62
Poštnina plačana v gotovini.
Letnik IX
V Ljubljani, dne 12. maja 1927.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Ya e %> 1 n e»:
209. Navodila za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1927./1928.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 210. Izprememba naziva za postajališče z nazivom «Bujavica». 211. Direktni blagovni promet med postajami avstrijskih železnic na eni strani in postajami švicarskih železnic na drugi strani. 212. Direktni blagovni promet med
bolgarskimi železnicami na eni strani in madžarskimi, avstrijskimi češkoslovaškimi in poljskimi železnicami na drugi strani. 213. Popravek v luški tarifi za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926. 214. Direktni blagovni promet med Trstom (Trieste) in Reko (Fiume) na eni strani in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani. 215. Iz-premembe v železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., z dne 1. oktobra 1925.
Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
209.
Dne 1. aprila t. 1. je stopil v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1927./1928. Da hi poslovali ob izvrSovanju tega proračuna vsi nakazovalci in računodajniki glede tehničnega računovodstvenoga postopanja enotno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu ta-le
Navodila
za izvrševanje proračuna razhodkov ji dohodkov za leto 1927./1928.*Jfc&.
Prvi oddelek.
Odredbe o postopanja, ki je potrebno pred izvrševanjem razhodkov.
§ 1. Obče predhodne pripombe.
a)	Proračun državnih razhodkov za leto 1927./ /1928. je izdelan v glavnem s tendenco, da bi se znižali državni razhodki na najmanjšo možno rtiero in bi se g tem omogočilo, zniževati fiskalne pribitke, in Pripomoglo, omiliti gospodarsko krizo v državi. Ta tendenca je izražena v tem, da se je znižalo mnogo kreditov, namenjenih za redne osebne in materialne razhodke, proti kreditom za minulo proračunsko leto, prav tako pa v tem, da se je eliminiralo znatno število izrednih investicijskih kreditov za kritje, kar je naravnejše in skladnejše z načeli zdravega financi-ranja, da se iščejo izredni, izvenproračunski pripo-močki.
Izdelava proračuna s to tendenco je dala izveston uspeh: sedanji proračun je manjši od predhodnega. Vendar pa zahteva obča finančna in gospodarska situacija naše države, da se nadaljuj poslovanje z isto tendenco, namreč s tendenco, znižati državne razhodke samo na neizogibni minimum, tudi ob izsuševanju toga proračuna. Samo tako je mogoče, oni yspeh, ki se je dosegel o priliki izdelave proračuna, izpopolniti, da bo ugoden in učinkovit za izvajanje gospodarskega in finančnega načrta, za čigar ostvar-Dbjem mora stremiti kraljevska vlada. Zato sma-»m za nujno, takoj poudariti absolutno in impera-!Vno potrebo, da se izvajaj ob izvrševanju tega pro-računa v vseh resortih sistematično in razumno var-oevanje. t0 varčevanje se more in mora izvajati v oveh smereh. Prvič: Vsak kredit, ki je odobren s Proračunom, ni da bi se moral neizogibno tudi po-Zmisel proračunskega kredita tiči v poobla-t1 ’v* zakonodajnega oblastva, da se iavestna dolo-cena vsota, more potrošiti za določeno potrebo. Ob oCenjanju teh potreb je postopati tako, da se jim zadosti samo, kolikor se izdatek vobče absolutno ne bl mo£cl učiniti ali kolikor ni pričakovati, da bi bilo mogoče, tej potrebi zadostiti pozneje ob ugodnejših
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. maja 1927., št. 98/XXTV.
pogojili in okolnostih. Drugič: Glede uporabljanja kreditov za redne državne potrebe, celo za one, brez katerih se normalno funkcioniranje državnega aparata niti ne <l;i misliti, je treba gledati kar najskrb-neje na to, da se ukoristijo odobreni krediti striktno le toliko, kolikor je brezpogojno treba, da ni ogroženo poslovanje državnih naprav.
b)	Glede osebnih razhodkov zlasti prosim vse na-kazovalce, naj postopajo kar najoprezneje in naj kreditov za te razhodke ne angažirajo z novimi postavitvami razen ob skrajni in dokazani potrebi. Notorična resnica je, da je število zaposlenega osebja pri državnih napravah veliko, vprav večje, nego ga je treba za opravljanje poslov celo v sedanjem obsegu. Potemtakem je treba kar najresneje težiti za tem, da se to število postopno zmanjšuje, ne pa da bi se povečevalo. Zategadelj naj se prazna mesta v proračunu kakor tudi ona, ki so izpraznijo med izvrševanjem proračuna, ne popolnjujejo, razen, kakor je zgoraj omenjeno, v taki sili, da bi bilo, če se ta mesta ne popolnijo, to direktno v škodo državnim poslom. Zakonska pooblastitev za postavljanje pomožnega osebja — dnevničarjev — naj se ukorišča samo v izjemnih primerih; iz razlogov primernosti pa se mi vidi, da je treba vršiti te postavitve v vseh ministrstvih samo z ministrovim odlokom.
c)	Materialni razhodki naj se trošijo samo v znesku striktno in varčno odmerjenih potreb. Glede teh razhodkov opozarjam vse nakazovalce, naj omeje vse nabave samo na ono, kar je najpotrebnejše. Potrošni pisarniški material naj se uporablja v najpotrebnejših količinah; da pa se to doseže, priporočam vsem nakazovalcem, naj se uvede s prikladnimi ukrepi v vsakem resortu ali uradu posebno nadzorstvo o porabljanju tega materiala in prepreči zapravljanje. Nikar naj se ne nabavlja najdražji material, celo ne takrat, kadar je dana za to kreditna možnost. Inventarni material, zlasti oprema, naj se nikakor ne nabavlja, razen ob izjemni in nujni potrebi.
č) Službena potovanja in premestitve naj se omeje na najnižjo možno mero, tako da bodo krediti, določeni za potne in vozne stroške, brezpogojno zadoščali do konca tega proračunskega leta.
d)	Na državne nabave in državna dela vobče naj se obrača največja pozornost, da se ukoriščajo krediti, ki so namenjeni za to, kar najumneje. Ob sklepanju del in nabav naj se vpoštevajo ne samo admi-nistrativno-pravni pogoji, ampak tudi in zlasti realna možnost za sklenitev izvestnega posla po ekonomski konjunkturi v danem momentu. Zato mora biti v vsaki komisiji, ki vrši licitacijo in vobče nabavo, vsaj en strokovnjak, poznavalec tržnih razmer za predmete, ki naj se nabavijo, ali za dela, ki naj se izvrše. Zato se morajo ti posli centralizirati pri napravah, ki razpolagajo s strokovnim osebjem in s pripomočki za strokovno ocenjanje in analiziranje materiala ali predmetov.
e)	Celokupno poslovanje v vseh resortih vobče naj se giblje izključno v mejah kreditov, odobrenih s proračunom. Na naknadne kredite (člena 35. in 37. zakona o državnem računovodstvu) absolutno ni treba računiti. Prekoračitvam kreditov se je treba izogibati brezpogojno in po vsaki ceni, ker za likvi-
dacijo obveznosti, ustvarjenih na ta način, absolutno ni ne zakonske ne finančne možnosti niti v tem proračunskem letu niti po njega preteku. Vselej, ko se je prekoračil kredit in bi se to ugotovilo, pa bom zahteval od glavne kontrole, naj postopa po členu 58. zakona o državnem računovodstvu, odnosno po členih 110. in 111. zakona o glavni kontroli, namreč naj od odgovornih nakazovalcev in računodajnikov takoj zahteva zavarovanje za državno blagajno.
Pripominjam še enkrat: Varčevanje ob angažiranju in izvrševanju državnih razhodkov je prvi pogoj, da se postavijo državne finance na varno in solidno osnovo, t. j. da se definitivno upostavi normalno razmerje med državnim proračunom, odnosno državnimi fiskalnimi pribitki, in gospodarsko kapaciteto države. Zato apeliram na vse organe, ki jim je v kakršnikoli obliki poverjeno angažiranje izdatkov, v prvi vrsti pa na nakazovalce prve stopnje, naj ne prezirajo ob opravljanju svojih zakonskih funkcij pri nobeni priliki naglašene potrebe varčevanja, ker se morejo doseči zadovoljivi uspehi za državne finance samo, če se varčevanje globoko ukorenini v službeno prakso od najnižjih do najvišjih državnih organov in se iz te prakse končno ustvari sistem v upravljanju državne imovine.
§ 2. Otvarjanje kreditov.
a) S členom 11. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. je določeno, da se mora izvrševati proračun razhodkov tudi v tem letu na isti način kakor doslej, t. j. vsi centralizirani krediti v proračunu se porazdeljujejo in dajo na razpolago pristojnim nakazovalcem pri pristojnih izplačevalnih blagajnah po postopanju, ki je predpisano s pravilnikom o posl> vanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih, seveda samo glede proračunov neavtonomnih naprav; decentralizirani krediti pa se smatrajo, zakonski, da so jih delegirali nakazovale! prve stopnje pristojnim nakazovalcem druge stopnje v poedinih pokrajinah (izven Srbije, Črne gore in Vojvodine), ki razpolagajo s temi krediti po zakonskih predpisih in sporazumno z delegatom ministra za finance. Po tehnični sestavi proračuna za leto 1927./1928. so centralizirani vsi krediti v vseh proračunskih delih, izvzemši ministrstva za prosveto, za narodno zdravje, pravde in za finance. V teh štirih proračunskih delih pa so centralizirani vsi krediti, določeni za obče razhodke ministrstva in njemu neposredno podrejenih naprav, potem vsi specialni razhodki za naprave v Srbiji, Črni gori in Vojvodini in naposled vsi ostali razhodki, ki so določeni z izrečnim besedilom v proračunu za vso državo brez porazdelitve po pokrajinah. Potemtakem preostaja relativno malo kreditov, ki jih je smatrati v teh štirih proračunskih delih za decentralizirane. Glede teh decentraliziranih kreditov so razlike med krediti ministrstva pravde in ministrstva za finance na eni strani in krediti ministrstva za prosveto in ministrstva za narodno zdravje na drugi strani. Proračuna ministrstva pravde in ministrstva za finance sta v glavnem pridržala razvrstitev kreditov po pokrajinah, tako da je vsaka pokrajina s krediti za vse naprave popolnoma ločen oddelek; proračuna ministrstva za prosveto in ministrstva za narodno zdravje pa sta sestavljena po sistemu koncentracije kreditov, t. j. razhodki isto
vrste so določeni v eni proračunski partiji za vse pokrajine s porazdelitvijo samo po pozicijah ali postavkah, tako da ustreza vsaka pozicija ali postavka drugi pokrajini. Torej je treba razlikovati koncentracijo od centralizacije kreditov. Koncentracija pomeni tehnični pripomoček, da je proračun krajši in preglednejši; centralizacija pa izraža prav za prav razširitev pristojnosti ministrstva kot centrale na vse posle njemu podrejenih naprav na ozemlju vse države, tako da ima svojstvo nakazovalca prve stopnje samo resortni minister.
Po načelih, razloženih v tem paragrafu, se smejo vršiti razhodki po vseh centraliziranih kreditih šele, ko je otvorila generalna direkcija državnega računovodstva formalno kredite po postopanju, predpisanem s pravilnikom o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih. Mimogrede se takoj pripominja, da se to postopanje skrajša in oprosti z izpremembo omenjenega pravilnika, ki je že pripravljena in ki stopi v veljavo, čim se natisnejo novi obrazci za otvarjanje kreditov. O tej izpremembi dobe nakazovale! in računodajniki naknadno posebna obvestila.
