudmi so se zdaj duhovniki združili. Duhovniki so Vam doslej pripovedovali, da socijalni demokratje zaničujejo vso zakramente, a zdaj so se duhovniki vso eno i njimi združili. Duhovniki so Vam doslej pripovedovali, da hočejo socijalni demokratje odpraviti zakrament sv. zakona in upeljati divji zakon, tako da bi mož lahko ženo spodil kadar bi hot«l in vzel drugo, kakor to delajo duhovniki s svo- jimi kuharicami. In s temi ljudmi so se zdaj duhovniki združili. Duhovniki so Vam doslej pripovedovali, da so socijalni demokratje največji so vr a ž n i k i d o m o v in e in cesarja, da je socijalna demokracija rodila tistega človeka, ki je umoril našo cesarico, zdaj pa so Be z njimi združili. Duhovniki so socijalnim demokratom obesili priimek »mokrači«, preganjali so jih kakor besni, zasramovali so jih koder so mogli, jih predstavljali kot najbolj nepoštene sleparje — sedaj pa so ž njimi sklenili zvezo. »Za vero bomo že zglihali« je rekel dr. Šusteršič socijalnim demokratom in mi mu radi verjamemo. Klerikalec se za vero lahko zgliha, saj sam nič sne verjame, saj mu je vera le sredstvo, da ž njo ljudi izkorišča. Klerikalcu ni nič za vero, samo za gospodstvo in za bisago. Tudi škof je že hudo ropotal zoper socijalne demokrate. Vedno in vedno je ljudi svaril pred njimi in v svojih pastirskih listih prepovedoval brati socijalno-demokratične liste; zdaj pa je ž njimi bratovščino pil. Lepa zveza, kaj? Vsa čast duhovniški stranki, ki jo je sklenila. Tu Be je pokazal rufijanski značaj duhovniške stranke. Pa tudi ta nenaravna zveza duhovnikov z judovskimi hlapci — duhovniki namreč trde, da so socijalni demokratje judovski hlapci — ne bo klerikalcem nič pomagala. V deželnem zboru bodo imeli tudi prihodnjih šest let liberalci večino in ravno takov dež. odboru zgodilo se bo samo to, kar bodo hoteli liberalci, klerikalci pa bodo peto kolo pri vozu. Kadar pa se bodo kmetski poslanci s praznimi rokami vračali iz dež. zbora — in razen Božiča ne bo nobeden nič prineBel — tedaj se pa pojdite zahvalit za to v faro v ž. Sleparija s cerkvenimi sedeži. V Šmarjeti, prijazni dolenjski vasi, živi župnik Zaman. Ta župnik Zaman je strasten vojščak katoliškega duhoven-stva na Kranjskem. Zamanovo glavno opravilo je že več let, da preganja bvojo, oziroma duhovniško stranke politične na sprotniko. Dobil je v tem boju že marsikatero hudo zaušnico. V »Rodoljubu« mu je lani Btar mož, podpisavši se s polnim imenom, pošten kmet, očital nekaj, kar bi vsakemu človeku, ki ni prebil 20 let življenja v joči, pognalo kri v zadnji las ter bi se ne upal več mej ljudi, najmanj pa kot učitelj veronauka, ali razlagatelj četrte božje zapovedi. Ali župnik Zaman ima trdo kožo, človek je, ki ima druge pojme o poštenosti, kakor navadni ljudje. Roval je naprej. Sedeži v cerkvi so važni. Zupljani kupijo klopi, župnik jih da na licitando. Zanje skupljeni denar se ima porabiti po predpisih cerkvenih višjih predstojnikov v korist cerkve. Omenjeni Zaman je, kakor drugi duhovniki, oddajal sedeže v cerkvi potom dražbe. A kako? Neki kmet v Šmarjeti je želel dobiti sedež v cerkvi, in je to svojo željo Župniku Zamanu razložil. Zaman misli vedno na politiko, in tudi pri ti priliki je mislil nanjo. Prosilec za sedež je mož, ki bi lahko bil agitator. Župnik Zaman mu odgovori, da ima neki K. (liberalec) dva