OSREDNJA KNJIŽNICA eJUTEKS Ložnica 53a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 m SIVI SAVINJSKA trgovska družba, d. d. Savinjske doline^ Leto IV • številka IO • cena 250 SIT • 25. oktober 2002 /MLEAKBfl TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 OSREDNIE TEME Podjetništvo tel. sedež. 03 / 713 69 00 komerciala fax: 03 / 713 69 20 Kratenje volilne pravice Nova linija talnih oblog finance fax: 07 / 713 69 15 str. 8 str. 11 Nova akcija Ne zamudite! ». Obvestilo bralcem Kar pogosto v naše uredništvo pokličejo bralci in nam povedo, da so v Utripu Savinjske doline našli tudi reklamne letake in reklamne brošure. Bralce zato obveščamo, da prihaja do tega brez soglasja našega uredništva in uredniškega odbora, ki tovrstno propagando izrecno prepovedujeta. 0 tem so obveščene vse pošte z našega območja in poštarji, očitno pa občasno in ponekod tega ne upoštevajo. Če je tudi v ta izvod Utripa vaš poštar vložil propagandno gradivo, nas obvestite po telefonu (713 68 88) ali nam pišite, da bomo lahko ukrepali na osnovi konkretnih podatkov. Uredništvo PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi za vino • INOX Branko ZOTTEL, S. P. milni za grozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mllnl “'I***™“ mobitel: 041 635 868 Martinova nedelja tudi volilna V nedeljo, 10. novembra, bomo Slovenci ponovno odšli na volišča. Letos so pred nami volitve predsednika države, županov, občinskih svetnikov in članov svetov krajevnih skupnosti v tistih občinah, ki so krajevne skupnosti še ohranile. V Spodnji Savinjski dolini so krajevne skupnosti le še v občini Žalec, drugod so krajevni odbori, katerih člane imenujejo občinski sveti. V šestih spodnjesavinjskih občinah bo imelo pravico voliti nekaj več kot 32 tisoč občank in občanov. Čeprav je v medijih precej polemik o tem, koliko dejanske oblasti ima predsednik države, je dejstvo, da predstavlja državo in je tudi poveljnik njenih obrambnih sil. Državljani bomo lahko na Martinovo nedeljo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah izbirali med osmimi kandidati in eno kandidatko za to funkcijo. Manjša bo izbira kandidatov za župane, kar je razumljivo glede na dejstvo, da je od delitve bivše občine Žalec minil šele en mandat. Vsi sedanji župani in županja bodo tako kandidirah še enkrat, v občini Žalec, Tabor in Braslovče bodo imeli po dva protikandidata, v občinah Prebold in Vransko po enega, v občini Polzela pa sedanji župan nima konkurence. Veliko več kandidacijskih Ust je vloženih za člane občinskih svetov. Potrjene liste si lahko ogledate v volilni prilogi tokratnega Utripa, v kateri vam predstavljamo tudi vse kandidate za župane in objavljamo plačane volilne oglase. Pogodba podpisana Gradnja nove glasbene šole v Žalcu je investicija, ki je načrtovana že več let, po delitvi bivše občine Žalec pa so se dogovori o tem še bolj zapletli. Številna usklajevanja med občinami in tudi z mi nistrs-tvom za šolstvo, znanost in šport so končno obrodila sadove. Gradnja se bo predvidoma pričela leta 2004. Župani vseh spodnjesavinjskih občin so minuli četrtek podpisali pogodbo o sofinanciranju, to pogodbo pa je že prej podpisala tudi ministrica dr. Lucija Čok. Podpis pogodbe je bil v prostorih glasbene šole, ob tem pa se je vsem za dosedanja prizadevanja zahvalila ravnateljica Tanja Cehner. Vrednost investicije je ocenjena na 240 milijonov tolarjev. K.R. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Ivo Slipčevič, Bevkova 10, Žalec 2. Fani Keiner, Zabukovica 50, Griže 3. Rozalija Tratnik, Andraž 92/a, Polzela ^fcSJA/c MIXLESdoo ji 7^5 To številko Utripa Savinjske doline vsem občankam in občanom občine Tabor poklanja MWLES, d.o.o., Matjaž Lesjak, Miklavž 12,3304 Tabor, tel.: 03/705 70 60, faks: 705 70 61. KOTIH* O KI KOTMK O KOTIH* GSM 041/612 283 : Telefon/fox s 03/710 30 97 \ Telefon 03/710 30 96 €-mail j igor.kotnik@siol.net GRADNJE IN SUKOPLESKRRSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec - SUKOPL€SKRRSKR IN ZIDRRSKR DOR - IZDQRVR VS6H VRST fflSAD (TOPLOTNA FRSRD€, KlflSIČN€ FRSRD€) - RDRPTRCIJ6, OM6TI IN ZUNRNJe UR€DITVe - D€IR NR VIŠINI Z DVIŽNO KOŠRRO i/tAo/t /mAunivo x& mA/ela 1.9 6'5 UGODNflPONUDRRTOPlOTNOIZOlflTIVNIHfflSRD KOMPl€TN€FINftUZnCIJ€OßJ€KTOV NOVO V ŽALCU!!! TEHNIČNI PREGLEDI in AVTOPRALNICA Poslovni objekt Avtokontrol, d. o. o., c. na Lavo 2 (100 m od Občine, čez železnico levo). S TEM OGLASOM IMATE BREZPLAČNO SESANJE AVTOMOBILA. 9 771580 096004 Stane Ropotar, Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198 vzorčna prodaja keramičnih ploščic polaganje keramičnih ploščic svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov knjigovodske storitve • bramac- ESAL SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO - svetovanje - sanacija vseh vrst streh - 10-letna garancija na dela Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041/ 646-091 Za občanke in občane občine Braslovče je Utrip Savinjske doline odkupil občinski odbor Slovenske ljudske stranke Braslovče. liro nazaj Jesen je tu, mrzli vetrovi pa že napovedujejo zimo. Ta konec tedna bomo s poletnega prešli na srednjeevropski čas. V noči s sobote na nedeljo bomo lahko brez slabe vesti spah uro dlje. Ob 3. uri bomo namreč urine kazalce pomaknili za eno uro nazaj, in sicer na 2. uro. Zadnja seja v Studencih V dvajsetih letih velik razvoj V iztekajočem se mandatu so imeli svetniki občine Žalec 32 rednih sej in eno izredno. Na zadnji redni seji so se zbrali v gostišču v Studencah, kjer so obdelali enajst točk dnevnega reda. Med drugim so dokončno potrdili odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec. Najprej so se lotili programa varstva okolja - Lokalne agende 21 za občino Žalec. Predstavniki ERIC-a, inštituta za ekološki inženiring iz Velenja, so predstavili naloge in rezultate programa varstva okolja. V tretji fazi priprave programa so soočili rezultate poročila o stanju okolja, delavnic in intervjujev v podjetjih. Program varstva okolja (sociala in gospodarstvo sta predmet celovite lokalne agende oziroma trajnostnega razvoja) obsega cilje, strategijo razvoja, opis aktivnosti za dosego ciljev, predvidene stroške in terminski plan realizacije na vseh temeljnih okoljskih področjih, to so zrak, vode, tla, hrup, odpadki, rastlinstvo in živalstvo, energetika in energija ter ostalo. V razpravi so svetniki opozorili še na nekatere probleme, ki jih skrajšano poročilo o lokalni agendi ni omenjalo. Program bo tudi v javni razpravi. Po potrditvi več premoženjskopravnih zadev so svetniki obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine. S pripravo osnutka plana je na razpisu izbran izvajalec - Razvojni center Celje - pričel oktobra leta 2000. 5. septembra letos je vlada RS sprejela sklep o ugotovitvi usklajenosti predloga odloka z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Vodja oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir je povedal, da je bilo za pripravo plana v dveh letih porabljenih 35 milijonov tolarjev, v programu pa je upoštevanih veliko pripomb oziroma pobud občanov, krajevnih skupnosti in tudi podjetij. Občina je zato razmeroma zadovoljna s končnim planom, ki za naslednje pedetno obdobje določa območja širitve gradenj. Veliko pripomb na plan je imel svetnik Miran Orožim, ki je kritiziral zlasti krčenje gozdov v dolini. Njihove funkcije gozdovi na obrobju ne morejo nadomestiti. Vendar pa je tudi zavod za gozdove dal soglasje k predlogu prostorskega plana. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli nov pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Žalec. Razlog za njegovo pripravo je bila uskladitev terminologije in vsebine ter nalog s področja športa z veljavnim zakonom o športu in nacionalnim programom športa v RS. Svetniki so potrdili tudi poročilo o izvajanju investicije v gradnjo podružnične osnovne šole in vrtca Trje ter vsa dodatna dela, ki so bila ob tem opravljena. V prvi fazi je bila zgrajena šola z vrtcem, vrednost del z dodatnimi deli in ureditvijo javne razsvetljave pa znaša 254.881.000 tolarjev, kar je nekoliko manj, kot je bilo predvideno v investicijskem planu. V proračunu za prihodnje leto bo potrebno za to investicijo zagotoviti še nekaj več kot 126 milijonov tolarjev. Občinski svet je zatem s funkcije namestnice članice občinske volilne komisije razrešil Judito Knap iz Zabukovice in imenoval Majdo Gominšek iz Žalca, s funkcije namestnika člana občinske volilne komisije pa je razrešil Romana Viranta iz Žalca in imenoval Loro Pirmanšek Virant iz Žalca. Po krajši razpravi so svetniki potrdili tudi statuta Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Medobčinske matične knjižnice Žalec. Sledile so tajne volitve elektorjev in kandidatov za člana državnega sveta. Na Celjskem je 24 občin izbralo 49 elektorjev, glede na število prebivalcev jih ima občina Žalec pet. Izmed 15 kandidatov za elektorje so bili izvoljeni Jurij Blatnik, Januš Rasiewicz, Marijan Turičnik in Novosti v prostorskem _______planu________ Sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec določa nova območja za širitev gradnje stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov. Ker sodi večji del območja občine med najboljša kmetijska zemljišča, je zlasti kmetijsko ministrstvo strogo presojalo utemeljenost predlaganih izvzemov iz območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. V prostorski plan je bilo vključenih 18 programskih zasnov in strokovnih podlag za posege v prostor. Razširjajo se območja kamnolomov v Veliki Pirešici in Libojah ter območje PUV - PGM Žalec. Potrjene so bile programske zasnove za športni park Šempeter, za območje stanovanjske soseske Žalec zahod, za skladiščenje pritehničnih sredstev v Zavrhu, za izvedbo križišča in parkirišča pri gostilni Cizej v Studencah, za proizvodno-servisno območje Šempeter sever ter za nove stanovanjske soseske: Šempeter jug, Petrovče vzhod, Drešinja vas jug, Griže severovzhod, Griže vzhod, Zabukovica jug, Arja vas in Liboje sever. Soglasje je dobilo tudi golf igrišče Žalec - Krčevina, vendar v zmanjšanem obsegu (le igrišče za devet lukenj, to je prva faza), prav tako je v spremembe plana vključena priključna povezovalna cesta za industrijsko območje Aero Šempeter, ki je načrtovana od priključka z avtoceste do tovarne preko sedanjih njiv in travnikov. Strokovne podlage so bile izdelane za gradnjo ranča za vzrejo konjev za turistično-rekreacijske namene, za pokrito tekališče in ograjen izpust za konje, za razširjeno kmetijsko dejavnost konjereje in strokovne podlage za izgradnjo ribnikov. K. R. o OBČIM ŽALEC objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj INOVATOR LETA 2002 v kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju občine Žalec. Prijave na razpis sprejema do 30. novembra 2002 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Prijava na razpis mora vsebovati: • ime in priimek ter naslov inovatorja, • naziv in popolni opis realizirane inovacije v lem 2002 z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje, • slike, načrte in opis prijavljene inovacije, • stopnjo realizacije inovacije. Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan občine Žalec, bo vloge obravnavala najkasneje do 1. decembra 2002. Vse informacije ter Pravilnik o podeljevanju nagrad dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 67 (Roman Virant). OBČINA ŽALEC KOMISIJA ZA NATEČAJ “MLADI RAZISKOVALEC 2003” Ul. Savinjske čete 5, Žalec, 3310 Žalec, tel.: 03/713 64 30, faks: 03/ 713 64 64, E-mail: milka.strukelj@zalec.si NATEČAJ “MLADI RAZISKOVALEC 2003” Župan občine Žalec je v septembru 2002 imenoval komisijo za natečaj “MLADI RAZISKOVALEC 2003”. 1. V natečaj “Mladi raziskovalec 2003” se lahko vključijo predšolski in šolski otroci iz občine Žalec. 2. Naslov raziskovalne naloge z okoljevarstvenega področja: DIVJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV V MOJEM KRAJU Naslov raziskovalne naloge iz področja turizma: MOJ KRAJ JE ZANIMIV, PA VESTE ZAKAJ? 3. Osnovne šole in vrtec prejmejo prijavnico in navodila za izdelavo raziskovalne naloge. Predstavitev raziskovalnih nalog bo v marcu 2003: - v popoldanskem času ob prisotnosti mentorjev, recenzentov in staršev mladih raziskovalcev, - v organizaciji Osnovna šole Griže v Kulturnem domu v Žalcu. Menimo, da sta temi raziskovalnih nalog zanimivi, zato pričakujemo velik odziv šol in vrtca. Andrej Vengust, po žrebanju treh kandidatov z enakim številom glasov pa tudi Gvido Hribar. Tildi za kandidata za državnega svetnika (občina lahko imenuje le enega) je bilo potrebno žrebanje, saj sta Ludvik Semprimožnik in Gregor Vovk Petrovski dobila po enajst glasov. Žreb je izbral Ludvika Semprimožnika iz Dobriše vasi. Pod točko aktualne informacije je župan svetnike seznanil z obiskom predstavnika servisa vlade in načrtovanim začetkom investicije v žalski upravni stavbi. V občinski sejni dvorani naj bi uredili nov sistem okenc za upravno enoto, do katerih naj bi bil vhod s parkirišča za občinsko stavbo. Investicijo bosta sofinancirali občina in država. Ob koncu seje je svetnik Januš Rasievvizc županu izročil zahtevo za sklic še ene seje občinskega sveta v tem mandatu, na kateri naj bi obravnavah rebalans proračuna in poročilo nadzornega odbora. Zahtevo za sklic je podpisalo 13 svetnikov, župan pa je odgovoril, da gradiva za rebalans ni mogoče pripraviti in poslati svetnikom pravočasno, zato seje ne bo sklical. Na ponovno Rasievvitczevo vprašanje, kdaj bo v avb žalskega gasilskega doma postavljena tabla v spomin na ustanovitev žalskega Demosa, je župan ponudil drugo lokacijo za tablo, saj gasilski dom za to ni primeren. Osamosvojitev Slovenije je bila dosežena z izjemno velikim soglasjem državljanov, zato si zaslug za to ne bi smele lastiti le nekatere stranke, je še menil župan. Miran Orožim je dal pobudo, da bi v Šempetru začel redno delovati tudi semafor pri Sipu, Andrej Križan pa je podal predlog za zagotovitev 10 milijonov tolarjev v rebalansu za KS Galicija oziroma za izgradnjo avtobusne postaje. Ob koncu seje se je župan vsem svetnikom zahvalil za dobro sodelovanje v štiriletnem mandatu in jim v spomin na njihovo funkcijo izročil sliko in kozarec. K. R. Z razstave čebelarjev marginalija Program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku in prazniku Mestne skupnosti Žalec se je s slavnostno prireditvijo mestne skupnosti, ki je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, iztekel 27. septembra. Predsednik Ernest Ramšak je v svojem govoru orisal dvajsetletni razvoj mesta od leta 1982, ko je Žalec nadvse slovesno proslavil 800-letnico svoje prve omembe. Ernest Ramšak je povedal, da mesto Žalec, tako kot občina Žalec, praznuje svoj praznik 6. septembra v spomin na drugi slovenski tabor. V mestni skupnosti razmišljajo, da bi za praznik izbrali drug dan, na primer 29. september, ko je bil Žalec proglašen za mesto. Spomnil je na praznovanje 800-letnice prve omembe Žalca, v okviru katere je bila v športnem centru velika slovesnost. V zadnjih dvajsetih letih je mesto doživelo precej sprememb, tudi na področju gospodarstva in podjetništva. Med drugim je omenil podatek, da je bilo v tem obdobju zgrajenih 455 novih družinskih hiš. Obnavlja se kanalizacijsko in vodovodno omrežje, zgrajena je nova fontana na pokopališču, posodobljen je bil ateltski stadion, zgrajen nov VDC, ustanovljena dnevna centra Eureka in Želva. V načrtu je še nekaj pomembnih investicij, kot so nov bazen, nov večnamenski objekt v športnem centru in nova glasbena šola, še vedno pa čaka na temeljito obnovo tudi osrednji del mesta -Šlandrov trg. Ernest Ramšak je podelil priznanja mestne skupnosti. Za uspešno delo v Lovski družini Žalec ga je prejel Rudi Janežič, za delo v gasilstvu Miroslav Lovrek, za zasluge pri razvoju obrti in podjetništva Drago ster Ivan Zottel, ob svoji 50-letnici za zasluge pri razvoju trgovske dejavnosti pa SM Savinjska. Ernest Ramšak je priložnostno darilo izročil Uidi žalskemu županu. V kulturnem programu sta nastopila Savinjski oktet in vokalna skupina Cantemus. Že pred prireditvijo je bila pred Domom II. slovenskega tabora revija pihalnih orkestrov, na Grb MS Žalec je letos prejel tudi Ivan Zottel. Pirh, za prispevek pri razvoju kraja Silva Potočnik z Ložnice, za uspehe na glasbenem področju Andreja Turnšek, za delo na športnem področju pri žalskem društvu upokojencev pa Ferdo Vinamik. Podeljeni so bili Uidi trije grbi. Za zasluge pri razvoju obrtništva sta grb prejela Ivan Kopušar in kovaški moj- kateri so nastopile godbe iz Zabukovice, Liboj in Prebolda. V avfi doma je bila od ponedeljka do petka na ogled razstava, ki so jo pripravili Filatelistično društvo Žalec, Čebelarsko društvo Spodnje Savinjske doline in Deteljica - skupina za ročna dela Univerze za III. življenjsko obdobje. K. R., foto: T. T. Ob dnevu starejših \ Vrbju “Osamljenost nastane takrat, ko so ljudje drug drugemu “zrak”, ko se drug drugega izogibajo, ko se drug drugega boje. Osamljenega človeka zebe. Pogreša toplino razumevajočega, sočutnega srca. Pridi, pokukaj čez zid. Naj se led začne topiti. Odpri vrata svojega srca. Itidi oni drugi si že dolgo želi pokramljati s tabo.” S temi uvodnimi besedami, ki jih je napisal Phil Bosmans, je Upravni odbor Društva upokojencev Vrbje povabil svoje člane in druge goste na letošnje tradicionalno srečanje ob dnevu starejših 1. oktobra. V Vrbju namreč temu dnevu posvečajo posebno pozornost že kar nekaj let. Srečanje v dvorani Doma krajanov so s programom pričeli učenci I. osnovne šole Žalec, zatem pa je zbrane pozdravila in nagovorila predsednica DU Vrbje Pavlina Glušič. V nadaljevanju uradnega dela srečanja so spregovorili tudi predsednik območnega odbora DeSUS-a Rado Rotar, župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik Zveze DU občine Žalec Anton Gros. Upokojencem so ob prazniku čestitah in pohvalili njihovo delo še predstavniki drugih krajevnih organizacij. Pavlina Glušič je povedala, da so bili v njihovem kraju prvi v širši celjski regiji, ki so začeli obeleževati mednarodni dan starejših. “Desetletje, ki ga je generalna skupščina OZN proglasila za Desedetje starejših, je sicer poteklo že lansko leto, in ker se je ta praznik dobro usidral v Sloveniji, tudi mi v Vrbju to srečanje namenjamo obeležitvi tega praznika.” Na tokratnem srečanju, ki je del letošnjega programa upokojencev Vrbje, ki poteka pod geslom Vse za zdravje, gibanje, družino in učenje, so izpostavili tudi poučno temo o projektu Pomoči na domu, ki ga izvajajo v Domu Nine Pokorn Grmovje. Srečanje se je nadaljevalo s kosilom in družabnim delom, ki ga je popestril glasbenik Jani Pirš. D. N. Predsednica DU Vrbje Pavlina Glušič med svojim govorom Najlepši letos je Žalec V sredo je bila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu prireditev, s katero je Zveza turističnih društev občine Žalec zaključila letošnji projekt Najlepši kraj, hiša in kmetija. “Najlepšim” so bile podeljene nagrade, zbrane pa so zabavali Tone Fornezzi Tof, Vesele Štajerke, citrarka Cita Galič, Razigrane rožice iz Turistično-kulturnega društva Levec in Društvo kmečkih žena Ponikva. Zveza turističnih društev občine Žalec, ustanovljena decembra lani, združuje enajst turističnih društev, kar pomeni približno 607 članov. Prizadeva si razvijati turistično društveno dejavnost in s tem prispevati k pospešenemu in kakovostnemu razvoju turizma. Poleg redne dejavnosti je zveza organizirala in izvedla tri projekte, katerih poudarek je na ohranitvi in promociji kulturnih in turističnih značilnosti Spodnje Savinjske doline ter aktiviranju občank in občanov na področju urejanja krajev in njihovih bivalnih površin. Naslovi projektov: Za vsako hiško ena rož’ca, Hmeljska pot in Najlepši kraj, hiša in kmetija. V sklopu projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija sta bila imenovana projektni svet, ki je zbiral in ovrednotil podatke in organiziral zaključno prireditev, ter ocenjevalna komisija, ki je ocenjevala kraje, hiše in kmetije po enotnih ocenjevalnih polah. Pobudniki, organizatorji in nosilci tekmovanja na krajevni ravni so bila turistična društva, ki so na tekmovanje prijavila kraje, hiše in kmetije. Komisija je pri ocenjevanju krajev upoštevala urejenost kraja kot ce-1-ote, posamezen ambient in objekte, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine in varovanje okolja. Ocenjevali so ulice in trge, objekte različnih dejavnosti, upoštevalo se je naravno in gojeno zelenje, skrb za dediščino in turistično infrastrukturo. Pri hišah je bila pomembna zuna- V Savinovi hiši v Žalcu je bila pred dnevi tiskovna konferenca, na kateri so župan Lojze Posedel, direktor Fit medie iz Celja Jože Volfand in oblikovalka Urška Krašovic iz Žalca predstavili novo fotomonogra-fijo mesta Žalec. Fotomo-nografija s preprostim naslovom Žalec prikazuje podobe in srce mesta. Fotomonografija je izšla ob 820-letnici prve omembe Žalca v pisnih virih. Sprva so nameravati izdati nja urejenost, pri kmetijah pa so upoštevali celotno urejenost kmetije, s hlevi in okolico. Med kraji oziroma zaselki je največ točk dobil Žalec, pred Ponikvo in Zavrhom pri Galiciji. V drugi kategoriji je prva nagrada pripadla hiši Semečnikovih s Ponikve, pred hišo Zavškovih v Žalcu in hišo Starmanovih iz Kal. Med kmetijami je bila najbolje ocenjena kmetija Podpečan iz Galicije, druga je bila kmetija Verdev s Ponikve, tretja pa kmetija Razboršek iz Arje vasi. Upravni odbor Zveze turističnih društev se je odločil tudi za podelitev posebnega priznanja piceriji Taurus iz Levca, ker polepša videz ob vstopu v žalsko občino. obširnejšo monografijo, za kar pa je zmanjkalo časa, zato je mesto predstavljeno le s fotografijami. Jože Volfand je povedal, da so se odločiti za inovativen pristop, saj fotografije prikazujejo mesto od vzhoda proti zahodu, od totala k detajlu in od znanega k manj znanemu. Fotomonografijo je založila in izdala Fit media v sodelovanju z Občino Žalec. Izšla je v nakladi 1500 izvodov, največ jih je kupila Občina, po 7.500 tolarjev pa je knjiga naprodaj tudi v knjigarnah. K. R. K. R. Podobe mesta v fotomonografiji Četrto študijsko leto V mesecu oktobru ob “Tednu vseživljenjskega učenja” je pričelo z rednim delom 13 krožkov Univerze za III. življenjsko . Največ zanimanja je za učenje angleškega jezika, saj v okviru le-tega delujejo kar štirje krožki, v začetnem in dveh nadaljevalnih pa je še nekaj prostora. Krožka nemškega jezika sta sedaj dva, vendar oba številčno popolna. Za začetni in nadaljevalni računalni- ški krožek pričakujejo še nekaj prijav. Krožka likovne dejavnosti ter krojenja in šivanja pričakujeta nove navdušence. Prijav za krožke ročnih del Deteljica in energija in zdravje je bilo skoraj preveč glede na prostorsko omejitev. Krožek sadjarstva in vrtnarstva že deluje na raznih praktičnih lokacijah, za krožek zdravilnih zelišč pa še pričakujejo prijave. Uidi krožek družabnih plesov je že v polni živahnosti. Ponovno še pričakujemo prijave za slovenski jezik in novinarstvo v povezavi s fotoreporterstvom, za kar že imamo zagotovljene strokovne mentorje. Naši krožki delujejo v klubu Mestne skupnosti Žalec, na I. OŠ Žalec in v Bergmannovi vili, kjer je tudi sedež društva. Vljudno vabljeni! Predsednik Janez Meglič Zlati maturanti pred novimi izzivi Za varnost otrok Zaradi zagotavljanja varnosti šoloobveznih otrok, ki so vstopati in izstopati iz šolskega avtobusa kar ob cesti skozi Gotovlje, je svet KS Gotovlje, na podlagi opozorila šole, krajanov in policije, s pomočjo občine Žalec zgradil avtobusno postajališče z obračališčem. O novi pridobi- tvi, ki je za varnost otrok zelo pomembna, so na odprtju spregovoriti predsednik sveta KS Gotovlje Ivan Jošt, žalski župan Lojze Posedel in ravnatelj I. O Žalec Adi Vidmajer. Najbolj zaslužnim za novo pridobitev je Ivan Jošt podelil priznanja KS. Srebrno plaketo sta prejela Zvone Čretnik in Peter Janič, zlato pa žalski župan Lojze Posedel, ki je priznanje občine podelil Ferdinandu Leskarju, ki je nato s Petrom Janičem s prerezom traku predal namenu novo avtobusno postajališče in obračališče. Blagoslov je opravil dekan Branko Zemljak. V kulturnem programu so nastopiti učenci PO Gotovlje in harmonikarji iz Vrbja. T. Tavčar Ob koncu minulega meseca so po vsej Sloveniji potekali sprejemi pri županih za najboljše letošnje maturante. Žalski župan Lojze Posedel je pripravil sprejem v Savinovi hiši, nanj pa povabil štiri žalske zlate maturante, njihove starše, oba ravnatelja osnovnih šol in še nekatere druge. Jasna Korent, Iztok Caglič in Tina Baloh so letos zaključili štiriletno šolanje na Gimnaziji Celje - Center. Maturo so opravili z odličnim uspehom, enako uspešno pa je poklicno maturo opravila tudi Maja Horvat, ki je obiskovala Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje. Slovesnost je začel duo Sensibile oziroma harfistka Urška Križnik in flavtistka Eva Sršen. Župan Lojze Posedel je zatem v svojem govoru izrazil veliko zadovoljstvo, da ima občina tako pridne dijake, zahvalil se je za njihov trud in jim zaželel čim uspešnejšo pot tudi v nadaljevanju šolanja. Vsem štirim je izročil fotomonografijo Žalca z rdečim nageljnom. Maturante sta zatem nagovorila še ravnatelj žalske šole Adi Vidmajer in ravnatelj griške šole Franci Žagar, ki nista skrivala zadovoljstva, da so biti dijakinje in dijak še pred štirimi leti učenci njihove šole. In kaj so nam na banketu po uradnem sprejemu povedati zlati maturanti o svoji šolski poti, o maturi, o nadaljnjem šolanju in željah za prihodnost? Jasna Korent: “Osnovno šolo sem obiskovala v Žalcu, moja razredničarka je bila Lidija Koceli, ravnatelj pa Adi Vidmajer. Na osnovno šolo in še posebno na razredničarko Koceljevo imam lepe spomine, saj sva se zelo dobro razumeti. Gimnazija, na kateri sem preživela štiri kar naporna leta, je sedaj le še spomin, predvsem na tisto, kar je bilo najlepše. Še posebno mi bo ostal v spominu 4. letnik, saj smo biti na maturantskem izletu v Španiji, kjer je bilo res čudovito in nepozabno. Španija me je tako prevzela, da sem si tudi letošnje poletje privoščila potovanje po Andaluziji. Zelo všeč mi je njihov jezik, zato bom na fakulteti študirala španščino in angleščino. Poleg tega pa bom nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoti. Igram namreč kitaro in bi želela dobiti čimveč znanja tudi na tem področju, ki bo morda nekoč še kaj več kot le konjiček. Glasba je, tako kot jeziki, ena mojih večjih ljubezni in danes je težko reči, po kateri poti me bo peljalo življenje. Vsekakor si žetim, da bi bila ta pot čim lepša, da bom lahko zadovoljna sama s sabo in s svojim življenjem.” Tina Baloh: “Osnovnošolska znanja sem osvajala na OŠ Griže, kjer je ravnatelj Franci Žagar. Spomini na to obdoje so prijetni kot tudi na učiteljski kader, saj sem se z njimi dobro razumela. Za gimnazijo sem se odločila na osnovi pogovorov s staršema, dokončno pa me je o tem prepričal informativni dan. Odločila sem se za Gimnazijo Center - Celje. Najbolj neprijetno je bilo zgodnje vstajanje in pešačenje do avtobusa, k temu gre dodati še posamezne stresne situacije ob konferencah, saj sem želela stvari opraviti kar najbolje. Na splošno gledano pa je bilo v gimnaciji zelo prijetno. Še posebno v lepem spominu mi bo ostal 4. letnik, v katerem smo se sošolci, kljub maturi, ki nas je čakala na koncu, največ družiti med sabo, k čemur sta seveda največ prispevala maturantski ples in maturantski izlet. Moja nadaljnja pot je usmerjena v študij jezikov, saj so s tovrstnim znanjem odprta mnoga vrata. Študirala bom nemščino in angleščino, študij pa mislim nadaljevati nato še v podiplomski smeri. Sicer pa bom še videla, kako se bo vse skupaj zavrtelo, saj imam veliko različnih interesov. Vsekakor pa bi si želela potovati, spoznavati ljudi, njihove kulture in medčloveške odnose in tako pridobivati znanja, ki jih ni mogoče dobiti v knjigah.” Maja Horvat, Žalec: “Spomini na osnovno šolo, ki sem jo obiskovala v Žalcu, so že rahlo zbledeti, še posebno tisti manj pomembni in manj lepi. Enako velja nidi za minulo štiriletno obdobje, ki sem ga preživela kot dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, kamor sem se vpisala na podlagi ideje socialne delavke na