Kar se tiče decentraliziranih kreditov, ki so določeni, kakor omenjeno, v proračunskih delih ministrstva za prosveto, ministrstva za narodno zdravje, ministrstva pravde in ministrstva za finance, se določa zanje, da se preprečijo eventualni nesporazumi in potemtakem nepravilna postopanja, to-le postopanje, po katerem se izvrši delegiranje po nakazo-valcih prve stopnje pristojnim nakazovalcem druge stopnje v pokrajinah izven Srbije, Crne gore in Vojvodine: Ministrstva za prosveto, za narodno zdravje in pravde (računovodstveni odseki) naj vpišejo v svoje «obče kontrolnike kreditov in razhod-kov» vse proračunske partije v oni višini, v kateri so s proračunom odobrene (člen 7. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov), kakor je to že storila generalna direkcija državnega računovodstva. Potem naj vpišejo vse one partije ali frakcije poedinih partij, ki se smatrajo po teh navodilih in po členu 11. finančnega zakona za leto 1927./1928. za decentralizirane kredite ter se morajo delegirati pristojnim nakazovalcem druge stopnje, v poseben pregled, po finančnih delegacijah, odnosno direkcijah, odnosno za davčni urad v Kotorju (za vsako teh naprav poseben pregled) ter pošljejo vsakega teh pregledov v treh izvodih generalni direkciji državnega računovodstva, ko so vpisali seveda v svojem kontrolniku na ustreznem mestu pri vsaki proračunski partiji vsoto, ki je delegirana po členu 11. finančnega zakona. Generalna direkcija državnega računovodstva naj vpiše, ko je vzporedila te preglede in prekontrolirala partije, vpisane vanje, izvršeno delegiranje kreditov v svoje kontrolnike, potem pa naj pošlje en izvod pregleda dotični finančni delegaciji — direkciji — uradu, drugi izvod naj vrne računovodstvenemu odseku in tretjega naj pridrži za svoj arhiv. Seveda se morajo delegirati krediti s temi pregledi za vse proračunsko leto.
Kar se tiče decentraliziranih kreditov ministrstva za finance, se finančne delegacije ali direkcije s tem pooblaščajo, da odrejajo in vrše po teh kreditih izplačila po postopanju, ki je veljalo doslej, in povsem skladno s pozitivnimi zakonskimi predpisi.
b)	Nakazovale} druge stopnje, na katere sp prenašajo s tem delegiranjem kreditov po členu 11. finančnega zakona atribucije nakazovalcev prve stopnje, so veliki župani za vse resorte, imenovane v členu 1. zakona o obči upravi, razen če ni to z zakonom urejeno drugače, kakor n. pr. v členu 234. finančnega zakona, ali če niso veliki župani še prevzeli v svojo pristojnost poslov enega izmed resor-tov, naštetih v omenjenem členu zakona o obči upravi; v tem primeru pripada nakazovalčevo svojstvo onemu organu, ki ga je imel tudi doslej.
c)	Obče postopanje glede porazdeljevanja kreditov, ki je urejen s tem paragrafom za kredite iz računskega dela proračuna, velja povsem tudi za kredite, ki so odobreni s členom 28. finančnega zakona za leto 1927./1928. ministrstvu pravde, ministrstvu za prosveto in ministrstvu za poljedelstvo in vode in ki so obseženi v glavni vsoti Din 7,034.866-— v partiji 1470. proračuna za leto 1927./1928. Vsako teh ministrstev naj vpiše v svoj «obči kontrolnik kreditov» kredite, ki so mu odobreni, ter naj posluje nadalje po rednem postopanju. Ministrstvo pravde mora seveda tudi tukaj predhodno izločiti decentralizirane kredite od centraliziranih.
č) Državni svet, glavna kontrola, pisarna kraljevega dvora in pisarna kraljevih redov smejo zahtevati od generalne direkcije državnega računovodstva otvarjanje kreditov neposredno, ne pa po kabinetu predsednika ministrskega sveta, kakor se je to godilo v minulem proračunskem letu.
d)	Naprave ministrstva za finance, ki so zahtevale doslej za svoje razhodke otvarjanje kreditov od generalne direkcije državnega računovodstva, naj postopajo tudi v tem proračunskem letu na isti način. Okrožne finančne upravo se posebe opozarjajo, naj pošiljajo svoje zahteve kreditov ločeno za osebno razhodke (za personalni odsek) in ločeno za materialne razhodke (za odsek za izvrševanje proračuna). Zahteve se morajo pošiljati o pravem času, najmanj 15 dni pred začetkom trimesečja, za katero se otvarjajo krediti; vanje se smejo postavljati samo striktno in vestno proračunjene vsote.
To velja zlasti za draginjske doklade in pisarniške stroške.
Za svojevoljno, netočno sestavljene zahteve kreditov odgovarjajo šefi uprav.
Glede likvidacije potnih računov za službena potovanja in selitve velja za sedaj še dosedanje postopanje.
§ 3. Krediti, ki so glede zahtevanja izvzeti od rednega postopanja.
a)	Vkljub predhodnemu paragrafu se smejo trošiti spodaj navedeni krediti sedanjega proračuna samo s predhodno odobritvijo ministra za finance. Potemtakem se sme zahtevati otvarjanje teh kreditov samo s posebnimi zahtevami, podpisanimi po resortnem ministru, ki morajo obsezati podrobno obrazložene potrebe, za katerih kritjo naj služi dotični kredit. Ti krediti so:
Državni dolgovi: partiji 57. in 58.
Ministrstvo za prosveto: partiji 293. in 306.
Ministrstvo za notranje posle: partija 462.
Ministrstvo za narodno zdravje: partije 487.,
488.,	489. in 494.
Ministrstvo za gradbe: partije 845., 846., 849.,
850.,	851., 853. in 854.
Ministrstvo za poljedelstvo in vode: partije 1103.,
1138.,	1142., 1145. in 1146.
Ministrstvo za trgovino in industrijo: partija 1285.
§ 4. Zaokroženi krediti, določeni za razhodke vseh
ministrstev (partije 41., 42., 48., 55. in 56.).
a)	V partiji 41. tega proračuna je določen kot obči razhodek kredit Din 350.000-— za nagrade in honorarje za izdelovanje novih in izenačevanje starih zakonov, za izdelovanje uredb, pravilnikov, navodil itd. za vsa ministrstva in vse naprave.
Zaradi prikladnega in pravilnega uporabljanja tega kredita, za čigar porazdeljevanje je pristojen minister za finance, se določa to-le postopanje:
Če se morajo izplačevati iz tega kredita honorarji ali nagrade (dnevnice) za seje osebam, ki poslujejo kot odbor, svet, komisija ali vobče kot kole-gialno telo, najsi ima to telo kakršenkoli naziv, se mora priložiti zahtevi za otvoritev kredita, podpisani po resortnem ministru, overovljen prepis odloka ministrskega sveta, s katerim se je določila po členu 334. finančnega zakona za leto 1927./1928. višina nagrado — dnevnice — za sejo. Razen tega se mora v zahtevi za otvoritev kredita izrečno označiti, ali so je opravilo delo, za katero gre, med rednimi uradnimi urami ali izven njih.
Ce pa je treba izplačati povprečno nagrado eni ali več osebam za izvršen posel, ki se da podvesti pod besedilo partije 41., je treba v zahtevi za otvoritev kredita jasno navesti vse momente, po katerih se dado logično oceniti velikost uporabljenega truda in ostale okolnosti, od katerih je zavisna dodelitev nagrad; razen tega se mora predložiti v overovljenem prepisu odlok.
b)	V partiji 42. je določen kredit Din 300.00Ö-1— za izdatke za udeleževanje države na kongresih, konferencah, svečanostih itd. Ker je obstajal tudi v minulih proračunih kredit z istim namenom, ostane postopanje za črpanje tega kredita isto kakor doslej. Opozarja se samo na to, da se besedilo te partije ne sme jemati ekstenzivno, t. j. pošiljanje delegatov poedinih ministrstev na strokovne kongrese, konference itd. v inozemstvo se ne sme smatrati za «udeleževanje države». Za take izdatke morajo služiti krediti dotičnih ministrstev za potne in vozne stroške; ta obči kredit iz partije 42. pa se sme ukoriščati samo, če se odpošljejo delegati po odločbi ministrskega sveta in če je njih naloga v reprezentativnem pogledu res tako široka, da obseza «udeleževanje države».
c)	V partiji 48. jo določen kredit Din 600.000— za podporo rodbinam umrlih uslužbencev po členu 124. zakona o uradnikih. Po členu 30. finančnega zakona odloča o izplačilu teh podpor minister »a finance na predlog pristojnega ministra. Glede od-
premljanja teh predlogov v rešitev velja dosedanje postopanje. Na podstavi, izdanih rešitev pa naj se otvarja kredit pri pristojnih izplačevalnih blagajnah in naj se odrejajo izplačila.
č) Za obveznosti iz prejšnjih let je določen v partiji 55. proračuna za leto 1927./1928. kredit Din 30,000.000-—. S členom 18. finančnega zakona za leto 1927./1928. je določeno, da se smejo učinjati v breme tega kredita izdatki za vse obveznosti, prevzete do dne 31. marca 1927., da pa porazdeljuje krpdite za te obveznosti minister za finance.
Ker odobreni proračunski kredit gotovo ne bo zadoščal za likvidacijo vseh doslej neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let, je treba postopati, ko se otvarja ta kredit po omenjeni partiji, v kronološkem redu, tako da se izplačajo v prvi vrsti obveznosti, ki so bile prej prevzete. To je prvo načelo, ki naj volja za črpanje te partije.
Drugo načelo, ki se postavlja s tem, je to, da imajo prvenstvo za izplačilo neporavnani prejemki državnih uslužbencev, upokojencev in ostalih pla-težnikov, najsi so jim bili priznani v kakršnikoli obliki; semkaj se štejejo tudi neizplačani računi potnih in selitvenih stroškov. Kar se tiče invalidskih podpor za čas od dne 1. januarja 1920. do dne
1.	maja 1923., je določen zanje poseben kredit v partiji 57. proračuna. Invalidske podpore, neizplačane pred tem rokom, naj se ne postavljajo v se-znamke za otvarjanje kreditov iz partije 55. Obenem s temi obveznostmi se priznava prvenstvo tudi obveznostim materialnega značaja, v prvi vrsti za neizplačane najemnine.
Na podstavi teh dveh načel naj zahtevajo pristojna ministrstva kredite po partiji 55. od generalne direkcije državnega računovodstva, in sicer s se-znamki, v katerih bodi poimenoma označena vsaka obveznost, ne glede na to, ali gre v proračunskem zmislu za oseben ali za materialen razhodek. Ti se-znamki, ki jih je treba pošiljati podvojeno za osebne in podvojeno za materialne razhodke, morajo obsezati iste razpredelke, ki so bili določeni s prejšnjimi navodili za črpanje te proračunsko partije v minulih proračunskih periodah.