sedeža. Jednega še po očetu. »Bom K. vzel jeden sedež in ga dam na licitando«. Prosilec bi imel rad sedež pri vratih, kajti mož ima prodajalno, in bi bil rad kmalo po zadnjem blagoslovu doma. Ta sedež pride na dražbo. Le licitirajte! Kdo da več? K., prejšnji posestnik sedeža, licitira in naš ljubljenec župnikov U. licitira tudi. Kdo da več? Ko je cena že previsoka, preneha K. licitirati in U. dobi sedež in ga plača vpričo licitandov. Župnik Zaman potrdi dražbo. Na tihem pa prinese župnik zdražitelju U na dom denar, kar gaje bilo čez navadno takso. Čez nekaj tednov je državnozborska volitev. Navedeni zdražitelj sedeža U., mož, ki zna pisati in brati, je volil Zupančiča. Ali zdaj je bilo prijateljstvo mej njim in Zamanom pri kraju. Letos je želel ta U. dobiti sedež za bvojo ženo. Neki klerikalec pa tudi. Vsled tega se je neka užitkarica postavila na suho in je njen sedež prišel na dražbo. Zaman pove klerikalnemu prijatelju in nasprotniku U-a, naj le licitira, da mu sedež ostane, kar bo več čez »trifo«, mu bo nazaj dal. Licitanda se je vršila. U. in klerikalni prijatelj župnikov sta licitirala do blizu 12 gld. ali 24 kron, potem je U. odjonjal in klerikalec je dobil na dražbi sedež za svojo ženo. Župnik Zaman je temu zdražitelju čez nekaj dni skrivaj 5 gld. ali 10 kron nazaj dal. Stvar je v hiši U. provzročila dosti jeze, ali na kmetiji zaspi vse lepo mirno, če orožnik v kako stvar ne povoha. U. je rekel Bvoji ženi, naj gre zjutraj k maši in naj se vsede na njegov, prod letom srečno na licitandi dobljeni sedež Ona je tako Btorila. Zaman jo je z lece osramotil, rekši, da ne sme tam sedeti. Žena jo šla iz cer- kve in se možu pritožila. Mož U. je komaj Čakal, da je cerkveno opravilo bilo končano, šel je potem mej ljudi in tam pravil, seveda iz polnih prs krepkega Človeka: »Prokleti far, goljufa, ali cerkev pri sedežih goljufa, ali pa nas«. — To se je dogodilo 28. julija t. 1. Zaman ni tožil mesec dni. Začetkom septembra je pa zaradi teh očitanj in tega sramotenja, seveda po dr. Šusteršiču, vložil tožbo zaradi žaljenja na časti. Poprej je večkrat poskušal ujeti »žalitelja« U., da bi ga odpuščanja prosil, tega pa U. ni hotel storiti, nego župnika očitno pozval, naj toži. Zaman je moral v kislo jabelko ugrizniti in tožiti. Prišel je dan obravnave. Obtoženec U. je prišel z advokatom, in ta advokat je glede očitanja goljufije nastopil dokaz resnice. Zaman je bil zdaj v silnih stiskah. Preberejo se razni spisi. Tam stoji tudi, da se morajo drugi sedeži na licitando oddati in denar za popravo cerkve uporabiti. Zaman se zvija, ali obstati mora, da je dal U. nazaj res nekaj denarja in drugemu — St. — nekaj, ne ve koliko. Priča St. pove, da 5 goldinarjev. Zaman je videl, da do preklica, do prošnje za odpuščanje ni priti, ker je za govrnik proti njemu, vtaknil je raje »prokletoga farja«, zaradi katerega bi bil U. obsojen, samo da ne doživi jako neljube razsodbe, ki pove, da se spisi odstopijo državnemu pravdniku zaradi prestopka goljuiije, ali, da se je glede očitanja goljufije obtožencu dokaz resnice posrečil. Zaman, glavni agitator duhovenske armade v naših krajih, in vi volilci, ki ste hodili čez drn in strn za tem uzornim duhovnikom, »špeglajte« se na tej resnični dogodbi! In državna oblast, poglej že vendar malo v oskrbovanje cerkvenega premoženja, zato si tudi tu! Politični pregled. Notranji položaj. Ministerski predsednik razglaša, da hoČo odstopiti, ako bi v državnem zboru nastale kako težave. Češke stranke se bodo vso združile v jedno samo stranko, liberalni Mlado-čehi in klerikalni Staročehi. Vojna v južni Afriki. Angložom se godi jako slabo. V zadnjih 14. dnevih so imeli 17 bitk in v vseh so zmagali Buri. .m_ Dopisi. Z Notranjskega. (Romarska pot »Planinska gora«.