osnovni šoti, ki je vedela, da rada pobijem, da imam rada nove stvari, da sem človek, ki mu je dejavnost turizma nekako pisana na kožo. Odločitev tako ni bila težka in sedaj po končanem šolanju lahko rečem, da mi ni žal, da sem obiskovala turistično šolo. Pika na “i” daje tudi matara, ki je resnici na ljubo izpadla proti mojim pričakovanjem. Vseskozi sem namreč imela občutek, da sem se premalo učila, zato je bil končni rezultat nidi zame veliko presenečenje. Merila sem na trojke in štirice, na koncu pa so bile same petice. Šolanje bom nadaljevala v Portorožu in mislim, da je to v danem trenutku najboljša rešitev. Svojo poklicno pot vidim v turizmu, vendar ne kot turistična vodnica, ampak na kakšnem drugem področju. Kaj vse bo še prineslo življenje, pa je sedaj težko reči. Zelo rada tudi pišem in moja želja je, da bi uspela kot pisateljica. Napisala sem že eno knjigo, sedaj pišem roman in upam, da bo eno in drugo kmalu zagledalo luč sveta.” Iztok Caglič: “Leta hitro tečejo in če se ozrem nazaj, skoraj ne morem verjeti, da je za mano že 12 let guljenja šolskih klopi. Učenje mi sicer nikoli ni delalo posebnih težav, saj sem bil vseh teh dvanajst let odličnjak. Starša me nikoli nista silila k učenju, saj je bila v meni samem želja, ambicija po znanju in uspehu. Spomini na osnovno šolo so prijetni, z vsemi učitelji sem bil v dobrih odnosih. Posebno rad se spominjam ravnatelja Adija Vidmajerja, ki me je nekako očaral s svojimi življenjskimi nazori, voljo in pogledom na Slovenijo in svet. Mislim, da je to zelo pozitivno vplivalo na moje početje tudi v srednji šoti, ki je bila precej zahtevnejša, a se to pri učnem uspehu ni poznalo, čeprav sem se intenzivno ukvarjal s športnim plesom. Udeleževal sem se raznih državnih in mednarodnih tekmovanj in turnirjev in bil polno zaposlen. Dan je bil zelo podoben dnevu. Najprej šola, potem nekaj ur treninga, kakšna ura učenja ter kdaj pa kdaj še kaj drugega. V času priprave na maturo ni bilo kaj bistveno drugače, razen tega, da sem zadnjih štirinajst dni več časa posvetil učenju. Odločil sem se za študij medicine. V katero smer me bo potegnilo, še ne vem, trenutno si žetim postati zdravnik za prehrano športnikov, zanima pa me tudi kirurgija. Čeprav bo sedaj na prvem mestu študij, upam, da bo še dovolj časa za šport in ture po slovenskih gorah.” D. Naraglav 4 oktober 2002 IBCINE Savinjske doline Postavljeni trdni temelji občine Svetniki občine Polzela so se na slavnostni seji ob letošnjem občinskem prazniku zbrali v dvorani polzelske enote Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ima prostore v šolski stavbi. Poleg svetnikov so se seje udeležili številni gostje, med njimi poslanec Franc Lenko, nekateri župani sosednjih občin in dobitniki občinskih priznanj. Pred sejo sta ravnateljica šole Marinka Marovt in župan občine Polzela Ljubo Žnidar simbolično odprla vrata novega vhoda, ki so ga uredili za učence vozače. S tem so poskrbeli za njihovo večjo varnost, saj jih avtobus pripelje skoraj do mandat v novi občini, ki so ji z veliko dela in odgovornosti postavili trdne temelje, je poudaril župan. Pripravljen je bil dolgoročni prostorski plan, ki ga bodo svetniki dokončno potrjevali spomladi prihodnje leto. Pripravili so številne projekte, brez katerih ni mogoče sodelovati na razpisih za sofinanciranje. Uspeli so rešiti problem oskrbe s pitno vodo na območju celome občine, največja investicija v vseh teh letih pa je bila gradnja vodovoda Dobrič - Podvin. Urejenih je bilo več cestnih odsekov, zlasti na hribovitih območjih, v dolinskem predelu pa pred obnovo cest najprej poskrbijo za izgradnjo komunalne infrastruku-ture. Letošnji prejemniki priznanj (od leve): Slavko Lenič, Ivo Serdoner, Ladislava Zupanc in Lado Kosec vrat. Pri izgradnji vhoda jim je pomagalo več sponzorjev, za kar se jim je ravnateljica še posebej zahvalila. Osrednji govornik slavnostne seje je bil župan Ljubo Žnidar, ki je na kratko povzel delo v iztekajočem se štiriletnem mandatu. To je bil prvi Občina Polzela je zelo uspešna tudi na področju vzgoje in izobraževanja, obnovljeni so bili prostori vrtca in igrala, obnovljena je bila tudi šolska kuhinja. Zelo ponosni so na polzelsko šolo, ki je letos prejela državno - Kumerdejevo priznanje. Uidi za podružnično šolo v Andražu je že izdelan projekt, ta čas pa poteka odkup zemljišč. Vrednost investicije je ocenjena na 214 milijonov tolarjev, od tega jih bo 80 zagotovila država. Zgrajena naj bi bila do leta 2005. Urejene so bile tudi dodatne površine za šport in rekreacijo, prostori za glasbeno šolo, vidni pa so tudi že prvi rezultati projekta CRPOV. Uspešna so tudi društva, še posebej je župan izpostavil gasilska društva. Malo manj ugoden je socialni položaj v občini, ki se kaže v večji obremenitvi občinskega proračuna za sofinanciranje plačila vrtcev, domske oskrbe in drugih socialnih pomoči. Za reševanje stanovanjskih problemov je župan napovedal začetek gradnje novega stanovanjskega bloka prihodnje leto. Ob koncu se je zahvalil vsem članom občinskega sveta, ki so delovali v dobro občanov in ne po strankarskih interesih. Župan Ljubo Žnidar je nato podelil občinska priznanja. Plakete so prejeli: Lado Kosec za delo v gasilstvu, Ladislava Zupanc za delovanje v občinskem odboru Zveze borcev in Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline za svoja prizadevanja pri zagotavljanju prometne varnosti in vzorno skrb za prvi slovenski avtopoligon v Ločici ob Savinji. Grb občine je prejel Slavko Lenič za večletno vsestransko finančno in materialno pomoč ustanovam, društvom in drugim humanitarnim akcijam. Naziv častni občan letos ni bil podeljen. Zbrane so pozdravili tudi gostje, v kulturnem programu pa so nastopili učenci glasbene šole. K. R., foto: T. T. Ob prerezu traku so tudi nazdravili. Vodovod za 77 gospodinjstev Največja pridobitev v zadnjih letih na območju občine Še ena seja Preboldski svetniki so imeli včeraj 36. redno sejo. Med drugim so obravnavali tudi statut Medobčinske matične knjižnice Žalec. Glede na bližajoče se volitve je bila to zadnja redna seja, na kateri so obravnavah le sedem točk dnevnega reda. Po sprejemu zapisnika s prejšnje seje in potrditvi dnevnega reda so izvolili elektorja za volitve članov državnega sveta in se odločili tudi za kandidata za državnega svetnika, ki ga podpira preboldska občina. Župan je predlagal tudi sprejem statuta Medobčinske matične knjižnice Žalec. K. R. V spomin na borce Praznik občine Polzela so obeležili tudi člani Občinske organizacije zveze borcev in udeležencev NOB Polzela, in to na sam praznik, 2. oktober. V velikem številu so se zbrali na polzelskem pokopališču, kjer so odkrili spominsko ploščo neznanemu borcu narodnoosvobodilne vojne, ki so ga v okolici Polzele že leta 1941 pokosili okupatorski rafali, in drugo ploščo v spomin na znanega borca Toneta Pečnika, ki je kot prvi partizan - domačin padel na Bregu pri Polzeli. Zbrane je pozdravil predsednik 00 ZB NOB Polzela Avgust Palir, ki je med drugim dejal, da udeležba na tovrstnih in podobnih slovesnostih dokazuje in potrjuje, da znamo ceniti spomin na dogodke, ki so usodno zaznamovali našo zgodovino, pa naj bo to boj za severno mejo, NOB ah osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Borce vseh teh dogodkov so povezovala načela, za katera so bik pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar pa je med drugim dejal: “V zahvalo in spomin žrtvam ter v opomin mlajšim rodovom je naša dolžnost skrbeti za času primerne pomnike. Zato sem čutil kot dolžnost, da do zaključka prvega štiriletnega obdobja nove občine Polzela obnovimo vsa spominska obeležja kot del naše kulturne dediščine. Spoštujemo našo preteklost, da bodo mlajši znah v prihodnosti spoštovati sedanjost.” V kulturnem programu so nastopih učenci polzelske osnovne šole in Marinka Ribič, ki je recitirala eno svojih pesmi. Spomenik sta odkrila člana polzelske borčevske organizacije Avgust Palir in Angela Košmrlj. T. Tavčar Humana tudi v Preboldu Podjetje Humana, d. o. o., iz Ljubljane, ki zbira star tekstil in rabljena oblačila, je dva zabojnika postavilo tudi v občini Prebold. Eden stoji na Graščinski cesti v Preboldu, drugi pa v Dolenji vasi pri avtobusnem postajališču. O zabojnikih na Polzeli smo poročali že v prejšnji številki Utripa, Rabljena oblačila so namenjena revnim prebivalcem v Afriki, zato ne smejo biti umazana in raztrgana. Prav tako se v omenjene zabojnike ne smejo odlagati krojaški odpadki, cunje, žimnice, rabljene nogavice in hlačne nogavice. Podjetje Humana zbira rabljena ženska, moška in otroška oblačila za vse letne čase, posteljno perilo, namizno perilo, gospodinjski tekstil, usnjena oblačila, krzno, pa tudi modne dodatke. Prav tako dobrodošli so rabljeni ženski, moški in otroški čevlji vseh vrst in za vse letne čase, seveda pa ne smejo biti preveč ponošeni oziroma raztrgani. K. R. Obnova končana V župniji Sv. Pavla Prebold veliko pozornost namenjajo obnovi cerkva, križev in drugih sakralnih znamenj. Kljub pomanjkanju denarja vsako leto opravijo več obnovitvenih del, ki jih v večini financirajo z zbranimi prispevki. Poročali smo že o zelo uspešni obnovi zvonika cerkve v Sv. Lovrencu, že dalj časa pa so potekala tudi obnovitvena dela na podružnični cerkvi sv. Magdalene na Homu. Na rožnovensko nedeljo, 6. oktobra, je bila pri sv. Magdaleni na Homu slovesna maša z blagoslovom obnovitvenih del pri cerkvi. Maševal je naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, preboldski župnik Franc Serec pa se je ob tej priložnosti s posebnimi priznanji zahvalil številnim dobrotnikom, ki so z denarjem in delom prispevali k obnovi cerkvice na Homu. Med drugim je cerkev dobila tudi električne zvonove. K. R. KLUB albatros ZA DUHOVNO DIMENZIJO ČLOVEKA SKUPINA ZA OSEBNI RAZVOJ INFO: MAIJAŽ LESJAK, 03 713 43 22 Polzela je vodovod Dobrič-Podvin, vreden 150 milijonov tolarjev, ki bo več kot sedemin-sedemdesetim gospodinjstvom zagotavljal zdravo pitno vodo tudi v najbolj sušnih obdobjih. Vodovod so namenu slovesno predali v začetku oktobra. Vehkemu številu zbranim sta govorila župan Ljubo Žnidar in direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Dela, ki so se začela pred petimi leti z izvrtom vrtine, globoke 155 m, so se nadaljevala z izgradnjo treh rezervoarjev, povezovalnih cevovodov med objekti, sekundarnim vodom in nazadnje z montažo celotne opreme črpališč z daljinskim vodenjem. Stroški izgradnje so bih veliki, del sredstev, 55 milijonov, je zagotovila občina Polzela, sekundami del vodovoda pa so zgradili s sredstvi prispevka krajanov, ki so že pred leti prispevati po 1600 nemških mark v tolarski protivrednosti. Na otvoritveni slovesnosti so s prerezom traku vodovod predati namenu župan Ljubo Žnidar, podžupan Anton Mešič, Matjaž Zakonjšek in predsednik režijskega odbora Slavko Jevšnik. Novo pridobitev sta blagoslovila andraški župnik Niko Krajnc in polzelski dekan Jože Kovačec, za veselo razpoloženje pa so poskrbele andraške pevke in harmonikar Branko Mešl z Dobrne. T. Tavčar 7. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje OBMOČNA SLUŽBA CELJE LJUBLJANSKA C. 14 3000 CELJE Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Celje, išče primerne prostore za potrebe Urada za delo Žalec. Primerna površina ca. 200 m2. Možnost nakupa oziroma najema. Cenjene ponudbe pošljite do 15. 11. 2002 na naslov Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Celje, Ljubljanska c. 14, 3000 Celje. Ponudba naj poleg splošnih podatkov vsebuje tlorisni izris prostora z navedbo možnosti preureditve prostora. Dodatne informacije dobite pri ga. Bernardi Keblič, telefon 03 544 26 30, vsak delovnik od 8. do 10. ure. Zavod Repubtike Slovenije za zaposlovanje Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani naši zvesti kupci! Čas hitro, kar prehitro teče. Še pred kratkim smo hladili svoja razgreta telesa v bazenih, jezerih, na morju ... sedaj pa že posegamo po jopicah, bundah, plaščih in nasploh po toplih oblačilih. Zima že počasi trka na vrata in kmalu bo pokazala svoje zobe. Do takrat pa upamo, da bo še nekaj lepih jesenskih dni. Jesen je bila bogata z darovi, teh pa seveda nikoli ne manjka v naših lokalih, ki vam vse leto, dan za dnem, delajo družbo in so vam v zadovoljstvo. Še dober mesec in začel se bo veseli december, ko bodo v naše domove prihajali dobri možje od Miklavža, Božička do dedka Mraza. Da bo veselje otrok čim večje, vas vabimo, da si darila za njih priskrbite v naših lokalih. Zvestoba nekaj velja! NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Občine oktober 2002 Od telekomunikacij do rebalansa Svetniki občine Prebold so imeli konec septembra 35. redno sejo. Na dnevnem redu je bilo osem točk, pod zadnjo točko razno pa so tudi tokrat obdelali več zadev. Po sprejetju dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje so po skrajšanem postopku sprejeli odlok o ustanovitvi in izdajanju informatorja Občine Prebold, ki doslej ni bil vpisan v razvid medijev. Izdajatelj informatorja z naslovom Glas izpod Žvajge je Občina Prebold, njegova osrednja naloga pa je obveščanje javnosti o dogodkih v občini Prebold ter o hotenjih in interesih občanov. Glasilo ureja uredniški odbor, ki ga poleg odgovornega urednika sestavlja še pet članov, izhaja pa praviloma štirikrat na leto. V nadaljevanju seje so preboldski svetniki prav tako po skrajšanem postopku potrdili odlok o vračanju vlaganj upravičencev v javno-teleko-munikacijsko omrežje na območju občine. Upravičenci do vračila sorazmernih deležev so fizične in pravne osebe, ki so preko krajevnih skupnosti od leta 1974 do konca leta 1994 združevali sredstva in delo za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. Za sestavo seznama upravičencev je občinski svet že na eni prejšnjih sej imenoval komisijo, ki jo kot predsednik vodi Marjan Golavšek. Sledila je obravnava odloka o rebalansu letošnjega proračuna občine Prebold. Prvotno predviden znesek prihodkov se je s 437.810.000 tolarjev povečal na 510.744.000 tolarjev, in sicer za prenesena sredstva iz let 1999 in 2000, za zbrana sredstva občanov za obnovo zvonika (1,6 milijona), za sredstva, pridobljena na razpisih za CRPOV (775.000) in računalniško opremo knjižnice (343.000) ter za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja iz leta 2001. Odhodki se ne povečujejo in znašajo z upoštevanjem investicije v telovadnico 597.810.000 tolarjev. Za izgradnjo telovadnice bo potrebnih 269 milijonov tolarjev, od tega je bilo lani plačanih že 20 milijonov. Razliko med odhodki in prihodki - 87.066.000 tolarjev bo občina pokrila z najetjem 33 milijonov tolarjev bančnega kredita, za katerega že ima soglasje ministrstva za finance, najela pa ga bo, če bo potrebno, ter iz proračuna za leto 2003 in dodatnega dezinvesti-ranja. Glede na to, da je občina dobila potrdilo o sofinanciranju ministrstva za šolstvo, znanost in šport za gradnjo telovadnice, ne pa še višine sofinanciranja, morda najetje kredita sploh ne bo potrebno. Sicer pa so bila z rebalansom povečana sredstva za knjižnico, obnovo Doma godbeni- kov (kljub pripombam so svetniki to potrdili) in obnovo dvorane, predvsem pa so se povečale vse oblike socialnih pomoči (zavarovanje brezposelnih, plačilo vrtca, nadomestila stanarin). Svetniki so po rebalansu potrdili še zaključni račun proračuna za leto 2001 s poročilom o nadzoru zaključnega računa. Pod točko razno so obravnavali več zadev. Med drugim so se odločili, da ponovijo razpis za prodajo opekarne v Svetem Lovrencu in da imenujejo komisijo za nadzor izvajanja odloka o plakatiranju. S spremembo odloka o postavitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, so v ta odlok vključili tudi gradnjo hišnih plinovodnih priključkov in preureditev kotlovnic, glede predloga, da se rok za plačilo obveznega prispevka za priključitev na kanalizacijo z enega podaljša na tri leta, pa so odločitev preložili na prihodnjo sejo. Potrdili so pravila za izbor elektorjev za volitve v državni svet in sprejeli sklep, da z najemniki prostorov v zdravstveni postaji sklenejo nove pogodbe, z vsemi elementi, kot so jih imeli najemniki v pogodbah z Zdravstvenim domom Žalec. Prostore bo v najem dobila tudi zasebna zobotehnica Mirjana Zagoričnik, ki je pričela z delom 1. oktobra letos. Glede sofinanciranja zgodnjega učenja angleščine v preboldski šoli so opozorifi na precej problemov, ki so jih že na roditeljskih sestankih izpostavili tudi starši. Moti jih visoka cena sedanjega izvajalca učenja angleščine in zakaj preboldska šola vztraja pri nemščini kot prvem tujem jeziku do uvedbe devetletke v vseh oddelkih. Pripombe svetnikov so se nanašale tudi na vodenje kadrovske politike. Stališče občine je, da se za izvajanje pouka angleščine redno zaposli učitelj oziroma učiteljica. S temi stališči so svetniki, ki predstavljajo občino v sveta šole, člane sveta šole seznanili na njihovi seji. Na koncu seje so za novega člana občinske volilne komisije namesto Andreja Zagožna imenovali Franca Ciglerja. V prejšnji številki Utripa Savinjske doline smo zapisali, da lahko občani, ki se bodo priključili na kanalizacijo, obvezni prispevek za priključitev (800 eurov v tolarski protivrednosti) plačajo v treh obrokih, česar sprejeti odlok ne predvideva. O tem, kako olajšati plačilo te obveznosti in s tem spodbuditi občane k priključevanju, bodo ponovno razpravljali na prihodnji seji. K. R. marginalija tel.: 03/713 10 80, faks: 03/714 01 44 GOSTIŠČE FILAČ - SLOVAN VRANSKO, tel.: 572 54 30 SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE, NUDIMO BOGAT SILVESTRSKI MENI. Zabavala vas bosta DUET M&M in ansambel ZUPAN S PRIJATELJI. TUDI PREDNOVOLETNIM SKUPINAM PRIPOROČAMO PREDČASNE REZERVACIJE. Se priporočamo! Članice RK ob pripravi paketov Paketi za brezposelne V fazi prisilne poravnave in prestrukturiranja proizvodnje je v Tekstilni tovarni Prebold izgubilo delo več kot 160 delavcev. Od 29. avgusta jih je 149 prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Pri Območni organizaciji Rdečega križa Žalec so se odločili, da skupaj z občinsko organizacijo RK Prebold izpeljejo akcijo pomoči za delavce s tega seznama. Razdelitev pomoči, ki je obsegala nekaj najosnovnejših živil in pralni prašek, je potekala v prostorih gasilskega doma v Kaplji vasi. Majda Pilih iz Območnega združenja RK Žalec je povedala, da so po prehrambene pakete prišli skoraj vsi vabljeni in tako je akcija dosegla svoj namen. Vsekakor pa se pri RK zavedajo, da je to le simbolična pomoč, ki bi jo marsikdo potreboval vsak mesec. Prihaja zima in z njo stroški ogrevanja, hkrati pa tudi manjša možnost za kakšen zaslužek. Denar z Zavoda bo le za najnujnejše stroške. Pri RK so se in se bodo tudi v bodoče trudili pomagati, kolikor bo mogoče glede na finančna sredstva. Pri tem pa si želijo vsestranskega sodelovanja in namigov za pomoč tistim, ki so takšne pomoči najbolj potrebni. D. N. Urejanje križišča v Parižljah Odpravljanje črnih točk Priznanja za urejeno okolje in rože Turistično društvo Vransko je letos še drugo leto izvedlo akcijo za lepši izgled kraja oziroma občine. Akcija naj bi prispevala k lepši urejenosti okolice in stanovanjskih objektov, kmetij in podjetij v celotni občini. Člani hortikulturne sekcije turističnega društva so v mesecu avgustu pregledali okolice hiš, podjetij in kmetij ter dobitnike priznanj razvrstili v tri skupine. Priznanja za urejeno okolico stanovanjskih hiš in lepo cvetje je prejelo 71 občanov, prizna- nja za celotno urejeno kmetijo in cvetje 15 kmetij, priznanja za urejeno podjetje in cvetje 12 podjetij. Prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj je bila v dvorani Kulturnega doma Vransko, kjer jih je pozdravil župan Franc Sušnik in med drugim dejal, da je vesel, da se lani začeto delo pri turističnem društvu za urejanje nadaljuje. Že samo število priznanj, ki so bila podeljena, potrjuje, da se občani zavedajo, koliko pomeni zunanji izgled kraja za promocijo občine. T. Tavčar Asfaltiranje ene izmed ulic v Dolenji vasi, pod katero je že položen kanalizacijski vod. Sprotno asfaltiranje Izgradnja kanalizacije v Dolenji vasi je v polnem teku, izgrajujejo se posamezni primarni vodi in priključni jaški. Zaradi potrebnega padca do poznejšega glavnega voda, ki bo potekal ob Bolski, pa morajo v delu vasi kopati tudi do 5 metov globoko. Večina vodov poteka po cestiščih ulic, ki so jih morali razkopati in tako uničiti stare asfalTne prevleke, kar pomeni, da je potrebno po opravljenem delu cestišče vzpostaviti v prvotno stanje. Tisti del kanalizacije, ki so jo začeli graditi najprej, je tako že asfaltiran. Zaradi morebitnega posedanja ali kake druge težave pa so sklenili, da najprej položijo le grobi asfalt, spomladi pa še finega. Kanalizacija, kot so že napovedali, pa se bo gradila po etapah. D. N. Letošnji braslovški nagrajenci Nagrajenci občine Braslovče Na slavnostni seji občinskega sveta občine Braslovče v Trnavi so podelili letošnja priznanja občine Braslovče. Častni znak Občine Braslovče je prejel Aktiv kmečkih žena Trnava -Gomilsko, bronaste plakete so prejeli Športno društvo Trnava, Martin Vodovnik iz Braslovč in Franc Rančigaj z Gomilskega, srebrne pla- kete Anton Jelen z Gomilskega, Franc Merzelj iz Grajske vasi, Štefanija Ručigaj iz Braslovč in Rudi Kronovšek iz Orle vasi, zlato plaketo pa Oktet Gomilsko. T. Tavčar Na odseku regionalne ceste Šentrupert - Mozirje, na območju občine Braslovče, so bile do nedavnega kar štiri črne točke. Prvo so v Trnavi z ureditvijo križišča že odpravili, sedaj urejajo križišče v Parižljah, kjer se je prav tako zgodilo veliko prometnih nesreč. Križišče bodo razširili in napravili bolj pregledno, promet pa umirili z otočkom. Naslednja črtna točka je križišče Male Braslovče, ki še čaka na ureditev, na četrti črni točki v Letušu, pa so stanje deloma že izboljšali s pločnikom. Del sredstev prispeva občina Braslovče, del pa Direkcija za ceste, ki je upravljalec in lastnik državne ceste. T. Tavčar Prostorski plan tudi v Taboru Svetniki občine Tabor so imeli v tem mandatu 31 sej. Zadnja redna seja se je pričela zadnji ponedeljek v septembru, nadaljevala pa se je to sredo z eno samo točko, in sicer s sprejemom predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Tabor. Na začetku 31. redne seje so imenovali elektorja in predlagali kandidata za člana državnega sveta, sledila pa je obravnava predloga za spremembo sistematizacije vzgojno-izo-braževalnega zavoda O(c) Vransko -Tabor. Govorili so tudi o subvencijah v kmetijstvu za letošnje leto. Poleg predstavitev usklajenih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov je županja pripravila tudi poročilo o štiriletnem delu občine in občinskega sveta. K. R. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 Oktober 2002 Po DOLINI Janko Kos, podžupan občine Žalec, in predsednik PGD Ložnica Mitja Lešnik med razvitjem prapora Ob 80-letnici tudi nov prapor PGD Ložnica pri Žalcu se uvršča med zelo dejavna društva v svoji kategoriji. Poleg doseganja najvišjih rezultatov na tekmovanjih jim je v ponos lepo urejen gasilski dom, zgledno sodelovanje pri vsestranskem razvoju kraja in od nedavnega nov gasilski prapor. Slovesnosti ob razvitju prapora je vodil dolgoletni gasilski aktivist Rihard Kopušar. Zbrane je najprej nagovoril predsednik društva Mitja Lešnik in se vsem zahvalil za prispevke, ki so jih dali z nakupom žebljička ah trakov. V imenu GZ Žalec je govoril Jelko Hrustel. Vse prisotne je pozdravil tudi podžupan občine Žalec Janko Kos, ki je poudaril, da so za vse, kar danes imamo, zaslužne generacije od nastanka društva do danes, ko društvo upravlja složna in učinkovita ekipa, ki jo vodi predsednik Mitja Lešnik in poveljnik Janez Antloga. Glavne pridobitve zadnjih dvajsetih let, posebno mesto ima izgradnja gasilskega doma, je slikovito opisal predsednik takratnega gradbenega odbora Milan Končnik. Sledila je podelitev priznanj in posebnih nagrad (kipec zavetnika gasilcev) najzaslužnejšim članom društva. V slavnostnem vzdušju, za katerega so poskrbeli Savinjski rogisti in “društveni inovator” Jože Čebular, ki je izvedel praktični prikaz delovanja motorne brizgalne iz leta 1929, ki jo je sam obnovil, so razvili novi prapor, ki ga je blagoslovil pater Viktor Arh. Dan po slavnostni seji PGD je bilo izvedeno gasilsko tekmovanje, ki ga je pričela Godba na pihala Zabukovica, sledila pa je največja vrtna veselica v zgodovini društva, na kateri so nastopih Čuki. J. K. Stojnica RK je bila tokrat v znamenju dišečega svežega kruha, ki bo omogočil plačati topel obrok tistim učencem v šoli, ki jim ga starši ne morejo. Svetovni dan hrane Območno združenje Rdečega križa Žalec se je letos prijavilo za sodelovanje v evropskem projektu “Hunger day” - slovenski projekt “Svetovni dan hrane”, ki so ga poimenovali DROBTINICA. Izpeljavo akcije je prevzela Krajevna organizacija RK Šempeter s pomočjo učencev OŠ Šempeter in prostovoljcev. Ideja izhaja iz Finske, kjer so s projektom začeh že pred mnogimi leti. Leta 2000 so ga pripravili in uspešno izpeljali na Poljskem. Lani pa je bil pod idejnim vodstvom poljskega RK in s pomočjo Mednarodne federacije Rdečega križa in polmeseca iz Budimpešte uspešno poskusno izveden tudi na Slovaškem in Sloveniji. Pri nas ga je pilotno izvedlo območno združenje RK Slovenske Konjice in ob tem doseglo izjemen uspeh. Glede na rezultat so se pri RK Slovenije odločili ta projekt ponuditi vsem območnim združenjem, vendar se je letos vanj vključi- lo le 5 območnih združenj. Bistvo tega projekta, ki so ga pri RK omejili na prodajo kruha na stojnicah na najbolj frekventnih točkah in zbiranjem strogo namenskih sredstev pri podjetjih, je zagotoviti prehrano v osnovnih šolah tistim otrokom, katerih starši zaradi pomanjkanja sredstev le-tega ne zmorejo. Akcija se je odvijala pred Blagovnico SM Šempeter, kjer so mladi prostovoljci ob pomoči starejših aktivistov RK prodajah podarjen kruh šempetrskega peka Fijavža. Za popestritev akcije so poskrbeti mladi harmonikarji iz šempetrske osnovne šole. V času akcije, ki je trajala od 8. do 12. ure, so prodali 150 kg kruha, precej denarja pa se je nabralo tudi s prostovoljnimi prispevki. Predsednica krajevne organizacije RK Marija Hrovat in sekretarka območnega združenja RK Žalec Majda Pilih sta povedati, da ob tej akciji računajo še na donacije podjetij. Vrsta aktivnosti Oktober je mesec požarne varnosti in pri Gasilski zvezi Žalec, ki združuje 34 prostovoljnih gasilskih društev iz petih občin Spodnje Savinjske doline, so pripravili obširen program aktivnosti. Razdelili so jih v štiri sklope, in sicer strokovno operativno področje, izobraževalna dejavnost, preventivna dejavnost in organizacijske naloge. V okviru strokovno operativnih dejavnosti so pregledali operativne organiziranost in opremljenost z gasilsko zaščito in reševalno opremo, posvet poveljnikov občinskih poveljstev in prostovoljnih gasilskih društev, analizo operativnih načrtov in načrtov alarmiranja ter informatizacijo in vzdrževanje. Za drugi sklop, izobraževalno dejavnost, načrtujejo specialistično usposabljanje za nosilce dihalnih aparatov in tehnično reševanje za poveljnike PGD. V tretjem sklopu, preventivna dejavnost, so smernice aktivnosti po posameznih društvih v tem mesecu ter priprava usmeritev preventivnih aktivnosti na področju seznanjenja prebivalstva v vseslovenski akciji Dobro vzdrževanje objektov in naprav -večja požarna varnost, dnevi odprtih vrat in pregledi hidrantnega omrežja. Med organizacijskimi nalogami so srečanja veterank in veteranov, gasilk in gasilske mladine gasilske zveze. T. Tavčar Andreja Kumer (desno) izroča Silvi Štefančič spominsko darilo za desetletno medsebojno sodelovanje. Gasilke tokrat v Libojah V mesecu požarne varnosti se na tradicionalnem srečanju vsako leto zberejo tudi gasilke Spodnje Savinjske doline, ki delujejo v okviru gasilskih zvez Žalec in Prebold. Več let so se srečevale na Gomilskem, letos pa so jih v Libojah gostoljubno sprejeli gasilci PGD Kasaze -Liboje. Tamkajšnji kulturniki iz KD Liboje in OŠ Liboje ter plesna skupina Upis iz Žalca so jim pripravili zanimiv kulturni program, ki ga je vodil in povezoval Matjaž Jazbec. Gasilkam je prva spregovorila predsednica komisije za delo z gasilkami pri GZ Žalec Silva Štefančič, ki je na čelu te komisije že deset let. V svojem poročilu je zajela celotno desetletno obdobje, ki je bilo zelo delovno in prepleteno z raznimi aktivnostmi, od tekmovanj, okroglih miz, posvetov, izobraževanj do planinskih pohodov in izletov. Vmes je prišlo tudi do delitve občine Žalec na šest občin, vendar pa so gasilke GZ Žalec in GZ Prebold obdržale medsebojne stike in sodelovanje na tem vsakoletnem srečanju. O delu preboldske komisije je zbranim spregovorila Andreja Kumer, ki je Silvi Štefančič izročila priložnostno spominsko darilo in se ji zahvalila za dobro sodelovanje. Gasilke sta nagovorila tudi župana Lojze Posedel in Vinko Debelak, ki sta poudarila pomen vključenosti žena v gasilske vrste in se jim zahvalila za dosedanje delo. Pohvale sta jim izrekla tudi podpredsednik GZ Žalec Dušan Pungartnik in član poveljstva GZ Slovenije Franci Naraks. D. N. Cvetoči drog Ko so pri Cajhnovih na Polzeti ob električnem drogu posaditi majhno sadiko plezalke (na stiki) pač niso predvidevali, da se bo tako razbohotila in povsem obrasla drog. Postala je lep in zanimiv okras domačije. IZERSTVO KRIŽNIK BLAŽ KRIŽNIK s p. Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec tel.: 03/710 14 20 fax: 03/710 14 21 Ugodne cene, popust na gotovino. E3BSQ1E] □□□ES Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure. Somi MICHELIm Se priporočamo! Člani in članice TD na čelu s svojo predsednico Metko Vočko medpokrivanjem strehe Turist biroja Turistični biro z novo streho V Turističnem društvu Šempeter so pripravili letos vrsto aktivnosti. Poleg delovnih akcij pri jami Pekel, v antičnem parku, ob Savinji in prireditev, ki so bile posvečene praznovanju 50-letnice odkritja rimske nekropole, so se v prvih dneh oktobra lotili tudi obnove strehe na objektu Turističnega biroja ob nekropoli. Tovrstni objekt je služil nekoč za gasilski dom in je imel zato tudi manjši stolp za sušenje gasilskih cevi. Ker stoji nasproti biroja sedanji gasilski dom, so se odločili, da bodo stolp odstranili in tako dali objektu bolj vsakdanjo podobo. V dobrih dveh dneh so bila dela opravljena, zamenjali pa so tudi strešno kritino. S tem pa seveda v TD še ne bo konec letošnjih aktivnosti, saj prihaja zimski čas in z njim božič, ko naj bi v jami Pekel znova oživele božične skrivnosti. D. N. V znamenju gasilstva Izteka se mesec požarne varnosti, v katerem se je zvrstilo veliko prireditev, ki obeležujejo mesec gasilstva. Organizirana so bila razna srečanja, izobraževanja in dnevi odprtih vrat gasilskih domov. Opravljeni so bili pregledi hidrantov, preverila se je dosegljivost vseh nosilcev pozivnikov, njihova usposobljenost pri gašenju posameznih požarov in še marsikaj. Tudi v Gasilski zvezi Prebold so pripravili zelo bogat program ativno-sti, vključno z osrednjo nenapovedano vajo s simuliranim požarom na obiralnem stroju in sušilnici. Veliko je bilo tudi izobraževalnih aktivnosti. Poseben program so pripravili za učence osnovne šole Prebold, ki so si po skupinah ogledati opremo in tehniko v gasilskem domu Prebold. En dan pa so učenci spremljali prikaz in delovanje gasilnikov. V izobraževalni del sodi tudi tekmovalni kviz gasilske mladine GZ Prebold, ki so ga tokrat izpeljali v Kaplji vasi. Več aktivnosti je bilo organiziranih tudi znotraj posameznih gasilskih društev. PGD Matke je tako izpeljalo tradicionalno vajo treh vasi. Gasilci Groblje so izvedli hitrostno tekmovanje enot gasilskih društev Savinjske doline, že pred tem pa pripraviti dan odprtih vrat, pregled hidrantov in prikaz delovanja gasilske tehnike. Poleg tega sta se v Čečah nad Trbovljami srečali vodstvi GZ Prebold in GZ Trbovlje, podobno srečanje pa bo v Preboldu tudi v začetku novembra. D. N. D. N. Savinjske doline Po DOLINI oktober 2002 7 Slovenija je bila antifašistična Tudi letos so se prvo soboto v oktobru na Čreti zbrali borci in udeleženci NOB ter njihovi svojci. Skupaj s tistimi, ki niso doživeli krutosti druge svetovne vojne, so obudili spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko oktobra leta 1941. Na Dobrovlje pa tokrat ni bilo še zadnjega udeleženca te bitke Ludvika Zupanca - Iva, ki je umrl v začetku septembra letos. Zbrani so z minuto molka počastili njegov spomin, vsi govorniki pa so poudarili, da je potrebno ohranjati in na mlajše rodove prenašati zavest o pomenu te in drugih bitk slovenskih partizanov, brez katerih ne bi bilo današnje samo- mnil na to, koliko poguma in odločnosti so imeli slovenski fantje in dekleta, da so se uprli tako močni vojski, kot je bila nemška, ki je zavzela skoraj vso Evropo. In to še preden so ZDA stopile v vojno. Slovenci smo premogli dovolj poguma nidi pred enajstimi leti, ko smo se odločili za osamosvojitev. Brez narodnoosvobodilnega boja in desetdnevne vojne danes ne bi imeli samostojne države, je poudaril Lojze Posedel in dodal, da bomo takšno odločnost in pogum potrebovali tudi za reševanje številnih problemov in izzivov, ki jih prinašata sedanjost in prihodnost. Na proslavi je predsednik Zveze borcev NOB Slovenije general Ivan Dolničar podelil srebrno plaketo glavnega odbora. Za svoje delo v krajevni in občinski borčevski organiza- Na Čreti sta bila tudi poslanec Franc Lenko in general Ivan Dolničar. stojne Slovenije. Zbrane je na sončnih Dobrovljah najprej pozdravil poslanec in župan Franc Sušnik, slavnostni govornik pa je bil tudi župan občine Žalec Lojze Posedel. Poudaril je pomen bitke na Čreti za nadaljevanje upora Slovencev proti okupatorju in spo- ciji jo je prejel Matevž Požarnik iz Mozirja. Ivan Dolničar je v krajšem nagovoru ostro obsodil vse poskuse diskreditiranja osvobodilnega boja partizanov in rehabilitacije sodelavcev nemške vojske. Poudaril je, da številne žrtve med ofenzivami in bitkami niso partizanska bajka. Zbranim je v imenu prve artilerijske brigade sedmega korpusa spregovoril tudi Frenk Žvipelj. Predsednik ZB NOB Spodnje Savinjske doline Viljem Petek je prebral protest zoper projekt z naslovom Od kljukastega križa do rdeče zvezde, ki je bil sprejet lani za časa Bajukove vlade v okvru programa Phare - čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Izvajalec projekta je Koroški pokrajinski muzej iz Slovenj Gradca, ki naj bi pripravil stalno razstavo, na kateri naj bi med drugim prikazal vzporednice med Hitlerjevim nacionalsocializmom in komunizmom. Protest so borci poslali ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj zaradi revizije vključitve tega projekta v program Phare, vsem občinam s tega območja, naj ne namenjajo proračunskega denarja za ta projekt, in medijem. Proslavo na Čreti so organizirah območni združenji borcev in udeležencev NOB Spodnje in Zgornje Savinjske doline, domicilni odbor II. grupe odredov Celje, občinski odbor društva izgnancev Žalec ter spodnjesavinjska odbora Združenja veteranov Vojne za Slovenijo in društva Sever. V kulturnem programu so nastopih pihalni orkester TT Prebold, Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, Harmonikarji DU Vrbje in recitatorka Jožica Ocvirk. Uradnemu delu je sledilo prijetno druženje v lepem okolju jesenske Črete. K. R., foto: T. T. Zaposleni v domovih tudi pojejo V petek, 11. oktobra, se je v Domu II. slovenskega tabora odvijala četrta revija zborovskega petja zaposlenih v soci-alno-varstvenih zavodih Slovenije. Organizator med-domske prireditve je bil dom Nine Pokorn Grmovje. Sto sedemdeset pevcev se je predstavilo v različnih zborovskih zasedbah. S svojim nastopom so na poseben način predstavih svoj dom in pokazali veliko mero pevskih sposobnosti. Po uradni prireditvi pri- znanj, ki sta jih vsem zborovodjem podelila direktorica doma Nine Pokom Grmovje Zdenka Ferlež in sekretar Skupnosti socialno-varstve-nih zavodov Zdravko Kavčič, je sledilo družabno srečanje s petjem in plesom v Hotelu Žalec. M. C. V SPOMIN LUDVIK - IVO ZUPANC Mislim, da je bilo to 7. septembra, ko sem okrog sedme ure zjutraj prebral v Delu osmrtnico, ki jo je Občina Žalec namenila svojemu umrlemu častnemu članu Ludviku - Im Zupancu (rojen 3- 8. 1923 -umrl 6. 9- 2002). Časopisna objava meje čustveno pretresla, kot da nisem prebral le časopisne flparlex, temveč neko vest pio svetu, ki seje pravkar podrl*. Nenadoma sta me prešli dve prepleteni čustvi: čustvo podrtije osebnega življenja, ki me je zajelo kot takrat, ko sem se 9. maja 1945 vrnil na dom, ki so ga v Vrbju med okupacijo požgali nacistični okupatorji, in čustvo podrte očarljivosti nekega obdobja evropske malomeščan-skosti, ki jo je uničil zločest človek Hitler s svojimi norimi idejami o nadljudeh, in je to uničenje malomeščanskosti tako izjemno pretresljivo opisal Štefan Zweig v romanu Podrl se je svet. Obšlo pa me je tudi čustvo, v meni stalno bivajočega usmiljenja do civilnih žrtev, ki so izgubile življenje v nekaterih strahotnih uničevalnih dejanjih, med seboj se bojujočih v drugi svetovni vojni. Zaprl sem časopis. Naprej se mi ni dalo brati. Rekel sem si, da moram pomisliti, pretuhtati, zakaj je vest o Ludvikovi smrti tako hudo zarezala v moje srce. Ves dan so se mi čudno otožne misli vrtele po glavi. Pa mi je prišlo na misel, da je bil prvoborec Ludvik - Ivo Zupanc v moji podzavesti eden od pomembnejših stebrov socialističnega obdobja. Nekaj desetletij mi je bil prijazen znanec, pa tudi jamstvenih neke politične stabilnosti časa. Čas pa nas, nekdanje partizane, pa tudi druge ljudi, živeče v obdobju druge svetovne vojne, urno pometa s prizorišča življenja. Pravzaprav se ga bežno spominjam še izpred druge svetovne vojne, saj se je mladež z desne strani Savinje, Griž, Migojnic, Zabukovice in še kakšnega zaselka, rada hodila namakat v poletni vročini na isti predel Savinje, ob katerem smo se obi- čajno na levi strani reke sončili in kopali mladi iz Vrbja. Zlasti ob vročih poletnih nedeljah je bila nekdaj Savinja, pravljično smaragdno zelena reka, prijetno naravno kopališče. Kopanje je bilo zastonj in sončenje na belo-srebmih prodih tudi. Tri leta je obiskoval tudi takratno Meščansko šolo v Žalcu, v odboju, ko sem tudi sam obiskoval osnovno šolo v isti zgradbi. Kmalu po vojni sem na takratnem Odboru ZMS za območje Žalca začasno predsedoval, seveda brezplačno. V naše območje mladinske organizacije so bili takrat vključeni tudi kraji Zabukovica, Griže, Migojnice. Čeprav je bil Ludvik - Ivo Zupanc v takratnem času še aktiven oficir, so ga mladinci teh krajev pogosto s ponosom omenjali kot domačina prvoborca. V okviru svojih pisateljskih prizadevanj leta 1955, ko sem spisal svoj prvi roman Brez milosti in to z vsebino iz časov narodnoosvobodilnega odpora proti nacističnemu okupatorju, sem kupil tudi knjigo, predvsem s spomini prvoborcev, Med Mrzlico in Dobrovljami, v kateri je Ludvik - Ivo Zupanc objavil kar štiri zapise: Mladinsko gibanje na področju Savinjske doline (op. pisca: pred drugo svetovno vojno), Odšel sem v partizane, Napad na Rudnik Zabukovica in Rdeče nebo nad Gozdnikom. V zapisu Odšel sem v partizane Ludvik - Ivo Zupanc opisuje, kako se je 26. julija 1941. leta od mame poslovil s stiskom roke. Ob slovesu ga je tudi poljubila in se hudo razjokala. Poslovil se je tudi od očeta. Potlej se je napotil k prijatelju, takrat še gimnazijcu Petru Šprajcu v Migojnice. Zvečer pa sta že bila med prvoborci. Ludvika in mene je vezala čustvena dolžnost, kadar sva se ob kakem srečanju spomnila najinih staršev, kajti tudi Ludviku so nacisti usmrtili starše. Njegova mati je umrla v času najhujšega terotja v koncentracijskem taborišču Auschwitz 1942. leta, isto leto pa je bil kot talec ustreljen tudi njegov oče v Mariborskem zaporu. Po službovanju v aktivni vojski, ki jo je zapustil kot rezervni major, seje združim udomačil v Celju. Lotil seje študija prava in se zaposlil. Bilpa je vsestransko aktiven človek, skromen in zelo družaben. Deloval je na področju teritorialne obrambe, tudi na šolah. Še posebej paje bil aktiven v raznih organih samoupravljanja in v Zvezi borcev. Midva sva se pogosto srečevala v Okrožni komisiji Zveze borcev Celje, ki se je ukvarjala z zbiranjem spominskega gradiva iz obdobja narodnoosvobodilnega odpora med drugo svetovno vojno. Ludvik je od enainštiridesetega leta vse do sredine štiriinštiridesetega partizanil na Savinjsko-Kozjanskem območju. Bilje soudeleženec mnogih bitk, tudi prve hude bitke Štajerskega bataljona na Čreti 26. oktobra leta 1941. Kot partizanski kurir je precej časa povezoval Savinjsko in Kozjansko. Bil je udeleženec marsikatere bitke. In kar je najpomembnejše, pustil nam je številna pisna pričevanja o svojem partizanjenju, bodisi taka, kijih je sam opisal, bodisi o njih komu pripovedoval, pa so ostala pisno ohranjena. Zelo rad se je udeleževal različnih spominskih srečanj v zvezi z narodnoosvobodilnim bojem. Bil je pogost govornik na vsakoletnih srečanjih občanov žalske občine in sosednjih občin na Dobrovljah, namenjenih obujanju spomina na bitke Štajerskega bataljona na Čreti. Prva partizanska frontalna bitka Štajerskega bataljona oktobra enainštiridesetega leta, ko so bile Dobrovlje pokrite že s snegom, je danes ena od slovitih legend trdoživosti slovenskega naroda v zgodovinskih bojih za obstoj. Ker pa je v tej bitki sodeloval tudi naš Ludvik -Ivo Zupanc, je tudi on vsega zgodovinskega spoštovanja vredna legendama osebnost. Zapišimo verz iz pesniške zbirke njegovega sina Sipine življenja iz pesmi Za češnjevo mizo: flOgreta zemlja spet je zadišala, pomlad je, sonce in nov dan; le za očetom miza stara, čakala bo zaman njegovo dlan. X fiDvignimox v domišljiji kozarček rujnega vinca in mu nazdravimo, da se bo v prijazni večnosti lepo počutil na Elizejskih poljanah. Dane Debič a vinjske doline IVA d.O.O. PRODAJA REZERVNIH DELOV M AVTOMOBILE, KOMBIJE. MOTORIE IN KOLESA. A V T O D E L I Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tek: 03/700 16 11 od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Gostilna s tradicijo PRIVOŠMK Rimska cesta 150, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 11. do 23. ure, ob sredah zaprto SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKIJLČENE DRUŽBE. Vabimo na sobotna in nedeljska kosila in domače koline, od 7. do 12. novembra pa na MARTINOV KROŽNIK. 'tmona- IBVRHUH, tu (U Rimsko cesto 35, 3311 Š€MPCT€R teL 03/ 700 06 30 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA J ZR OČRIA IN KONTAKTNE l€Č€! Naročite sc! I- OPTIKA SIMONA ČETRTEK, 7. 11. 2002 ŠEMPETER ZDRAVSTVENI DOM ČETRTEK, 21. 11. 2002 PREBOLD *** JESENSKI 20% POPUST NA SONČNA OČALA!*** Obiščite nas in videli boste bolje! Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. VABI VAS OPAKA Ófà unesla ! oktober 2002 Osrednje teme Letos tudi volitve v državni svet Kratenje volilne pravice Poleg lokalnih in predsedniških volitev letos potekajo tudi volitve v državni svet. Te so veliko bolj zapletene kot volitve predsednika države ali državnih poslancev, saj gre za posredne volitve, res pa je tudi, da je delovanje državnega sveta v javnosti manj znano in odmevno. Koga torej predstavljajo državni svetniki, kdo in kako jih voli? Način volitev v državni svet ureja zakon o državnem svetu, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Državni svetniki so voljeni za dobo petih let. Volitve članov državnega sveta so posredne in potekajo v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih tako, da le-te najprej izberejo elektorje oziroma predstavnike volilnega telesa, ki nato dejansko volijo državne svetnike. Pravico voliti in biti voljen za člana državnega sveta ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Člani državnega sveta niso voljeni na podlagi splošne volilne pravice, ampak na podlagi posebne volilne pravice, ki jo za vsako interesno skupino določa zakon, in sicer glede na pripadnost posamezni interesni skupini oziroma lokalni skupnosti. V državnem svem sta zastopani dve skupini: predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti (funkcionalni interesi) in predstavniki lokalnih interesov. Pravico voliti in biti voljeni za člane državnega sveta - predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti imajo osebe, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju. Člane državnega sveta teh interesnih skupin pa lahko volijo tudi tujci, seveda pod enakimi pogoji kot državljani Slovenije, to je, da v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost ah so v delovnem razmerju. Nimajo pa pravice biti voljeni za člane državnega sveta. Pravico voliti in biti voljeni za člane državnega sveta - predstavnike lokalnih interesov pa imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Po načelu relativne večine pripada mandat tis- temu kandidatu, ki dobi največ glasov. Če dvoje ah več kandidatov dobi enako število glasov, odloči o izvolitvi med njimi žreb. Volitve v državni svet razpiše predsednik državnega zbora. Splošne volitve, na katerih se voh vse člane državnega sveta, se opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred iztekom petletnega mandata. Zakon posebej ureja nadomestne volitve in razloge, zaradi katerih državnemu svetniku preneha mandat (če izgubi volilno pravico, postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana državnega sveta in v drugih primerih, ki jih določa zakon). Volitve predstavnikov funkcionalnih interesov Volitve 18 članov državnega sveta -predstavnikov funkcionalnih interesov - opravijo na volilnih zborih elektorji. Predstavnike volilnega telesa (elektorje) izvolijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili. Kandidate za člane državnega sveta določijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravih. 4 člane državnega sveta - predstavnike delodajalcev vohjo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev, 4 člane - predstavnike delojemalcev vohjo reprezentativni sindikati, 4 člane državnega sveta - predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev pa vohjo: dva predstavnika kmetov poklicne organizacije kmetov, enega predstavnika obrtnikov poklicne organizacije obrtnikov in enega predstavnika samostojnih poklicev poklicne organizacije drugih samostojnih poklicev. 6 članov državnega sveta - predstavnikov negospodarskih dejavnosti vohjo: enega predstavnika univerze, visoke in višje šole; enega predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja poklicne organizacije pedagoških delavcev; enega predstavnika za področje raziskovalne dejavnosti vohjo poklicne organizacije raziskovalcev; enega predstavnika za področje kulture in športa poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev; enega predstavnika za področje zdravstva poklicne organizacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev; enega predstavni- ka za področje socialnega varstva poklicne organizacije strokovnih delavcev na področju socialnega varstva. Volitve predstavnikov lokalnih interesov 22 članov državnega sveta - predstavnikov lokalnih interesov izvolijo lokalne skupnosti. Za volitve predstavnikov lokalnih interesov se oblikuje največ 22 volilnih enot, in sicer za območje ene ah več lokalnih skupnosti. S posebnim zakonom (zakon o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet, Ur. 1. RS, št. 48/1992), ki je veljal že za prve volitve, je bila Slovenija razdeljena na 22 volilnih enot - zemljepisno, zgodovinsko in interesno zaokroženih območij. Za volitve se v vsaki volilni enoti oblikuje vohlno telo, ki ga sestavljajo: - člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, če člane državnega sveta vohjo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti, - izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če člane državnega sveta vohjo v vohlni enoti, ki obsega območje dveh ah več lokalnih skupnosti (predstavnike lokalnih skupnosti izvolijo njihovi predstavniški organi oziroma občinski sveti). Predstavniški organi lokalne skupnosti - sveti občin - sprejemajo pravila, po katerih vohjo svoje predstavnike v volilna (elektorska) telesa in kandidate za člane državnega sveta. Elektorje in kandidate za državni svet vohjo občinski sveti na tajnem glasovanju. Po zakonu o državnem svetu lahko vsaka lokalna skupnost - občina - predlaga po enega kandidata za člana državnega sveta. Vsaki občini pripada po eno mesto v elektorskem telesu ne glede na štetilo prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno. V občini Žalec imajo pet elektorjev, v občinah Prebold, Polzela, Vransko, Braslovče in Tabor pa po enega. Pristojnosti državnega sveta In kakšne so pristojnosti 40-član-skega državnega sveta? Državni svet ima pravico predlagati državnemu zboru sprejem zakonov ah sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov, sprejema in daje mnenja državnemu zboru o vseh Njen um je ujet v telesu, ki ga je že ob rojstvu zaznamovala cerebralna paraliza. Komunicira lahko samo pisno in s pomočjo mame Anice. Vsemu navkljub se 32-letna Nuša Ilovar iz Žalca bolezni ni vdala. Izdala je svojo pesniško zbirko Klovnom življenja in roman Strah pred samoto, ki je nastajal deset let. V akciji revije Jana je bila nominirana za Slovenko leta 2000 in zasedla drugo mesto. Bralce je prepričala, da je sposobna oddati svoj volilni glas, slovenska zakonodaja pa ji volilno pravico krati, zato se je odločila boriti za volilno pravico bolnikov s cerebralno paralizo. Nuša je svoj boj začela pred tremi leti, ko je pisala dvema volilnima kandidatoma za župana, ld sta ji odgovorila, naj se obme na lokalni vohlni štab. Pisala je tudi varuhu človekovih pravic, od katerega ni dobila odgovora, in Društvu invalidov RS, kjer so ji pristojni odgovorih, če žeh ponovno pridobiti opravilno sposobnost, naj na sodišču sproži postopek za odvzem starševstva mami Anici. “Ko je Nuša dopolnila 18 let, so mi na zavodu za socialno delo predlagali, naj podaljšam starševske pravice, da bi lahko urejala stvari namesto Nuše, ki ne more hoditi, pa tudi sporazumeva se težko.- S tem, ko so mi na sodišču podaljšali starševske pravice, je bila Nuši odvzeta opravilna sposobnost do volilne pravice. Nušo moti, zakaj volilna pravica ni kategorizirana tako, da bi se duševni bolniki in telesno prizadeti ljudje med seboj ločili glede opravilne sposobnosti in s tem volilne pravice. To razliko bi slovenska zakonodaja morala upoštevati, saj sedanji zakon določa, da kdor ni opravilno sposo- zadevah iz njegove pristojnosti, tako državni svet posreduje in uveljavlja v državnem zboru interese vseh interesnih skupin, ki so zastopane v državnem svetu. Mnenja, stališča in predloge ob obravnavi zakonov in drugih aktov s svojega delovnega področja oblikujejo tudi komisije državnega sveta. Pristojnost državnega sveta je tudi odložilni veto. Državni svet namreč lahko zahteva, da državni zbor pred ben, nima volilne pravice,” je razložila Nušina mama Anica. Nuša kratenje opravilne sposobnosti razume tako, da jo upoštevajo, kot da nič ne zna, da ni sposobna razmišljanja in sprejemanja odločitev, skratka, da jo obravnavajo kot duševno moteno, čeprav se je tri leta izobraževala v šoh za predšolsko invalidno mladino v Stari Gori, nato pa izobraževanje nadaljevala na Zavodu za invalidno mladino v Vipavi in ga zaključila z odličnim uspehom. “Postopek pridobitve opravilne sposobnosti je dolgotrajen in drag. Nuša sodnega postopka ne žeh začeti. Njena želja je, da bi ji priznali delno opravilno sposobnost in s tem vohlno pravico, ne da bi meni odvzeli starševstvo, saj le-to vključuje mojo pomoč pri vsakdanjih opravilih in birokratskih postopkih, za katere Nuša fizično ni sposobna,” pravi mama Anica. Pred kratkim je bilo v Jani objavljeno Nušino pismo, v katerem se zavzema za volilno pravico bolnikov s cerebralno paralizo. Sledili so klici podpore ljudi, ki jim je pismo seglo do živega. TV Slovenija je celo posnela oddajo o Nuši in omenjeni problematiki in vendar se vodilni možje slovenskega zakonodajnega telesa niso žganih. Mama Anica je o povodu za Nušino pisanje reviji Jana povedala: “Za pismo Jani mi je povedala, ko je bilo že poslano. O klančninah in podobnih ovirah za invalide se vehko govori, o njihovi volilni pravici pa v glavnem molči, zato mi je Nuša zaupala, da bi rada nekaj premaknila glede volilne pravice bolnikov s cerebralno paralizo.” Nušina druga velika želja je, da bi si pridobila še kakšno dodatno izobrazbo in postala slavistka, za kar pa nima zagotovljenih niti minimalnih razglasitvijo kakega zakona o njem odloča še enkrat. To zahtevo lahko uveljavi v sedmih dneh od sprejetja zakona. Državni svet ima tudi pravico zahtevah razpis referenduma o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom. Pobudo lahko v pisni obliki vloži vsak državni svetnik, sprejeta pa je, če zanjo glasuje večina državnega sveta. Zahteva za referendum je obvezujoča za državni zbor. Državni svet lahko zahteva tudi preiskavo o zade- pogojev, saj se lahko sporazumeva samo preko inetemeta in ob mamini pomoči, pa tudi pisno komunicira- Nuša ob izidu svoje pesniške zbirke v žalski knjižnici nje od nje zahteva vehko napora, saj za eno pisano stran potrebuje cel dan. Trenutno piše nov roman in svoj življenjepis, za katerega pravi, da nastaja počasi, saj je o sebi težko pisah. V času, ko volilna udeležba strmo pada, bi moral vsak vohlni glas poštah pomemben. Uidi hsh od bolnika s cerebralno paralizo. Pa vendar jim je volilna pravica kratena. Ker so maloštevilni. Ker molčijo. Ker jim nočejo prisluhniti. Nuša je že pred tremi leh spregovorila. Njene vranje črne oči v sozvočju z dolgimi lasmi se uporniško svehjo, ko zatrdi, da bo v boju za vohlno pravico bolnikov s cerebralno paralizo še naprej vztrajala. Ji bodo vodilni končno prisluhnili? Emina Mešič vah javnega pomena, to je tako imenovano parlamentarno preiskavo. Tildi pobudo za to lahko vloži vsak državni svetnik. Prav tako ima državni zbor pravico, da lahko vloži ustavnemu sodišču zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosh predpisov in splošnih aktov (ustavna pritožba). Državnemu zboru tudi lahko predlaga sprejem obvezne razlage zakona. K. Rozman - ANKETA - ANKETA -ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - Državni svet? Pred nami so volitve. Volili bomo predstavnike lokalnih oblasti in predsednika države, poleg tega se letos volijo tudi člani državnega sveta. Tako kot predsednik države ima tudi državni svet petletni mandat. Volijo ga interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti po volilnih telesih, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti. O tem, koga bomo volili 10. novembra in kaj vedo o volitvah o DS, smo povprašali tudi nekaj naključno izbranih Savinjčank in Savinjčanov. In kaj so nam povedali? Marko Kajišič: “O volitvah je sedaj že precej govora. Vem, da bomo volih župane in svetnike in da bomo volili tudi novega predsednika države, saj naš Kučan ne more biti več izvoljen. O državnem svem vem zelo malo, pravzaprav le to, da je v ish stavbi kot parlament, ki pa ga znatno bolj spremljam.” Ivan Okorn: “Državni svet? Ja nekaj sem slišal o tem, kaj pa je to, pa ne vem. Pravzaprav me niti ne zanima, saj so na stolih v parlamenu in drugod bolj za to, da -Po- vlečejo denar, kot pa da bi kaj naredili. Sicer pa vem, kakšne bodo volitve oziroma kaj bomo volih, čeprav mishm, da se kaj bistveno ne bo spremenilo.” Savo Gavrilovič: “Volih bomo predsednika države, župane in svetnike za občinski svet. Vsaka stranka bo skušala imeti v občinskem svem čimveč svojih članov. O državnem svem ne vem kaj vehko, mishm pa, da je sestavljen iz ljudi različnih področij. Iz gospodarstva in negospodarstva.” Jože Jegerinec: “Vem, da obstaja državni svet in da so poleg vohtev za vodstva lokalnih skupnosti in predsednika države razpisane tudi volitve v državni svet. Malo sprem- ljam te zadeve, čeprav glede pristojnosti, ki jih ima državni svet, ne vem kaj vehko. Če se prav spomnim, spremlja delo parlamenta in daje pobude in tudi veto na kakšne odločitve.” Tomi Kraševec: “Volitve so sedaj skoraj vsakodnevno na tapeti. Letos bodo še posebno zanimive, saj vohmo poleg županov in svetnikov tudi novega predsednika države. Za ta položaj se poteguje nenormalno vehko predsedniških kandidatov. Kdo bo to tudi postal, pa bo kmalu znano. O državnem svem pa žal ne vem skoraj nič, razen tega da kdaj nasprotuje odločitvam DZ.” Vesna Haložan: “Spominjam se, kako je bilo pred štirimi leti in mislim, da tudi letos ne bo kaj drugače. Dobih bomo novega predsednika države in dobih bomo nove ah stare župane in svetnike. Enako bo tudi z državnim svetom, za katerega vem, da je sestavljen iz svetnikov, ki zastopajo posamezne interesne skupine iz gospodarstva in negospodarstva in lokalnih skupnosti.” Alison Korun: “Če sem odkrita, se za politiko ne zanimam in tako tudi ne spremljam televizijskih, radijskih ah kakšnih drugih medijev, kadar se obravnava tovrstna problematika. Tako tudi nimam pojma o državnem svem. Vem pa, da bodo kmalu volitve in da bomo volih predsednika države in župane ter nova občinska vodstva. D. Naraglav Popravek V prejšnji številki Utripa Savinjske doline smo na strani 8 objavili pogovor z ginekologinjo dr. Edito Arh. Pri zapisu je prišlo do napake. V zvezi z brezplačnimi preventivnimi pregledi za ženske na vsake tri leta je dr. Arh povedala, da morajo biti najbolj ogrožene ženske med 20 in 64 leh (ne 46) res pregledane dosledno vsaka tri leta. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Osrednje teme oktober 2002 Spodbujati ustvarjalnost pri otrocih in učiteljih Delo in življenje v osnovnih šolah v veliki meri odseva prizadevnost njihovih ravnateljev. To še posebej velja za Osnovno šolo Polzela, kjer se ves čas dogaja kaj novega in zanimivega in kjer so se z veliko vnemo lotili reforme šolstva z osemletke na devetletko. Šola je zato letos prejela najvišje priznanje Zavoda za šolstvo Slovenije - Kumerdejevo priznanje, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa je ravnateljici Marinki Marovt podelilo še najvišje republiško priznanje na področju šolstva za leto 2002. Odboru za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva predseduje dr. Matjaž Kmecl, ki je zapisal, da je na letošnji razpis prispelo 32 predlogov za nagrade, za več področij pa jih je bilo podeljenih 11, kolikor dopuščajo določila zakona in pravilnika. Čestital je nagrajencem, pa tudi državi, da ima takšne učitelje. Marinka Marovt je nagrado prejela za posebno uspešno vzgojno-izo-braževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju osnovnega šolstva. Svojo poklicno pot je pričela kot profesorica angleščine in slovenščine na osnovnih šolah Šempeter in Polzela, bila je direktorica Centra za usmerjeno izobraževanje Žalec, zadnjih 20 let pa je ravnateljica OŠ Polzela. Poleg diplome je opravila magisterij iz managementa v izobraževanju v Veliki Britaniji, kamor jo je poslalo ministrstvo za šolstvo, prido- bila je naziv svetnica, seveda pa je morala opraviti tudi ravnateljski izpit. V veliki meri po njeni zaslugi, Mag. Marinka Marovt pa tudi po zaslugi učiteljev, je polzel-ska šola cenjena v širšem prostoru kot eko šola, humana šola, šola, ki je med prvimi uvedla krožke za kakovost, projekt Petra, ki goji pristno medkulturno vzgojo, plesno in turistično dejavnost ter se odlikuje v skrbi za nadarjene učence. Ti dosežki so odraz poklicne vizije ravnateljice, ki jo označujeta spodbujanje ustvarjalnega duha pri učencih in učiteljih ter tesno povezovanje šole z okoljem. Vztrajno je spodbujala raziskovalno dejavnost mladih, še posebej s projekti, vezanimi na odkrivanje naravne in kulturne dediščine kraja in domače okolice, iz česar se je razvila turistična vzgoja, ki jo lahko imamo skupaj s turističnim festivalom za njenega ‘otroka’. “Nagrajenka ne zna počivati na lovorikah. Ob svoji stalni strokovni rasti je vseskozi spodbujala Uidi poklicno rast učiteljev in znala oblikovati vzdušje odprtosti za novo, za ustvarjalno odzivanje izzivom časa, kar ob vseh naporih prinaša Uidi zadovoljstvo dobro opravljenega dela tako učiteljem kot učencem,” je zapisal odbor v obrazložitvi nagrade. Pripravljeni na poplave V naših krajih največ dežja pade zgodaj spomladi in jeseni. Letos je bilo že poletje radodarno s padavinami, zato mnogi s strahom pričakujejo november, ki je Savinjski dolini že večkrat v zadnjem obdobju zadal velike poplave. Tudi zato je bila osrednja tema 16. seje štaba Civilne zaščite občine Žalec pretekli teden sodelovanje štaba CZ in gasilskih društev v primeru poplav. Na seji so sodelovali člani štaba CZ in člani Gasilskega poveljstva občine Žalec, župan in oba podžupana. Vsi prisotni so se strinjali, da predstavljajo veliko nevarnost pri poplavah bale shirane trave, nameščene po travnikih, ki pri propustih in manjših mostovih v trenutku zaprejo pretok vode. Zato vse lastnike, ki imajo bale na travnikih ob rekah ah potokih, pozivajo, da jih premestijo na vame lokacije. Glede na to, da ob poplavah predstavlja veliko ekološko onesnaženje tudi izlitje kurilnega olja, ni odveč opozorilo, da je potrebno cisterne s kurilnim oljem zavarovaU pred prevrnitvijo. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, je na svoji spletni strani pod Napotki objavilo Uidi navodilo, kako ravnati ob poplavi. Navodila v nadaljevanju objavlja- mo v celoti. Občina Žalec pa je na poplave zdaj še bolj pripravljena, saj ima čoln, ki bo služil za potrebe Civilne zaščite. In kako ravnamo ob poplavi? Ukrepi pred poplavo • Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije. • Če prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga, neposredno po letalskem napadu), vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe in navodila pri- stojnih štabov Civilne zaščite. • Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in drage dragocenosti v višje prostore zgradb. • Napolnite posode s pitno vodo, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo. • Živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče. • Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišče in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi. • Če je vaš dom na območju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evaku- irajte vse dobrine na varno območje k sosedu ah sorodniku. Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ah pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad območje, ki ga lahko doseže voda. • Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod. •Ukrepi med poplavo • Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenem območju, se umaknite v višje predele stavbe in kličite na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetih, da vas bodo reševalci lažje našh. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora...). • Izogibajte se območij, ki jih lahko nenadno poplavi. • Ne skušajte prečkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen. • Ne skušajte z avtomobilom prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti. • Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spod-jedene. • Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi. Ukrepi po poplavi • Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo. • Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov. • Ne uporabljajte električne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak. • Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, električnega, vodovodnega ah phnskega omrežja- Med poplavo in po njej boste potrebovali naslednje: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoč, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ah drugo primemo obutev in gumijaste rokavice, vodoodpomo torbo za obleko in dragocenosti. M. K. Polzelska šola se je med prvimi slovenskimi šolami vključila v nacionalno prenovo šolstva. Ob nastanku nove občine Polzela je bil k šoh priključen tudi vrtec in kot ravnateljica je Marinka Marovt pričela izvajati enotno vzgojno-izobraževalno politiko skupaj z WZ in v tem času je bila izpeljana dvoletna kurikulama prenova. Šola je poleg omenjenega Kumerdejevega priznanja prejela več priznanj, zlasti na področju turizma, poleg občinskih med drugim leta 1988 zlati nagelj Gospodarske zbornice Slovenije in leta 1996 zlato priznanje Turistične zveze Slovenije. Oktobra 1999 je ravnateljica Marinka Marovt prejela plaketo Občine Polzela, revija Otrok in družina pa jo je izbrala za najravnatelji-co. K. R., foto: T. T. Naj bodo ceste varne tudi za pešce Pešci predstavljajo posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu, kar lahko utemeljimo z več argumenti. Pešci so po eni strani najpogostejša populacija udeležencev v cestnem prometu, po drugi strani pa najbolj ranljivi in izpostavljeni najhujšim posledicam. Pešcev namreč ne varujejo školjka avtomobila, varnostni pas, zračna blazina, zaščitna čelada in zaščitna oblačila, temveč je izpostavljen neposrednemu delovanju mehanske sile na njegovo telo. Prav zaradi tega so posledice nezgod zelo hude. Poleg tega pa gre pri pešcih za populacijo udeležencev v cestnem prometu, ki so prepogosto nedisciplinirani, se ne obnašajo samozaščitno, niti se ne zavedajo, kakšnim nevarnostim so izpostavljeni. Ker je tovrstna problematika izrazita tudi na našem območju, bomo današnjemu prispevku namenih nekaj najosnovnejših informacij, ki lahko zagotovijo večjo varnost pešcev. Dolžni pa smo vas seznaniti tudi s konkretno problematiko pešcev na območju Pohcijske postaje Žalec. V prvih devetih mesecih v letošnjem letu je bilo na našem območju v prometnih nesrečah udeleženo skupaj 15 pešcev, od tega je 5 pešcev povzročilo prometne nesreče. V teh nesrečah so kar trije pešci zaradi poškodb na kraju umrli, dva sta bila hudo, devet pa lažje telesno poškodovanih. V enakem obdobju leta 2001 je bilo v prometnih nesrečah udeleženo 10 pešcev, od tega so bdi štirje povzročitelji. Pri nesrečah so bili štirje hudo, pet pa lažje telesno poškodovanih. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da se je problematika udeležbe pešcev v cestnem prometu bistveno poslabšala. Prav zaradi tega vas bomo opozoriti na nekaj najpomembnejših elementov za izboljšanje varnosti pešcev: - voznik ponoči opazi temno oblečenega pešca na 26 m, svetlo oblečenega na 38 m, pešca s kresničko pa na 136 m; - povprečna pot ustavljanja na suhem vozišču pri hitrosti 50 km/h znaša 32 m, pri hitrosti 90 km/h pa 81 m; - pešci imajo možnost preživetja ob trku pri hitrosti do 30/km/h, že pri 40 km/h pa je ta možnost bistveno manjša oziroma je ni (trk s hitrostjo 50 km/h je za pešca enak padcu z višine 10-ih m). Vsi navedeni elementi so znanstveno preverjeni in dokazani. Prav zaradi tega naj vsak udeleženec v prometu razmisli o navedenih elementih, saj so informacije zelo razumljive. Ponovno vas opozarjamo in vam svetujemo, da uporabljate kresničke (odsevna telesa) in svetlejša oblačila. Vozišče prečkajte na zaznamovanih prehodih za pešce, v kolikor teh ni, prečkajte vozišče na dobro preglednih in varnih mestih. Za hojo uporabljajte površine, ki so namenjene hoji pešcev, če le-teh ni, hodite po levi strani vozišča v smeri hoje in opazujte nasprotni promet, saj se boste ob opaženi nevarnosti lahko še pravočasno umakniti. Hodite ob robu vozišča in največ en meter od roba, merjeno od bhžnjega roba vozišča. Ob tem naj opozorimo tudi voznike motornih vozil na njihove dolžnosti. Najpomembnejše je, da prilagodite hitrost vožnje lastnostim in stanju ceste ter prometnim razmeram. Vedno, ko srečujete pešca (ah hodi ob vozišču, se pripravlja na prečkanje ...), bodite pozorni na njegovo gibanje in ravnanja ter vozite mimo njega na zadostni bočni varnostni razdalji. Predvsem je to pomembno, ko je promet tudi iz nasprotne smeri. Naj vam ne bo težko zmanjšati hitrosti, pustiti mimo vozila nasprotnega prometa in nato v varnem loku voziti mimo pešca. Prav tako morajo vozniki na zaznamovanih prehodih za pešce odstopiti prednost pešcu, ki že prečka vozišče oziroma tistemu, ki jasno kaže, da bo prečkal vozišče. Vse te dolžnosti voznika pa so povezane z zbranostjo voznika in njegovim psihofizičnim stanjem. Voznik mora biti med vožnjo zbran in pozoren na vse udeležence v prometu, na dogajanje na cesti pred in za njim. Zbran pa je lahko le voznik, ki je dovolj spočit. Vožnja pod vplivom alkohola stopnjo nevarnosti za pešce bistveno poveča. Voznike motornih vozil pozivamo, da o nevarnem pešcu (npr. vinjen pešec hodi po cesti, temno oblečen pešec brez kresničke ...) obvestijo pohcijo na številko 113, saj bomo v primeru takšnega obvestila poskrbeti, da nevarnega pešca odstranimo z vozišča. Takšen pešec predstavlja nevarnost ne le zase, temveč tudi za vse druge udeležence v prometu. Podatke o številu prometnih nesreč in posledicah, ki smo jih navedli, izhajajo iz naše doline, zato je potrebno, da k reševanju problematike pešcev v cestnem prometu pristopimo prav vsi. Ne samo policija, temveč vsak udeleženec v cestnem prometu. Samo skupaj lahko zavarujemo oziroma zagotovimo varnost pešcev. V času med 19-10. in 27. 10. 2002 bomo policisti izvedb akcijo “STOPIMO IZ TEME”. Akcijo bomo ponovili še večkrat in obiskati tudi lokalne skupnosti in vse tiste, ki bodo pripravljeni sodelovati pri zagotavljanju varnosti na cestah. S tem žehmo še pred zimskim časom, ki pogojuje slabše prometne razmere, povečati zavest pešcev na večje samozaščitno obnašanje, po drugi strani pa seznaniti voznike, kakšnim nevarnostim so izpostavljeni. STOPIMO IZ TEME! Beno Balažič komandir PP Žalec Oktober 2002 Podjetništvo AKCIJA FABIA KUMA BRAZPLAČNA OCTAVIA 250.000 SIT POPUST eUp fa ti4Pt*P/ fatfalH' faùtóiAi fatti fatuitlitč ijfatittt fafU ia fafaff-fa/t fatti faittiHtiti fattiUftlt m iirfurrf« pò&Ànénti fat> flt'tšttffa t/AtOfafat jtAéAUHAfati^Ati iti fati UHA fattfiyi iftfafA it*fatytt jf\(ttCfanfati Grad TABOR • 9. november; Grajska Martinova ponudba • 14, 15., 16., november; Glasbeni večeri s Kvartetom Akord • 21., 22., 23., 24. november; Vikend francoske kuhinje • Ponovna oživitev degustacij vin v viteški kleti Hotel SAVINJA' ★ ★ ★ ★ • Glasba v pivnici ob sobotnih večerih • 9. november; Martinovanje v pivnici • 28., 29., 30., november in 1. december; Dnevi dalmatinske kuhinje z dalmatinsko klapo Domižana POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z: • rezervnimi deli • montažo gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela Peugeot za miss Slovenije Gostinstvo Laznik, Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje tel.; 03/839-40-60, faks: 03/839-40-61, e-mail; gostinstvo.laznik@siol.net PE: Hotel Veniše Nazaije, tel.: 03/839-40-60 PE: Hotel Savinja Laško, tel.: 03/734-30-30 _____________PE: Grad Tabor Laško, tel.: 03/734-23-70 RO+SO Nataša Krajnc z Lionektm Tassom in Antonom Guzejem medprejemom ključev njenega novega Peugeota 206 SW SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL V Avtu Celje so pripravili pred časom nadvse prijetno slovesnost, na kateri sta bila v središču pozornosti letošnja miss Slovenije, Celjanka Nataša Kranjc in avto Peugeot 206 SW, ki ga je Peugeot Slovenija namenil zmagovalki izbora za miss sveta. Ker je ta naslov osvojila Celjanka, je podjetju Avto Celje, ki je po prodaji Peugeot vozil na tretjem mestu v Sloveniji, pripadla čast, da organizira in pripravi slovesno predajo vozila. V avli prodajnega salona se je ob tej slovesnosti zbralo veliko Peugeotovih zastopnikov iz Slovenije, poslovnežev in drugih uglednih osebnosti. Pela je Karmen Stavec, program pa je vodil Dejan Šuster, ki je v uvodu namenil poseben pozdrav generalnemu direktorju Peugeota Slovenija Lionelu Tassu, predsedniku uprave družbe Avto Celje Antonu Guzeju in zmagovalki lepotnega tekmovanja Nataši Kranjc. Pred slovesno izročitvijo ključa novega avtomobila je Lionel Tass Nataši med drugim dejal: “Žirija, ki vas je izbrala, je izbrala zelo pametno. Celjani so Hotel VENIŠE*** ★ ★ ★ • Sobote; Živa glasba s plesom. • 9. november; Martinovanje • 21., 22., 23., 24. november; Dnevi dalmatinske kuhinje z dalmatinsko klapo Domižana ponosni na vas, kot tudi jaz. Skupna točka miss in Peugeota so eleganca, dinamičnost, športnost. Novi avto vam bodo z veseljem servisirali, saj boste v delavnico prinesla sonce.” Direktor uprave podjetja Avto Celje, ki je Nataši izročil še strešni prtljažnik in lep šopek rož, pa je ob tej priložnosti povedal: “V dobrih dveh letih in pol je približno 1000 treba plačati, saj je to njena nagrada, bo pa v naš salon še večkrat prišla in asistirala pri prodaji in podpisu pogodbe marsikaterega vozila Peugeot.” Nekaj trenutkov zatem je Nataša že sedla v svojega “levčka”, kot je dejal voditelj Šuster, in zapeljala iz salona na svojo prvo poskusno vožnjo. Sicer pa ima Avto Celje zanimiv kupcev odpeljalo avtomobile iz tega salona. Danes ga bo Nataša, naša someščanka, na katero smo vsi zbrani ponosni. Nataši avta seveda ne bo program prodaje osebnih vozil, tovornih vozil in tudi traktorjev Veko in Same. Med osebnimi vozili so zastopane firme FORD, FIAT in PEUGEOT. V letošnjem letu so pričeli tudi s prodajo T0Y0T, ki je, kot pravi direktor Guze j, zelo zanimiv program in se zelo dobro trži. Njihov največji prodajni program pa je še vedno Peugeot. V letošnjem letu naj bi na območju od Celja do Koroške in hrvaške meje, ki ga pokrivajo, prodah okrog 800 avtomobilov znamke Peugeot. Avto Celje je po prodaji tovrstnih vozil na tretjem mestu, takšen pa je tudi tržni delež Peugeota v slovenskem prostoru. D. Naraglav STAVBNO KLEPARSTVO * IN KROVSTVO A. JOŽe-ULJANA 5TROIEH. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 Z vami jže 20 lei SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. Inovacija Radovana Novaka VABILO Razvojna agencija Savinja pod pokroviteljstvom občine Žalec in v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva, Društvom managerjev in strokovnjakov GOLDING KLUB Žalec ter ostalimi partnerji, ki podpirajo razvoj podjetništva organizira “DM PODJETNIŠTVA ŽALEC 2002”. 25. 10. 2002 VABIMO vsa velika, srednja in mala podjetja z območja Spodnje Savinjske doline in člane Društva managerjev in strokovnjakov GOLDING KLUB Žalec, da sodelujejo v programu dogodkov in aktivnosti, ki smo jih na letošnjem drugem srečanju našega gospodarstva zastavili nekoliko drugače. Osrednji dogodek, ki bo hkrati zaključek večdnevnega dogajanja, je: okrogla miza in razgovor z ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin na temo aktualne gospodarske situacije v času našega vstopanja v Evropsko skupnost, ki bo potekala v petek, 25.10. 2002. od 10. ure dalje v prostorih Hotela Žalec. Spremljajoči dogodki in aktivnosti: - 25. 10. 2002 od 8. do 14. ure: DAN ODPRTIH VRAT Razvojne agencije Savinja; - 25.10. 2002 od 8. do 18. ure: priložnostna razstava in predstavitev podjetniških delavnic za osnovnošolce, na kateri bodo mladi predstavili nekaj svojih projektov; - 25. 10. 2002 od 8. do 18. ure: predstavitev podpornega okolja za podjetništvo, na kateri se bomo predstavili številni partnerji tega okolja na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju (Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Upravna enota Žalec, Zavod za zaposlovanje, PCMG, UPI Ljudska univerza Žalec ...). Prihaja zima in mraz bomo odganjali s toplimi oblačili in obutvijo, v bivalnih in drugih prostorih pa z ogrevanjem. V večini primerov bo za to poskrbelo naše centralno ogrevanje, ki je prilagojeno kurjenju različnih energentov, od trdih goriv do kurilnega olja in plina. Toplota pa žal ni poceni. Tega se že dolgo zaveda tudi Radovan Novak iz Latkove vasi. Radovan se je kot elektrik - elektronik že pred tremi leti odločil, da bo poskušal čim bolj zmanjšati tovrstne stroške. Zavedal se je, da na ceno energentov ne more vplivati, lahko pa na zmanjšanje njihove porabe. Lotil se je izdelave posebne varčevalne regulacije ogrevanja, ki jo je poimenoval KRN 1000. Pozneje je izdelal še izpopolnjeno regulacijo, imenovano KRN 2000, ki je pripeljala do sedanje digitalne varčevalne regulacije KRN 3000. Slednja že regulira centralno ogrevanje njegove nove stanovanjske hiše, v kateri bo enako toplo kot v kakšni drugi, porabljenega pa bo bistveno manj energenta. S tem je dosežen tudi njegov osnovni cilj, zaradi katerega se je zakopal v delo in skupaj z Zvonkom Srebočanom iz Orove vasi v dveh letih trdega dela ustvaril to učinkovito regulacijo centralnega ogrevanja, kakršne doslej še ni na tržišču. Radovan Novak ima za sabo že precej izkušenj z ogrevalnimi sistemi, o svoji inovaciji pa je povedal: “Digitalna procesna enota KRN 3000 omogoča krmiljenje več ogrevalnih vej in uporabo dveh kotlov. Omogoča celovito in varčno upravljanje centralnega ogrevanja ter ogrevanja sanitarne vode. Zaradi velike prilagodljivosti je primerna za vse vrste ogrevalnih sistemov. Omogoča krmiljenje že prej nameščenih mešalnih ventilov in jo je mogoče vgraditi v že obstoječe kotlovnice. Uravnava temperaturo grelnih teles v objektu z uporabo sobnih enot ah brez in s tem vzdržuje želeno sobno temperaturo. Omogoča tudi uporabo dveh kotlov, preklop med njima pa je avtomatski. Posebno skrb daje trajnožar-nemu kotlu, ki ga varuje pred pre- grevanjem in kondenzacijsko točko. Priprava ogrevalne vode pa je v odvisnosti od zunanje temperature in drugih spremenljivk. Bistvo vsega pa je vehk prihranek pri kurivu.” Radovan Novak bi si nedvomno za svoj KRN 3000 zaslužil inovatorsko priznanje, hkrati pa tudi kakšnega proizvajalca, ki se bo izdelave njegovih KRN-ov lotil “po tovarniško”. Je pa res, da je domača pamet vse prevečkrat potisnjena v kot, ah pa bi jo kdo rad kupil za majhen denar. D. N. Radovan Novak ob svoji krmilni napravi KRN3000 v kotlovnici Modne nogavice za drugo poletje in zimo Polzela, tovarna nogavic, d. d., praznuje letos 75-letnico svojega obstoja. V teh letih je postala največja in najvidnejša proizvajalka nogavic v Evropi. Zaposluje okrog 800 delavcev, svoje uspešno poslovanje pa si zagotavlja tudi z modnostjo in kvaliteto ženskih, moških in otroških nogavic. Domačim in tujim partnerjem se vsako leto predstavi z modno revijo. Na letošnji so v Velenju predstavih kolekcijo pomlad - poletje 2003 in jesen - zima 2002/2003. Ženske nogavice so tanke in prosojne, svetleče ah mat, vzorci pa so cvetlični, eksotični, etno ah romantični. Novost za jesensko-zimsko sezono so ženske nadkolenke Fantasy, ki dopolnjujejo asortiman tophh in udobnih hlačnih nogavic. Moške nogavice pa so v klasičnih in modnih barvah ter materialih, ki zagotavljajo prijetno nošenje. Za otroške nogavice so značilni živahni vzorci in barve in prav tako prijazni materiali. Modno revijo je povezovala gledališka igralka Tina Gorenjak, nogavice pa so predstavile manekenke in manekeni Agencije Michele iz Maribora. T. Tavčar Utrinek z nmdtie revije Podjetništvo oktober 2002 Nova proizvodna linija talnih oblog Del nove proizvodnje linije za izdelavo 4-metrskih talnih oblog Juteks, podjetje za proizvodnjo talnih oblog, sodi med najuspešnejša podjetja v Savinjski dolini. Spada med redke proizvodne družbe, ki uspešno poslujejo tudi po obdobju transformacije, ki je negativno vplivala na večino proizvodnih subjektov tudi na našem območju. Večina teh je močno skrčila obseg poslovanja, mnogi med njim so bili celo ukinjeni. Juteks pa je podjetje, ki je znalo in zmoglo obiti težave transformacije in se podati na pot uspešnosti, katere rezultat so tudi velika investicijska vlaganja v zadnjih obdobjih. Juteks je bil v osnovi tekstilna tovarna, ki se je ukvarjala s predelavo jute. V tovarni so se že pred tridesetimi leti začeli zavedati, da gre v tekstilni branži za dejavnost, ki je delovno preveč intenzivna, ki na daljši rok nima prave perspektive, zato so začeli s prestrukturiranjem v smeri kemične industrije. Sedaj veže Juteks na tekstil samo še ime podjetja, kar je skrajšana izpeljanka za jutin tekstil. Celoten sedanji proizvodnji program se nanaša na predelavo plastičnih mas, konkretneje na že omenjeno proizvodnjo PVC-tal-nih oblog. Juteks spada med velike proizvajalce tovrstnih oblog, pri čemer od vodilnih svetovnih konkurentov še nekoliko zaostaja, vendar je cilj družbe, da se z njimi v najkrajšem času izenači. Za to ima realne pogoje z aktiviranjem naložbe v 4-metrske talne obloge, ki se je priče- la poskusno izvajati. S to proizvodnjo se bo povečala konkurenčnost, saj so doslej lahko proizvajali obloge le do širine treh metrov. Značilnost Juteksa za zadnji dve leti je izredno dinamičen razvoj, ki se nanaša na zanj dva pomembna področja: povečanje obsega prodaje in na intenzivno investicijsko dejavnost. Prodajo, ki bo v letu 2002 znašala okoli 10 milijonov m2 talnih oblog, bo Juteks glede na leto 2000 skoraj podvojil. V tem obdobju je uspel povečati prodajo na obstoječih trgih ter jo istočasno razširil na področja, kjer še ni bil prisoten. Svoje proizvode plasira 200-tim velikim kupcem, ki jih predstavlja grosistična trgovina in porabniki v proizvodnji zabojnikov in prikolic v več kot 30-ih državah po svetu. Delež izvoza v letu 2002 tako predstavlja že 97 odstotkov celotne prodaje. Investicijska dejavnost je v zadnjem lem še posebej intenzivna, saj vrednost naložb presega 10 milijonov evrov. Od tega je del investicij, ki jih Juteks v celoti financira z lastnimi sredstvi, že aktiviral. Pri dokončanih projektih gre za skladišče gotovih proizvodov, s sodobnim načinom regalnega skladiščenja, v izmeri 3400 m2 in razširitev priprave plasti-solov z novimi silosi in dodatnimi mešalnimi kapacitetami. Trenutno so aktivnosti usmerjene k aktiviranju najpomembnejše naložbe - 4-metr-ske linije za proizvodnjo talnih oblog, v sklopu katere je tudi dodatna čistilna naprava za čiščenje emisij v zrak. Na Uniji se že opravljajo poskusni zagoni, do konca leta pa bo opravljena proizvodnja za novo 4-metrsko prodajno kolekcijo za leto 2003. Za Juteks je naložba izjemno pomembna, saj se bo z njo bistveno povečala njegova konkurenčna sposobnost. S 4-metrskimi proizvodi bo v večji meri možno osvojiti zahodnoevropski trg, kjer se prodaja skoraj izključno blago v širini štirih metrov. Z novo investicijo, pravijo v Juteksu, se bodo podvojile proizvodne kapacitete, kar pa ne pomeni, da se bo podvojila tudi proizvodnja. Predvidevajo povečanje za 25 do 30 odstotkov, saj se bo vzporedno s povečanjem na 4-metrski liniji le-ta zmanjševala na stari 3-metrski Uniji. Zaradi visokih vložkov se namreč ne bo investiralo v nove vzorce ožje Unije. Kot pravijo, pa bo dolgoročno, tako kot v preteklosti 2-metrsko Unijo, ista usoda najbrž doletela 3-metr-sko. Po vsej verjetnosti bodo čez nekaj let to Unijo seliU v vzhodno Evropo, se pravi bliže trgu z največjo porabo talnih oblog. - Zaradi tovrstne investicije je v Juteksu dobilo delo 20 novih delavcev, nekaj pa jih bodo še zaposliU do konca leta in v začetku prihodnjega leta. To pa so še dodatne dobre strani nove investicije, saj se je na ta način ublažil nov val brezposelnosti, ki je posledica stečajev oziroma prisilnih poravnav v dolini. Poleg investiranja posveča Juteks posebno pozornost tudi ekologiji. V začetku tega meseca je bila izvedena presoja za pridobitev ekološkega standarda ISO 14001. Pregled je pokazal, da ima Juteks dobro rešena ekološka vprašanja, posebno čišče- nje izpušnih pUnov po aküviranju čistilne naprave, v katero so vložili miUjon evrov. V prihodnosti pa bodo morati reaUziraU še priključitev na kolektor čistilne naprave. Poslovanje Juteksa je v letu 2002 zelo uspešno, kar je pogojeno s sedanjo investicijo, saj brez dobrih rezultatov in ustvarjenega dobička ne bi bilo mogoče opraviti investicijske posege. Sicer pa je že v letu 2001 družba Juteks, d.d., po merifih največje bonitetne hiše na svetu DUN & BRADSTRET uvrščena med petdeset družb v Sloveniji, ki sodijo v najvišji bonitetni razred, po rasti tečaja delnic pa je Juteks že dve leti v vrhu med kotirajočimi delnicami na Ljubljanski borzi. EP - dn Pogled iz zraka Oblikovanje in trženje integralnih turističnih produktov podeželja Savinjske regije Ministrstvo za gospodarstvo sofinancira projekt OBLIKOVANJE IN TRŽENJE INTEGRALNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV PODEŽELJA SAVINJSKE REGIJE, ki ga izvajajo vsi lokalni podjetniški centri v Savinjski regiji (Žalec, Mozirje, Celje, Laško, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Slovenske Konjice). Nosilec prijave je Razvojna agencija Žalec, strokovni izvajalec pa GIZ R TIM Žalec. Povezati obstoječo in potencialno turistično ponudbo podeželja Savinjske regije Thristična ponudba podeželja Savinjske regije je do neke mere razvita, vendar nepovezana. V regiji je turizem relativno dobro razvit, saj ustvari regija praktično 1 mio nočitev letno, od tega odpade največ na ponudbo zdravilišč. V regiji imamo cca 80 turističnih kmetij od tega jih 34 nudi tudi prenočišča, ostale so izletniške kmetije. Ponudba tovrstnih kapacitet je precej razdrobljena, trženje pa neorganizirano. Oblikovali bomo integralne turistične proizvode Smisel povezovanja oz. oblikovanja integralnih turističnih proizvodov je povezati nastanitvene zmogljivosti, naravne znamenitosti, kulturne in druge znamenitosti v skupne proizvode oz. skupno ponudbo. V Savinjski regiji smo definirah naslednje integralne turistične ponudbe podeželja- življenje z naravo, počitnice na podeželju, aktivne počitnice na podeželju, počitnice v tradicionalni hiši, temat- ske poti, prireditve, izobraževanje ter postanek na poti. Podroben posnetek ponudnikov in potencialnih ponudnikov turistične ponudbe podeželja v regiji V projektu smo evidentirah turistične kmetije - obstoječe ponudnike, turistične kmetije - potencialne ponudnike ter ponudnike drugih turističnih storitev: naravne danosti, kulturne danosti, zgodovinske in sakralne danosti, šport in rekreacija, druge danosti in storitve. Posebej bomo obdelaU tiste druge dopolnilne dejavnosti, ki so povezane z razvojem turizma na podeželju oz. vidijo prav v turizmu velik del svojega trga kot so: prodaja pridelkov in izdelkov s kmetij, nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji (na primer: peka v kmečki peči), stiskanje in sušenje sadja, izdelava marmelad ter drugo dopolnilno dejavnost povezano s turizmom. Ali obstaja interes “vikenda-šev” za vključitev v turistično ponudbo? V regiji imamo relativno veliko objektov za oddih in rekreacijo - vikendov. V projektu bomo proučih interes le-teh, da bi svoje kapacitete ponuditi tudi za turistične namene - kot apartmaje. Če združimo v skupno ponudbo npr. 20 vikendov, pomeni to cca 100 ležišč, kar je skupaj približno toliko kot srednje velik hotel. V kohkor bomo pridobiti konkretne ponudnike, bomo pristopih k skupni ponudbi teh kapacitet Usposabljanje in izdelava poslovnih načrtov. V sklopu projekta bomo izvedU vrsto usposabljanj (obUkovanje ponudbe, trženje, priprava na delo in poslovanje) ter za osnovno ponudbo (npr. turistična kmetija, peka kruha v kmečki peči, sušenje sadja,...) izdelati tipske poslovne načrte. Najvažnejše je seveda trženje Projekt predvideva povezovanje ponudnikov v skupno ponudbo, postavitev skupnega informacijskega sistema in tudi skupno trženje. Pri tem naj bi to nalogo prevzela ena izmed obstoječih organizacij na tem področju, ah pa bi za to ustanoviti posebno novo organizacijo, npr. gospodarsko interesno združenje. Janko Kač Razvojna agencija Savinja, GIZ organizira seminar DELOVNA RAZMERJA PO NOVI ZAKONODAJI Seminar bo v četrtek, 21. novembra 2002 ob 14. uri, v sejni sobi Občine Žalec. Na seminarju bodo predstavljene smernice novega Zakona o delovnih razmerjih. Vse dodatne informacije in prijave dobite na sedežu RA Savinja, Ulica heroja Staneta 3, Žalec in na telefon: 03/ 713 68 60. Vabljeni! Na osnovi Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva Razvojna agencija Savinja ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC ponovno objavlja sklep o razpisu 17- natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Tabor, Vransko in Žalec. I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 30,000.000,00 SIT (trideset milijonov tolarjev). II. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v proizvodne in storitvene dejavnosti, za investicije v odpiranje novih delovnih mest, za investicije v ekološko čiste tehnologije vse pod pogoji dajanja pozitivnih ekonomskih učinkov v skladu s kriteriji pravilnika ter pod pogoji usklajenosti s kriteriji regionalnega razvojnega programa za področje podjetništva. ID. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Tabor, Vransko in Žalec. IV. Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri T + 1,5 %. Najnižji znesek posojila je 1 mio SIT in najvišji 5 mio SIT. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. novembra 2002 oziroma do 15. vsak naslednji mesec, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi vlog, na naslov: Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, utica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: “17. natečaj - NE ODPIRAJ.” Vlogi morajo priložiti: - kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa - potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drug ustrezen register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ati potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih za samostojne podjetnike oz. BON 3 za družbe - BS in BU po zadnjem ZR - izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojila - druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje...) - kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce. VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30-ih dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor na tekoči seji ne bo obravnaval. VII. Posojila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo. VIII. Sklep se ponovno objavi v Utripu Savinjske doline. Opomba: • Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ati na tel.: 713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent). Legende: • T = temeljna obrestna mera • BS = Bilanca stanja • BI' = Bilanca uspeha • ZR = Zaključni račun Oktober 2002 Podjetništvo aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V OKTOBRU 2002 -JAVNI RAZPISI MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Javni natečaj za podelitev koncesije za opravljanje socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji ter institucionalnega varstva (UL RS št. 83, 27. 9. 2002) Rok za oddajo ponudb je 4. 11. 2002. Šteje se, da je ponudba prispela pravočasno, če je zadnji dan roka za oddajo do 15. ure oddana v glavni pisarni ministrstva (soba 22) ali če je zadnji dan roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Javni razpis za podaljšanje sofinanciranja programov socialnega varstva, katerim v letu 2002 poteče večletno sofinanciranje (UL RS št. 83, 27. 9- 2002) Rok za oddajo ponudb je 28. 10. 2002. Šteje se, da je ponudba prispela pravočasno, če je zadnji dan roka za oddajo do 14. ure oddana v glavni pisarni ministrstva (soba 22) ali če je zadnji dan roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT Javni razpis za sofinanciranje organizacije znanstvenih sestankov v letu 2003 (UL RS št. 86, 11.10.2002) Rok za predložitev vlog je najkasneje do 8.11. 2002 do 12. ure. OSTALI RAZPISI Javni razpis za razporeditev sredstev fundacije v lem 2003 (UL RS št. 83, 27. 9-2002) Rok za prijavo na razpis je 30 dni po objavi tega razpisa. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko. Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svem ter sodelovanja z njimi v lem 2003 (UL RS št. 86, 11. 10. 2002) Rok za oddajo vlog tako iz točke A kot iz točke B je 25. november 2002 (velja poštni žig). Vloge se lahko oddajo tudi osebno, in sicer najkasneje do 25. 11. 2002 do 15. ure. Pravne in fizične osebe iz zamejstva (z izjemo Slovencev na avstrijskem Štajerskem) pa oddajo svoje predloge osrednjim oziroma krovnim organizacijam Slovencev v zamejstvu najkasneje do 18. novembra 2002. Razpis programov zdravstvenih storitev (UL RS št. 86, 11. 10. 2002) Ponudniki pošljejo prijave v roku 14 dni na sedež Območne enote Zavoda, na območju katere opravljajo svojo dejavnost ali imajo sedež. Javni razpis za uporabo sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji v lem 2003 (UL RS št. 86, 11. 10. 2002) Vloge morajo prispeti najkasneje do 16. decembra 2002. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v prostorih fundacije. ŠE AKTUALNI RAZPISI • Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih izdelkov in postopkov po “Programu spodbujanje invencij in inovacij” • Javni razpis za ugodnejše kredite malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) v letu 2002 • Javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD UKREP ŠT. I: Naložbe v kmetijska gospodarstva, UKREP ŠT. II: Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, UKREP ŠT. III: Gospodarska diverzifikacija na kmetiji, UKREP ŠT IV: Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju • Javni razpis za dodelitev subvencij občinam in upravite- ljem javnih in večstanovanjskih stavb za energetske preglede javnih stavb, energetske zasnove občin in pripravo investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije • Javni razpis za dodeljevanje posojil gospodarskim družbam v težavah v času priprave programa prestrukturiranja iz sredstev kupnin za namene sanacije • Javni razpis Oddaja subvencij gospodinjstvom za vgradnjo energetsko učinkovite zasteklitve in oken • Javni razpis za A) sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest za brezposelne invalide in B) sofinan- ciranje prilagoditve delovnih mest za brezposelne invalide za leto 2002 • Javni razpis za subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence in oskrbovanja invalidnih oseb - program “Invalidi invalidom” • Javni razpis za nadomestitev plače invalidu in težje zaposljivi brezposelni osebi • Javni razpis za dodelitev subvencij majhnim in srednje velikim podjetjem in samostojnim podjetnikom posameznikom za energetske preglede podjetij in študije izvedljivosti za projekte učinkovite rabe energije • Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno napravo nasadov jagod • Razpis za dodelitev državnih sredstev iz programa odpravljanja izobrazbenega primanjkljaja OSTALE INFORMACIJE 25. OKTOBRA bomo ponovno organizirali “Dan podjetništva” z dnevom odprtih vrat naše agencije in predstavitvijo podjetniškega podpornega okolja ter vrsto zanimivih tem. VABIJENI ! Različni razpisi; na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno. Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno - investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci, itd), ste vsak delovni dan med 9- in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljajo presežke delavcev in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela! VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Primož Štorman), E-mail: podjetniski.center@zalec.si ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, ga. Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, g. Virant), IZVIR d.o.o. Žalec (03/713 31 00, g. Kač). SIPRO o STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 71 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 2-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu oktobru 2002 povečale za 0,28 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu oktobru 2002 17.124.38 SIT in je 537,75 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 15.040,97 SIT, na Polzeli pa 16.202,13 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu oktobru 2002 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki stanovanj z nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine. Oktobrska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2002/2003 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 149,40 SIT in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno. Podjetniške delavnice Razvojna agencija Savinja je v Tednu vseživljenjskega učenja organizirala štiri brezplačne podjetniške delavnice, ki so hkrati uvod v pester program letošnjega Dneva podjetništva Žalec 2002. 15. oktobra je potekala delavnica Podjetništvo na deželi s ciljno skupino kmečkih žensk, na kateri so bile udeleženke seznanjene s temeljnimi pojmi s področja podjetništva in razvijanja podjetniških idej. Razmišljale so o podjetništvu kot zaposlitveni možnosti na podeželju ter dobile koristne informacije o delu na domu kot redni obliki delovnega razmerja in dela na domu v obliki gospodarske družbe ali samostojnega podjetja. Dobile so tudi informacije o postopku samozaposlitve, vavčarskem sistemu svetovanja, finančnem podpornem okolju ter bile seznanjene z osnovnimi pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Delavnico je vodila Lidija Praprotnik iz podjetja Inveì d.o.o., Velenje. Dan pozneje smo v prostorih računalniške učilnice na UPI-Ljudski univerzi Žalec imeli podjetniško delavnico E - poslovanje v poslovnih sistemih. Predavatelj, Roman Virant, je udeležencem v prvem delu delavnice predstavil pomen in nujo elektronskega poslovanja v malih in srednji podjetjih. Sledil je praktični del s predstavitvijo računalniških programov in vajami. Podrobno sta bila predstavljena internet in njegova praktična uporabnost predvsem pri pridobivanju najrazličnejših podatkov in informacij ter elektronska pošta kot nepogrešljiv element pri elektronskem poslovanju. 18. oktobra smo v sklopu programa poklicnega uveljavljanja žensk, organizirali podjetniško delavnico Podjetništvo - izziv današnjega časa, ki so se je udeležile potencialne podjetnice in podjetnice začetnice. Delavnico je vodila Selma Filipančič -Jenko, direktorica Inveì d.o.o. in promotorica poklicnega uveljavljanja žensk na velenjskem in mozirskem območju. Ker je tudi sama podjetnica, je udeleženkam lahko podala koristne informacije in izkušnje s področja podjetništva in nadaljnjega razvijanja podjetniških idej. Predstavljene so bile različne teme: Izobraževanja za podjetnice, Vavčarski sistem svetovanja, Pomen podjetništva, Kako se vpeljati v trg, Koraki v razvoju posla, Poslovni načrt, Predstavitev novega Zakona o delovnih razmerjih... Aktivnosti v Tednu vseživljenjskega učenja smo sklenili z delavnico Lokalni grozdi: podjetja s potencialom za povezovanje. Podjetjem, ki bi se potencialno združila v lokalni grozd, je bil predstavljen projekt Razvoj lokalnih podjetniških grozdov ter prednosti povezovanja in grozde-nja kot priložnosti za rast in internacionalizacijo podjetij. Gostili smo tudi strokovnjaka iz Italije g. Davide Branca. Delavnico je vodila Danica Jezovšek - Korent, direktorica Razvojne agencije Savinja. Iz anket, ki smo jih izvedli ob koncu vsake podjetniške delavnice, lahko razberemo, da so bili udeleženci z njihovo vsebino in izvedbo zelo zadovoljni ter da se nameravajo tudi v prihodnje udeležiti podobnih podjetniških delavnic. Kljub dobremu sprejemu in pohvalam pa moramo priznati, da smo pričakovali večjo udeležbo. Upamo, da bo v prihodnje dober glas o dosedanjih delavnicah potegnil večji krog udeležencev. Ksenja Kovačič PRODAMO stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, poslovne prostore in objekte, stavbna zemljišča. Hql, A. o. o., Parižlje 15 BRASLOVČE BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 710 03 60, 041 649 234 (od 8.30 do 9.30) 'tf/ SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLER J EV, • SUŠILCEV • MALIH GOSP. APARATOV • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka - V UGODNI BANČNI KBEDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 5 LET • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije Politične stranke oktober 2002 ws LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE www.2002.lds.si Ker mi je blizu 9 sem za LDS Liberalno demokracijo Slovenije Volitve 2002 Volitve so opravilo, ki sicer na zunaj kažejo politični element, znotraj, tako pri posamezniku kot pri politični organizaciji, pa se ponuja premislek. Najprej se ozre posameznik in tudi organizacije, predvsem politična, nazaj na opravljeno delo v preteklem mandatu. V dobrih in resnih organizacijah je opravilo kritično, večstransko in poglobljeno. Ob volitvah je trenutek, ko je potrebno pogledati tako angažiranemu posamezniku kot organizaciji naprej, zlasti po tistem, kaj želi organizacija ali posameznik ustvariti v nekem času, prostoru in neposredno v kraju. Le da je ob volitvah potrebno vkomponirati še element človeka kot posameznika in skupino. Demokratična stranka upokojencev je stranka resnih, politično modrih in delovnih ter ustvarjalnih ljudi. Zato smo ob volitvah 2002-2006 za trenutek poštah, se prešteli in ponovno uredili vrste. Delo, ki smo ga opravili v preteklem mandatu, tako na lokalnem kot na državnem nivoju, je obsežno in opazno, DeSUS tako da na volitve prihajamo zadovoljni in notranje trdni. Program dela za naslednje obdobje je bil ustvarjen preko kongresa stranke z vodstvom stranke na državnem nivoju in z lokalnimi vodstvi premišljen, pripravljen in posredovan v razmislek članom stranke in volivcem. Del programa za našo lokalno skupnost je objavljen v prilogi tega časopisa. Še tako dobre mish, načrti in predstave za ustvarjanje nekaj dobrega niso dovolj. Potrebno je imeti za ustvarjanje dobrega dela dobre, predane in delavne posameznike, ki morajo znati in hoteti, na koncu pa biti tudi izvoljeni, če hočemo, da bo naš program pod geslom flDeSUS za vse generacijex tudi uresničen. Vohte naše predlagane kandidate, ki so prav tako navedeni v prilogi časopisa. Dajte torej glas našim kandidatom in s tem bo opravljeno prvo delo za uresničitev našega programa. Rado Rotar Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. Koalicija Slovenija nastopa s skupnim kandidatom za župana občine Žalec. Njegov program, ki je tehtno in realno zasnovan, zanesljivo prinaša tiste bistvene prednosti, ki dolgoročno pomenijo napredek predvsem tam, kjer že dolgo časa stojimo na mestu. Vlaganja, predvsem v drobno gospodarstvo, obrt in podjetništvo pomenijo povečanje zaposlenosti, zadovoljstvo občank in občanov, zmanjšanje socialnih problemov in socialnih razhk, na drugi strani pa večji prihodek proračuna, kar pa se zopet vrača nazaj v zadovoljevanje skupnih potreb krajevnih skupnosti in občine. Ta krog je obvladljiv z natančnim čutom za skupno dobro, ki je v programu županskega kandidata Jurija Blatnika zelo realno zastavljen. Jurij Blatnik pravi: “RAZVOJNO VIZJfO naše občine naj sooblikujejo naše občanke in občani. Zastaviti želimo jasne cilje na vseh področjih: v kmetijstvu, turizmu, podjetništvu, trgovini, drobnem gospodarstvu, industriji, storitveni dejavnosti itd. Razvojni program naj bo zasnovan na celostnem pristopu, od uspešnega gospodarskega razvoja, skrbi za prijetno počutje vseh generacij, posebne skrbi za starejše in najmlajše ter nenazadnje skrbi za bivalno okolje. Da bomo v tem uspeh, je potrebno najprej prisluhniti akterjem naštetih dejavnosti, kajti le-ti ustvarjajo bazo, iz katere bomo izhajali.” Koalicija Slovenija se je po tehtnem premisleku odločila podpreti tako zastavljene cilje. Nobene podrobnosti ne želimo prepustiti naključju, kajti naključij preprosto ni. Občina je naše skupno podjetje, zato moramo zanj skrbeti in vanj zaupati. To pa pomeni, da naj z njim upravlja tisti, ki si zaupanje zasluži. http:/ www.blatnik.net http:/ www.zalec.info Jurij Blatnik, županski kandidat koalicije Slovenija, z vizijo Podprimo njegov program! Skupaj z VAMI bomo uspešni! SDS N Si Nova Slovenija Krščanska Hu tiska stranka Spoštovane volivke in volivci, samo z Vašo podporo bomo uresničili program, ki ga ponuja Koalicija Slovenija z županskim kandidatom Jurijem Blatnikom. Z Vašim glasom ZA boste prispevali k skupnemu cilju v dobrobit vseb občank in občanov. Z NAMI V BOLJŠO PRIHODNOST Začelo se je zares. Znana so imena kandidatov za predsednika republike in za lokalne volitve. V boj za najprestižnejši položaj v državi Slovenska ljudska stranka ni poslala svojega kandidata, smo pa se odločili, da podpremo g. Franceta Arharja. Naša odločitev temelji na zaupanju v njegovo visoko usposobljenost za to delo, v njegov značaj in ponosno držo. Prepričani smo, da je to mož, ki lahko za državljanke in državljane Slovenije stori kar največ in nas bo v svetu sposoben suvereno predstavljati. To pa so razlogi, ki morajo biti v tem primeru najpomembnejši. Obenem s predsedniškimi se bodo izvajale tudi lokalne volitve, ki niso "kar nekaj”, kot se marsikomu zdi. Prav tu namreč odločamo, kdo bo naš neposredni predstavnik in tako pomagamo sooblikovati dogajanje v našem lastnem okolju. To mora biti človek, čigar pogledi na svet so enaki našim, človek, ki ima čisto vest in je pošten ter predvsem usmerjen k dobremu v vseh pogledih. Rekli boste, da takšni ljudje ne kandidirajo za v politiko. Morda je večina res takšnih, a vprašajmo se, zakaj? Je mar prav, da nekdo, ki ima vse te potenciale, ostane v množici in opazuje ter komentira od daleč; je prav, da na njegovem mestu sedijo ljudje, ki služijo le mamonu in samim sebi, za narod (in njegov blagor, če smem uporabiti to sintagmo) pa se ne zmenijo kaj prida? Pravijo, da se pametni ljudje ne vtikajo v politiko. Napaka! Ravno pametne ljudi potrebujemo in časi so se spremenili do te mere, da so ljudje sprevideli to dejstvo Slovenska ljudska stranka ter ga sprejeli. Osebno smo prepričani, da je v naši politiki že dovolj dobrih in sposobnih ljudi, morda jih zaradi tistih drugih in njihove povzpetnosti in škandalov le opazimo ne zadosti pogosto, da bi njihova podoba dala vtis celoti. Tildi na zdajšnjih volitvah bo na listah precej pametnih ljudi - pa ne samo na naši. Verjemimo temu. Saj nismo še prišli tako daleč, da bi se nam zdelo nemogoče, da bi imel politik v resnici, v čisto pravi resnici dobre namene za vse in čisto srce. Politiki so samo ljudje; in če izgubimo zaupanje vanje, smo izgubili tudi zaupanje v ljudi. Brez zaupanja v sočloveka pa ni mogoče živeti. Slovenska ljudska stranka rada poudarja svojo ljudskost v imenu in načelih. Na tem temelju tudi gradi svojo politiko in izbira najprimernejše kandidate. Predstavnikov ne volimo le od danes za jutri, temveč predvsem za prihodnost. Naši kandidati, ki jih na tem mestu ne bom omenjal poimensko zaradi pomanjkanja prostora, so kandidati prihodnosti. To so ljudje, ki lahko dajo mandatnemu obdobju svoj dober pečat, svojim volivcem pa povrnejo zaupanje v ljudi v politiki. Z njihovo pomočjo vam lahko obljubimo lepšo, boljšo prihodnost, zato volite zanje, za listo SLS, volite nidi tiste, ki jih stranka v koaliciji z ostalimi strankami podpira, kot da so naši kandidati, tako za župane kot za svetnike v krajevni skupnosti. Naj bodo volitve 2002 pomemben dogodek tudi za vas, volivce, mi pa upamo, da bodo izvoljeni predstavniki upravičili vaše zaupanje, zato pridite na volišča. Ivan Jošt DA SE SLISI TVOJ GLAS! Občinski odbor Združene liste socialnih demokratov Žalec se je pred štirimi led odločil sooblikovati program vodenja občine Žalec. Za izvajanje programa, ki je v veliki meri vseboval tudi programske cilje ZLSD na lokalni ravni je dobil mandat Lojze Posedel, kot župan. Oblikovala se je ekipa podžupanov in strokovnih sodelavcev, ki se je soočila z nakopičenimi nerešenimi problemi iz preteklosti. Takrat so to bile strateško pomembne zadeve (delitvena bilanca med občinami), ki so se prepletale z obveznostmi ter razvojnimi izzivi. Župan, ki mu izzivov in idej ni nikoli manjkalo, nam je narekoval tako močan delovni ritem, da mu posamezniki niso mogli slediti. Kot podžupan iz vrst Združene liste socialnih demokratov sem bil zadolžen za sodelovanje in pomoč pri delu krajevnih skupnosti Ponikva, Vrbje in mestne skupnosti Žalec, gasilskih društev, civilne zaščite,... V mnogih primerih sem nadomeščal župana zaradi njegovih številnih obveznosti Uidi pri dejavnostih v drugih krajevnih skupnostih, negospodarskih in gospodarskih organizacijah, društvih,... Lahko zatrdim, da sem bil lepo sprejet v vseh sredinah. Nikoli se mi ni zgodilo, da bi pri delu podžupana naletel na izrazito izpostavljanje osebnih ali strankarskih interesov, katere koli stranke. Svojo funkcijo sem razumel kot pomoč ljudem, ki jim nimam pravice vsiljevati svoje volje in interesov. Zaradi tega se vsem s katerimi ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov sem sodeloval in so se nesebično žrtvovah za širši interes v korist naših občanov, najlepše zahvaljujem. Obsežna analiza uspešno opravljenega dela v preteklem štiriletnem obdobju me navdaja s ponosom, da sem bil član uspešne ekipe, ki si je za vodenje občine Žalec v letih 1998 -2002 izbrala slogan: “Kar je dobrega naj ostane, kar je slabega, skupaj izboljšamo!” Ker dobrih ekip z rezultati ni smiselno menjati, je prav da Lojze Posedel dobi priložnost za uspešno vodenje občine še za štiri leta. Smiselno je, da se sprejete naloge dokončajo. Pri vodenju občine želim še naprej tvorno sodelovati, prav tako so pripravljeni sodelovati vsi naši kandidati, ki so s svojim soglasjem dah pristanek in s tem podporo temu načinu vodenja. Na volitve vstopamo z geslom; “Naj se shši tvoj glas!” Vaš glas na volitvah vam bo omogočil, da se bo s pomočjo naših svetnikov slišal tudi vaš glas, da se bodo upoštevali vaši predlogi in ideje. Na listah kandidatk in kandidatov imamo poštene in strokovne ljudi, ki jim je najbolj pomembno društvo, podjetje v katerem delajo ah krajevna skupnost s problemi krajanov. Dajte jim vaš glas, ne bodo vas razočarali, kot vas Uidi v preteklosti nismo. Imamo znanje in voljo, zaupajte nam. ZLSD Janko Kos Oktober 2002 Po DOLINI Skupinski posnetek slovenskih učiteljev iz Avstrije z ravnateljem Francijem Žagarjem in nekaj učitelji griške šole. Ob dnevu učiteljev V Sloveniji je 40 tisoč učiteljev, v svetu kar 55 milijonov, in tako tvorijo eno največjih poklicnih skupin. Letošnji svetovni dan učiteljev - 5. oktober je potekal pod geslom Spodbujamo ustvarjalni dialog. Dialog je temelj izobraževalnega procesa in učitelji ga spodujajo in ustvarjajo vsak dan. Spodbujajo ga pri otrocih in mladostnikih iz različnih etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih družbenih okolij. Nadvse pomemben pa je dialog med njimi samimi, saj s tem utrjujejo medsebojne odnose, si izmenjujejo izkušnje in pridobivajo nova znanja in spoznanja, ki jih lahko s pridom uporabljajo pri delu v svojem življenjskem oziroma delovnem okolju. Obisk učiteljev dvojezičnih šol avstrijske Koroške v Savinjski dolini, še posebno v Grižah, ki je bil organiziran s strani Zavoda za šolstvo, je bil tako za učitelje griške osnovne šole, še bolj pa za njihove poklicne kolegi- ce in kolege iz Avstrije, nadve koristen in prijeten. Izmenjali so si marsikakšno mnenje, izkušnjo, gostje pa so spoznah Savinjsko dolino, kraj Griže in šolo ter ustvarjalno delo učencev, ki so se ob tej priložnosti z nadvse domiselnim in zanimivim kulturnim programom predstavih slovenskim učiteljem iz Avstrije. V programu so nastopih mladi folkloristi in izrazne plesalke, ki so kot klovni, pod mentorstvom Brede Bračko, mojstrsko odigrale in odplesale svojo Čarovnijo. Prireditev, ki je potekala v šolski telovadnici, je bila prijetna in doživeta. Zbrane učitelje sta že pred tem pozdravila in jim zaželela dobrodošlico ravnatelj Franci Žagar in župan občine Žalec Lojze Posedel. Po prireditvi so se gostje v spremstvu ravnatelja in Franca Ježovnika podah na ogled gozdne učne poti Hrastje, ki je v bližini šole, nato pa so srečanje zaključili v šolski jedilnici, kjer je za posebne kulinarične dobrote poskrbela Fanika Burjan. D. Naraglav Srečanje ravnateljev bo. Če vzamemo s police eno od knjig in jo odpremo, prikličemo osebo, ki je zelo oddaljena v času in prostoru, in zashšimo, kako nam spregovori, od uma k umu, od srca k srcu. Ob zaključku predstavitev nalog so avtorji izrekli zahvalo tudi učiteljicam Tatjani Hedžet, ki je pomagala Predstavitev raziskovalnih nalog Srečanje ravnateljev bivše šmarske in žalske občine je že tradicionalno. Tokrat so se zbrali na Polzeli. V knjižnici Osnovne šole Polzela sta jih pozdravila ravnateljica šole mag. Marinka Marovt in župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je izkoristil priložnost, da je čestital Marovtovi za nagrado in ji izročil šopek. Ravnatelji so si na Polzeli ogledah nekatere polzelske znamenitosti, med drugim gozdno učno pot, Kristalno dvorano doma upokojencev, v polzelski Komendi pa so prisluhnili raziskovalni nalogi o malteškem viteškem redu, ki jo je izdelal nekdanji učenec polzelske šole Rok Hrženjak. Obisk so zaključili v novem vinotoču v Žaložah. T. Tavčar Ravnatelji in drugi gostje srečanja V mati telovadnici osnovne šole Prebold je potekala predstavitev raziskovalnih nalog učencev preboldske šole, ki so skupaj s svojimi mentoricami v šolskem letu 2001/2002 delovati na treh raziskovalnih projektih. Kako so biti pri tem aktivni in uspešni, so pokazati na predstavitvi, ki je bila hkrati lep kulturni dogodek, obogaten s pesmijo in glasbo. Nalogo Sveti Lovrenc v štirih letnih časih sta pod mentorskim vodstvom Pavhne Ribizel predstavih avtorici Jana Kupec in Teja Završnik. Na zanimiv način sta predstavih svoj kraj, njegovo zgodovino, zanimivosti in tradicionalno prireditev Tekmo koscev in grabljic. Kako razgiban slikovit, razčlenjen je svet Posavskega hribovja, v katerega se zajeda tudi preboldski ribnik, ki je bil osrednja Avtorji raziskovalnih nalog, njihovi mentorji in ravnatelj tema druge raziskovalne naloge, so zbranim predstavih Dejan Debenjak, Klemen Sehč in Miha Zaveršnik. Njihovo raziskovalno delo so spremljale in dopolnjevale mentorice Metka Leskovšek, Mateja Kočevar in Pavhna Ribizel. Tretja raziskovalna naloga je imela naslov Spregovorimo. Z njo so avtorji, člani knjižničarskega krožka (Glorija Anžlovar, Martina Ilišinovič, Dragana Japundža, Jana Kupec, Mihaela Pavlovič in Anže Weichardt) pod mentorskim vodstvom knjižničarke Marjete Strožič, spregovorili o knjigah, ki niso le kup papirja, temveč živ duh na naših policah. Povedali so, da se iz vsake razlega njen lastni glas, kot se ob pritisku na radijski gumb napolni prostor z glas- računalniško oblikovati naloge, ter Vesni Haložan in Nevenki Andoljšek, ki sta pomagali organizirati zaključno prireditev. Precej lepih besed sta ustvarjalcem nalog izrekla tudi ravnatelj Milan Jezernik in župan Vinko Debelak. _______________________________D. N. Župnijska Karitas Polzela bo to soboto od 9- do 15. ure v svojih prostorih pripravila dobrodelno akcijo zbiranja ozimnice pod naslovom Dar jeseni. Zbrane prehrambne artikle in kmetijske pridelke bodo odpeljali na škofijsko Karitas v Maribor. Ker je še veliko ljudi v stiski, vabijo, da se pridružite akciji. T. T. mmmmm ercator Trgovska družba ŽANA, d.d., ŽALEC Mestni trg 2, Žalec tel.: 03/ 713 45 00, faks: 03/ 713 45 45 ŽANA JESENSKA AKCIJSKA PONUDBA V MERCATORJEVIH PRODAJALNAH! Puranje stegno na podstavku, 1 kg, Perutnina Ptuj Jetrna pašteta, 100 g, Mesnine dežele Kranjske \169 Margarina Unco z okusom masla, 400 g, Emona Obala Koper Namenska moka za domače pecivo, 1 kg, Mlinotest Ajdovščina 2l Kakav Benquick, 400 g, Mercator Emba Kava Nescaffe Classic brez kofeina, 200 g, Kolinska Polnjena čokolada z lešniki, 100 g, Žito Gorenjka Bombon Bronhi, 200 g, Krašcommerce Sok Frupi Fora grenivka, 1,5 I, Vital Mestinje Mehčalec Lenor, koncentrat, 1 I, več vonjev, Orbico 879.00 124.00 154.00 144.00 399.00 1.349,00 128.00 299.00 149.00 449.00 Robci Paloma, 6 kosov, Paloma Sladkogorska 1,10,0(/ 89,00 Tamponi OB, 16 kos. več vrst, Medicopharmacia 668,00 529,00 Detergent Persil green power pearis, 4,5, kg, Henkel Slovenija 1 .84h/)0 1.699,00 Šampon za lase Fructis, 250 ml, več vrst, Loreal Alovenija 78SyOO 619,00 Zobna pasta Aquafresh Aktiv, 100 ml, ARC Kranj 742,00 599,00 Hrana za muce Megliorgatto zajec, 405 g, PSM (31,00 99,00 Hrana za pse Megliorcane govedina, 1250 g, PSM /341,00\ 259,00 Akcija traja od 24. 