Kakor doslej se smejo vpisovati v seznamke za otvarjanje kreditov po partiji 55. samo one obveznosti, za katere obstoje pri dotičnih ministrstvih priznani, likvidni dokumenti. Ko generalna direkcija državnega računovodstva otvori kredit in vrne duplikat s e znamka, naj izdajajo naredbe za izplačilo samo nakazovalci prve stopnje: resortni minister ali šefi uradov, ki imajo svojstvo nakazovalcev prve stopnje po zakonski delegaciji iz člena 11. finančnega zakona za leto 1927./1928.
d)	V partiji 56. tega proračuna je določen kredit Din 10,000.000-—i za izplačilo razlike prejemkov državnim uslužbencem za čas od dne 1. oktobra 1923. do dne 1. maja 1924. Kako naj se potroši ta kredit, o tem se izdado naknadno posebna obvestila vsem državnim napravam.
§ 5. Krediti za upokojitve in pokojnine.
Krediti za upokojitve so določeni v vseh proračunskih oddelkih, in sicer ali v eni proračunski partiji za osebje vse stroke ali pa v več proračunskih partijah, v vsaki za osebje poedinih gran dotične stroke. Z vsemi temi krediti je treba ravnati kakor s centraliziranimi, t. j. izdatki naj se vrše iz teh kreditov samo, ko jih je pravilno otvorila generalna direkcija državnega računovodstva; za otvarjanje kreditov pa morajo skrbeti pristojne naprave, ki so izvršile upokojitev. Drugače se izplačujejo pokojnine samo onim uslužbencem, ki se upokoje v tem proračunskem letu.
Po členu 305. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. se smejo upokojevati uradniki glavnih skupin samo po predhodnem pristanku ministra za finance. Na podstavi tega zakonskega predpisa morajo imeti vsi ukazi, da so polnoveljavni, sopodpis ministra za finance poleg podpisa resortnega ministra.
V prilog upokojenim uradnikom in finančni administraciji se priporoča vsem pristojnim nakazovalcem, naj vedno gledajo na to, da se izda najkesneje v enem tednu od dne, ko je bil predpisan ukaz ali odlok o upokojitvi, tudi odlok, s katerim se določa količina pokojnine, in da se pošlje ta odlok glavni kontroli in prizadetemu poedincu.
Prav to velja za določanje pokojnine rodbini umrlega uradnika ali uslužbenca. Vobče je treba ves administrativni posel glede nakazovanja pokojninskih prejemkov v vseh uradih izvrševati kar naj-ekspeditivneje, da se ne bi dogajalo, da čakajo po-edini upokojeni uradniki po mesece na nakazilo rednih prejemkov. V teh primerih se jim izplačujejo akontacije, ki večinoma ne zadoščajo za življenje
upokojenega uradnika, za finančno administracijo pa j pomenijo resne neprilike in nered.
Ko postane odločba pristojnega ministra o ureditvi pokojnine izvršna in se izda pristojni blagajni nalog za redno izplačevanje pokojninskih prejemkov, se obvesti o tem z odlokom v prepisu tudi generalna direkcija državnega računovodstva (personalni odsek), da, lahko vodi evidenco o izplačevanju pokojninskih prejemkov dotičnemu upokojencu od prihodnjega proračunskega leta v breme občega kredita, ki se določa v posebnem proračunskem oddelku «Pokojnine» in v čigar breme se izplačujejo pokojnine samo upokojencem, upokojenim pred začetkom proračunskega leta.
Ta obči kredit je določen v sedanjem proračunu v partiji 44.; draginjske doklade vseh upokojencev in upokojenk pa so določene v partiji 49. Iz teh kreditov naj zahtevajo potrebne vsote za izplačevanje pokojninskih prejemkov vse naprave (personalni odsek generalne direkcije državnega računovodstva, oblastna finančna direkcija v Novem Sadu, finančni direkciji v Dubrovniku in Splitu in davčni urad v Kotorju, Državna hipotekarna banka) po postopanju, ki je veljalo doslej. Važno je tudi tukaj kakor pri ostalih občih kreditih, da se označujejo v zahtevah Striktno potrebne, točno izračunjene, nikakor pa ne svojevoljno preliminirane vsote.
§ 7. Zviševanje razhodkov na račun presežkov pri dohodkih.
Da se odobri potrošek presežkov pri dohodkih za pokrivanje nezadostnih, produktivnih razhodkov po specialnih pooblastitvah iz členov 44. in 143. finančnega zakona za leto 1927./1928., morajo pošiljati pristojni nakazovale! generalni direkciji državnega računovodstva (odseku za izvrševanje proračuna) posebne zahteve z izčrpno obrazložitvijo potrebe, zaradi katere je treba zvišati ra/zhodke, in z označbo presežka pri dohodkih, že ostvarjenega od dne
1.	aprila t. k, če ga je kaj, kakor tildi vseh ostalih elementov, od katerih je zavisna možnost, oceniti realnost in opravičenost predložene zahteve. Kakršen je pač konkretni primer, odloči o takih zahtevah minister za finance, odnosno se izposluje odobritev finančnega odbora, in o tem se obvestijo pristojni nakazovalci. Preden prispe ta odlok ali ta odobritev, se seveda ne smejo angažirati nikakršni presežki razhodkov, celo tudi ne, če je zanje kritja v pre-S sežkih dohodkov.
Drugi oddelek.
Odredbe o knjigovodstvenem postopanju.
§ 1. Obče pripombe.
§ 6. Specialna proračunska opravila.
a)	Virementi. — Načelo našega računovodstve-nega sistema je, da so virementi dopustni samo med pozicijami iste partije (člen 71. zakona o državnem računovodstvu, člen 3. finančnega zakona, člen 46. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov). V letošnjem finančnem zakonu (člen 3.) je to načelo toliko omejeno, da virementov ne sme biti za zviše-'anje kreditov, določenih za štipendije, naklonitve, Podpore in subvencije; prav tako pa ne sme biti vireineutov iz kreditov, določenih za najemnine, v korist drugim pozicijam ali postavkam iste partije.
Vkljub omenjenemu načelu so dovoljeni s členom 4. finančnega zakona virementi med vsemi kre- j diti za osebne razhodke — prejemke, samo da mo-r;>jo biti vsi ti kredti v istem proračunskem delu. Kri' je obstajala ista odredba tudi v minulih finančnih zakonih, ostane postopanje za njeno uporabljanje tudi v tem letu neizpremenjeno.
Da se zavaruje kredit za izplačevanje prejemkov onih uslužbencev (zvaničnikov in služitetjev), ki niso hneli na dan, ko je stopil ta proračun v veljavo, dovršenih treh službehih let ter so bili na podstavi člena 306. finančnega zakona prevedeni za dnevni-čarje, je treba postopati tako-le:
če obstoji v proračunu dotičnega resorta določen kredit za dnevničarje, se mora zvišati ta kredit z virementom iz partije — pozicije — plač (osnovne in položajne) in partije draginjskih doklad za toliko, za kolikor spada na prejemke zvaničnikov in služi-teljev, ki so sedaj prevedeni za dnevničarje. Tako *6 izplačujejo v breme istega kredita prejemki vseh dnevničarjev, tako onih, ki so bili dnevničarji že pred dnem 1. aprila t. k, kakor tudi novoprovedenih.
če pa v proračunu ministrstva —- naprave — ni specialnega kredita, določenega za prejemke dnevničarjev, a je kaj takih uslužbencev, ki so prevedeni po Členu 306. finančnega zakona za dnevni-Ltrje, naj se zviša z virementom kredit za plače (osnovno in položajno) iz partije za draginjske doklade v višini potrebne vsote; v breme tega tako zvišanega kredita pa naj se izplačujejo skupni prejemki dnevničarjev.
Prav tako je treba postopati, če se uporablja elen 243. finančnega zakona za leto 1927./1928.
b)	Rezervni proračunski krediti (členi 27., 28. m 29. zakona o državnem računovodstvu, odnosno členi 14., 16. in 15. finančnega zakona za leto 1927./ /1928.), partije 1467., 1469. in 1468. — Za uporabljanje teli kreditov velja dosedanje postopanje, ki je urejeno z omenjenimi zakonskimi predpisi. Toda v zvezi z onim, kar je že omenjeno v predhodnih Pr'Pombah teh navodil, so iz teh kreditov absolutno
smejo dovoljevati vsi zneski, ki bi se zahtevali, ^ato «e tudi na tem mestu opozarjajo vsi nakazo-yalei, naj stremijo z vsemi silami za tem, da zado-^‘ajo potrebam podrejenih resortov samo v znesku 'reditpv, odobrenih f> proračunom. Rezervni pro-tacunski krediti pa naj služijo za skrajni izhod, in sicer samo, če se dä edino z odobritvijo vsot, zahte-\anih iz teh kreditov, odvrniti očitna škoda za državne koristi. Zahteve za odobritev poedinih vsot Iz teli kreditov jo treba pošiljati v teh skrajno izjemnih primerih s popolnoma izčrpno obrazložitvijo in s podpisom resortnega ministra. Nepopolne, nezadostno obrazložene zahteve se bodo vračale nakazovalcem, od katerih so izšle, z negativnim odlokom.
Da bi se vknjiževali izvršeni razhodki in ostvar-jeni dohodki v tej proračunski periodi pravilno in po predpisih zakona o državnem računovodstvu in specialnih odredbah v finančnem zakonu za leto 1927./1928., se predpisuje to-lo navodilo:
Vse vknjižbe v proračunskem letu 1927./1928. se morajo vršiti samo po izplačanih dokumentih. Vsi odseki računskega oddelka generalne direkcije državnega računovodstva morajo imeti v evidenci dokumente o odrejenih izplačilih, dokler no dobe poročila (pisma in priznanice) o izvršenem izplačilu. Ko ugo-tovo pravilnost izplačanega dokumenta — priznanice, naj sestavijo postavko za vknjižbo, ki jo mora predhodno vidirati krajevna kontrola; potem pa naj |jo pošljejo odseku glavnega knjigovodstva, da jo vknjiži.
Odsek glavnega knjigovodstva vknjižuje vse postavki1 — računske odnose — za leto 1927./1928. v posebno primanotno polo, iz katere se vknjižijo dalje v knjigah za leto 1927./1928., ki se morajo otvoriti.
Število vknjižb za leto 1927./1928. se začne s številko 1; postavke in izvršena izplačila za leto 1927./1928. pa morajo imeti žig: «1927./T928.».
Razhodki in prejemki kakor tudi ostala izplačila in ostali prejemki v letu 1927./1928., ki gredo v breme ali v korist leta 1926./1927.. se vknjižujejo po «prenosnem» računu za leto 1926./1927.
Odsek glavne državne blagajne naj sestavi o vseh prejemkih in izplačilih, izvršenih tekom dne, takoj blagajniško polo, ki naj jo pošlje, vidirano po kraljevni kontroli, z vsemi pripadajočimi dokumenti takoj odseku glavnega knjigovodstva zaradi vknjižbe.
Račun bank naj se vodi v glavni knjigi v vseh denarnih vrstah in računih, ki že obstoje ali ki so otvorijo po izkazani potrebi.
Račun depozitov naj se vodi kakor doslej v vseh denarnih vrstah, prejemki in izdatki pa naj se vknjižujejo v novih partijalnikih.
Od dne 1. aprila t. 1. naj se vknjižujejo vsa izplačila in vsi prejemki po računu depozitov v vseh denarnih vrstah v blagajniških in primanotnih polah samo za leto 1927./1928.
Ko sestavi odsek glavnega knjigovodstva celotno stanje po glavni knjigi za leto 1926./1927., in ko prenese saldo iz leta 1925./1926., naj zaključi v njej vse depozite v vseh denarnih vrstah ter prenese saldo v glavno knjigo za leto 1927./1928., ker se celotno stanje depozitnega partijalnika v vseh denarnih vrstah popolnoma ujema z glavno knjigo za; leto
1926.	/1927.