} Dne 15. t. m. so se delili odpustki na tej gori. Veliko romarjev, posebno mladih obojega spola, je odhajalo že v soboto 14. t. m. na to »božjo pot«. Ali s kakim namenom? Mladeniči so govoriti že mesec dnij prej, kako in kaj se bode tisti dan na tej gori godilo, posebno po noči in drugi dan v nedeljo v Planini. Jaz, seveda radoveden, ker sem že prej toliko skoro neverjetnih roči slišal, hotel sem se prepričat ali jo to vse res in jo mahnem v soboto zvečer proti Planini. Dospevši v Planino okolu 11 ure zvečer, krenem v neko gostilno, iz katero sem slišal največ sladkoginjenih glaBov. Ko stopim notri, bila jo gostilna natlačena s samim cvetjem naroda. Par zaparom je odhajal in zopet prihajal v gostilno. Precej sem sprevidel, da si ti mladi, — pobožni romarji delijo odpustke zunaj okolu hišnih zidov, ker po tleh je bilo vse mokro od dežja. Po par požirkih vina zapustim to družbo ter jo krenem mimo več enakih družb naravnost na goro. Ze od daleč sem slišal petje, ki se je razlegalo raz gore. Dospevši vrh gore, vidim, da je tudi tukaj že polno ljudi. Ker je deževalo, ste bili cerkev in neka hiša zraven natlačeni z ljudmi in dosti jih je bilo tudi zunaj pod dežniki. Ko je nekoliko dež ponehal, začeli so tudi tukaj pari odhajati, in ko bi kak človek, kateri ni vajen tej gori, naletel na take pare, (seveda po en fant in ena punca) kateri se okoli grmovja sučejo, bi gotovo zbežal, misleč, da rijejo peklenske pošasti vrh zemlje. Sele sedaj sem spoznal in se prepričal, da jo vse to res kar sem prej tolikokrat slišal Ko nekemu zraven mene stoječemu nepoznanemu možu omenim, kaj se godi tam okolu grmovja, odgovoril mi je: »Ja to še ni nič proti drugim letom, ko bi bilo lepo vreme, potem bi videli.« Tisti, ki so pod streho ostali, so pa plaušali in govorili na srce, in marsika tera možka roka je plazila v temi po ženskih kolenih in še naprej. Tako je trajalo to dejanje odpustkov do zjutraj. Okoli pete ure zjutraj so prihajali novi romarji na goro, seveda veliko njih že od šnopsa in vina premaganih. V cerkvi so se vršile maše in ofri. Okolu enajstih je bila slovesnost končana in množica romarjev je odšla z romarske gore v Planino, kjer se je takoj začelo piti, rjoveti in vrteti, da je bilo strah in groza. Plesati na harmoniko se je smelo tisti dan samo pri županu Kovšcu hudem klerikalcu, z namenom, da bo s tem vse mlade, posebno letos plesaželjne romarje v lastno gostilno zvabil, kar se je tudi zgodilo, po drugih gostilnah je seveda župan strogo prepovedal plesati. Šele po poldan in zvečer so se vračali pobožni romarji na vse kraje notranjske deželo, na vozeh seveda po starih običajih in navadah pijani, prepevajoč nesramno in grde posmi. Gospodje v črni suknji, tukaj poglejte, kaki so vaši pobožni romarji, na takih božjih potih je prekletstvo, poboji in nečistost doma, vse drugače kakor pri domačih kmetskih plesih, kamor pridejo samo domaČi in