10. 2002 do 7. 11.2002 oziroma do razprodaje zalog. SUPERMARKET MERCATOR Žalec, PRODAJNI CENTER LENA Levec in FRANŠIZNE PRODAJALNE Zaradi preureditve prodajnega prostora RAZPRODAJA določenih artiklov tekstilnega in športnega programa v času od 17. do 30. oktobra 2002 oz. do razprodaje zalog. ZA še ugodnejši nakup MERCATOR PIKA KARTICA! Izkoristite možnost plačila na obroke brez obresti z zeleno Mercator Pika kartico! HÉtMMi Po DOLINI oktober 2002 Prostovoljci in prostovoljke DU Liboje, ki so ob zaključku del poskrbeli za prijeten piknik. V ozadju je tudi zadnja stran obnovljenega doma. Prenovljen Dom upokojencev Društvo upokojencev Kasaze-Liboje je v zadnjih nekaj letih zelo dejavno. Udeležujejo se raznih srečanj, izletov in tekmovanj. S slednjih prinašajo pokale in medalje, ki krasijo njihovo klubsko sobo. Poleg tega so aktivni v društvenem življenju kraja in so soorganizatorji marsikatere prireditve. V letošnjem letu so se odločili polepšati podobo svojega doma, ki ga delijo z libojskimi godbeniki. V njem je tudi gostinski lokal, za katerega dobivajo najemnino, ki je osnova za delovanje društva. Obnove doma, ki je bil zgrajen pred petdesetimi leti, so se lotili s skromnimi sredstvi, dela pa so bila opravljena prostovoljno. Obnovili so vsa okna in vrata, dimnike in zamenjati nekaj plošč, nato pa so obnoviti in prepleskali še fasado. Za prihodnje leto imajo v načrtu še popolno obnovo strehe, ki je v zelo slabem stanju. Pri tem upajo na sodelovanje z godbeniki, KS in tudi občino. Poleg tega pa bodo ob domu urediti še svoj rekreacijski center, v katerem bo balinišče, strelišče, rusko kegljišče in pikado. Med najbolj dejavnimi pri obnovi doma velja omeniti Ferda Tratnika, Alojza Zemeta, Feliksa Srebota, Franca Breča, Antona Vindiša, Miha Žagarja, Silvestra Rihterja, Bojana Dosedlo, Franca Čretnika in predsednika društva Marjana Vidca. V pomoč so jim bile tudi Marija Kroflič, Jožica Rihter, Marija Zeme in Marija Videc. D. Naraglav Hiša Matjane Cevzarje bila ocenjena za najlepše ocvetličeno. Najlepše ocvetličena Turistično in Hortikulturno društvo Polzela sta v letošnjem letu pripravili natečaj za najlepše ocvetličene hiše, stanovanjske bloke, kmetije in objekte za različne dejavnosti. Na natečaj se je prijavilo 46 lastnikov objektov, ki jih je ocenila posebna komisija. Glede na zbrano število točk po naprej določenih kriterijih je prizna- nja prejelo 80 objektov, med njimi: za najlepše ocvetličene hiše Marjana Cevzar in Jožica Pižom iz Andraža ter Darja Gaberšek iz Dobriča, za stanovanjske bloke bloki 323, 206 in 205 c, za kmetije Cvetka Mešič s Polzele, Maks Vasle iz Založ in Zofka Zajc iz Orove vasi, za objekte različnih dejavnosti pa Gostilna Cizej Polzela, Gasilski dom PGD Andraž in Dom upokojencev Polzela. T. Tavčar Kanalizacija tudi na Terasah Te dni je Podjetje za urejanje voda Celje pričelo z izgradnjo kanalizacije v novem naselju Terase v Braslovčah. Primarni vod bo dolg 750 metrov, dela pa bodo predvido- ma stala 20 milijonov tolarjev, ki jih bo občina Braslovče zagotovila iz sredstev takse za pbremenjevanje okolja. Če bo vreme primerno, bo gradnja končana v dveh mesecih. T. T. Mala Lucija praznovala V Gorci nad Veliko Pirešico se je konec septembra zbralo veliko ljudi, ki so sodelovali v lanski akciji iskanja male Lucije. Takrat še ne triletno dekletce je srečno prestalo svojstveno dogodivščino in se živo in zdravo vrnilo v starševski objem. Na ta dogodek že dobro leto spominja mala kapelica ob domači hiši, ki so jo slovesno blagosloviti ob Lucijinem 3. rojstnem dnevu. Takrat se je na domačiji Jeračevih zbralo kakšnih 200 ljudi, ki so pomagati iskati izginulo dekletce. Ker tisti dan vsi niso mogli priti, so se starši ter dedek in babica odločiti, da jih povabijo na praznovanje Lucijinega 4. rojstnega dne in prvo obletnico postavitve kapelice. Pri Jeračevih je bilo tako znova nadvse veselo, hkrati so oživeti spomini na strašno noč iskanja in nepopisnega veselja in olajšanja, ki ga je prinesla Lucijina srečna vrnitev. Med udeleženci praznovanja Lucijinega rojstnega dne je bil tudi žalski župan Lojze Posedel. Jeračevi so biti vseh zelo veseli, še posebno Lucijinega najditelja Karla Ferleža, ki je postal dober družinski prijatelj. Lucija je bila še posebno vesela svojih vrstnikov iz vrtca in ostalih otrok. Da je bilo srečanje še bolj prijetno, so poskrbeti muzikantje Ubranih strun iz Griž. Strašna noč, ko je Lucija izgubljena tavala po gozdu, je le še oddaljen spomin, ki pa znova oživi ob njenem rojstnem dnevu. Za drugo leto nekateri družinski prijatelji in znanci napovedujejo pohod po poti, ki naj bi jo tisti dan in tisto noč prehodila Lucija. D. Naraglav Udeleženci letošnjega praznovanja Lucijinega rojstnega dne ob kapelici, ki bo vedno spominjala na dan Lucijinega izginotja in srečne vrnitve (Lucija v prvi vrsti tretja od leve ob mamici, za kitaristom). Družabno srečanje Libojčanov Zadnjo nedeljo v septembru je bilo pri gasilskem domu v Libojah zelo veselo in prijetno. Razlog za to je bilo družabno srečanje krajanov, ki so ga kot pokrovitelji podprli in izpeljali Krajevna skupnost Liboje, gasilsko društvo Kasaze-Liboje in še nekatera društva, ki delujejo v kraju. Osrednji govornik in povezovalec družabnih iger je bil predsednik Kulturnega društva Liboje Matjaž Jazbec. Za veselo razpoloženje je igrala tamkajšna godba na pihala. Srečanje je potekalo tudi v športnem duhu. Krajanke in krajani so se med sabo pomerili v streljanju z zračno puško, v metanju krogov, skakanju v Žaklju, vlečenju vrvi in drugih družabnih igrah. Zmagovalci so ob zaključku tekmovanj prejeti medalje, pokale in praktične nagrade. Krajani so z veseljem prisluhniti tudi novoustanovljeni rock skupini Čato band iz Liboj in se poslužiti okusnega brezplačnega golaža. Na srečanju ni manjkalo smeha in dobre volje, saj so Libojčani veseli ljudje, kar so doslej že večkrat dokazati. Ne nazadnje je pred desetletji na to spominjal tudi njihov narodnozabavni ansambel Veseli Libojčani, ki bodo v prihodnjih dneh še večkrat omenjeni, saj so bili pobudniki organiziranja Libojske revije narodnozabavnih ansamblov, ki letos praznuje 30-letnico. D. N. Libojčani so se pomerili tudi v spretnostni vožnji s kolesom. Srečanje starejših Na zadnji prireditvi ob prazniku občine Polzela je bila izkazana pozornost starejšim krajanom. Srečanje je potekalo v župnijski cerkvi na Polzeli, združeno s sveto mašo. Uro kasneje pa srečanje krajanov, starih 80 in več let, v salonu gostilne Cizej. Srečanje je organiziralo Društvo upokojencev Polzela. Polzelski župan Ljubo Žnidar je v pozdravnem nagovoru poudaril, da živimo v obdobju pomanjkanja časa, zato so prav praznovanja priložnost in čas, da se pogovorimo s starejšimi krajani in sovaščani, kajti njihove izkušnje so lahko mlajšim koristna šola za premagovanje vsakodnevnih težav, s katerimi se srečujemo. Za praznično vzdušje so poskrbeti člani vokalnega kvinteta Lastovka, za veselo razpoloženje pa Izidor Kokovnik s harmoniko. Hvaležni in z občutki, da niso pozabljeni, je iz marsikaterega očesa kanila solza. T. Tavčar Člani ID Braslovče pri spravilu koruze Skrbni braslovški lovci Člani lovske družine Braslovče imajo že vrsto let v najemu dve njivi, veliki 50 arov, na katerih vsa leta sejejo koruzo, ki jo uporabljajo za dopolnilno in odvračalno krmljenje divjadi, predvsem divjih prašičev, s čimer to vrsto divjadi odvračajo od kmetijskih površin in tako preprečujejo nastajanje škode na poljščinah. V zimskem času, ko zapade visok sneg, koruza služi za dohranjevanje divjadi, ki takrat težko pride do hrane v naravi. V tem času na krmišča prihaja tudi srnjad ter občasno jelenjad. Za krmljenje uporabljajo tri avtomatske krmilnice in nekaj krmišč, ki jih je potrebno skoraj vsak dan ročno polniti. Člani bra-slovške lovske družine so te dni spraviti koruzo v koruznike. Del je bodo zluščili v zrnje za avtomatske krmilnice, v tistih krmiščih, ki jih bodo polniti ročno, pa bodo uporabljali koruzo v storžih. Za tovrstno delo bodo lovci opraviti okrog 300 delovnih in strojnih ur. T. Tavčar Tradicionalna Vesela jesen Turistično društvo Gomilsko je tudi letos pripravilo niz prireditev, ki so jih zajeli pod skupen imenovalec Vesela jesen na Gomilskem. Na svoj račun so prišli tako otroci kot odrasli, ljubitelji kulture in športa, plesa in zabave. Skoraj vse prireditve so potekale v ali Doma krajanov na Gomilskem. Otvoritev letošnje Vesele jeseni se je začela s kulturno prireditvijo in otvoritvijo razstave, ki sta ji dajala pečat pesnik Ivan Dobnik in likovnica Breda Tekavc. Naslednji dan je bil v znamenju športa. Vsebino mu je dajal odbojkarski turnir ženskih ekip za prehodni pokal TD Gomilsko. V petek popoldne so se veseliti otroci, ki so v likovni delavnici ustvarjati rože iz papirja, kot so jih včasih njihove babice in prababice. V soboto dopoldan je bila pred Domom krajanov organizirana kmečka tržnica, na kateri so prodajale svoje pridelke kmetije, ki so vključene v program CRPOV, nekaj pa je bilo tudi drugih ponudnikov. Osrednja in hkrati zaključna prireditev Vesele jeseni na Gomilskem pa je bila istega dne zvečer, ko so podeliti priznanja lastnikom najlepše urejenih objektov. Posebna komisija je v kategoriji podjetnikov izbrala in podelila priznanje Francu Šmajsu, v kategoriji objektov širšega družbenega pomena je bilo priznanje podeljeno ŠD Gomilsko. Priznaje za urejenost sakralnega objekta je prejela farna cerkev Gomilsko, za urejenost kapelice pa Orožimova kapela na Gomilskem. D. N. Oktober 2002 Po DOLINI Čebelarji praznovali Čebelarstvo je bila v preteklosti v slovenskih deželah ena najbolj uveljavljenih kmetijskih panog, s katero se v tretjem tisočletju ukvarja le še malo ljubiteljskih čebelarjev. Med njimi so člani Čebelarskega društva Šempeter, ki so preteklo soboto praznovali 45-letnico organiziranega čebelarstva v Šempetru. Čebelarje in druge goste je na proslavi v Martjakih najprej pozdravil predsednik šempetrskih čebelarjev Pavel Rozman in predstavil zgodovino društva. Čebelarska družina Šempeter je bila ustanovljena leta 1957 pri takratnem čebelarskem društvu v Celju. Leta 1970 se je vključila v čebelarsko družino Žalec oziroma današnjo Zvezo čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline. “Kljub majhnemu številu članov je takrat družina dobro zaživela, saj je imela v svojih vrstah dovolj delavolj-nih ljudi, ki so se odločili in v letu 1979 pričeli graditi čebelarski dom v Martjakih. Kljub nekaterim izjemam, ki so bile proti gradnji, so z dobro voljo uspeli kmalu dograditi dom in ga 22. julija leta 1981 odprli. Seveda gre pri tem zahvala tudi ostalim krajanom bivše žalske občine za finančno in materialno pomoč in brezplačne prevoze,” je med drugim povedal predsednik. Danes šempetrsko čebelarsko društvo šteje 15 članov, ki se udeležujejo vseh akcij v okviru Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline, s katero dobro sodelujejo in skušajo nadaljevati tradicijo dobrega dela. Poleg predstavnikov sosednjih čebelarskih društev in zveze je zbrane pozdravil tudi podžupan občine Žalec Ferdinand Haler in se med drugim zavzel za zaščito slovenskega medu ter prenašanje tradicije čebelarstva na mlade rodove. Čebelarski mojster Anton Rozman je poudaril, da so slovenski čebelarji s svojim novim čebelarskim domom med evropskimi kolegi zelo cenjeni. Za še boljše sodelovanje z društvom se je v imenu krajevne skupnosti Šempeter zavzel Ivan Četina. V kulturnem programu so nastopili učenci šempetrske osnovne šole, ob koncu pa je predsednik Pavel Rozman občini, krajevni skupnosti, zvezi in čebelarskim družinam izročil društvena priznanja. K. R. Tehnični pregledi tudi v Žalcu Podjetje Avtokontrol, d. o. o., ki je družinsko podjetje Draganovičevih iz Petrovč, je v Žalcu konec septembra predalo namenu nov objekt, v katerem bodo opravljali tehnične preglede motornih vozil in motornih koles ter traktorjev. V novem objektu je tudi avtopral- nica in okrepčevalnica. Delovni čas je od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V tem mesecu in naslednjih dveh bodo tistim, ki bodo opravili tehnični pregled, podarili Uidi kupon za pranje avtomobila in bon za kavo v njihovem bistroju. D. N. GEODETSKE STORITVE SLANCW!>/TnG20 ŽALEC. TEI (»7120200 «OC 0371 20 220 FAHCtLACUfc UREDITVE MEJ O0NOVFMFJ VDIS OBJEKTOV ETAŽM NAČRTI 2AKDUĆ8E OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACUE KAIASTfcH KOM KAPHAV MERITVE ZA PflOJEKTTVO INŽENIRSKA CEOOEZUA G PS ^ MERITVE '%^ Pripadla mu je čast, da je v dom, ob njegovi 35-letnici, obesil velik okvir s pesmijo Hom. Slovesnost na Homu tudi tokrat ni minila brez bogatega kulturnega programa. Poleg folklorne skupine OŠ Griže in recitatorjev so program dopolnili še planinska društva Spodnje Savinjske doline in PD iz Šmartnega ob Paki. Prijetno je bilo prisluhniti petju Dobroveljskih fantov, Jaku Jeršiču, Magdi Šalamon, otrokom iz žalskega vrtca in ostalim. Še posebno zanimivo je bilo po podelitvi značk Savinjske planinske poti in ostalih priznanj, za kar je poskrbel Božo Jordan, ki je na kratko predstavil novo popravljeno in dopolnjeno izdajo Vodnika po Savinjski planinski poti. D. Naraglav Jubilej z novo izdajo vodnika Planinsko društvo Zabuko-vica in Planinska društva Spodnje Savinjske doline sta v soboto na Homu obeležili 30-letnico Savinjske planinske poti. Na slovesnosti je bil predstavljen tudi nov Vodnik poti, ki je delo Boža Jordana in sodelavcev Francija Kumra in Staneta Štormana. Izdal ga je Medruštveni odbor Savinjske planinske poti pri PD Zabukovica, koordinator izdaje, ki so jo omogočile vse spod-njeaavinjske občine in občina Šmartno ob Paki, pa je bil Uroš Vidmajer. Slovesnost je sovpadala tudi s tradicionalnim 22. jesenskim pohodom na to priljubljeno točko, 35-letnico planinske postojanke na Homu in 30-letnico orientacije, ki je ena izmed pomembnih aktivnosti PD Zabukovica. Slovesnost pri Dragovem domu na Homu so pričeli godbeniki pihalne godbe Zabukovica. Zbrane je pozdravil predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, ki je poseben pozdrav namenil županoma Lojzetu Posedelu in Vinku Debelaku ter podpredsedniku PZ Slovenije Adiju Vidmajerju in predsedniku Savinjskega medruš-tvenega odbora PD Jožetu Kodretu. Jančič je spomnil na besede, ki jih je pred 30 leti ob odprtju Savinjske planinske poti izrekel Božo Jordan, takratni in sedanji avtor Vodnika poti, ki jo je okrog 2200 posameznikov prehodilo enkrat, dvakrat, celo desetkrat. To so planinci z vse Slovenije in drugih krajev nekdanje Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. V nadaljevanju sta številnim zbranim planincem in drugim prisotnim spregovorila župana in planincem izrekla vse priznanje in pohvalo za njihovo delo ter jim čestitala za 30-letni jubilej Savinjske planinske poti in izdani vodnik. Čestitkam sta se nato pridružila še Adi Vidmajer v imenu PZ Slovenije in Jože Kodre v imenu MDO Savinjskih planinskih društev in poudarila pomen planinstva in obstoj tovrstnih poti. Slovesnost je s svojimi besedami in darilom za Boža Jordana in njegove sodelavce obogatila predsednica PD Gornja Radgona. Avtorje novega planinskega vodnika je z darili, Kogojevim vrčkom za pivo, obdaril tudi žalski župan, ki je ob tej priložnosti prejel posebno priznanje planincev za pomoč in sodelovanje. Posebne pozornosti je bil deležen tudi Srečko Kureč, ki je največ svojega prostega časa namenil delu na planinski postojanki na Homu. IZREDNO UGODEN KREDIT ZA BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV EOM 7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! PRALNI STROJ GORENJE WA 1581 S (1500 obratov) Jffi.gOfrOtTba 98.990,00 SIT fe VIDEOREKORDER — GOLDSTAR °® ' (2 GLAVE) 26.900,00 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA 1182 S (1100 obratov) 88.500,00 SIT AKCIJ MIKROVALOVKA SAMSUNG POGREVANJE, ODTALJEVANJE 17.900,00 SIT ILNIH STROJEV KONDENZACIJSKI ELEKTRONSKI 82.900,00 SIT ODZRAĆEVALNI 54.900,00 SIT ODZRAČEVALNI ELEKRTONSKI 59.900,00 SIT (D C >o o -Q E (/> BTV GORENJE 51 cm ° 40.900,00 Sit AVTORADIO AIWA CD PLAYER 34.900,00 SIT PEČICE BELE in ČRNE 44.900,00 SIT ALUMINIJ 49.900,00 SIT VIDEO KAMERA SONY TRV 330 F digitalna 700x, digitalni zoom 199.000,00 SIT BTV EVE LUX 63 cm 68.500,00 SIT AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE «ULBAMBfl TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel:703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do 12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju. Priložnost! Ne zamudite ! Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog. Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. v letu 2002 Plinske peči Vaillant 24Kws pretočnim bojlerjem samo za 120.000 SIT (naravni vlek) oz. 140.000 SIT (prisilni vlek) Cena peči izven akcije: -naravni vlek PRO VUW 240-3 187.267,20 SIT - prisilni vlek PRO VUW 242-3 216.563,00 SIT ♦ Za več informacij: MESTNI PLINOVODI d.o.o., PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec Tel.: 03/7102603, Uradne ure: pon., sre., pet., 11.00 -12.00 in 16.00 -17.00 MESTNI PLINOVODI I) I S F It i BUCHA Pt I N A d . o . o , Napovednik oktober2002 PRIREDITVE V NOVEMBRU DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 23. 10. ob 17. uri NAJLEPŠI KRAJ, HIŠA IN KMETIJA DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ZVEZA TURISTIČNIH DRUŠTEV OBČINE ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 29.10. ob 17. uri KONFERENCA: KAJ BOM KOT ŽUPAN NAREDIL ZA MLADE GASILSKI DOM ŽALEC ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC JERNEJ ŽAGAR 041 708 067 5. 11. ob 20. uri AGATHA CHRISTIE: MIŠOLOVKA ŠPAS TEATER DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC ROK ŽAGAR 070 690 690 8. 11. ob 20. uri MAMA JE UMRLA DVAKRAT (2.del) DVORANA HMELJARSKEGA DOMA KZ ŠEMPETER GLEDALIŠKA SKUPLNA GRIFON ŠEMPETER DANICA LAZNIK 570 13 13 9. 11. ob 19.30 uri MAMA JE UMRLA DVAKRAT (KUD FRANCE PREŠEREN VOJNIK) KULTURNI DOM VRANSKO ZAVOD ZA MUZEJSKO, KULTURNO, TURISTIČNO IN ŠPORTNO DEJAVNOST SUZANA FELICIJAN - BRATOŠ 031 210 298 12. 11. ob 19. uri MLADI V ŽALCU DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC GREGOR AUDIČ 031 652 226 16. 11. ob 19. uri KONCERT FOLKLORNE SKUPINE OB 40-LETNICI HMELJARSKI DOM KZ ŠEMPETER GLEDALIŠKA SKUPINA GRIFON ŠEMPETER DANICA LAZNIK 570 13 13 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 10. 11. V NEZNANO PD ŽALEC DUŠAN ŠIP 031 320 242 16. 11. ORIENTACIJA PD ŽALEC MAIJAŽ ŽOHAR 041 460 716 MATIJA ROJNIK 041 939 619 23. 11. KOPITNIK PD ŽALEC MARKO BOBINAC 041 759 406 PRIREDITVE OBČINE PREBOLD V NOVEMBRU DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 31.10. ob 16. uri Komemoracija pri spomeniku z odkritjem doprsnega kipa Slavka Šlandra Spomenik NOB v Preboldu DPD Svoboda in 00ZB in udeležencev NOB Prebold Občina Prebold tel.: 703 64 00 9. 11. ob 6. uri Pohod od Litije do Čateža Izpred OŠ Prebold Društvo upokojencev in Planinsko društvo Prebold Ivo Dežnikar tel.: 572 46 14 15. 11. Predavanje in prikaz lepot z gora Dom pod Reško planino Planinsko društvo Prebold Adi Vidmajer tel.: 571 72 74 22.11. Smučarski sejem OŠ Prebold Smučarski klub Prebold Vlado Žuža tel.: 041 736 161 23. 11. Smučarski sejem OŠ Prebold Smučarski klub Prebold Vlado Žuža tel.: 041 736 I6I 24.11. Smučarski sejem OŠ Prebold Smučarski klub Prebold Vlado Žuža tel.: 041 736 161 Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 6$ 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila. PRI KRIŽU Spominska slovesnost bo tudi pri križu v Veliki Reki (ob cesti Prebold - Trbovlje), in sicer v nedeljo, 27. oktobra, ob 15. uri. KINOSKOP V Izbranki teme si je Kim Basinger izbrala, da bo varovala otroka, ki ga hoče tudi “tema”. Filmov, ki črpajo iz simbolike 666, je zadnje čase kar nekaj - od Arnoldovega dramskega truda v Poslednjih dneh, pa do Stigmate. Tale, z rahlo pozabljeno Kim, je blažja verzija. Lahko bi ji rekli, da pride le do 66. V Šumu morja, po drugi strani, že s plakata lahko razberete, da bi lahko prišlo tudi do 69- Oziroma do pozicije s to oznako. Bigas Luna je mehkobo strastnih teles raziskoval že v mnogih filmih, pri nas je najbolj znan Jamon, Jamon oziroma Pršut, pršut. Morda boste za Šum morja izjemoma lahko s sabo v kino prinesli refošk. Prav zabavno, da je tretji film prvega tedna novembra Trojni X, torej klasična oznaka za cenzuro. No, oznake ne potrebuje niti Šum morja, še manj pa Vin Diesel, ki omenjeni film “fura” predvsem s športnim adrenalinom. Dovolj mi je, je dejala Jennifer Lopez, ko je ugotovila, da ji gredo dobro do rok in pevska in igralska kariera... samo šalimo se. Jennifer ta stavek izreče, ko se ji zazdi, da bi se znova ločevala - od preveč nasilnega moža. Raje bi imela, recimo, nagajivega, a tudi bolj nežnega in, ah, celo razumevajočega Petra Pana - in žalski kino ji ustreže. Vrnitev Petra Pana je animiral Disney in v njem se zgodi vse tisto, kar lahko od nadaljevanj pričakujete... Anthony Hopkins in Chris Rock pa temu rečeta V slabi družbi? Nekateri res niso nikoh zadovoljni. Rešijo Ameriko pred atomsko bombo, zvečer jih čaka Jennifer, oni pa nič. Ah G bi že vedel, kaj storiti. Njegove intelektualne sposobnosti so sicer premo sorazmerne z velikostjo njegovega tiča (v njegovih sanjah), ampak prav zato to povsem ustreza vsem njegovim željam. David Lynch je iz drugega testa. Mullholand drive je intenzivna pripoved skozi asociacije, pravi filmski briljant za tiste z vehko domišljije. In resne erotike je tudi tu nekaj... V Nezvesti, nepričakovanem jesenskem hitu, žena vara Richarda Gera, kar bo mnoge pripadnice ženskega spola napolnilo z nejevero, verjetno pa bodo prav zato skušale preveriti razlog. V Insomnii Al Pacino ne more spati, družbo pa mu dela Robin Wilhams. Originalni krimič z dialogi, vrednimi pomnjenja. Spirit, divji žrebec, je še ena risanka, tokrat iz Dreamworksove delavnice -zgodovino Divjega zahoda boste slišali iz ust konja, ki ga v pesmih pooseblja hrapavi Bryan Adams. Kdo je Bourne? Mat Damon. Slab spomin in dobre fizične sposobnosti že dolgo niso šh na tako dolgo vohunsko pot. Sicer pa, kaj bi storili vi, če bi bili amnezični, če bi vas po vsej Evropi preganjali morilci, sproti pa bi ugotovili, da znate pobijati bolje kot napadalci? V vsakem primeru bi, kot Mat, če bi le mogli, za šoferko vzeli Franko Potente... Naj vas korak ah avto, ne glede na to, kdo šofira, pripeljeta na kak dober film. P. Z. KINO VRANSKO - november november - mesec komedij 1. 12. SCOOBY-DOO - družinsko fantazijska komedija 8. 11. AUSTIN POWERS V ZLATOTIČU komedija 15. 11. V SLABI DRUŽBI - komedija 22. 11. VELIKE TEŽAVE - akcijska komedija 29. 11. SESTRE - komedija Predstave so vsak petek ob 19- uri, v primeru zasedenosti dvorane predstava odpade. Prosimo za razumevanje. Cena vstopnice je 500,00 SIT. KINO ŽALEC - november 1 - 3. 11. - IZBRANKA TEME - ŠUM MORJA -XXX 8.-10.11. -DOVOIJ MI JE - VRNITEV PETRA PANA - V SLABI DRUŽBI 15.-17.11. -ALI G - MI LHOII AM) DRHTE 22. - 24. 11. - NEZVESTA - INSOMNIA 29. 11. - 1. 12. - "SPIRIT” - DIVJI ŽREBEC - KDO JE BOURNE? Predstave bodo ob petkih, sobotah in nedeljah ob 18. in 20. uri. O točnih terminih in urah vas bomo sproti obveščali! Medobčinska matična knjižnica Žalec Prireditve v novembru torek, 19. novembra, ob 18. uri: odprtje razstave fotografij Jureta Vrhovca; v sredo, 20. novembra, od 13. do 14. ure: “presenečenje za izposojnim pultom”. Poleg cicibanovega še mladinski abonma Cicibanov abonma s predstavami za najmlajše otroke je v Žalcu že dobro uveljavljen, letos pa se je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec odločil še za izvedbo mladinskega gledališkega abonmaja. Redni vpis v oba abonmaja se je iztekal ta teden, cena obeh pa znaša 3.000 tolarjev. Predstave bodo ob četrtkih, cicibanove ob 16. uri, mladinske pa ob 17. uri. Prva predstava cicibanovega abonmaja bo v četrtek, 7. novembra, ko bo Lutkovno gledališče Tri gostovalo v Žalcu s Petrom Klepcem. Sledili bosta dve predstavi Gledališča Toneta Čufarja: Princeska na zrnu graha in Modra vrtnica za princesko. Kranjski komedijanti bodo cicibanom predstavih Butalce, Lutkovno gledališče “Jože Pengov” pa igro Kdo je napravil Vidku srajčico. Mladinski abonma, ki je v Žalcu novost in ki naj bi za gledališče navdušil zlasti osnovnošolce in srednješolce, bo izpeljal v tej sezoni predvidoma štiri predstave. V novembru in decembru bo z Županovo Micko gostovalo Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, zatem pa s komedijo Sluga dveh gospodov. V januarju bo Šentjakobsko gledališče gostovalo s komedijo Ta veseh dan ah Matiček se ženi. V februarju pa bo Gledališče Toneta Čufarja predstavilo še dramo Ib se ne da nič drugega, kot pisati pisma. K. R. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC 4. 11. ob 19.30 - Ponedeljkov abonma: Mišolovka (Špas teater) 7. 11. ob 16. uri - Cicibanov abonma in izven: Peter Klepec (Lutkovno gled. TRI) 7. 11. ob 18. uri - odprtje razstave Gorana Horvata, Savinov likovni salon 21. 11. ob 16. uri - Cicibanov abonma in izven: Princeska na zrnu graha (Gled. Tone Čufer) 28. 