«
§ 2. Vknjiževanje po računskem delu proračuna.
a)	Razhodki po proračunu za leto 1 9 2 7./1 9 2 8.
Razhodki po proračunu za leto 1927./1928. naj se vknjižujejo v glavni knjigi po razdelkih brez porazdelitve na pokrajine; nazivi računov v glavni knjigi pa naj bodo ti-le:
Račun razhodkov vrhovne državne uprave.
Račun razhodkov za pokojnine.
Račun razhodkov za državne dolgove.
Račun razhodkov ministrstva pravde.
Račun itd.
Vsi proračunski razhodki po razhodniku za leto
1927.	/1928. naj se vknjižujejo samo v dinarjih in po partijah za vse resorte, razen razhodkov vrhovne državne uprave, za pokojnine, za državne dolgove
in ministrstva za finance, ki naj se vknjižujejo tudi po pozicijah.
b)	D o h b d k i po proračunu za leto 1 9 2 7./1 9 2 8.
Dohodki po proračunu za leto 1927./1928. so porazdeljeni prav tako kakor v letu 1926./1927. ter naj se izkazujejo v glavni knjigi za leto 1927./1928. po poglavjih, v dohodniku pa po partijah in pozicijah. Podračun računov o dohodkih morajo biti partije in pozicije, ki pripadajo dotičnemu poglavju dohodkov.
Nazivi računov o dohodkih v glavni knjigi naj bodo ti-le:
Račun dohodkov od občih neposrednjih davkov in pribitkov (od partije 1. do vštete partije 7.).
Račun dohodkov od posebnih neposrednjih davkov in pribitkov (od partije 8. do vštete partije 45.).
Račun dohodkov od trošarine (partija 46.).
Račun dohodkov od taks (partija 47.).
Račun dohodkov od carin, postranskih carinskih taks in ažije (od partije 48. do vštete partije 50.).
Račun dohodkov od monopolov (od partije 51. do vštete partije 57.).
Račun dohodkov ministrstva za promet (od partije 58. do vštete partije 65.).
Račun dohodkov ministrstva za pošto in telegraf (od partije 66. do vštete partije 68.).
Račun dohodkov ministrstva za šume in rudnike (od partije 69. do vštete partije 90.).
Račun dohodkov od državnih nepremičnin (od partije 91. do vštete partije 94.).
Račun dohodkov od kmetijskih posestev in državnih kmetijskih šol (od partije 95. do vštete partije 100.).
Račun dohodkov od državnih zavodov (od partije 101. do vštete partije 104.).
Račun dohodkov od kapitalov in fondov (od partijo 105. do vštete partije 110.).
Račun dohodkov od državnih tiskarn (od partije 111. do vštete partije 113.).
Račun dohodkov od obrtnih in industrijskih naprav (od partije 114. do vštete partije 119.).
Račun občih raznih majhnih dohodkov (od partije 120. do všteto partije 130.).
Račun posebnih raznih majhnih dohodkov (od partijg 131. do vštete partije 182.).
Partije, označene v vsakem teh nazivov, naj bodo podračuni, v katerih je treba označiti še pozicijo, čc jo imajo; zato je treba ob določanju računskega odnosa — postavke — strogo gledati na to, da so točno vpišejo poglavje, partija in pozicija, kamor spada dohodek.
§ 3. Vknjiževanje po finančnem zakonu za leto 1927./1928.
a) S členom 34. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. je odobreno, da sprejemajo državne blagajne za dolžni davek od dne 1. aprila t. 1. namesto gotovine priznanice, ki so bile izdane za pridržanih 20% kronskih bankovcev ob njih žigosanju in ki se glase na zneske manjše od K1000—.
S členom 79. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. je predpisano, kako jo treba pobirati dolžni davek in državne pribitke do konca leta 1926.
Da bi se to zakonski odredbi pravilno uporabljali, kolikor je ena z drugo v zvezi, je treba postopati tako-le:
Državne blagajne naj sprejemajo od dne Paprila 1.1. za dolžni davek namesto gotovine priznanice, ki so bile izdane za 20 % kronskih bankovcev, pridržanih oh njih žigosanju in ki se glase na zneske manjše od K 1000—. Te priznanice za plačevanje dolžnega davka naj se sprejemajo samo od onih' oseb in njih naslednikov, katerim so jih izdali pristojni organi, ki so vršili žigosanje in ustavitev.
Davčni zavezanci, ki plačajo davek z delom pri-znanic, ki so jim bile izdane za 20 %, pridržanih ob markiranju kron, ne morejo ukoriščati za ostanek dolžnega davka obrokov in rokov, določenih v členu 79., točki L, finančnega zakona; ampak ostanek dolžnega davka se mora pobirati v prvih prihodnjih rokih, v katerih zapade izplačilo tekočega davka.
N.	pr. Nekdo mora plačati Din 1000— davka v dveh letih, priznanice 20 % pridržanih kron pa znašajo Din 1000—.
V tem primem se mu obračuni ves davčni dolg naenkrat, ko predloži priznanico, ne pa v obrokih.
Ali drug zgled:
Davčni dolg znaša Din 1()00-—. Rok za odplačilo tega dolžnega davka je dve leti, predložene priznanice pa so glase na Din 75011—.

V tem primeru naj se razbremeni dotični zavezanec s celotnim zneskom priznanic Din 750—, ostanek dolga Din 250— pa mora plačati dolžnik, ne da bi čakal rok, ki bi ga mogel ukoristiti, če bi bil ves dolžni davek izplačeval v gotovini, takoj v prvem prihodnjem roku za plačilo tekočega davka, in sicer v znesku prej izračunjenega obroka.
Ge je priznanica za 20 % pridržanih kron večja od dolžnega davka, naj se na njej konstatira, za koliko davka in pod katero številko davčnega dnevnika je razbremenjen, kakor tudi da se je izdala za ostanek vsote po tej priznanici njenemu lastniku druga priznanica.
To konstatacijo na zadnji strani priznanice naj potrdita poleg uradnega žiga šef in blagajnik tega urada. Za razliko, ki mu jo je država še dolžna, naj se mu izda nova priznanica, ki se glasi tako-le:
Priznanica
za kron........(tudi z besedami)...................
kolikor država še dolguje g......................
iz.............za kronske bankovce, ki so mu bili
pridržani ob markiranju, po priznanici št.......z
dne............1919., ki mu jo je izdal..........
....................ob markiranju in ki se mu je
danes odvzela v odplačilo dolžnega davka v znesku dinarjev........... odnosno kron............ vpisanega v davčni dnevnik pod št................
(Kraj in datum.) (p0(]pi8 uradnega šefa.)
Blagajnik:
0	teh izdanih priznanicah naj vodi dotični urad točen seznamek, da bo moči ob svojem času ugotoviti, ali so bile pravilno izdane in koliko še znašajo obveznosti države po priznanicah.
Ker ni izključeno, da se pojavijo tudi ponarejene priznanice za 20 %, pridržanih ob markiranju kron, mora biti odgovornim organom posebna dolžnost, kar najpazljiveje pregledati vsako priznanico, ki se jim predloži zaradi obračuna.
V sumljivih primerih je treba uvesti postopanje za identifikacijo priznanice.
Finančne uprave, ki sprejemajo od poedinih davčnih dolžnikov te priznanice v odplačilo dolžnega davka, naj razknjižijo njih znesek v breme člena 34. finančnega zakona za leto 1927./1928. ter izkažejo ta razhodek v svojem mesečnem obračunu. Priznanico pa naj uničijo tako, da udarijo čez njeno besedilo s prebijačem: «uničeno» (poništeno); potem naj prilože vse to priznanice kot izpričujoče dokumente letnemu računu za glavno kontrolo z ostalimi dokumenti vred.
b)	S členom 40. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. se pooblašča minister za finance, da da, ministru za vojsko in mornarnico na razpolago kredit Din 15,000.000— za plačevanje dela in nabavo siro-vin za izdelovanje črnih smodnikov, razstrelila «kamniktita» in strelnih vrvic v tvornici za smodnik v Kamniku. Ta kredit bo uporabljal minister za vojsko in mornarnico iz dohodkov, realiziranih od prodaje smodnika i. dr., ki so vloženi v blagajno tega ministrstva. Potemtakem naj izkaže ministrstvo za vojsko in mornarnico izplačila iz tega kredita v svojih trimesečnih obračunih kot razhodek po členu 40. finančnega zakona za leto 1927./1928.
Odsek glavnega knjigovodstva naj otvori v glavni knjigi za leto 1927./1928.: Račun razhodkov po finančnem zakonu za leto 1927./1928., podračun pa bodi člen 40. (v tem primeru, v drugem pa dotični člen, s katerim jo ta razhodek odobren).
Dohodke, ki jih dobi ministrstvo od prodaje svojega smodnika in razstrelil, naj oddaja minister glavni državni blagajni v korist dotične proračunske partije dohodkov za leto 1927./1928.
c)	S členom 54. finančnega zakona za leto 1927./1928. je odobreno, da se smejo vsi oni izdatki za osebne in materialne potrebo za čas od dne 1. decembra 1919. do dne 31. marca 1926., za katere ni bilo ob svojem času dovolj otvorjencga kredita ali ni bilo dovolj preliminiranega kredita ali je bil po členu 75. zakona o državnem računovodstvu kredit zatvorjen ali je bilo odrejeno izplačilo po členu 131. istega zakona s pridržkom, da so otvori kredit pozneje, in ki se vodijo še sedaj pri državnih blagajnah kot začasni izdatki —i razknjižiti, če potrdijo njih pravilnost organi glavne kontrole.
Potemtakem naj likvidira odsek glavne državne blagajne vse izplačane dokumente, na katere se nanaša prednja odredba, ko jih je vidirala krajevna kontrola in priznala njih pravilnost, in ki se hranijo v kasi glavno državne blagajne, v breme računa razhodkov po finančnem zakonu za leto 1927./1928. — podračun: Člen 54. finančnega zakona. One naprave, ki se obračunavajo z direkcijo po obračunih,
naj izkažejo te izdatke po obračunih posebe v breme gorenjega člena finančnega zakona; dokumente pa naj pridrže, da jih prilože ostalim dokumentom z računom za glavno kontrolo vred. Vse to velja tudi za ministrstvo za vojsko in mornarnico.
Izjema so one začasne priznanice, ki se nanašajo na akontacije, izplačane za potne in selitvene stroške. Teh priznanic z dotičnimi potnimi računi vred naj naprave ne razknjižijo pri sebi in naj jih ne izkažejo v svojih obračunih, ampak naj jih pošljejo na podstavi D. R. br. 45.018 z dne 5. aprila 1927. s seznamkom generalni direkciji državnega računovodstva v odplačilo dolga; ta direkcija pa jih nato definitivno likvidira. Iz tega seznamka se mora jasno videti to-le: ime dotičnega uradnika ali uslužbenca, njega priimek in zvanje; kdaj se mu je akontacija izplačala; znesek izplačane vsote po začasni priznanici; kje je shranjen potni račun, s katerim se izpričuje ta začasna priznanica. Če je potni račun priložen priznanici, se mora to označiti v seznamku. Seznamek mora biti sestavljen po strokah.
č) S členom 56. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. se priznavajo za stalna in se morajo kot taka razknjižiti vsa izplačila za prejemke državnih uradnikov in uslužbencev kakor tudi upokojencev, ki so bila izvršena po obveščevalni pisarni Srbskega Rdečega križa v Ženevi v času od leta 1916. do vštetega leta 1918., ki pa se vodijo kot začasna pri blagajni pisarne.