znanci skupaj. Ali Vam ni mari naj se godi zunaj cerkve kar hoče, samo da Vam romarji žaklje z denarjem napolnijo, katere nosite potem s takih božjih potih v lastno skrinjo zaveze domov. Iz Trebnjega. Jojmine, jojmine, kdo bi si pač kaj tacega mislil. Mi že ne, kar nas jo »grdih, lažnjivih Trebanjskih liberalcev«, da nas imajo klerikalci tako radi, glejte kam smo prišli! Vsaj še ni dolgo tega, kar nam jo učeni »doktor« ,Dol. Novic1 v svoji volivni razpravi govoril zlato besede: — »Izdajica je oni, ki sreče ne Želi narodu in ne dela zanjo! Proč z njim!« — Pa ne morda z Watzol nom od »Dol. Novic«? — »Edini smo v tom pravim. A kakor hitro so vprašamo: kako doseči to srečo, se razdvojimo in gremo narazen na dva tabora, ki si nasprotujeta, ki ju ni mogoče združiti« Ej, gospod \Vatzl, brez zamero, ko bi ne bilo čudežev tudi še dandanes, ko so bili tedaj, ko ste Vi prišli na krmilo »Dol. Novic«, no tedaj bi bila Vaša teorija merodajna, če ne dlje, vsaj od kapiteljna, pa do Krajce ve tiskarne, a do Trebnjega — o tem ste lahko uverjeni — bi nikdar ne prišla; a zakaj ne? začu-jemo Vaš »žegnani« klunček začivkati. »No, ker ste še pobič mlad, pa žo škofov soldat«, Vam hočem to-le stvar v kratkem pojasniti. Vzemite v roke 18. številko »Domoljuba«, prečitajte tisti ostudni, po farov-škem gnoju dišeči dopis iz Trebnjega in brez vsakih nadaljnih besedi, vsacega nadaljnega premišljevanja Vaše »šepave filozofije« morate z nami vred potrditi, da se zgubi Vaša levinja že na kratko odmerjenem potu, ali pa laže oni pobalinski dopisnik, ki mej drugimi nesramnimi napadi prav po žabje regla in nekako tako kvaka: »Slišati bi bilo treba liberalce, kako po gostilnah, kadar so sami med seboj, udrihajo po vrlih možeh, ki liberalcev ne marajo, kako jih zaničujejo in preklinjajo.« Predolga bi bila preiskava, ako bi se hoteli globlje vanjo spuščati; bodimo resni in Btvarni v odgovoru: »Nesramni ogleduh je oni, ki hodi krog vogalov naših hiš, ali stiče, kakor sestradan »šintarski kužek« po kotih liberalnih krčm, kamor po besedah »svojega mojstra« sploh ne sme zahajati, ter posluškuje našim pogovorom! Vun ž njim iz Trebnjega!« Edini smo v tem pravim, da tisto kuže svojega brloga nima daleč od farovža; a kakor hitro se vprašamo: ali je taka nedostojna vogla-rija in nesramna pisarija v »Domoljubu« simbol krščanske ljubezni do svojega bližnjega, ali je to svinjska gonja klerikalnih hujskačev proti mirnim, poštenim liberalnim možem, »tedaj se razdružimo na dva tabora, ki si nasprotujeta, ki ju ni mogoče združiti.« Da gospod Watzl, vso čast, vsaj naposled vendar le imate prav! Ta dva tabora ni mogoče združiti — vsaj v Trebnjem nikdar več ne. — Toda, zakaj Vas vplotamo v to zadevo? — V Vašem suhoparnem listu — zaklad za krompir, repo in korenje — predstavili sto Be nam v osebi našega urednika kot nek apostelj svoje stranke. Prosimo Vas, kadar zopet pišete kako filozofično razpravo, vsaj tako duhovito, kakor je bila predzadnja, todaj povejte Vašim ponižnim ovčicam tudi tole »historijo«: Enkrat so živeli v Trebnjem možje poštenjaki, no samo po svojem imenu, ampak tudi v Bpolnovanju cerkvenih in božjih zapovedi. Res, da niso imeli Bog ve kaj, ko so »priromali« v TrebnjOi a z Žulji svojih rok in v potu svojega obraza preživeli so sami Bobe in svojo družino pošteno in krščansko, kakor