11. ob 17. uri - Mladinski abonma in izven: Županova Micka (Gled. Tone Čufer) KOMEMORACIJE OB DNEVU MRTVIH Žalec 25.10. ob 10. uri pri spomeniku na Šlandrovem trgu Gotovlje 25. 10. ob 9- uri pri spomeniku pod lipami V. Pirešica 25. 10. ob 9.30 pri spomeniku pri stari šoli Petrovče 25. 10. ob 11. uri pri osrednjem spomeniku Prebold 31. 10. ob 14. uri pri osrednjem spomeniku Vrbje 31. 10. ob 16.30 pri osrednjem spomeniku Griže 1. 11. ob 14. uri pri osrednjem spomeniku Oktober2002 Kultura Bratje Dobrovnik z Dobrovelj Severozahodni del Spodnje Savinjske doline zapira hribovita veriga Dobrovelj. Najvišji del je Tolsti vrh z nadmorsko višino 1000 metrov. Na dobroveljski planoti z izrazito kraškim značajem živijo pridni in delovni ljudje, ki živijo življenje v sožitju z naravo in njenimi dobrimi in slabimi platmi. Takšno življenje jih je naredillo trdne in močne, jih med sabo povezalo in dalo pečat njihovemu družabnemu življenju, ki se kaže skozi petje in glasbo. Bratje Dobrovnik so s svojim petjem in igranjem neke vrste ambasadorji Dobrovelj širom Savinjske doline in tudi drugod. Njihova glasbena pot ima močne korenine, saj izhajajo iz družine, kjer nikoh ni manjkalo petja in glasbe. Že stari oče je igral citre, prav tako pa so zgled imeli v očetu, ki je igral po “ohcetih”, ter mami in stricu, ki sta pela. Ob petju in glasbi so rash in se učili vsak svoj instrument. Pred dobrimi tremi leti so sklenili stopiti tudi na slovensko narodno-zabavno sceno. Kmalu bodo izdali prvo kaseto. S svojim šhriglasnim petjem in glasbo razveseljujejo ljudi na veselicah, porokah, obletnicah in raznih drugih prireditvah. In kakšen je njihov instrumentalni sestav? Zdravko igra harmoniko, Bojan bas kitaro in bariton, Roman solo kitaro, Marjan pa sintesajzer. Njihov glasbeni repertoar poleg nekaj lastnih skladb vsebuje Avsenikove, Miheličeve, Poljan-škove, Rusove in druge skladbe. Bratje Dobrovnik so bratje v pravem pomenu besede; razumejo se med sabo, čeprav vsi ne živijo več doma. Vsi hodijo tudi v službo, saj je njihova kmetija premajhna, da bi lahko dajala kruh vsem družinskim članom. Želijo si, da bi se vedno dobro razumeli, da bi še dolgo peli in igrah skupaj in čimprej spravili na svetlo tudi svojo prvo kaseto. To pa jim žehmo tudi mi. D. Naraglav Bratje Dobrovnik z Dobrovelj Literarni večer Janka Kača “Prvo je grunt, za njim denar. Potem pridejo postave, Bog je zadnji. Taka je kmetska postava. Nikjer ni zapisana, nikjer dovoljena. V vseh deželah, pri vseh narodih in v vseh verah pa je bila in bo ista, dokler je zemlja osebna last človekova,” so besede iz romana Grunt pisatelja Janka Kača, ki so mu pred tednom dni v preboldski kinodvorani posvetili prvi literarni večer. Literarni večer so s pesmijo pričeli pevci moškega pevskega zbora Prebold, za njimi pa je zbranim spre- govorila moderatorka Martina Kumer, ki je izrekla še posebej prisrčen pozdrav Kačevi hčerki Vidi Povše. Povedala je, da je bil tokratni literarni večer poskus približati lepo domačo besedo Preboldčanom in vsem ljubiteljem lepe pisane slovenske besede. Literarni večer naj bi postal stalnica, na njem pa naj bi enkrat letno predstavili delovanje domačih avtorjev. Ob pisani besedi domačih avtorjev se bodo trudili, da se bosta njihov glas in beseda bogatila tudi z izraznostjo gostov, s pomočjo katerih se bodo širile meje kulturnega ustvarjanja preboldske občine. Janko Kač, savinjski pisatelj, pader in botanik, je ta večer znova oživel z branjem odlomkov iz njegovih literarnih del. Predstavljeno je bilo njegovo življenje in pisateljevanje, ki je bilo, tako kot vse njegovo delo, usmerjeno h kmečkemu človeku. Vse to se je zlilo s petjem MPZ Svobode Prebold, z glasbo pianistke Maje Žuža in violinistke Jerneje Jager ter z interpretacijo Kačevih besed, ki sta jima dala dušo Dino Cestnik in Martina Kumer. D. N. Upokojenci radi prepevajo V Petrovčah imajo tri pevske zbore, med njimi tudi Mešani pevski zbor društva upokojencev Petrovče, ki deluje peto leto. Zbor je torej še sorazmerno mlad, mladi po srcu pa so tudi članice in člani zbora. Zborovodja, Zlatko Kerčmar, je povedal, da prepevajo samo domače ljudske pesmi, radi nastopajo ob raznih priložnostih v domačem kraju, pred kratkim pa so imeli tudi samostojni koncert v Domu upokojencev v Šentjurju. Pevce in pevke druži poleg ljubezni in veselja do petja tudi prijateljstvo in tovarištvo. T. Tavčar Utrinek z razstave Zavškove slike v Savinovem salonu V Savinovem likovnem salonu je bila do 12. oktobra na ogled razstava del žalskega slikarja Dareta Zavška. Uvodna slovesnost ob otvoritvi je bila na dvorišču Savinovega salona, kjer je zbranim najprej spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Po njeni oceni je razstava živahna in sveža z značilnim Zavškovim občutkom za estetiko in seveda z globalno, v osnovi nadrealistično ikonografijo, po kakršni njegova dela že dolgo poznamo. Nova pa je vsekakor celovita zasnova, ki se razgibano vije po stenah, prepojenih s sončnimi akrilnimi barvami in arabestnimi povezavami. Nova je nekonvencionalna postavitev notranje likovne logike, s katero avtor nadzorovano, pa vendar sproščeno vodi gledalčeve oči. Z razstavo v žalskem salonu Dare Zavšek dokazuje, da mu za takšnim ah drugačnim likovnim zenitom ni treba žalovati. Nasprotno. Presenetil je z ustvarjalno vitalnostjo, v kateri je pričakovati nove izzive in morebiti še kakšne presenetljive obrate, s katerimi zrelost, ki ne dopusti, da bi ji pošla sapa, premaguje stereotipe. Letos mineva 30 let Zavškovega ustvarjanja. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, v kulturnem programu pa sta na tolkalih navdušiti Eva Zavšek in Katarina Kukovič. T. Tavčar Koncert iz Šempetra V dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru je Radio Slovenija 12. oktobra pripravil snemanje oddaje Koncert iz naših krajev, ki je bila posvečena 10-letnici igranja in prepevanja družine Galič. Oddaja je bila na sporedu 19-oktobra. Poleg družine Galič so nastopili ansambla Svetel in Braneta Klavžarja, mladi harmonikarji Darka Atelška in humorist Podhomski Joža. Družina Galič se je na koncertu, ki ga je vodil Janez Dolinar, predstavila z izborom svojih uspešnic, ki jih je izdala na najnovejšem glasbenem izdelku Pesmi za vse čase pri založbi Zlati zvoki, s katero sodeluje že več let. Zgoščenka je bila posneta v živo, vključno z aplavzi občinstva. Ne glede na to so posnetki odlični, kar zmorejo ustvariti le najboljše skupine in najboljši snemalci, kot je na koncertu dejal Janez Dolinar. Družina Galič, oče Jože, mama Cita, hčerka Katarina in sin Marko, je leta 1992, po Markovem uspešnem snemanju, začela s pripravami na skupne nastope in še istega leta nastopila na nekaj prireditvah. Resneje so se prepevanja, igranja in nastopanja lotiti v naslednjem letu in takrat jih je spoznala tudi širša javnost. Najprej je bil to Koncert iz naših krajev, nato pa so nastopiti v TV oddaji Po domače. Temu so sledila mnoga povabila na nastope. Prvič pa sta Katarina in Marko kot gosta zapela tudi v studiu na zelo odmevni kaseti in zgoščenki Slomškovih pesmi Terceta ansambla Slovenija. Ko je ansambel Slovenija prenehal nastopati, je del njegovega delovanja prevzela družina Galič. Najprej so se lotiti Božičnih pesmi in leta 1997 izdati kaseto in zgoščenko z naslovom Božični večer z družino Galič. Sledilo je snemanje slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi, vmes pa veliko koncertov po Sloveniji in tudi v tujini. Gostovati so v Italiji, Avstriji, Nemčiji in celo v Veliki Britaniji, pravi vrhunec njihovega delovanja pa je bila enomesečna turneja po Avstraliji, ki so jo decembra leta 1998 obiskati na povabilo kluba Triglav iz Sydneya. Galičevi so postati tudi redni gostje radijskih in televizijskih oddaj ter v studiu Zlati zvoki, kjer so leta 1999 posneti kaseto in zgoščenko s pretežno versko vsebino, dve leti zatem pa kaseto in zgoščenko Kdor muzicira, srce odpira, na kateri so prvič izvedli nekaj skladb zabavne glasbe, celoten program pa prirediti potrebam druge turneje po Avstraliji. Še pred odhodom v Avstralijo so imeti po Sloveniji deset koncertov, enega izmed njih pa so s producentom in zvokovnim mojstrom Igorjem Podpečanom posneli za morebitno novo zgoščenko in kaseto. Zgoščenka je sedaj tu in večino od osemnajstih skladb so predstaviti v Šempetru. D. Naraglav — Mešani pevski zbor Društva upokojencev Petrovče, ki ga vodi Zlatko Kerčmar (prvi z leve). Družina Galič med nastopom na Koncertu iz naših krajev v Šempetru Kultura oktober2002 \ Vrbju sijejo odrske luči Ko zasijejo odrske luči, naenkrat veš, kdo si; samota se umakne, življenje se razsvetli. V tebi odzvanja misel: “Igralec sem, igralec sem!” Ta misel že 25 let odzvanja v igralcih Amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja, ki še sami ne morejo verjeti, da se jim je uspelo tako dolgo obdržati v slovenskem prostoru ljubiteljskih gledališč. Za njimi je ustvarjalnih 25 let, ki so se pričela z Voznvevim recitalom Domovina, ti si kakor zdravje, do danes pa se je zvrstilo skoraj 20 premier. Letos je čas za praznovanje, ki bo seveda delovno. V Vrbju bo 16. novembra dan gledaliških ljubiteljev. Leonora Meh, ki je poleg Jelke Štorman, Milana Vogrinca in Jožeta Meha v skupini od samega začetka, je povedala, da se bodo dneva gledaliških ljubiteljev udeležili predstavniki gledaliških skupin, s katerimi je sodelovala Vrba. Ob 10. uri bo v Domu krajanov Vrbje odprtje razstave z naslovom 25 let ustvarjanja, uro pozneje pa okrogla miza na temo Ljubiteljsko gledališče danes v širšem slovenskem prostoru. Pogovor bo vodil Jože Krajnc, sodelovali pa bodo: Jure Rudolf iz SLKD Ljubljana, Slavko Pezdir, Miha Alujevič, Bogomir Veras in mnogi drugi poznavalci, režiserji in igralci ljubiteljskih gledališč. Ob 13.30 bo gledališka skupina KD Štandrež odigrala predstavo Jaz sem Berto, v režiji Janeza Starine, ob 16.30 pa se bo pričelo družabno srečanje. “Namen prireditve je predvsem ta, da se skupine med seboj spoznajo in da spregovorimo o problematiki, s katero se srečujemo ljubiteljska gledališča pri ustvarjanju, na primer glede izbora tekstov, kako več gostovati, kako gledališče s klasičnim repertoarjem še bolj približati ljudem, pa tudi o problematiki financiranja,” je še povedala Leonora Meh. K.R. Harmonikarski orkester Vrbje V Krajevni skupnosti Vrbje živijo ljudje, ki ljubijo kulturo in kulturno dejavnost in jo v največji možni meri ustvarjajo sami. Njihov oder v dvorani Doma krajanov bi lahko pripovedoval, če bi mogel, o številnih gledaliških predstavah, pevskih nastopih in drugih prireditvah, ki so običajno del kulturne ustvarjalnosti Vrbljank in Vrbljanov ali gostujočih skupin. Minuli petek je bila ena od tovrstnih prireditev, za katero so najbolj zaslužni člani harmonikarskega orkestra, ki že dve leti razveseljujejo svoje krajane in mnoge druge z ubranimi starimi vižami. S koncertom, ki so ga s svojim igranjem obogatili tudi glasbeni gostje, so se želeli oddolžiti svojim zvestim poslušalcem in ljubiteljem njihovega igranja in obeležiti svoj dveletni jubilej. “Harmonikarski orkester Vrbje je nastal po naključju,” pravi vodja Fonzi Lesjak, ki je srce in duša orkestra. Na eno od upokojenskih srečanj so namreč prišli kar trije s harmoniko, kar je padlo v oči predsednici društva Pavlini Glušič, ki je dala idejo, da bi lahko imeli upokojenci svoj harmonikarski glasbeni sestav. Seveda se je v začetku pojavilo kar nekaj težav, saj so morali celo tisti, ki so znali dobro vleči meh, spremeniti način igranja. “Ni bilo enostavno, vendar ker smo si vsi želeli igrati, nam je uspelo,” pravi Fonzi Lesjak, ki je poznan kot dolgoletni muzikant, vendar ne kot harmonikaš, saj je bil vseskozi njegov inštrument klarinet. “Že v začetku druženja smo sklenili, da bomo igrali pretežno stare, ponarodele in ljudske skladbe, viže, ki so jih igrali naši dedje in razni narodnozabavni ansambli. V našem repertoarju je tudi nekaj skladb Slavka Avsenika in drugih znanih ansamblov. Igramo pač tiste skladbe, katerim smo glede na zahtevnost kos s svojim glasbenim znanjem,” še dodaja Fonzi Lesjak. Harmonikarski orkester Vrbje se že lahko pohvali s številnimi nastopi pred domačo publiko in drugod. Posebno so ponosni na nastop v Nemčiji, v mestu Rorrbach, kjer so igrali ob prazniku hmelja. Nepozabno je bilo tudi v Cankarjevem domu, kamor jih je povabil predsednik države Milan Kučan, le-ta jih je spoznal v Velenju, kjer so igrali na srečanju upokojencev Slovenije. Lepe spomine imajo tudi na Komelj na avstrijskem Koroškem, kjer so igrali predvsem slovenske borbene pesmi. Orkester sestavljajo vodja Fonzi Lesjak, Milan Žolnir, Branko Strmec Franjo Pasarič, Jože T\xrk, Ludvik Amšek, ki je tudi najstarejši član, in Anton Hlupič, ki pa je zaradi bolezni že nekaj časa odsoten z vaj in nastopov. In kaj o svojem igranju meni ostalih pet aktivnih, ki so bili skupaj s Fonzijem na minulem koncertu v središču pozornosti? Branko Strmec je povedal, da je harmoniko namenil sinu, ker pa zanjo ni kazal preveč navdušenja, je sam posegel po njej, bil nekajkrat pri Miru Klincu, kjer se je naučil osnov igranja, danes pa je njegov učitelj Fonzi Lesjak. Jože T\trk je že v mladosti želel igrati ta inštrument, pa zanj ni bilo denarja. Pozneje si je harmoniko kupil in na stara leta, kot pravi sam, uresničuje svoje mladostne želje. Zalo je vesel, da je član te druščine. Nadvse vesel je igranja v orkestru tudi Franjo Pasarič, ki ga ljudje poznajo kot poštarja in je edini, ki še ni med upokojenci. Kot je povedal, se je harmonikarski druščini pridružil na povabilo Milana Žolnirja. Je samouk, čeprav izhaja iz družine, v kateri je harmoniko igral tudi oče. Milan Žolnir je harmoniko kupil že pred leti, v spomin na mamo, ki je želela, da bi igral ta priljubljen inštrument, a za to ni bilo možnosti. Resno in zavzeto harmoniko igra zadnji dve leti, odkar imajo orkester. S precej več izkušnjami je najstarejši član orkestra Ludvik Amšek, ki si je harmoniko kupil pri 49. letih in se nanjo učil igrati po ploščah. Osvojil je toliko znanja, da je igral na raznih izletih in ob kakšnih drugih priložnostih. Leta 2000 se je z veseljem pridružil skupini, znanje, ki ga je imel, pa mu preveč ni koristilo, saj se je bilo potrebno prilagoditi načinu igranja. Želja vseh je, kot je ob koncu našega srečanja povedal Fonzi Lesjak, posneti nekaj skladb in po možnosti izdati kaseto in seveda veliko nastopati. D. Maraglav S slovesnosti ob otvoritvi razstave 12. likovna kolonija prijateljstva Javni Sklad Republike Slovenije, Območna izpostava Žalec, Občina Polzela in Kulturno-umetniško društvo Polzela so v okviru praznovanja praznika občine Polzela pripravili že dvanajsto likovno kolonijo prijateljstva. Kolonije se je udeležilo 30 ljubiteljskih likovnikov. V treh dneh so ustvarili kakih sto del v različnih tehnikah. Po tednu dni so v mali dvorani Kulturnega doma odprli razstavo del, naslikanih na letošnji koloniji. Dela je za razstavo izbral in jih na otvoritvi predstavil slikar Jure Cekuta. Poudaril je, da je presenečen nad udeležbo in tudi nad deli. Polzelski župan Ljubo Žnidar se je vsem zahvalil za sodelovanje ter jih povabil na kolonijo prihodnje leto. Jožica Ocvirk, vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije, ki je gonilna sila te kolonije, je izrazila zadovoljstvo, da se za udeležbo odločajo vedno novi, pa tudi mlajši slikarji, kar je še posebej vzpodbudno. Predsednik Kulturno-umetniškega društva Polzela Marko Slokar in Jožica Ocvirk sta udeležencem kolonije podelila priznanja. Letošnji udeleženci kolonije so bili: iz celjskega območja Dušan Amanovič, Vlado Geršak, Simona Klokočovnik, Adolf Mljač, Breda Oberžan, Božidar Ščurek, Ljuban Šega, Slavica Žnidaršič, Tjaša Kerstein, s konjiškega Heda Salamom - Vidmar, Arapad Šalamon, z mozirskega Slavica Slapnik, z velenjskega Ibro Džumhur, Irena Guček, Jože Hohkraut, Štefka Kordeš, Tjaša Ocvirk, Oskar Savine in z žalskega območja Marko Fužir, Andreja Goetz, Jelka Gorenak, Ina Gržina, Marija Jelen, Krista Kočevar, Aleksander Korber, Monika Palir, Irena Pevnik, Mateja Pevnik, Anica Tamše in Savina Vybihal. Razstava, ki je bila odprta do 20. oktobra, je bila dobro obiskana. T. Tavčar Bogoslovci iz Maribora pri malih zvonovih Pritrkavanje na male zvonove Preteklo nedeljsko popoldne je bilo v polzelski župnijski cerkvi v znamenju pritrkavanja na male zvonove. Tu je bilo namreč prvo srečanje pritrkovalcev na male zvonove. Pritrkovanje ali trjančenje, kot ga imenujemo na Štejer-skem, ima že več kot stoletno tradicijo v slovenskem prostoru in to je posebnost, ki je naši sosedje in drugi narodi ne poznajo. Da so lahko mali zvonovi tudi glasbilo, so dokazovale pritrkovalne skupine, in sicer iz Šmartnega ob Paki, bogoslovci iz Maribora ter mlajša in starejša skupina domačinov s Polzele. Čeprav so zvonovi v zvoniku vse kaj drugega in trjančenje v zvoniku bolj veličastno in mogočno, pa so prav mali zvonovi, kot šolski inštrumenti, za učenje najbolj primerni. Srečanje so pričeli s pobožnostjo petih litanij, ki so jih zapeli bogoslovci iz Maribora. Sledila je kratka predstavitev pritrkavanja, nato pa so se predstavile skupine. Ob koncu so se dogovorih, da bodo ob prihodnjem srečanju pritrkovalcev na male zvonove organizirah tudi delavnico pritrkavanja, kjer si bodo lahko mladi, pa tudi starejši, pridobili nova spoznanja in izkušnje. T. Tavčar DPD Svoboda Prebold vabi na VEČER Z MARJANOM ZGONCEM. Koncert bo jutri, to je v soboto, 26. oktobra, ob 19. uri v kinodvorani Prebold. Poleg priznanega slovenskega pevca bodo nastopili Ljudski pevci KD Šešče in plesna skupina Bams. Za veselo razpoloženje bo poskrbel Klobasekov Pepi. Oktober2002 Sport Polzelski ribiči državni prvaki V Sladkem vrhu je potekalo državno ekipno tekmovanje ribičev upokojencev. Med štiriindvajsetimi ekipami je nastopila tudi štiričlanska ekipa Društva upokojencev s Polzele in zasedla prvo mesto. Ekipo so sestavljali Drago Vrečar, Jože Oblak, Roman Ramšak in Marjan Haladeja. Poleg medalj, ki so jih prejeli posamezniki, so prejeli še pokal v trajno last in prehodni pokal. Sedaj imajo na Polzeli možnost, da drugo leto organizirajo državno tekmovanje ribičev upokojencev v športnem ribolovu. Polzelski upokojenci pa so organizirah društveno tekmovanje v nabiranju gob. Nabrali so kar 72 vrst gob in jih razstavili na medobčinski razstavi na Vranskem. T. Tavčar Ribiči - državni prvaki: Drago Vrečar, Jože Oblak, Roman Ramšak in Marjan Haladeja Karate na Polzeli V odlični organizaciji Karate kluba Polzela je bilo v športni dvorani na Polzeli izvedeno karate tekmovanje Mabuni cup Polzela 2002 v športnih borbah in katah. Tekmovanja se je udeležilo 162 tekmovalcev iz 15 klubov. Največ uspeha so dosegli ravno mladi tekmovalci iz Karate klubov Polzela in Žalec. Med domačini je presenetil Tomaž Zupanc, ki je zmagal kar v dveh kategorijah, pri članih pa sta se izkazala Andrej Regoršek iz KK Žalec in Luka Ocvirk iz KK Polzela. V katah je zmagal desetkratni državni prvak Mitja Shsovič iz KK Dinamik Celje. Predsednik KK Polzela Branko Cimperman je bil zadovoljen z velikim številom tekmovalcev. Izrazil je željo, da bi tekmovanje postalo tradicionalno, saj sovpada s praznikom občine Polzela. Delegat tekmovanja Anton Maruša pa je na podlagi uspehov sestavil seznam kandidatov, ki jih bo novembra povabil v Shito reprezentanco Slovenije za nastop v Švici. T. Tavčar Obvestilo novoustanovljenim športnim društvom in klubom Vsa društva in klube, ki še niste, pa bi želeli postati člani Zveze športnih društev občine Žalec, vabimo, da se nam pridružite. Pisne vloge s kopijo odločbe o registraciji in obrazcem statističnega urada pošljite do 6. novembra na naslov: Zveza športnih društev občine Žalec, Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, ali pokličite po tel.: 713 68 82. ZŠD ŽALEC Sandi Jelen in Katja Topovšek - potnika za Urugvaj Katja Topovšek v Urugvaj Od 20. do 27. novembra bo v južnoameriški državi llragvaj potekalo svetovno prvenstvo v Ju jitsu. V 18-članski ekipi, ki bo zastopala barve Slovenije, bosta tudi Savinjčana Katja Topovšek in njen trener Sandi Jelen, ki je ustanovitelj in prvi mož Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter. “V klubu smo zelo veseli, da imamo na tem svetovnem prvenstvu svojo tekmovalko, kar je glede na to, da klub deluje komaj tri leta, toliko večje presenečenje in hkrati dokaz, da dobro delamo,” je pred dnevi povedal Sandi Jelen ter dodal, da se je Katja uvrstila v reprezentanco na osnovi izvrstnih rezultatov, ki jih je dosegla na državnih prvenstvih in drugih tekmovanjih. Katja Topovšek se lahko pohvali z vrsto prvih mest, najdragocenejše pa je zagotovo prvo mesto pri članicah v kategoriji do 55 kilogramov, ki je bilo tudi pika na “i” za uvrstitev v reprezentanco, v kateri bo 15 tekmovalcev in trije trenerji, vključno s Sandijem Jelenom, ki se ob tej priložnosti tudi zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki jima bodo omogočili sodelovanje na tako elitnem tekmovanju v daljnem Urugvaju. In kaj pravi na vse to Katja? “Zelo sem vesela uvrstitve v reprezentanco, saj je to tudi potrditev mojih dosedanjinh uspehov in prizadevanj, ki jih vlagam v ta borilni šport, ki sva ga skupaj s sestro začeli gojiti pred tremi leti. Zame bo to prvo tako veliko tekmovanje, tako da so moja pričakovanja glede rezultata povsem neobremenjena. Vsekakor pa bom poskušala „dati vse od sebe in prikazati tisto znanje in borbenost, ki jo kažem na treningih in tekmovanjih v domačem okolju. Moram povedati, da sva s trenerjem Sandijem veliko časa posvetila treningu in dobro pripravljena odhajam na to svetovno prvenstvo. Svojih tekmic ne poznam, zato tudi ne vem, kolikšne so moje sposobnosti v primerjavi z njihovimi. Seveda si želim katero premagati, kako bo, pa bomo še videli.” D. N. Nastopilo 124 šahistov V telovadnici 1. osnovne šole Žalec je potekal mednarodni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo kar 124 šahistov iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Nagradni sklad je znašal 260 tisoč tolarjev in 100 tisoč tolarjev vrednih nagrad. Zmagal je mednarodni mojster Čehro iz Belgije, druga in tretja pa sta bila mednarodna mojstra Jankovič in Rogi iz Hrvaške. Najuspešnejši Slovenec je bil Mazi, ki je zasedel 4. mesto, Marjan Črepan, fide mojster doma iz Petrovč, pa je osvojil šesto mesto. Turnir, ki ga je pripravil žalski šahovski klub pod pokroviteljstvom Mestne skupnosti in Občine Žalec, je bil posvečen prvemu mednarodnemu šahovskemu turnirju pred devetdesetimi leti v Žalcu. T. Tavčar S turnirja Košarkarski klub Prebold vabi fante, starejše od 11 let, ki še niso trenirali ali niso uvrščeni v tekmovalne selekcije, na vpis v ŠOLO KOŠARKE, ki je še možen vsako sredo ob 16.30 uri v telovadnici osnovne šole Prebold. Državno prvenstvo in pokal Lokostrelski klub Polzela in Zveza 3-D Slovenije sta pripravila lokostrelsko tekmovanje, 9. odprto državno prvenstvo 3-D in Camo pokal, ki je potekalo v Andražu nad Polzelo in njegovi okolici. Nastopilo je 139 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov, nekaj tekmovalcev v tekmovanju za Camo Pokal pa je prišlo tudi iz Italije, Avstrije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Pred pričetkom tekmovanja je zbrane na igrišču v Andražu pozdravil polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je tekmovanje tudi otvoril in vsem zaželel veliko športne sreče. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi lokostrelci LK Polzela, ki so se na tekmovanju dobro izkazali. Pri veteranih v stilu 3-D je postal državni prvak Borut Žabkar, v stilu tradicionalni dolgi lok je zmagal Franc Romih, tretje mesto pa je osvojil Roman Zupanc. V stilu minis brez merilne naprave je državni prvak postal Jaka Jager, Dušan Zupanc pa je pri članih v stilu tradicionalni dolgi lok osvojil 3- mesto. Prvi trije v kategoriji in stilu so prejeli medalje. T. Tavčar _ IB 1 N Lokostrelska veterana Franc Romih in Roman Zupanc sta se tudi tokrat izkazala. Odlični rezultati na državnem prvenstvu Lokostrelska sezona tekmovanj na prostem se bliža zaključku, zato v teh mesecih potekajo državna prvenstva, na katerih lokostrelci potrjujejo svojo formo, ki so jo pilili vse leto. Konec avgusta je bilo v Jesenicah absolutno državno prvenstvo ter mladinsko in veteransko državno prvenstvo v FITI 2 x 70 m. Na tekmovanju je sodelovalo 55 tekmovalcev, med katerimi so člani LK Žalec zasedli naslednja mesta: Člani absolutno sestavljeni lok - 9-mesto Matija Lončar, 15. mesto Peter Jerin, 21. mesto Grega Jerin. Člani absolutno ukrivljeni lok - 4. mesto Zlatko Ulaga. Naslednje državno prvenstvo FITA olimpijski krog je bilo v Dravogradu. V sončnem vremenu se je pomerilo 82 tekmovalcev iz 21 klubov. Barve LK Žalec je zastopal Zlatko Ulaga v kategoriji “ukrivljeni lok”. Po opravljenih kvalifikacijah se je s petim rezultatom v finalu prebil do tretjega mesta. Z odličnimi streh je premagal nekatere že uveljavljene lokostrelce. Tretje mesto na absolutnem državnem prvenstvu v FITI olimpijski krog je rezultat doslednih in trdih treningov (na posnetku utrinek s tekmovanja). Na absolutnem državnem prvenstvu FITA ARROWHEAD 12 + 12 v Jajčah je Zlatko Ulaga zasedel 6. mesto, vrstni red ostalih naših članov pa je: 9- Matija Lončar, 15. Grega Jerin, 16. Peter Jerin. Na državnem prvenstvu FOREST ROUND v Zgornjem Pobrežju je Zlatko Ulaga zasedel 2. mesto, Grega Jerin 14. in Peter Jerin 16. mesto. Dobri rezultati so spodbuda za mlajše tekmovalce, ki se bodo na tekmah pometih naslednje leto. Roman Virant Pohodniki so pot pričeli na športnem igrišču v Andražu in jo tam tudi zaključili. Po poteh Andraža Športno društvo Andraž, planinska sekcija, je v okviru praznika občine Polzela pripravilo 15- voden pohod po poteh Andraža in proslavilo in tako proslavilo 10 let obstoja krožne planinske poti, imenovane Po poteh Andraža. Vodnik za pot je napisal znani pla- ninec Božo Jordan iz Šempetra, ki ima tudi največ zaslug za začetek organiziranih pohodov po teh poteh. Prvič so to pot prehodili 6. septembra 1992. Kljub slabemu vremenu se je letošnjega jubilejnega pohoda udeležilo približno sto pohodnikov iz Slovenije in nekaj iz sosednje Hrvaške. Med njimi je bilo sedem takih, ki so pot prehodih več kot desetkrat, stalna spremljevalca pohodnikov pa sta Stanko Štorman in Silvo Plavčak s Polzele. Organizator je pohodnike postregel z golažem in s čajem. T. Tavčar Slab začetek, dober konec? Žalec je že dolgo časa mesto ženskega rokometa. Po izjemno uspešni generaciji, ki je bila vrsto let v samem vrhu slovenskega rokometa in je doživljala uspehe tudi na mednarodnih tekmah, je sedaj na sceni večinoma nova generacija igralk in novo vodstvo, ki bo poskušalo obdržati ženski žalski rokomet na najvišje možni stopnički. Še naprej bodo dajali prednost vzgoji domačih igralk, ki so neusahljiva kadrovska baza za člansko ekipo. Prva tekma, na kateri so se Žalčanke pomerile s Celjankami, se ni izšla tako kot so v klubu pričakovali in želeli. Glede na poznavanje obeh ekip so v žalskem vodstvu računah na zmago svojih varovank. Prav to je bilo najbrž usodno, saj so Žalčanke svoje nasprotnice vzele premalo resno in ob izjemni borbenosti Celjank ter slabem izvajanju sedemmetrovk izgubile za gol (19: 20). Najbolj zaslužna za zmago Celjank je bila nekdanja vratarka ŽRK Žalec Miša Marinček, ki je svojim bivšim soigralkam zaustavila kar 20 strelov. Povsem drugačno igro so Žalčanke pokazale v tekmi s Krimovkami, ki so že dolgo časa na slovenskem rokometnem prestolu in tudi med najboljšimi v Evropi. Neobremenjene z rezultatom so igrale tako, kot znajo in zmorejo, in izgubile s petimi goh razlike (16 : 21). Tudi naslednja tekma z močno Olimpijo je bila borba za vsako žogo in skozi celo tekmo sta se ekipi menjavah v vodstvu. Na koncu je Žalčanke zapustila športna sreča, saj je Savičeva zapravila napad in tekma se je končala v korist Ljubljančak (24:23). Po treh porazih je bila tekma z Burjo iz Škofij na domačem parketu odločujoča za prekinitev serije izgubljenih tekem in s tem tudi za dvig morale in samozaupanja igralk. Trener Igor Razgor je skupaj s svojim strokovnim štabom posebno pozornost posvetil prav temu in vsaj