Potemtakem naj sestavi obveščevalna pisarna seznamek vseh teh priznanic, ki se vodijo pri njej v blagajni kot začasni izdatki, ter naj jih pošlje s priznanicami vred generalni direkciji državnega računovodstva (za odsek glavnega knjigovodstva) v odplačilo svojega dolga; odsek glavnega knjigovodstva pa naj jih razknjiži v breme računa razhodkov po finančnem zakonu za leto 1927./1928. — podračun: Člen 56. finančnega zakona.
d)	S členom 57. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. se pooblašča minister za finance, da sme dovoliti razknjižbo poneverjene vsote pri sreski finančni upravi v Vršcu in ugotovljenih manjkov v kasah centralne blagajne v Splitu in centralne carinske blagajno v Bakru. Prav tako, da sme dovoliti razknjižbo onih vsot, za katere je oškodovana državna blagajna po vlomu, tatvini in utaji, če se sodno ugotovi, da jih je nemogoče izterjati od od-, govornih storilcev.
Če je oškodovana samo državna blagajna, naj pošlje dotična naprava (izvzemši avtonomne naprave), ako izpolnjuje vse pogoje iz tega člena finančnega zakona, ves predmet generalni direkciji računovodstva v odplačilo dolga, kjer se definitivno razknjiži v breme računa razhodkov po finančnem zakonu za leto 1927./1928. — podračun: Člen 57. finančnega zakona.
Avtonomne naprave naj izkažejo take razhodke v svojih mesečnih obračunih, ki jim prilože tudi seznamek razhodkov, izvršenih po tem členu finančnega zakona za leto 1927./1928., vidiran po krajevni kontroli.
Če pa je prešel iz državne blagajne po tatvini, vlomu ali utaji tudi denar, ki je ležal v blagajni kot depozit — poklad, za katerega je odgovorna država, se mora prenesti znesek tako oškodovane vsote z referatom iz državnega dnevnika v depozitno blagajno in nadalje razknjižiti; ta izdatek pa naj se izkaže v obračunu kot razhodek po tem členu finančnega zakona in obračunu naj se priloži overovljen prepis referata.
e)	S členom 61. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. je odobreno, da se predjemi, izplačani državnim uradnikom in uslužbencem za mesece januar, februar, marec in april 1924. na račun prejemkov po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., definitivno razknjižijo ter izkažejo kot razhodki po tej pooblastitvi.
Potemtakem naj sestavi odsek glavne kontrole takoj po strokah seznamek vseh teh priznanic, ki so v kaši glavno državne blagajne, ter naj razknjiži njih skupni znesek v breme računa razhodkov po finančnem zakonu za leto 1927./1928. — podračun: člen 61. finančnega zakona.
Okrožne finančne uprave, finančne delegacije, centralne carinske blagajne, oblastna finančna direkcija v Novem Sadu, ministrstvo za vojsko in mornarnico in avtonomne naprave naj prav tako sestavijo seznamek vseh teh priznanic o predjemih, izplačanih državnim uradnikom in uslužbencem, po strokah, razknjižijo na podstavi teh seznamkov skupno vsoto ter jih izkažejo v svojem prvem obračunu za leto 1927./1928. kot razhodek po členu 61. finančnega zakona.
f)	S členom 72. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. se izpreminja tretji odstavek člena 22. zakona
o državni trošarini, taksah in pristojbinah ter se glasi: «Povračilo se izvrši v gotovini po najbližjih finančnih napravah, ki prodajajo kolke in taksne vrednotnice.»
Na podstavi tega zakonskega predpisa je poslala generalna direkcija davkov z dopisom št. 39.880 z dne 2. aprila t. 1. generalni direkciji državnega računovodstva zahtevo, naj se izda vsem finančnim oblastvom naredba, da morajo izvrševati od dne 1. aprila 1927. po odločbah generalne direkcije davkov povračilo takse v čistih zneskih, označenih v odlokih iste direkcije, v breme partije dohodkov od taks. Ta povračila se morajo vršiti v gotovini ter označiti na listini, po kateri se je taksa pobrala, in na odloku, ki ga je prejela dotična finančna uprava — direkcija — davčni urad itd. za izvršitev povračila, kakor tudi na odloku, ki ga je prejel prosilec.
Generalna direkcija davkov naj označuje v svojih odlokih vsote povračil v čistem znesku po odbitku 2 % za provizijo, izdano pri prodaji kolkov.
Obenem poroča generalna direkcija davkov v gorenjem dopisu, da bo pošiljala po členu 58. zakona o taksah pristojnim finančnim oblastvom v izvršitev tudi razporedne odloke, po katerih se m ;-rajo vršiti izplačila ovaditeljskih in zalotiteljskih nagrad v gotovini v breme partije dohodkov od taks. V teh razporednih odlokih bo označevala direkcija vsote nagrad v čistem znesku po odbitku 2 %.
Potemtakem morajo postopati vse finančne naprave od dne 1. aprila 1.1. po prednji zahtevi generalno direkcije davkov ter izkazovati vso izplačane vsote v svojih obračunih v breme partije dohodkov od taks po proračunu za leto 1927./1928., izplačane dokumente pa pridržati za glavno kontrolo.
g)	S členom 197. finančnega zakona se pooblašča minister za vojsko in mornarnico, da sme izvršiti sporazumno z ministrom za finance prodajo vojski nepotrebnih vojaških zgradb, zemljišč in materialij. Izkupiček se vloži v glavno državno blagajno.
Potemtakem se morajo vknjiževati vse vsote, ki jih bo oddajalo ministrstvo za vojsko in mornarnico glavni državni blagajni, v korist dotične partije proračunskih dohodkov za leto 1927./1928., ki jo označi v aktu to ministrstvo.
h)	Po členu 256. finančnega zakona postane oddelek za računovodstvo in finance pri generalni direkciji šum oddelek za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike ter opravlja vse posle, označeno v tem členu.
Po tem zakonskem predpisu posluje direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu s svojo blagajno in svojim računovodstvom kakor tudi z državnimi rudarskimi podjetji še nadalje kot avtonomna naprava; kontrolo nad njih poslovanjem pa opravlja oddelek za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike. Prav tako spadajo vse rudarske naprave, ki so spadale doslej glede izvrševanja proračuna pod poedine finančne delegacije, finančne uprave ali pod glavno državno blagajno, od dne 1. aprila 1927. neposredno pod oddelek za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike.
Potemtakem naj ne pošilja direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu od dne 1. aprila t. 1. svojih mesečnih obračunov o dohodkih in razhod-kih generalni direkciji državnega računovodstva, ampak naj jih pošilja po prednji zakonski odredbi v vknjiževanje oddelku za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike.
Saldo, ki ga izkaže rudarska direkcija v Sarajevu pa zaključku za leto 1927./1928., prejme oddelek za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike za podstavo nadaljnjega poslovanja s to direkcijo; s to vsoto naj se obremeni v svojih knjigah v korist tekočega, računa ministrstva za finance.
Oddelek za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike naj pošilja od dne 1. aprila t. 1. mesečne obračune o dohodkih in razhodkih generalni direkciji državnega računovodstva za vso stroko ministrstva za šume in rudnike v zakonskem roku zaradi definitivne vknjižbe. Oddelek bodi z generalno direkcijo državnega računovodstva v računski zvezi po tekočem računu. Odsek glavnega knjigovodstva naj otvori dne 1. aprila t. 1. v svojih knjigah tekoči račun ministrstva za šume in rudnike, po katerem naj vknjižuje vse vsote, prejete na račun tega ministrstva.
i)	S členom 307. finančnega zakona se sprejemajo na znanje in se odobrujejo odločbe ministrskega sveta, s katerimi se odobruje izvrševanje razhodkov za izvostne potrebe, za katere v proračunu za leto 1927./1928. sploh ni bilo ali ni bilo dovolj preliminiranega kredita.

Ker so se vršila vsa ta izplačila po navodilu D. R. br. 2987 z dne 17. januarja 1.1. začasno, po členu 131. zakona o državnem računovodstvu, se morajo sedaj definitivno razknjižiti, in sicer:
Vsa ona izplačila, ki jih je izvršila glavna državna blagajna ali so bila izplačana po Narodni banki in ki sta jih vknjiževala po gorenjem navodilu odsek glavne državne blagajne in bančni odsek za leto 1926./1927. v breme računa začasnih izplačil po členu 131. zakona o državnem računovodstvu, naj izločita omenjena odseka iz tega računa ter jih raz-knjižita v letu 1926./1927., in sicer: če se je izvršilo izplačilo po odločbi, s katero so je zvišal kredit v proračunski partiji (naknadni kredit), v breme dotično proračunske partije in pozicije; če pa se je izvršilo izplačilo po odločbi, s katero je bil odobren kredit, ki ga v proračunu za leto 1926./1927. sploh ni bilo, v breme računa izrednega kredita dotičnega resorta — podračun: Člen 307. finančnega zakona. Edini primer, da se je odobril izreden kredit, je pri ministrstvu za notranje posle po odločbi ministrskega sveta D. R. br. 168.128 z dne 22. decembra
1926.	za stroške in volilni material za volitve članov oblastnih skupščin; podračun gorenjega računa bodi; Člen 307., točka 15.), finančnega zakona za leto
1927.	/1928. Finančne delegacije, oblastna finančna direkcija v Novem Sadu, finančne uprave in avtonomne naprave so morale hraniti po zgoraj omenjenem navodilu D. R. br. 2987 z dne 17. januarja 1927. v blagajni kot začasne izdatke vse izplačane dokumente iz kreditov, ki so jim bili otvorjeni po odločbah ministrskega sveta na podstavi člena 131. zakona o državnem računovodstvu. Ker so vsi ti krediti z gorenjim členom finančnega zakona odobreni, naj razknjižijo dotične naprave zneske vseh izplačanih dokumentov v mejah kreditov, ki so jim bili otvorjeni v breme dotičnih proračunskih partij in pozicij, po katerih so bili kot naknadni krediti buli odobreni, ter naj jih izkažejo v prvem prihodnjem obračunu za leto 1926./1927. Izplačila, izvršena po otvorjenih kreditih iz vsote, ki je bila odobrena z odločbo ministrskega sveta D. R. br. 168.128/28 za stroške in volilni material za volitve članov oblastnih skupggin, naj izkažejo dotične naprave kot poseben izdatek v breme izrednega kredita ministrstva za notranje posle za leto 1926./1927. — podračun: (den 307. finančnega zakona, ker za to potrebo sploh ni bilo kredita v proračunu za leto 1926./1927.
§ 4. Vknjiževanje po tekočih računih.
a) Vknjižbe po tekočih računih za leto 1927./ /1928. je treba vršiti v vseh denarnih vrstah tako, kakor se pojavljajo, ter označevati v besedilu postavke tudi ustrezno vrednost v dinarjih po obraču-njevalnem uradnem tečaju za denarne vrste v zlatu ali v tujih valutah, zaradi vknjiževanja v glavni knjigi in strokovni knjigi.
Tekoči računi finančnih delegacij naj se vodijo v posebnih skontrovnih knjigah za vsako delegacijo.
Tekoči računi oblastne finančne direkcije v No-Vem Sadu naj se vodijo v glavni knjigi na računu tekočih računov; odsek finančnih uprav pa naj vodi v skontrovni knjigi tekoči račun oblastne finančno 'brokcije v Novem Sadu, ker on likvidira njeno ob-račune.