zah-tova božja in posvetna oblast. Tedaj seveda štreno med liberalci in klerikalci niso še bile tako močno zmešane, kakor sedaj. A kdo jih je zmešal? Mi gotovo ne, vsaj ni bilo Trebnje v naših, temveč v rokah duhovnikov in njih ožjih prija" teljev, katerih geslo je bilo denar, »gieft* in zopet denar. In ker smo se mi temu geslu uprli, pa odločno uprli, ker niso1** dopuščali, da bi se nevedni kmet odif* in pustil zapeljevali po »svojih vodi teljih«, tedaj smo postali sovražniki teh »voditeljev«, Ao bolje — krivih prerokov naroda. Boj se je začel, kri je teki* zgodovina iz bojišča Vam }e znana, kljub vsom osebnim bojem, ostali smo zvosti našim verskim načelom, zvofti cerkvi, a ne pa duhovnikom, kadar smo jih srečevali na krivih potih in sploh na potih, kjer jih ni treba. In zato nas sedaj hujskajo, zato nesramno napadajo in lažejo, zato nam hočejo vzeti iz ust s trudom prislužen vsakdanji kruhek. Alije to kršansko, ali je to »čifutsko«; ni ne -eno ne drugo, kajti »čifutje« imajo boljšo vest v vsakem oziru, in plemeniteje srce ter ljubezen do svojega bližnjega, kakor brezsrčni, surovi, črni farovški kozli. Ta historija je še dolga, predno pa jo do konca speljemo, hočemo vedeti ime tistega Črnega kozla, kateri nas kot miroljubne in poštene trgovce, obrtnike itd. ter naše prijatelje tako ostudno v »Domoljubu« napada. »Ljudje, ki se skrivajo, niso dosti vredni«, je rekel Žavbi. In če «mejo kaj tacega reči »gaBpud« iz Žužemberka, naj te besede njegove veljajo tudi •onemu ogleduhu, katerega ime želimo kmalu izvedeti, sicer ga sami poiščemo "v njegovem brlogu. — Toraj na dan! Trebanjski naprednjak!. S Ponikve. Po večmesečnem težkem porodu se je pred 20 dnevi v Šent. Jurju ob južni železnici izvalilo konzumno "društvo, katero mora pa že sedaj v stiskah biti, ker deleže po šest kron ponujajo in usiljujejo na obroke po 50 kraje, samo da bi kaj udov privabili. Pa to vbo nič ne pomaga, ker ljudstvo že uvideva, da z vsem tem kmeta le za norca imajo. Hvala Bogu, je mej Šentjurskimi kmeti in kmeti okoliških občin še dosti razsodnih in zavednih mož, katerih se ni prijela tista gnojnica v kojo so nekaj ljudi zazibali. Na misel mi prihajajo besede svetega evangelija, »ponujali so nam kruh, ali dali so nam kamen«. Te besede so *e pri Šentjurskem konzumu uresničile. Obljubovali so nam mlekarno, v kojej bo-■demo eden liter mleka za 14 krajcarjev jprodali, in nas s tem vabili, a sedaj nam vsiljujejo neraben konzum. Kmet ni več tako lahkoveren in si v sedanjih časih preteško denar pridobi, -da bi v ljubav nekaterim lažnjivim prili-zovalcem, slabo blago drago plačeval, vrhu tega pa še svoje premoženjo zastavil. Toraj proč z nevarnim konzumom. Mi si le želimo tisto obljubljeno mlekarno, v koji plačajo liter mleka po 14 krajcarjev. Če je pa tisti duhoviti voditelj v resnici tako prebrisan, kakor govori, naj sam na svoj račun trgovino otvori, in če hoče tisto ljubezen, kojo ima vedno na jeziku, v dejanju kmetu izkazati, naj sam svoje premoženje v nevarnost postavi, ne pa premoŽenje že tako ubogega kmeta. Sploh pa predBtojništvo in odborni-iStvo Šentjurskega konzumnega društva in zadruge svojo krščansko ljubezen in usmiljenje do kmeta s tem jasno dokaže, ker odborniki od udov seno po 1 gld. 90 kr. do 2 gld. zahtevajo, trgovci v Šent. Jurju pa že sodaj sono po gld. 2-80 