V glavni knjigi za leto 1927./1928. naj vodi od-sek glavnega knjigovodstva račun okrožnih finanč-I1'h uprav in račun centralnih carinskih blagajn; °dsek finančnih uprav pa naj vodi tekoče račune °krožnih finančnih uprav in centralnih carinskih blagajn kakor doslej.
b) Zaradi lažje evidence izplačil, izvršenih na račun generalne direkcije državnih dolgov, naj vodi °dsek glavnega knjigovodstva od dno 1. aprila 1927. v skontrovni knjigi tekočih računov samo en račun '■ nazivom: Račun generalne direkcije državnih dolgov v dinarjih; v korist tega računa naj se vknji-*niejo ono vsote, ki se dotirajo za izplačila kuponov obvoznic po raznih državnih posojilih; v! breme ,('ka računa pa naj se vknjižujejo vsa izplačila teh ' 'Ponov in obveznic kakor v državi tako v inozemstvu. Tako naj se za leto 1926./1927. ne vodi račun generalne direkcije državnih dolgov o izplačevanju Sjojno škode kakor tudi no ostali, ki so se vodili r^g b nego izključno oni edini zgoraj označeni
mančne delegacije, oblastna finančna direkcija \ r o veni Sadu in okrožno finančne uprave, ki iz-pačujejo kupone in obvoznice 7%nega investicij-8 lJ0S0.i'la iz leta 1921., 4%nega agrarnega po-sojda za Bosno in Hercegovino iz leta 1921. in “/a%ne rente vojne škode na račun generalne direk-mjo državnih dolgov, naj postopajo glede teh izpla-cil in njih vknjiževanja tako-le:
Vse kupone in obveznice, izplačane po nalogu generalne direkcije državnih dolgov in po pravilniku, ki je za to predpisan, naj pošljejo omenjene naprave generalni direkciji državnih dolgov ter naj obenem zahtevajo, da se jim pošlji znesek teh kuponov in obveznic v gotovini za dopolnitev blagajne. Akt, s katerim pošljejo te izplačane kupone in obveznice direkciji dolgov, naj shranijo v blagajni kot začasen izdatek, dokler ne prejmejo denarja za popolnitev blagajne. Potemtakem naj ne vrše o izplačilu teh kuponov in obveznic nobenega vknjiževanja po tekočem računu ministrstva za finance. Centralna direkcija državnih dolgov naj odredi vselej ob pravem času po Narodni banki, da se denar izplačaj za popolnitve blagajne v znesku poslanih kuponov in obveznic.
c)	Tekoči računi uprave državnih monopolov, uprave državne tiskarne v Beogradu, ministrstva za pošto in telegraf, Državne hipotekarne banke, razredne loterije, uprave za zaščito industrijske svojine, obveščevalne pisarne Srbskega Rdečega križa in generalno direkcijo državnih železnic naj se otvorijo tudi v letu 1927./1928. jn po njih naj se vrši vknjiževanje kakor doslej.
Tekoči račun ministrstva za vojsko in mornar-nico naj se vodi v letu 1927./1928., vknjiževanje in obračunjevanje med tem ministrstvom in to direkcijo pa naj se vrši prav tako kakor v letu 1926./ /1927. po navodilu D. R. br. 75.703 z dne 24. junija 1926.
§ 5. Račun neobračunjenih kreditov.
Glede izplačil, ki se odrede pri bankah ali okrožnih finančnih upravah poedinim osebam ali napravam in ki jih jo treba likvidirati pri generalni direkciji državnega računovodstva, je treba postopati tako-le:
Priznanice, izplačane iz odobrenega kredita, naj se vknjižujejo po izvršenem izplačilu v breme računa neobračunjenih kreditov s podračunom dotične naprave, kateri ali na katere račun se izplačilo izvrši; znesek pa naj se odobri banki ali finančni upravi.
Predmeti (odloki s kreditom), po katerih se odredi izplačilo banki ali finančni upravi, naj se hranijo v predalu odrejenih izplačil; ko se dobe izpričujoči dokumenti, naj se združijo s predmetom odrejenega izplačila in razknjižijo v breme odobrenega proračunskega kredita; njih znesek pa naj se odobri računu neobračunjenih kreditov dotične naprave, po katerem se je izvršila vknjižba ob obremenitvi.
Bančni odsek in odsek finančnih uprav naj likvidirata in razknjižita izplačila, odrejena pri bankah in okrožnih finančnih upravah, za vse stroke, za katere se odrede izplačila po teh odsekih.
Izplačila, odrejena pri finančnih delegacijah, naj likvidira in razknjiži odsek glavnega knjigovodstva; začasna izplačila pri glavni državni blagajni pa naj likvidira odsek glavne državne blagajne.
§ 6. Obračuni z generalno direkcijo državnega računovodstva in ostalo.
Vse naprave, ki se obračunavajo za vse ostvar-jene dohodke in izvršene razhodke z mesečnimi ali trimesečnimi obračuni, morajo pošiljati te obračune, pravilno sestavljeno po že izdanih navedbah ih navodilih in vidirane po krajevni kontroli pri teh napravah, točno v določenem roku generalni direkciji državnega računovodstva, da se pregledajo in definitivno vknjižijo. Od tega ni dopusten noben od-stopek, ker določeni roki zadoščajo, da se obračuni sestavijo in pošljejo direkciji. Obenem se opozarjajo finančne delegacije, oblastna finančna direkcija v Novem Sadu in finančne upravo, naj vrše izplačila po nalogih generalne direkcijo v najkrajšem roku po prejemu naloga. Takoj po izvršenem izplačilu naj pošljejo priznanico, vidirano po krajevni kontroli, direkciji kot vrednostno pošiljko v breme tekočega računa ministrstva za finance. Izplačano priznanico se ne smejo preluknjavati, kakor se je to godilo pri nekaterih delegacijah; drugače se vrnejo kot neveljaven dokument.
Ce delegacija ali finančna uprava iz kakršnihkoli razlogov ne more izvršiti izplačila po izdanem nalogu, naj vrne nalog kot neizvršen direkciji s poročilom, zakaj se izplačilo ni moglo izvršiti; pri tem pa naj ne vrše nobenega vknjiževanja.
Izplačila po kreditih, ki jih tvori generalna direkcija državnega računovodstva, naj izkazujejo vse naprave v svojih obračunih v breme dotičnih proračunskih partij; nikakor pa naj jih ne vknjižujejo v breme tekočega računa ministrstva za finance in tudi dokumentov naj ne pošiljajo direkciji. Dokumenti naj ostanejo pri dotični napravi, da jih priloži letnemu računu za glavno kontrolo.
Vkljub obstoječi naredbi se dovoljuje okrožnim finančnim upravam, da združijo in pošljejo generalni direkciji državnega računovodstva obračun za meseca april in maj t. 1. skupno; krediti so namreč otvorjeni po členu 131. zakona o državnem računovodstvu začasno, ker proračun ni bil natisnjen in niso mogli biti krediti o pravem času otvorjeni po partijah in pozicijah. Vsa izplačila osebnih razhod-kov, izvršena začasno za mesec april t. 1. na podstavi naredbe D. R. br. 35.349 z dne 29. marca 1927., naj se razknjižijo takoj, čim se izvrši redna otvoritev kreditov.
Za ostale mesece, pričenši z mesecem junijem, se morajo pošiljati obračuni mesečno in pravočasno; za zakesnitov se ne vpoštevajo nikakršni izgovori.
Vsi denarni dokumenti, ki jih pošiljajo bodisi generalna direkcija državnega računovodstva drugim napravam, bodisi to naprave direkciji ali jih pošiljajo te naprave druga drugi za stroške, se morajo pošiljati izključno kot vrednostne, nikakor pa ne kot navadne pošiljke. Za vsako nasprotno postopanje se odgovorne osebe kar najstrože kaznujejo; če nastane škoda, jo morajo povrniti.
* * *
Nakazovalci in računodajniki se morajo povsem ravnati po teh navodilih. Za. vsa pojasnila, ki bi bila v zvezi s temi navodili, se je treba obračati na generalno direkcijo državnega računovodstva, in sicer glede vsega, kar je rečeno v I. oddelku, na odsek za izvrševanje proračuna, glede vsega, kar je urejeno v H. oddelku, pa na odsek glavnega knjigovodstva.
V Beogradu, dne 19. aprila 1927.;
D. R. br. 54.300.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
0.	br. 577/1.	1075
Razglas.
Gospod minister za trgovino in industrijo je odobril na podstavi člena 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo, členov 215. in 247. trgovinskega zakona in § 55. akcijskega regulativa sklepe izrednega občnega zbora Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, z dne 11. februarja 1927. ter dovolil likvidirati Trgovski banki, d. d., na ta način, da se združi z Ljubljansko kreditno banko.
V Ljubljani, dne 2. maja 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
P.	br. 2402/7.
Razpis.
Na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti se razpisujejo za šolsko leto 1927./1928. nastopne stalne službe:
1.	) Na deški meščanski šoli v Brežicah: rav-natoljska služba, dve službi strokovnega učitelja za
1.	in po ena za 2. in 3. skupino.
2.	) Na deški in dekliški meščanski šoli na Jesenicah: po dve službi strokovnega učitelja za 1. in 2. skupino in ena za 3. skupino.
3.	) Na meščanski šoli v R a s t v u: po ena služba strokovnega učitelja za 2. (z nemščino), 3., 4. in 5. zagrebško skupino.
4.	) Na deški meščanski šoli v Krškem: ena služba strokovnega učitelja 1. skupine.
5.	)NaI. deškimeščanski šoli v Ljubljani: ena služba strokovnega učitelja 1. skupine.
6.	) Na II. deški meščanski šoli. v Ljubljani: po ena služba strokovnega učitelja 1. in 3. skupine.
7.	) Na meščanski šoli na Rakeku: ravnateljska služba in pb ena služba strokovnega učitelja 1. in 2. skupine.
8.	) Na deški meščanski šoli v Ribnici: ena služba strokovnega učitelja 1. in 2. skupine.
9.	) Na meščanski šoli v Trbovljah: ravnateljska služba in po ena služba strokovnega učitelja
1.,	2. in 3. skupine.
10.) Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču: ena služba učitelja za 2. skupino.
*
Za vse navedene službe jo potrebna slovenščina kot učni jezik, razen za meščansko šolo v Kastvu,
kjer je potrebna srbohrvaščina kot učni jezik. Zagrebške skupine se vpoštevajo po predmetih namesto dosedanjih treh strokovnih skupin. Na meščanskih šolah s koedukacijo deklic se vpoštevajo tudi prošnjo ženskih učnih oseb. Prošnjam je treba priložiti zrelostno izpričevalo, obe usposobljenostni izpričevali in službeno razpredelnico. Prošnje, naslovljene na ministrstvo za prosveto v Beogradu, naj se vlože za vsako službo posebe najkosneje do dne 1 0. j unija 1 92 7. pri pristojnem ravnateljstvu ali upraviteljstyji. Ravnateljstva ali sreski poglavarji naj potrdijo podatke o službovanju v službeni razpredelnici in pristavijo službeno oceno za zadnja tri šolska leta ter pošljejo prošnje s prilogami vred do dne 18. junija 1927. velikemu županu v Ljubljani. Prošnje, dospele po tem roku, so ne bodo vpo-števale. Prošnje je treba opremiti s kolkom za 5 Din, priloge pa s kolkom za 2 Din (razen službene razpredelnice); kolek za rešitev se zahteva na dekret ob morebitnem imenovanju. V Ljubljani, dne 5. maja 1927. Za velikega župana ljubljanske oblasti: prosvetni inspektor: dr. Capuder s. r. L. št. 747. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 30. aprila 1927.					
		i		a	_ T s-e 1
Srez 1	sl	11 Z o	Ozdr veli!	•g	3-S ' c/J O O > j
Skupina tifuznih bolezni.					
Krško		2		1	,	1
Ljubljana, mesto .	1	.		.	i
! Ljubljana, srez . .	1	*	.	.	i
Novo mesto . . .	1			i	
Skupaj .	5	. j	1	i	3
Škrlatinka. -		- Scarlatina.			
Črnomelj			1	1	•	
Kranj .....	5	•	4		i
Krško		2		1		i
f Litija		•	1		•	i
Ljubljana, mesto .	.	1		•	i
Skupaj .	7	3	6		4
Ošpice. -		- Morbilli.			
i Krško		82				82
Laško 		1		1		
Ljubljana, mesto .		i	.		i
! Novo mesto . . .	i	7		•	8
Skupaj .	84	8	1		91
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Kočevje			1	.	i	.
Ljubljana, mesto .	i		.	.	1
Novo mesto . . .		i		.	1
Skupaj .	i	2	•	i	2
Dremavica.	— Encephalitis lethargica.				
Kranj		1	•	•	.	1
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Črnomelj		2	1	2		1
Kamnik		1			,	1
Kastav		1	.	i	.	
Laško 		1			.	i
Ljubljana, mesto .	7	i		.	8
Ljubljana, srez . .	1				1
Skupaj .	13	2	3		12
Sen. — Brysipelas.					
I Laško 		1		•		1
Ljubljana, srez . .	1	i	•		2
Skupaj .	2	i	1 •		3
Vranični prisad. — Anthrax.					
Kranj		1		.	.	1
Ljubljana, mesto .	2		•	•	2
Skupaj .	3	•	•	•	3
	Hripa.				
Črnomelj		1 2	1 .	1 2	i .	1 ' 1
V Ljubljani, dne 5. maja 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 3/13.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 22. do dne 30. aprila 1927.
Srez	j Ostalih	1 Na novo 1 obolelih	Ozd-a- I veiib	1 1 Umrlih	š ■£! Js O >
	Hripa.				
Celje			1	1	•	
Gornji grad ....	2	.	2		
Konjice		1	2	.		3 1
j Slovenjgradec m. .	1	.	1		.
Šmarje pri Jelšah .	1		1		
Skupaj .	5	3	5	•	3
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje		1		•	1	
j Čakovec 			i	•	1	
i Gornji grad . . .	•	i		•	1
Prelog	 Prevalje		i	i	i		1
Skupaj .	2	3	i	2	2 i
Škrlatinka. -		— Scarlatina.			
Cslje		5	5	2		8
Čakovec 		4				4
Dolnja Lendava. ,	1	,	,		1
Gornji grad....	1				1
Konjice		1		1		.
Maribor, desni breg	4	i	1	i	3
Maribor, levi breg .	1				1
Maribor, mesto . .	13		3		10
Murska Sobota . .	1		1		
Ptuj		3	i	1		3
Ptuj, mesto . . .	2	i		•	3 i
Skupaj .	36	8	9	1	34
Ošpice. -		- Morbilli.			
Celje		2				2
Čakovec 	 Ptuj		1 .	2	i	■	2
Skupaj .	3	2	1	•	4 1
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Maribor, levi breg .	1		1		.	i
Maribor, mesto . .	1		1		.
Skupaj .	2	•	2		
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis cerebro-		
spinalis epidemica.					
Celje	 Gornji grad . . .	:	ti	:	i	1
Skupaj .	1 i	1	1 .	i	1
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
1 Maribor, levi breg .	3	.	.	,	3
Murska Sobota . .	3	.	3		
1 Prevalje		1	.	1		.
Skupaj .	7	! .	1 4	1 •	3
Šen. — Erysipelas.					
Celle	 Celje, mesto . . .	i	i	i	•	1
Maribor, mesto . .		i			i
Ptuj		i	i	i	.	i
Ptuj, mesto . . .		i			i
j Šmarje pri Jelšali .	i				i
Skupaj .	1	3 .	I 4	1 2	1 •	5
Krčevita odrevenelost.			— Tetanus.		
1 Ptuj, mesto . . .	1 •	1 i	1 •	1 •	1 1
V Maribor u, dne 6. maja 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 413/22.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 9. maja 1927.
Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena obßin pa z navadnimi Črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Smrkavost.
Ljutomer: Ivanjci (Ivanjci 1 dvorec). Konjske garje.
Prelog: Dekanovec (Domašinec 1 dvorec).
Steklina.
Ljutomer: Kapela (Kapela 1 dvorec). Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica
1	dvorec).
Svinjska kuga.
Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci 1 dvorec). Ljutomer: Hrastje - Mota (Hrastje 3 dvorci, Mota
2	dvorca). Murska Sobota: černelavci (Oernelavci 1 dvorec), Satahovci (Satahovci 17 dvorcev).
Svinjska rdečica.
Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 1 dvorec).
V	Maribor u, dne 9. maja 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
S 20/26—164.	1095
Oklic.
V	konkurzu firme: Jakob A c c e 11 o sin inž. Viktor A c c e 11 o so določa narok za likvidacijo in ustanovitev vrsto naknadno priglašenih in onih terjatev, ki bi se morda še priglasile, na dan
2 4. m a j a 1 9 2 7.
ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 140.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 25. aprila 1927.
S 17/25—49.	1226
Odprava konkurza.
Prczadolžcnec: Franc Resnik, trgovec pri Zgornji Sveti Kungoti.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 17/25—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker jo bila vsa masa razdeljena.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 28. aprila 1927.
S 3/27-17.	1096
Sklep.
Konkurzna stvar Martina Zvera, trgovca in krojaškega mojstra v Beltincih.
Ker je sedanji upravitelj mase, dr. Armin iStras-ser, razrešen tega posla, se postavlja za upravitelja mase Rudolf Kramer, notar v Dolnji Lendavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 5. maja 1927.
S 14/27—2.	'	1225
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini firme: A. Kočevar, Prva jugoslovanska nabavljalnica ženitnih oprem in nabavljalnica oblek na obroke v Mariboru.
Konkurzni komisar: dr. Franc Peitlcr, višji de-žclnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Ferdo Müller, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru v sobi št. 84 dne 1 4. m a j a 1 9 2 7. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 2 3. juni j a 1 92 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 7. j u -lija 1 927. ob desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 5. maja 1927.
S 11/27—3.	1221
Dodatni sklep h konkurzni stvari Julija Blassa, trgovca v Celovcu.
Sklep, s katerim se je dovolila razglasitev konkurza S 11/27—2 z dne 5. maja 1927., se popravlja tako, da je treba priglasiti konkurzne terjatve pri sodišču v Ptuju do dne 3 0. junija 1927., prvi zbor upnikov pa se določa na dan 1 4. m a j a 1 9 2 7. ob desetih pri imenovanem sodišču.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 11. maja 1927.
E 140/27—2.	1027
Oklic.
Štefanu G y ö r e k u, posestniku na Hotizi, je vročiti v izvršilni stvari Katarine Režonjeve, rojene
Györekove, posestnice na Hotizi št. 43, sklep z dne 9. marca 1927., opr. št. E 140/27—1, s katerim se je dovolila prisilna osnova zastavne pravice pri nepremičninah: katastralna občina Hotiza, vi. št. 24, pod B 5/č, 6 in 7.
Ker je sedanje bivališče Štefana Györeka neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 20. aprila 1927.
Nc I 56/27—2.	‘	1070
Oklic.
Francu E i g 1 e r j u, trgovcu v Gradcu, je vročiti v pravni stvari H. Bračiča, špediterja v Mariboru, zoper njega predlog za realizacijo zastavno pravice po členih 382., 408. in 409. trg. zak.
Ker je sedanje bivališče Franca Eiglerja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Karel Kieser, odvetnik v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 23. aprila 1927.
T 45/27—6.	1224
Amortizacija.
Na prošnjo, ki jo je vložil Aleksander R i t u p e r, posestnik v Vučji gomili št. 114 (Prekmurje), se «vaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic, ki ju jo prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Prekmurske banke, d. d. v Murski Soboti, kt. 4755/Ha za 512 Din 10 p, glaseča se na ime: Nikolaj Rituper; vložna knjižica Kmečke posojilnice v Murski Soboti št. 10 za 273 Din 59 p, glaseča se
ime: Nikolaj Rituper.
Imetnik teh vložnih knjižic se pozivlje, naj uve-'javi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da sta vložni knjižici brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 30. aprila 1927.
Nc 1 226/27—3.	1068 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Terezije Pajkove, obvdovele N i -dorferjeve, zasebnice v Vrbju št. 34, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Vložna knjižica št. 8026 Ljudske posojilnice v Celju, reg. z. z o. z., glaseča se na ime: Terezija Pajk in na vlogo 63.384 Din 20 p.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne L jumja 1927., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 30. aprila 1927.
E 59/26—13.	1063
Dražbeni oklic.
Na predlog državnega zaklada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po imančni prokuraturi v Ljubljani bo dne 2 5. j u n i j a i 9 2 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 24 na Podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopih nepremičnin, vpisanih v rudarski knjigi okrož-nega sodišča v Celju, Tom. V., lit. C, Fol. 921:
Označba nepremičnin:	premogovnik «Babna
gora», obsezajoč jamski polji «Ano» in «Leopold», i sestojita iz štirih dvojnih mer v skupni izmeri i-856 m2, za rjavi premog.
Cenilna vrednost: Brez cenilne vrednosti; naj-^njšj ponudek: 3111 Din 50 p.
Najbližja železniška postaja je Mestinje.
Eod najmanjšim ponudkom se bo tudi prodajalo.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek IV.,
dne 28. aprila 1927.
15 ^971/26—9.	896
Dražbeni oklic.
• ^110 ^4- maja 1927. ob enajstih bo pri pod-I sanom sodiggu v sobi št. 25 dražba polovice nepremičnin;
I. zemljiška knjiga Podova, vi. št. 2 (hiša št. 3 z gospodarskim poslopjem, štirimi zemljiškimi parce-anu in dvema prekmejnima parcelama, davčna oboma Prepala), cenilna vrednost 1926 Din;
H. zemljiška knjiga za katastralno občino Podovo, vi. št. 155 (zemljiška parcela), cenilna vrednost 1341 Din 40 p;
HI. zemljiška knjiga Sv. Marjeta, vi. št. 321 (zemljiška parcela), cenilna vrednost 682 Din 60 p — skupaj 3950 Din; najmanjši ponudek: 2633 Din.
Pri cenilni vrednosti polovice vi. št. 2, davčna občina Podova, je odšteta cenilna vrednost preužitka Marije Baumanove, kolikor pripada na to polovico, ker ga mora po dražbenih pogojih prevzeti zdraži-telj, brez računa na najvišji ponudek.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 28. marca 1927.
E 4550/26—23.	931
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. maja 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Prepolje: vi. št. 393 (stano-vanska hiša z gospodarskim poslopjem, njivo in gozdom), cenilna vrednost 11.167 Din 35 p, in vi. št. 394 (2 njivi in 1 gozd), cenilna vrednost 3177 Din 40 p; vrednost pritekline: 29 Din 50 p — skupaj 14.383 Din 25 p, torej polovice 7191 Din 62 p; najmanjši ponudek: 3596 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sedišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 13. aprila 1927.