do gld. 3 50 plačujejo; pričakuje se pa, da bode cena sena na 9 morebiti na 10 kron narasla, ker jo vsled suše v mnogih deželah malo eena, v drugih deželah je pa radi dolgega deževanja večinoma vsa olava zgnila. Velikansko ljubezen do kmeta toraj konzumno društvo radi tega izkazuje, ker odborniki kmete silijo, da bi jim Bono po 1 gld. 90 kraje, oddali. Navadno pridejo z besedami: »vi morate konzumnomu društvu pomagat«, na kar jim je pa nokaj zavednih kmetov popolnoma prav od- vrnilo, in sicer: »poprej ko ste nas k zadrugi in konzumu lovili, ste s sladkimi besedami obljubili, da bodete Vi kmetu pomagali, a sedaj se je pečenka obrnila. »Sedaj |bi moral kmet Vam iz zadrege pomagati, in za svoje težko pridelane pridelke manj dobiti; le prehitro so se Vaše sladke obljube v že omenjene besede sv. evangelija spremenile »Ponujali so nam kruh, dali so nam kamen«. Le prejasno kaže to postopanje, da Vaš namen ni kmetu pomagati, temveč le njegove dohodke skrajševati. Bili morali kmeti za nezmiselne špekulacije gotovih ljudi škodo trpeti, in pri vsakem centu sena že sedaj eno krono zgubiti, in skoz to nepotrebno izgubo, ogromno svoto zametavati, in konzumu pa blago drago plačevati? Pameten človek tega ne more storiti. Na konzumske limanice se jih bode malo usedlo, kajti lažnjive obljube teh konzumarjev so se popolnoma izkazale. Konečno je pa še omenjenja vredno, da je pri Šentjurskem konzumu sloviti Anton Berglez ali Ciglerjev Tonček za knjigovodja, naročevalca itd. z eno, besedo veliki talent; ta Tonček je zaradi tega dobro znan, ker je kmete zavoljo mlekarne in soli tako imenitno farbal, da bode ta farbarija še poznejšim rodovom v nepozabnem spominu ostala. Ta Tonček ni kmet, ni gospod, kmečkega stanu se tako rekoč sramuje, zato si redno druge posle išče, za farbarijo mora posebno zavet biti, ker si je zavoljo omenjene nepozabne mlekarne in soli v spremstvu po celi župniji trudil. Domače in razno novice. Klerikalci in socijalni demokratje. V Idriji so se pobratili klerikalci in socijalni demokratje in ker so socijalni demokratje pomagali dekanu Arkotu do zmage, jih za to »Slovenec« hvali, da je veselje. Slovesno jih je priznal kot ljudsko stranko. V tisti sapi pa, ko slav6 klerikalci socijalno demokrate zaradi volitve v Idriji, jih pa sramote v Ljubljani na vse načine in sicer zato, ker bi socijalni demokratje radi dobili nekoliko vpogleda v razmere pri bolniški blagajni. Klerikalci so izdali v Šusteršičevi tiskarni tiskan oklic v slovenskem in laškem jeziku (!), ki imenuje socijalne demokrate rdeče bratce in anarhiste. Škofova stranka je v Idriji na usta dr. Šusteršiča izjavila, da jo od socijalnih demokratov loči samo versko vprašanje, glede katerega pa se bodo klerikalci in socijalni demokratje že »zglihali«, sicer pa da je povsem jedina ž njim. Ta ista škofova stranka proglaša pa sedaj soci-jalnodemokracijo za anarhiste. Ako po izjavi dr. Žlindre loči klerikalce od socijalnih demokratov samo versko vprašanje, socijalna demokracija pa ima po navedenem ljubljanskem oklicu anarhistične namene, potem izhaja iz tega z vso gotovostjo, da se škofova stranka strinja z anarhisti. »Slovenec« bo bo sicer upiral temu sklepu iz navođenih izjav škofove stranke, ali dosti no bo opravil, ker kažejo dejanja škofove stranke, da se v bistvu prav nič ne loči od anarhistov. Za živinorejce. Deželni odbor kranjski oddajal bo meseca oktobra 1901 bike plomonjake cikaste in sive pasme proti povračilu polovice nakupnih stroškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje je vložiti do 6. oktobra 1901 pri deželnem odboru v Ljubljani in vsaki prošnji je priložiti 20 kron, katere zapade, če prosilec noče prevzeti odkazanega mu bika. Deželni odbor dobil je od deželnega zbora naročilo, da se pri nakupovanji bikov-plemen-jakov iz deželnih sredstev ozira na domaČo prirejo ter kupuje v deželi take bike, ako so v čistih pasmah in v primerni kakovosti na razpolago. Deželni odbor bo jeseni o priliki premovanja goved nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji. Škof v Šmartnem. Prijazno Šmartno pri Litiji je! imelo te dni izredno čast, videti od obličja do obličja ljubljanskega škofa in ga slišati z lece. Slišali so ga vsi, a razumeli niso dosti, kar pa sicer ni nikogar presenetilo, saj je znano, da je škof najslabši pridigar v deželi. Hud je pa bil prevzvišeni tako hud, da so se ga ljudje resno bali. Nekateri so mislili, da je hud na tiste črnosuknježe, ki Šmar-čane tako derejo za denar, kakor je kak turški paša drl nekoč kristijane na Balkanu. A motili so se. Škof je bil hud na liberalce. Škofova kapa je bila v vedni nevarnosti, s škofovsko palico je pa škof tako tolkel ob tla, da so se nekateri otro-čiči začeli jokati. Tako je tolkel, da se je jeden del palice odvil in začel bingljati. Ko je škof to zapazil, je pretrgal pridigo, je odviti del palice na prižnici nazaj »za-šraufal« in potem z novo silo tolkel s palico, kar se je dalo. Kdor v Šmartnem vpraša, kaj je škof propovedoval, dobi od-govorj »Ne vemo, ker jih nismo razumeli: nekaj je bilo o liberalcih«. In če se vpraša, kako je bilo, se dobi odgovor; »Fletno, ko so se škof tako razburjali, da se jim je palica odšraufala«. Naslednik škofa Šterka. Po Trstu se govori, da vlada namerava za škofa Šterka imenovati prosta goriške katedrale bivšega državnega poslanca Jordana. Doslej je to seveda le domnevanje. Jordan je Lah. Kaj se pravi „Kmet z gospodom in gospod S kmetom), so izvedeli na Ponikvi tisti kmetje, ki so prišli po krivdi župnika in kaplana v kazen. Sedaj je bil zopet kmet in »cekmoŠter« Martin Korže, znan pod imenom »striiijc Tina« zaradi teh dveh gospodov obsojen na tri dni zapora, ker je pobiral mile darove za v denarno kazen obsojenega župnika in kaplana. Žegnan svinjar. Te dni je prišel mlad duhovnik z imenom Bezeljak v sta« novanje necega javnega paznika v Ljubljani. Zahteval je od dotičnega paznika take svinjarije, da je mož tega duhovnika kakor psa z najgršimi psovkami nagnal in vrgel iz hiše. Gospod škof, ukažite svojim gospodarskim organizatorjem, naj ustanove kako posebno »hišo« za Vaše duhovnike, da bodo poštene žene in pošteni možje ter otroci varni pred žegna-nimi svinjarji take vrste, kakor je zgoraj omenjeni Vaš duhovnik. Kaznovan žnpnik. Zaradi shoda na Ponikvi, dne 19. majnika t. 1., je bil župnik v Šmarju obsojen na 30 K globe ali 3 dni zapora. Župnik ni bil s kaznijo za* dovoljen in se je pritožil. Na pritožbo j* dobil pa vež. Vzklicno sodišče v Celju mu je primerilo kazen 100 kron ali 10 dni zapora. Kaplan Pin-tarič, ki je bil v Šmarju obsojen na 50 kron ali 5 dni zapora, je bil bolj pameten ter se ni pritožil, pa tudi še ni plačal. Pravi, da bode šel rajši kašo pihat. Tržne cene v Ljubljani 21. septembra 1901. 