E 42/27—8. E 105/27—8.	755
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo dne 2 5. maja 19 2 7. v sobi št. 20 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) ob desetih: zemljiška knjiga za katastralno občino Črešnjevec, vi. št. 126 (manjše posestvo), cenilna vrednost: 18.830 Din, najmanjši ponudek: 12.554 Din;
2.	) ob enajstih: zemljiška knjiga za katastralno občino Metliko, vi. št. 151 (hiša št. 54 v Metliki in 11 zemljiških parcel), cenilna vrednost: 55.538 Din, najmanjši ponudek: 37.026 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 30. marca 1927.
E 1256/26—10.	1004
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. maja 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin, in sicer njiv, travnikov in gozdov: zemljiška knjiga Bakovci, Vsdnk vi. št. 26, 46 in 161; zemljiška knjiga Murska Sobota, vi. št. 95; zemljiška knjiga Marki-šavci, vi. št. 34; zemljiška knjiga Dolina, vi. št. 118.
Cenilna vrednost: 34.369 Din; najmanjši ponudek: 22.913 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV.,
dne 23. aprila 1927.
E 192/27—6.	887
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. maja 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga Moravci, polovice vi. št. 96 (hiša z gospodarskim poslopjem in vodnjakom, njive, travniki in gozdi).
Cenilna vrednost: 61.801 Din 50 p; vrednost pritekline: 3581 Din; najmanjši ponudek: 43.589 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV.,
dne 26. marca 1927.
E 182/27.	1062
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. maja 1927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lakonica, vi. št. 53.
Cenilna vrednost: 48.965 Din; vrednost pritekline (vštete v cenilni vrednosti): 3350 Din; najmanjši ponudek: 32.644 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 4. aprila 1927.
E 101/27—8.	759
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. maja 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba ideolne polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Rodni vrh, vi. št. 46.
Gonilna vrednost: 9000 Din; najmanjši ponudek: 6000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 9. marca 1927.
E 47/27—9.	1049
Dražbeni oklic.
Dne 31. maja 1 927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Želeče, vi. št. 467 (hiša št. 51 na Mlinem z mizarsko tvornico, hiša št. 92 na Mlinem, zidana za pekarno, eno stavbišče in nerodoviten pašnik, oboje v zvezi s hišama).
Cenilna vrednost: 90.343 Din; vrednost pritoklin: 12.780 Din (vodna moč z rakami, vodno kolo s tečaji, 8 mizarskih strojev, brusilna naprava in transmisija; ta vrednost je všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 45.176 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
dne 23. aprila 1927.
210.
Izprememba naziva za postajališče z nazivom «Bujavica».*
Z odločbo gospoda ministra za promet S. 0. br. 1448/26 se je izpremenil naziv za postajališče z nazivom «Bujavica» na progi od Banove Jaruge do Pakraca v naziv: «Brezine-Bujavica».
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 12. marca 1927.; G. D. K. O. br. 6839/26.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dno 3. maja 1927., št. 97/XXIH.
211.
Direktni blagovni promet med postajami avstrijskih železnic na eni strani in postajami švicarskih železnic na drugi strani.*
V tarifnem obvestilu, razglašenem v «Službenih Novinah» z dne 6. aprila 1927., št. 77/XVII,** o omenjenem blagovnem prometu naj se izvrši ta-le popravek, odnosno ta-le dopolnitev:
Odredba v odseku H., točki 8.), «Naknadne naredbe pošiljateljeve (člen 15. m. k.)», naj se prečrta in nadomesti z naslednjim besedilom:
Ce je odredil pošiljatelj, da se predaj pošiljka na vmesni postaji, se računi voznina do te postaje na podstavi tarif, ki veljajo med prodajno in dotično vmesno postajo.
Če je odredil pošiljatelj, da se pošiljka vrni na predajno postajo, se računi voznina:
1)	do postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, na podstavi tarif, ki veljajo med to postajo in predajno postajo;
2)	od te postaje do predajne postaje na podstavi tarif, ki veljajo za to progo.
Če je odredil pošiljatelj, da se prepelji pošiljka do nadaljnje postaje, se računi voznina:
1)	do postaje, kjer je bila pošiljka ustavljena, na podstavi tarif, ki veljajo med to postajo in predajno postajo;
2)	od te postaje do nove namembne postaje na podstavi tarif, ki veljajo med tema poslednjima postajama.
To velja takoj.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 8. aprila 1927.; G. D. br. 23.950.
212.
Direktni blagovni promet med bolgarskimi železnicami na eni strani in madžarskimi, avstrijskimi, češkoslovaškimi in poljskimi železnicami na drugi strani.*
V tarifnem obvestilu o omenjenem prometu, ki velja od dne 1. februarja 1927. in ki je bilo razglašeno v «Službenih Novinah» z dne 17. februarja 1927., št. 36/Vn,*** naj se nadomestita v naslovu pod č) besedi: «poljskih železnic» z besedami: «železnic v Poljski kakor tudi v območju svobodnega mesta Gdanskega».
Ta izprememba velja od dne 15. aprila 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 15. aprila 1927.; G. D. br. 25.116.
213.
Popravek v luški tarifi za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.*
Na strani 45. v luški tarifi št. 47. «Pirit» naj se popravi prvi odstavek tako-le:
«Važi od stanice Sušak pristanište do stanica: Celje, Hrastnik, Koprivnica in Subotica Fabrika, ako se pošiljke pirita sa tih stanica odvezu drumskom ili industrijskom željeznicom.
Reekspedicija pošiljaka pirita na tim stanicama nije dopuštena.»
Te izpremembe stopijo v veljavo dne 10. maja 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 18. aprila 1927.; G. D. br. 24.548.
214.
Direktni blagovni promet med Trstom (Trieste) in Reko (Fiume) na eni strani in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani.*
V tarifnem obvestilu, razglašenem o omenjenem prometu v «Službenih Novinah» z dno 16. februarja
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. maja 1927., št. 97/XXIH.
** Uradni list z dne 5. maja 1927., št. 203/49.
*** Uradni list z dne 28. februarja 1927., št. 23.
1926.,	št. 35/X,* naj se popolni oddelek H., točka c), s tem predmetom:
«Papir bel ali v masi barvan, tudi črtan ali kvadriran, v balah, polah ali v trakovih».
Ta ugodnost velja od dne 15. aprila 1927. do nadaljnje odredbe.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 19. aprila 1927.; G. D. br. 24.125.
215.
Izpremembe v železniški tarifi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, delu II., z dne 1. oktobra 1925.**
Na strani 99. naj se uvrsti nova pozicija P—12 a tako-le: Poz. P—12 a). Pirit (gvoždena sumporna
ruda).........P A C c—1.1.
Na strani 102. naj se prečrta v poziciji R—8 poslednja vrsta, ki se glasi: gvoždena sumporna ruda (pirit).
Na koncu pozicije naj se doda s kurzivnimi črkami: Gvoždena sumporna ruda (pirit), glej pirit.
št. 3116/n.	1219 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 5 vagonov apna.
Ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 2 3. maja 1927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 9. maja 1927.
Št, 3117/H.	•	1220 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 3 vagonov portlandskega cementa v sodih.
Pismene ponudbe je treba vložiti najkesneje do dne 2 3. maja 1927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 9. maja 1927.
Razne objave.
1222 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imelo
Društvo za vzdrževanje otroške bolnice v Ljubljani
dne 2 4. maja 1 927. ob šestnajstih v ravnateljski pisarni splošne bolnice v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Poročilo predsednikovo in funkcionarjev odbora,
2.	) Sprejem novih članov.
3.	) Volitev društvenega predsednika in upravnega sveta.
4.	) Volitev dveh računskih preglednikov.
5.	) Slučajnosti.
* * *
Eventualne predloge, ki jih hočejo podati člani na rednem občnem zboru, je treba priglasiti po društvenih pravilih vsaj pet dni prej pismeno upravnemu svetu.	Odbor.
1218	Objava.
Občni zbor Oblačilnice za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani, se bo vršil dne 2 7. maja 19 2 7. ob šestnajstih (ob štirih popoldne) v poslovnih prostorih zadruge v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7, s tem dnevnim redom:
1.	) Poročilo načelništva.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Odobritev računskega zaključka za leto 1926.
4.	) Volitev načelništva.
5.	) Slučajnosti.	Načelništvo.
* Uradni list z dne 23. februarja 1926., št. 74/17. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-
1098 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna ogledal in brušenega stekla «Kristal»,
d. d. v Mariboru,
dne 3 1. maja 1 92 7. ob enajstih v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru, s tem
dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o delovanju in predložitev bilance za poslovno leto 1926.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Odobritev bilance za leto 1926. in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4.	) Slučajnosti.
* * *
Občnega zbora se smejo udeležiti po členu 14. družbenih pravil oni delničarji, ki polože šest dni pred občnim zborom pri Zadružni gospodarski banki, d. d. v Ljubljani, ali pa pri njeni podružnici v Mariboru vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi vred.
Upravni svet.
1227 Vabilo na III. redni občni zbor,
ki ga bo imela
«Elektra»,
d. d. v Ljubljani,
v četrtek dne 2. junija 1 927. ob enajstih v sobi generalnega ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani na Dunajski cesti št. 1 z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1926.
4.	) Sklepanje o predlogu glede absolutorija upravnemu svetu.
5.	) Slučajnosti.
* * *
Pripomba. Po določilih § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki so založili vsaj šest dni pred občnim zborom svoje delnice pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Ti delničarji dobe legitimacije, ki se glaio na njih ime ter navajajo število založenih delnic in glasov, odpadajočih na to število.
Po § 21. družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Delničarji glasujejo ali osebno ali pa po pooblaščencih, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom, najsi so ti pooblaščenci delničarji ali ne.
Nesamopravne in juridične osebe vrše glasovalno pravico brez posebnega pooblastila po drugih zakonitih zastopnikih, četudi ti zastopniki sami zase niso delničarji.
V L j u b 1 j a n i, dne 9.-ma ja 1927.
Upravni svet.
Vabilo na 54. redni občni zbor delničarjev Stavbne družbe, d. d. v Beogradu,
ki bo po sklepu upravnega sveta z dne 30. aprila 1927. dne 11. junija 1 927. ob pol šestnajstih v prostorih Agrarne i industrijske banke, a. d. u Beogradu, s tem dnevnim redom:
1.	) Konstituiranje občnega zbora.
2.	) Poročilo upravnega sveta in nadzorništva o poslovanju in bilanci za leto 1926.
3.	) Sklepanje o računskem zaključku za leto 1926.
4.	) Absolutorij upravnemu svetu in nadzorništvu.
5.	) Volitev novih članov upravnega sveta in nadzorništva.
6.	) Eventualia.	1099 3—1
* * *
Delničarji, ki žele prisostvovati občnemu zboru, se vabijo, naj deponirajo svoje delnice najkesneje sest dni pred občnim zborom pri Agrarni i industrijski banki, a. d. u Beogradu, ali pa pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Upravni svet.
venaca» z dne 3. maja 1927., št. 97/XXni.

Odgovorni ored»ik: Anton F-.tek , Ljubljam. - Ti*, in izd.]«: Detaiil. ««k.m», d. d. v Ljoblj.ni; njen pred.lnvnik: Miroslnv Ambrož» v Ljnblj.ni.