1K t K til j PSenica, 100 kg 17,80 Špeh povojen, kgr. . 1 60 i Rež, 14 — Surovo maslo, „ . . 2 40' Ječmen, „ 13 50 Jajce, jedno .... — 6 Oves, „ . 16!- Mleko, liter .... — 20, Ajda, „ . Proao, „ . 14 Goveje meso kgr. 1 28 17- Telečje „ 1 30 Koruza, „ 13- Svinjsko „ „ 1 50 Krompir, 4 60 KoStrunovo „ _ 80 [ječa, lit. . j — 30 Grah, „ . 1 50 Golob...... — Fižol „ . L 24 Seno, 100 kilo . . 5 Maslo, kgr. . j 2:40 Slama, „ „ . . . Drva trda, klftr. . . 4 40 Mast, „ . Speh svež, „ 1 50 B — 1 30 „ metka, . . 5 50; 1 Spominski dan naše industrije. Danes je deset let, odkar se je oživotvorila nova industrija, ki je bila poklicana na uvažavanja vreden način spe&iti našo telesno blaginjo in ekonomijo naSega gospodinjstva. Znano je, kolika važnost gre v družini rednemu uživanju kavne pijače, kako so se je čimdalje bolj navadili tako v palači kakor v najmanjši koči, kako važno je torej bilo, to vsakdanje živilo urediti tako, da je tudi prikladno našemu zdravju. Izvestno se še vsakdo spominja, kako živo se je pokojni župnik Kneipp v svojih predavanjih in spisih potezal tu- morejo voč pogrešati. Zato lahko iiri" 1 v '• i pravici pravi v Bvojih naznanilih, „da je m. Ai čestitali vsaki gospodinji in matoh, ki gledu na z.lravjo, prihranek, čiatont m dobri okus rabi Kathreinorjevo Kneippovo sladno kavo14. Loterijske srečke. Ch-adeo, 14. septembra. 68, 63, 5, 69. 43. Brno, 14. septembra 19, 6, 14, 13, 90. Dunaj, 14. septembra 62, 9, 78, 16, 12 Lino, 21 septembra. 18, 82, 5, 27, 45. Praga, 14. septembra 28, 59, 8, 56, 2 Trit, 21. septembra. 35, 74, 18 , 43, 71. iša se proda na ugodnem kraju v Dobu št. 97. blizo Domžal, pripravna za vsako kupčijo ali prodajalnico. Zdaj je pri hiši mesnica, velik vrt, prostorna klet in hlev. Kava (cikorija) in sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda v ljubi Jani ki se dobi v vseh špecerijskih prodajal-nicah, in brez katero bi ne smela biti nobena slovenska hiša je najboljša primes k pravej bobovej kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte In zahtevajte povsod kavo družbe sv. Cirila In Metoda! # # # •tOttžtMMIfMIMOfNHHailltt I Veliko denarja! do lOOO kron na nieaee lahko pošteno zaslužijo osobe VBakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek). Več se izve pod „lleell 118" po g anonenl nUarnl E. KrlstofUli, m IiiiiMliruck. Poštno predalo 36. (847-^5) ••••MSSscscssvssaeeaeeaesstssB« ««♦>»»> Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, Hiišarjeve ulice št. 10. 02S^ Nabiralce las opozarjam a tem uljudno na mojo firmo. *££Q Red Star Line, Antwerpeti v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brea? prekladanja v Naw York in v Phlladel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, VViedener GflrUl, na Dnnaji ali (ll 15-13) Ant. Rebok, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulioe itev. 34. Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad 15 milijonov kron. nad 300,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kauitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (MW_4) Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnicne sprejemnice se dobivajo brezplačno. Odgovorni uradnik Valentin Kopitar. Uatnina in tiaek .N&rodne Tiakarne- v Ljubljani.