deloma uspel. Kljub visoki zmagi za pet golov (25 : 20) pa z igro svojih varovank še zdaleč ni bil zadovoljen. Z izjemo nekaterih, med katerimi vso pohvalo zasluži vratarka Maja Grudnik, ki je ubranila vrsto strelov Burjank. In kakšen je komentar športnega direktorja ŽRK Žalec Iztoka Ščureka na dosedanje tekme in cilje, ki so si jih zastavili? “Resnici na ljubo smo si v klubu zastavili v začetku sezone kar visoke cilje. Prav zato smo v klub pripeljali tri nove igralke Dejano Stevanovič, Danijelo Savič in Lidijo Krajnc ter vratarko Tanjo Kočevar, ki naj bi ob Nataliji Pavhč, Tanji Dolar, Danici Jukič, Nini Potočnik, Alji Pristovšek, Manji Rančigaj, Daši Breznikar, Biljam Čulibrk, Neh Irman, Tini Randl, Valentini Zumberi, Barbari Bobinac in Vanji Dolar poskušale doseči čim višje mesto v državni ligi. V pripravljalnem delu smo delali zelo dobro, toda manjkale so igralke, ki so bile vključene v pripravo mladinske državne reprezentance za evropsko prvenstvo na Finskem. Šele v septembru smo bili v popolni sestavi. En teden smo bili potem na bazičnih pripravah na Rogli, kar pa je bilo morda že malo pozno, premalo pa je bilo odigranih tudi prijateljskih tekem. Tiste, ki so bile odigrane, so kazale popolnoma drugačno sliko v primerjavi z uvodnimi tekmami. Predvsem pa naše punce niso pričakovale takšnega tekmovalnega naboja s strani Celjank. Vse skupaj so vzele premalo resno in zgodilo se je tisto, kar se ne bi smelo. Ta poraz pa je negativno vplival na psiho deklet, zlasti v boju z Olimpijo in deloma tudi z Burjo. Kljub trenutnim rezultatom naši cilji ostajajo enaki. Predvsem pa upamo, da bodo dekleta zaigrala v prihodnje bolj sproščeno, brez psihične zavore in z znanjem, ki ga imajo in katerega so kazale v pripravljalnem obdobju na prijateljskih tekmah in tudi na tekmi z najmočnejšimi Krimovkami.” Sobotno tekmo v Piranu so žalčanke ponovno izgubile z 22 : 30. D. N. S tekme z Burjo, žalske rokometašice ter Iztok Ščurek (levo) in trener Igor Razgor Med svetovno elito Od 24. do 28. septembra letos je bilo v Belgiji svetovno prvenstvo v preskakovanju ovir za mlade konje, stare do 7 let. Prvenstva se je udeležil tudi Andrej Kučer s kobilo Grisett, staro 5 let, iz kluba za vzrejo in vzgojo jahalnih konj “U” iz Zgornjih Grušovelj. Andrej je osvojil 29. mesto, poznavalci tega športa pa vedo, da je dosežek v tej disciplini med svetovno konkurenco dober rezultat. Ob prihodu domov je povedal: “Veliko bolj kot s samim rezultatom sem zadovoljen s kobilo in s svojim jahanjem. Konkurenca je bila močnejša, kot sem pričakoval, saj so mlade konje predstavili najboljši jahači sveta. Led je prebit in naslednje leto gremo ponovno na tovrstno tekmovanje, seveda z več konji, tako da si obetam poleg dobrih jež tudi vrhunski rezultat. Naj se zahvalim vsem, ki so mi pomagali sodelovati 1 zangershei na svetovnem prvenstvu, posebej Občini Žalec, svetnicam in svetnikom ter KS Šempeter.” Prav gotovo so takšni nastopi naših tekmovalcev na najkvalitetnejših tekmovanjih na svetu dober doprinos popularizaciji tega športa v Sloveniji, nenazadnje pa je prav gotovo nujno potrebno, da konjeniški šport postane zanimiv za medije in s tem za sponzorje, brez katerih si v bodoče tega športa na svetovnem nivoju ne bo moč zamisliti. T. T. Andrej Kučer in utrinek s svetovnega prvenstva Uspešen začetek Ju-jitsu zveza Slovenije in Ju-jitsu klub Ninja iz Črnomlja sta konec septembra organizirala otvoritveni turnir v borbah za kadete, mladince in člane. Tekmovanja se je udeležilo 61 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih ju-jitsu klubov iz vse Slovenije. Zelo uspešni so bili tudi člani Ju-jitsu kluba Aljesan iz Šempetra pod vodstvom trenerjev Sandija Jelena in Primoža Muhoviča. Med kadetinjami do 58 kg je Tjaša Turnšek osvojila 1. mesto, Tadej Kostanjšek si je med kadeh do 48 kg priboril 2. mesto, Nejc Kuder pa je med kadeti do 63 kg zasedel 3-mesto. V članski kategoriji do 55 kg je 1. mesto osvojila Katja Topovšek, 2. mesto pa njena sestra Nada Topovšek. Sandra Zidar je med članicami do 62 kg zasedla 1. mesto, Primož Muhovec pa se je med člani do 85 kg uvrstil na 2. mesto. Ista zasedba tekmovalcev se je udeležila tudi odprtega mednarodnega turnirja v ju-jitsu borbah, ki je potekal 12. oktobra v Globokem pri Brežicah. Poleg tekmovalcev iz Slovenije so se turnirja udeležili tudi tekmovalci iz Nemčije, Romunije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Republike Srbije. V močni konkurenci so člani Ju-jitsu kluba Aljesan ponovno dosegli odlične rezultate. Sonja Pajenk si je med kadetinjami do 50 kg priborila 2. mesto, Tjaša Turnšek pa je med kadetinjami do 58 kg zasedla 1. mesto. Tadej Kostanjšek je med kadeh do 48 kg zasedel 3. mesto, Nejc Kuder pa je med kadeh nad 63 kg prav tako dosegel 3. mesto. V članski kategoriji do 55 kg se je Nada Topovšek uvrstila na 3. mesto, Sandra Zidar je med članicami do 62 kg dosegla 2. mesto, Rok Šuster pa se je med člani do 69 kg uvrstil na 5. mesto. Tekmovalci in tekmovalke so se tako ponovno izkazali s svojo borbenostjo in odlično pripravljenostjo, saj iz tekme v tekmo dosegajo boljše rezultate. V Ju-jitsu klub Aljesan je letos prvič tudi državna reprezentantka, saj se bo Katja Topovšek udeležila svetovnega prvenstva, ki bo potekalo od 22. do 25. novembra 2002 v Punta del Este, v Urugvaju. Nada Topovšek Srebrne strelke ZDUS Žalec V Murski Soboti je potekalo letošnje državno' tekmovanje upokojencev Slovenije v streljanju z zračno puško. Ekipa Zveze društev upokojencev Žalec je osvojila z nastreljanimi 594 krogi presenetljivo drugo mesto, takoj za Ljubljančankami. Njihov rezultat ni ostal neopažen, saj sta pred dnevi izvrstne strelke ter predsednika ZDUS Žalec Antona Grosa in predsednika športne komisije pri ZDUS Žalec Martina Štormana sprejela tudi župan Lojze Posedel in Ferdinand Haler. Srebrne strelke Marico Verdev iz DU Ponikva, Berto Povše iz DU Šempeter, KarlinO Ferme iz DU Vrbje in Romano Jurhar iz DU Žalec ter ostale je župan najprej pozdravil in izrazil zadovoljstvo, da lahko ponovno, tako kot že večkrat v tem lem, izreče pohvalo in zahvalo športnicam in športnikom za dosego odmevnih dosežkov na državnih in drugih mednarodnih tekmovanjih, ki na najlepši način predstavljajo žalsko občino doma in v svem. Povedal je, da se v občini zavedajo pomena športa. Dokaz za to je nov atletski stadion, zavedajo pa se tudi, da je v zagotavljanju ustreznih pogojev za posamezne zvrsti športa, vključno s strelstvom, potrebno še veliko postoriti. V spomin in zahvalo za dosežen rezultat je župan strelkam izročil Kogojeve pivske vrčke. Strelke so povedale, da je bilo tekmovanje dobro organizirano in da so se imele lepo. Posebno zahvalo za pomoč pri pripravi ekipe pa so ob tej priložnosti izrekle Janku Melanšku, predsedniku strelskega društva Juteks Žalec, in Martinu Štormanu, ki jih je tudi spremljal na tekmovanje. D. N. Srebrne strelke oktober2002 Pisma bralcev ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO SLADKORNA BOLEZEN NAJPOGOSTEJŠA KRONIČNA NENALEZLJIVA BOLEZEN Pisma bralcev Vrednost slovenske besede Koliko nam pomeni slovenščina, se zavemo šele takrat, ko je ne smemo ali ne moremo uporabljati pri svojem besednem sporazumevanju. Verjetno večina Slovencev vsaj za silo govori oziroma piše kak tuji jezik. Materinščina pa le ostaja prva jezikovna izkušnja in nas za vse življenje “označi” kot pripadnika nekega naroda. Prav vesela sem, da je moj materni jezik tako lep in bogat in da zmorem v njem izražati svoje misli, mnenja, čustva ... Zakaj tak uvod? Na začetku oktobra sem se udeležila tridnevnega kongresa slavistov Slovenije in bila navdušena nad organiziranostjo ter zanimivimi referati in kongresnimi omizji. Vodilna tema kongresa (Nacionalno - regionalno - provincialno) me ni pustila neprizadete. Odnos velikega do majhnega je velikokrat povezan tudi s prevlado tistega, ki je velik, pa naj povežem to v katero kob razmerje. Malokdaj tisti, ki ima moč, samodejno razume, kaj se dogaja na drugi strani. Ab nas bo Evropa sprejela kot majhen narod s svojo kulturo, tradicijo, jezikom, je v ogromni meri odvisno tudi od nas samih. Nihče ne more vedeti, kako bo v Evropski uniji, kamor želimo, čez nekaj let. Teoretično bo lahko vse tako, kakor je bilo dogovorjeno. Lahko pa se zgodi marsikaj. Zato je duhovna, kulturna in jezikovna ustvarjalnost nujno potrebna, če žebmo biti v tem združevanju prepoznavni kot Slovenci. Anita Govc, prof. Borcem v bran! Ne morem si kaj, da ne bi napisala nekaj besed o stvareh, ki me močno motijo v naši novi demokratični državi. 52 let je že minilo, odkar se je končala druga svetovna vojna, pri nas pa se vsak dan “rojevajo” novi vojni veterani. Ne vem, kako je mogoče, da si po tobkih letih nekateri posamezniki in posameznice s precej domišljije in s pomočjo borčevskih prijateljev m sorodnikov še pridobijo naziv vojnega veterana. V svojih prošnjah navajajo, da so s sedmimi, osmimi leti, z dvojnimi prišitimi žepi kot kurirji oziroma kurirke, sodelovati s priznanimi borci NOB, ki pa so žal že vsi pomrb. Zamishte si sedem-, osemletno dekhco, ki v vojnem času raznaša pomembna obvestila po Dobrovljah. Zame osebno je to zgodbica, ki bi jo nekaj let nazaj lahko objaviti v reviji Kurirček. Povrhu tega pa to podkrepijo s pričami, ki so sorodniki ati zelo dobri - morda celo intimni prijatelji. Zanimivo, da si teh stvari niso uredil že prej, ko so biti priznani - borci še živi in bi lahko njihove “pravljice” potrditi. Verjetno jih ne bi, zato so morati počakati, da so pomrli. Sprašujem odgovorne, ki vodijo te postopke, ati se zavedajo, da smo že deset let v demokratični državi in ne več v komunistični Jugoslaviji. Se morda zavedajo, kakšno krivico delajo ljudem, ki so se boriti v gozdovih, družinam, ki so bile izseljene v taborišča, tistim, ki so postati invalidi ati celo žrtvovati življenja. Ne morem verjeti, da se lahko posamezniki dobesedno norčujejo iz teh ljudi in to z vašo pomočjo -“odgovorni”. Upravičeno se sprašujem tudi, če niste tudi vi prišli na to delovno mesto s pomočjo prijateljev in sorodnikov, da svoje delo opravljate tako neodgovorno “na lepe oči”, bi rekli nekaj časa nazaj. Globoko sem razočarana, da tako hitro nasedate ljudem, ki trpljenje drugih izkoriščajo sebi v prid. Več kot deset let je, odkar smo se posloviti od komunizma in ustvariti demokratično državo, ki naj bi temeljila na moralnih vrednotah, vendar pa s takimi ljudmi še dolgo ne bo. Malči iz Savinjske doline Sprejeta protestna izjava na Čreti Od kljukastega križa do rdeče zvezde je poimenovana projektna naloga Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, ki je namenjena čezmejnemu sodelovanju med Republikama Slovenijo in Avstrijo. Kratko pojasnilo na naš protest Za uvod naj ugotovimo, da so že v osnovi bistevene ideološke razlike med Hitlerjevim nacionalsocializmom in komunizmom. Tako se je nacionalsocializem kot posebna oblika fašizma - reakcionarna in šovinistična oblika ideologije - gradil na diktaturi in rasnem razlikovanju, t. j. večvrednosti nemške rase in manjvrednimi ostalimi rasami, ki jih je potrebno izničiti ati zasužnjiti. Komunizem pa je na drugi strani predstavljal brezrazredno družbo, podružbljanje proizvajalnih sredstev in enakopravnost med ljudmi. Nadalje moramo ugotoviti, da je fašizem sprožil 2. svetovno vojno, ki je terjala 50 milijonov človeških žrtev in da so se naše partizanske sile bojevale proti njemu skupaj in s podporo antihitlerjevske koalicije. Nenazadnje pa temelji povojna ureditev Evrope na antifašističnih izhodiščih. Posebej je potrebno omeniti oddajo na avstrijskem 2. programu TV 25. 9- 2002 o dogajanju v 2. svetovni vojni. V tej oddaji pripovedovalci prepričujejo gledalce, da je bila Avstrija v bistvu žrtev nacizma (mi pa vemo, da so Avstrijci enakovredno sodelovati z Nemci v okupacijskih silah v Sloveniji), da so nacisti preseljevali slovenske prebivalce Koroške in Slovenije in da je bilo na območju bivše Jugoslavije 1.700,000 človeških žrtev kot posledica mede-tičnega in verskega obračunavanja oz. državljanske vojne. Torej čisto ponarejanje zgodovine. In zakaj pravzaprav gre? Za časa Bajukove vlade je bil sprejet projekt v okviru programa PHARE - čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo z naslovom Od kljukastega križa do rdeče zvezde. Iz predloženega gradiva izhaja, da želijo njegovi avtorji s fotografsko in dokumentarno razstavo ter k njej pripadajočimi komentarji in spremnimi publikacijami slovenski in avstrijski javnosti po njihovem predstaviti zgodovinsko na novo utemeljeno nesporno dejstvo, da sta bila po programih in praksi na ozemlju slovenske in avstrijske Koroške ter Štajerske komunizem in nacizem povsem sorodna in celo enaka. Pod enačaj pa želijo avtorji postaviti tudi nemško okupacijo in naš odpor, nacistično stranko NSDAP in KPS, GESTAPO IN OZNO, Zvezo mladine Slovenije in Hitlerjungen itd. ter tako zabrisati razliko med napadalcem in napadenim, med rabljem in žrtvijo, med namero uničenja cele slovenske nacije na eni strani in kaznovanjem posameznikov in skupin iz druge nacije in tako enačiti brutalno okupacijo in po njihovem “partizanski teror”. To pa bi pomenilo rehabilitacijo okupatorja in diskreditiranja NOB. Razstava naj bi bila stalna in naj bi se selila na vsa območja čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v okviru programa PHARE. Nosilec tega programa je Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, izvedel pa naj bi ga v sodelovanju z muzejem iz Kranja in podpisniki iz Avstrije. Zanimivo pa je, da je to sodelovanje zavrnila večina muzejev, in sicer: Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Brežice in Nova Gorica, ter posamezniki s področja zgodovinske stroke zaradi nesprejemljivega naslova in vsebine. G. Linasi iz Pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec sicer trdi, da so to storiti, ker so jih nekateri prepričali brez strokovne argumentacije, kar predstavlja skrajni cinizem. G. Linasi tudi pravi, da se z borčevskimi organizacijami ne bo pogovarjal, ker imajo na te zadeve povsem svoje poglede. Menda kot partner nismo dovolj strokovni. Mi pa smo prepričani, da se pod njegovo “strokovno fasado” skriva spolitiziranost izrazito desne politične opcije, ki si na lokalnih ravneh žeti ustvarjati pogoje za doseganje političnega položaja, ki ga z demokratičnimi volitvami ni dosegla. Prepričani smo tudi, da bi bile lahko borčevske organizacije prvi sogovornik kot živa priča medvojnih dogajanj, če bi bila vsebina programa zastavljena dobronamerno. Ker je na srečanju v spomin na prvo frontalno bitko partizanskega bataljona na Čreti proti nemški soldateski oktobra 1941. leta zbrana večina udeležencev, ki se še živo spominjajo dogodkov iz časa 2. svetovne vojne in NOB skupaj s prisotnimi somišljeniki, smo predlagati, da se protest objavi. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline Predsednik Rado Cilenšek V Sloveniji ocenjujejo, da oboleva za sladkorno boleznijo okoli 100.000 ljudi, v Evropi pa je diabetikov približno 20 milijonov. Pojavljanje sladkorne bolezni izrazito raste s starostjo. Pri večini oblik igra pomembno vlogo genetska osnova, drugi dejavniki tveganja pa so še čezmerna telesna teža, premalo telesne aktivnosti, visok krvni tlak in raven maščob v krvi. Med prebavljanem hrane nastanejo v črevesju iz nje osnovne sestavine, med katerimi je najpomembnejša glukoza, ki jo telo uporablja za energijo. Za normalno delovanje procesov presnove je pomemben hormon inzulin. Nastaja v B celicah trebušne slinavke. Inzulin omogoča, da glukoza iz krvi prehaja v celice, kjer se uporabi za energijo ali shrani za rezervo. Sladkorni bolniki nimajo dovolj inzulina ati pa je njegov učinek nezadosten. Ker glukoza ne more vstopati v celice, se njena koncentracija v krvi poveča (hiperglikemi-ja), zaradi česar se začne izločati z urinom (glikozurija). Ločimo dva tipa sladkorne bolezni. Prvi je tip 1 ali od inzulina odvisna sladkorna bolezen, ki se pojavlja v mladosti, redko po 30. letu. Pri nastanku bolezni imajo pomembno vlogo dednost, nekatere virusne okužbe,... Gre za avtoimuno bolezen, ki uniči B celice trebušne slinavke in inzulin se ne more več proizvajati. Glukoza zaradi tega ne more vstopati v celice in njena koncentracija v krvi se poveča. Življenje je možno le, če si bolniki nadomeščajo inzulin s farmacevtskim pripravkom. To obliko bolezni ima le 5 % diabetikov. Tip 2 ali od inzulina neodvisna sladkorna bolezen je prisotna pri več kot 90 % diabetikov. Pomembno vlogo imajo dednost, debelost, telesni in duševni stres, staranje, nosečnost in drugi. Vzrok bolezni je nezadostna količina izločenega inzulina iz trebušne slinavke ati zmanjšano število oziroma nepravilno delovanje vezal-nih mest za inzulin na površini celic, kar zmanjša učinek inzulina na pomembna tkiva. Klinične težave nastanejo, ko je hiperg-tikemija pri mlajših nad 8 mmo!/l, pri starejših pa nad 10 mmol/1. Simptomi sladkorne bolezni so: povečana količina urina, žeja, hujšanje, utrujenost, zaspanost, motnje vida, srbenje spolovila, motnje zavesti. Nekateri bolniki naštetih težav sploh ne občutijo, zato je veliko sladkornih bolnikov neodkritih. Sladkorno bolezen moramo zdraviti, ker lahko pripelje do zelo hudih kroničnih zapletov, ki se pokažejo šele po več letih. Kako se bodo pojaviti ti zapleti in pri komu, je nemogoče napovedati. Prizadete so lahko krvne žile in živčevje. Okvara velikih krvnih žil lahko vodi v koronarno srčno bolezen, lahko pride do srčnega infarkta ati možganske kapi, pojavijo se bolečine v mečih, boleče razjede na robu stopal in končno gangrena. Okvara matih krvnih žil vodi v okvaro oči in ledvic. Okvare avtonomnega živčevja se kažejo kot motnje v prebavi, uravnavanju krvnega pritiska, delovanju srca, praznjenju mehurja, potenci, okvara perifernih živcev pa vodi v neobčutljivost rok, nog, mravljinčenje, pekoče bolečine in krče v nogah, odsoten je občutek za dotik, bolečino, temperaturo v nogah, rokah, nemoč v mišicah. Skupek vseh kroničnih zapletov se najbolj odraža pri sladkornih bolnikih na nogah, kar imenujemo diabetična noga. Prizadeti so živci, žile, prisotno pa je tudi vnetje. Zdravljenje sladkorne bolezni pomeni odpravo simptomov bolezni, preprečevanje akutnih in kroničnih zapletov, zmanjšanje prezgodnje umrljivosti in izboljšanje kakovosti življenja. Za zdravljenje uporabljamo naslednje metode: zdravstvena vzgoja in izobraževanje, redna telesna vadba, zdrava prehrana, zmanjšanje telesne mase pri predebelih, samokontrola, zdravljenje z oralnimi zdraviti, inzulinom ati obojim, zdravljenje arterijske hipertenzije. Telesna aktivnost zmanjša nivo glukoze v krvi, izboljša krvni obtok, pomaga pri hujšanju in zmanjšuje stres. Traja naj vsaj pol ure dnevno, prilagodimo pa jo sebi (hoja, kolesarjenje, plavanje). Dieta pri sladkornih bolnikih omogoča manjši vnos glukoze v kri. Pomembno je, koliko pojemo, kaj pojemo ter število obrokov. Priporoča se 4-6 manjših obrokov dnevno približno ob isti uri, uživanje veliko vlaknin, čim manj maščob, alkohola, slaščic, piti veliko vode, čaja, omejiti sol v prehrani,... Ko nefarmakološki načini ne morejo urediti več sladkorne bolezni, pa je potrebno zdravljenje z zdraviti. Nekateri bolniki si morajo dajati injekcije inzulina, večina pa se jih lahko zdravi s tabletami, ki vzpodbujajo izločanje lastnega inzulina iz trebušne slinavke, povečajo vstop glukoze v celice ati zmanjšajo vsrkavanje sladkorjev iz črevesja v kri. Pri zdravljenju sladkorne bolezni je zelo pomembna samokontrola. Priporočamo jo vsem, ki se zdravijo z inzulinom, koristna pa je tudi za ostale sladkorne bolnike. S pomočjo pripomočkov jo lahko izvajamo doma. Na osnovi rezultatov pa lahko bolniki spreminjajo odmerek zdravila, prilagajajo prehrano in telesno aktivnost. To pomeni, da lahko sami vodijo sladkorno bolezen, kar je eden od osnovnih ciljev zdravljenja. Zaradi premalo hrane, prevelikega odmerka inzulina ati tablet ati večje telesne aktivnosti se lahko pojavi hipoglikemija ati “hipa”, katere znaki so znojenje, tresenje, bledica, lakota, glavobol, razdražljivost, zaspanost, omotica in motnje zavesti. Takšnemu bolniku moramo takoj ponuditi košček sladkorja ati sladko pijačo, če pa je stanje hujše, je edina pomoč injekcija gluk-agona ali glukoze (bolnik naj bi jo imel pri sebi). Vsak sladkorni bolnik naj bi poskrbel, da bi bilo tovrstnih stanj čim manj. Uidi farmacevti lahko veliko pripomoremo v skrbi za sladkornega bolnika. Imamo znanje in smo dostopni. V sodelovanju z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci želimo pomembno prispevati k izboljšanju kakovosti bolnikovega življenja. V primarni preventivi svetujemo o zdravem načinu življenja, zmanjšanju dejavnikov tveganja za razvoj bolezni (debelost, kajenje, alkohol,...). V sekundami preventivi obveščamo o sladkorni bolezni, opozarjamo na simptome in napotimo do zdravnika tiste z visokim faktorjem tveganja. Pomembno je, da sladkorno bolezen zgodaj odkrijemo. V terciarni preventivi nudimo strokovno podporo bolniku glede samokontrole, zdravljenja z zdraviti, ustrezne prehrane, nege nog, primerne telesne aktivnosti. Ljudem, ki nam zaupajo, bi radi ponuditi še nekaj več. V Lekarni Žalec merimo krvni tlak, pripravljamo različne informativne lističe, ob pomembnih svetovnih dnevih (Svetovni dan zdravja in Svetovni dan diabetikov) pa organiziramo še dodatne aktivnosti. Nataša Čater, mag. farm. Ob SVETOVNEM DNEVU DIABETIKOV vam v četrtek, 14. novembra 2002, nudimo možnost, da preverite svoje zdravstveno stanje. Pripravljamo merjenje glukoze, holesterola in trigliceridov v krvi. Vabljeni! USTANOVA ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO V LJUBLJANI Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel: + 386 1 5229250, +386 41 645000, fax: +386 1 522 25 17 www.trzinka.si/skladpk.htm Od besed k dejanjem! VSESLOVENSKA AKCIJA ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO V LJUBLJANI Zaradi nerazumljivega zavlačevanja z začetkom gradnje nove pediatrične klinike v Ljubljani se pridružujem pobudi civilne družbe, zato protestiram, ker išče država vedno nove izgovore, naroča revizije revizij in tako zavlačuje z začetkom izgradnje nove pediatrične klinike v Ljubljani, čeprav so razmere za zdravljenje in bivanje otrok in mladostnikov v stari kliniki najslabše v Sloveniji in daleč pod še sprejemljivimi standardi. Protestiram, ker država ne spoštuje in ne izvaja zakonov, ki jih sama sprejema. Leta 1996 je bil sprejet Zakon o zagotovitvi sredstev za izgradnjo nove pediatrične klinike v Ljubljani. Veljati je nehal decembra 2001, ko bi morala biti nova pediatrična klinika že zgrajena! Decembra 2001 je država sprejela nov zakon, ki vključuje tudi dinamiko izgradnje, a ga ne uresničuje. Zato zahtevam, - da Vlada in Ministrstvo za zdravje nemudoma pospešita vse postopke in zagotovita, da se bo gradnja začela in končala tako, kot predpisuje zakon, ki je bil sprejet decembra 2001; - da bo otrokom in mladostnikom zagotovljena možnost sobivanja z enim od staršev in bodo tako spoštovane pravice otrok v bolnišnici in zagotovljena humanizacija bolnišničnega zdravljenja. Ljubljana, oktober 2002 Prve objave Seglo mi je do srca Bil je lep, sončen dan. Ptički so žvr-goleli v zraku, jaz pa sem se veselo vračal iz šole. V šoli sem namreč zaslužil dve odlični oceni in učitelji nam niso naložili nič domače naloge. Ko sem prišel v hišo moje mame, sem zaklical: “Mama, imaš kaj za jest, jaz sem grozno lačen!” In iz njene sobe se je oglasilo: “Da, v omari je nekaj zate,” je odgovorila. Pogledal sem v omaro in tam je bil velik sendvič, ki je kar vabil, naj ugriznem vanj. Po obilni malici sem se spravil gledat televizijo, takrat pa je po stopnicah v pritličje prišla stara mama. “Že veš, kaj se je zgodilo včeraj zvečer? Tvojega dedka je kap in celo noč je ležal na deh in se ni mogel premakniti” Pogledal sem jo z dvomom v očeh. “Se hecaš, a ne da se hecaš?” sem jo vprašal. “Niti ne,” je odgovorila stara mama. V tistem trenutku sem se spremenil za sto odstotkov. Nisem imel več dvomečega izraza, temveč žalostnega in razbesnelega obenem. Zatulil sem: “Kdaj se je to zgodilo? Zakaj se je to zgodilo? Kako se je to zgodilo? In zakaj se je to zgodilo ravno mojemu dedku, ko pa je na svetu še milijon drugih dedkov?!” Na ta dogodek sem hotel čimprej pozabiti, a nisem mogel, saj sta ati in mami vse popoldneve obiskovala dedka v bolnišnici, nama z bratom pa nista pustila, da bi šla zraven, ker sta menila, da bi se lahko začela smejati, če bi slišala dedkovo momlajajočo govorico. In tako je ostalo pri njuni odločitvi. Tri tedne po dogodku sem se v dedkovi hiši igral s kužki, ki jih je skotila njegova Boleč spomin Ko jutranja zarja je obsvetila domačo vas, takrat iz internacije vrnila sem se, saj odpeljali so me za dolgi leti dve. Sončni žarek zasvetil je v maminih očeh, ko vsa solzna na vrtu domačem čakala je. Vprašala sem travnike, drevesa, ah ozdravela bom, ah se vrnilo zdravje bo v moje izčrpano telo. Ukradli so mi sanje, ukradli so mi smeh, iskre ni več v mojih očeh. Preteklo mnogo, mnogo je let da se smeh na lica vrnil je spet. Zdaj so spomini oddaljeni, vendar še tako živi in kadar je spomin še posebno boleč, se rodi v srcu pesem o miru in prijateljstvu, pesem o ljubezni in sreči, kajti ženska sem, ki je dozorela v trpljenju. Anica Ramšak iz Šempetra Naš Runo Naš kuža Runo, rad tub v luno, podnevi se okrog podi. Če zagleda muco, se za njo zapodi, da se kar izpod nog pokadi. Špela Kos, OŠ Vransko-Tabor Hiša Naša hiša je velika, v njej stanujemo... Mladi oktober2002 psica Luksa, ki je bila nanj zelo navezana. Gotovo ga je pogrešala, ubožica. To je dokazoval otožen pogled v njenih očeh. Takrat pa je prišel ati in mi sporočil grozno novico, da je dedi umrl. To je povedal s tako srditim glasom, da sem mislil, da bo pregriznil cigareto, ki jo je imeli v ustih. V trenutku, ko je to povedal, me je preplavila žalost in še naprej sem kar sedel in z odsotnostjo božal psičke. Naslednji dan mi je ati povedal, da bo pogreb v sredo. In res je bil takrat. Solze so prišle v oči nekaterih dedkovih sorodnikov, ko je pogrebna služba pripeljala žaro, vence in ostale dodatke, ki so potrebni za pogreb. TVidi ko se je pogreb začel, nismo mogli zadržati solz (tudi jaz sem jih tokrat komaj zadrževal), še posebej, ko je pred mikrofon stopil eden dedkovih nekdanjih sodelavcev iz Elesa. Njegov govor mi je segel do srca, še posebej nekateri odlomki: “...Bil je tako dober človek... vedno je rad pomagal... vedno je bil dobre volje... vsi ga bomo pogrešali...” Opazil sem, da je tudi drugim segel globoko v srce, še posebej mojima tetama Ljubi in Tatjani. Po pogrebu smo se dedkovi ožji sorodniki zbrali v njegovi hiši in imeli neko vrsto sedmine, bolj večerjo kot sedmino. Po večerji, ko so se že vsi poslovili, sem začel razmišljati o stvareh, ki nas bodo spominjale na dedka. Nagrobnik na pokopališču, kjer z velikimi črkami piše njegovo ime, njegova dobrosrčnost in radodarnost, ki jo je izkazoval nama z bratom, kadar sva prišla k njemu, otožen pogled v očeh njegove psice Lukse in njenih psičkov ter njegova hiša, ki bo za vedno ostala prazna. Matic Tomšič, OŠ Polzela pa pika! Žiga Lukman, OŠ Vransko-Tabor Reks Črne tačke, rjava dlaka, pod soncem ni večjega junaka: nemirno skače, hitro teče, kakor blisk čez travnike cvetoče. Vsak dan veselo me čaka, skoči skoraj do oblaka. Reks hoče se igrati, kakor mucki med copati. Anhelina Chavarha, OŠ Vransko-Tabor Čriček pripoveduje Vesel sem pomladi. Trava in cvetlice so že zrasle, tako da se z lahkoto skrijem in godem na svoje gosli. Radi me poslušajo vsi prebivalci travnika, kot so kobilice, miši, ježi, jerebice, zajci in celo taščica prisluhne, kako godem. Zelo rad igram. S tem razveselim Uidi ljudi, ki mi pravijo tudi muren. Petra Bergant, 1. a OŠ Braslovče Kosa pripoveduje Nekega večera je prišel pome kosec. Dobro me je nabrusil, kar me je zelo žgečkalo. Nato me je odnesel na travnik in pričel z mano kositi. Bila sem tako dobro nabrušena, da so travnate bilke kar stokale pod mojim rezilom. Naenkrat me je sunkovito ustavil. Naletela sva na gnezdo malih zajčkov. Bilo jih je zelo strah, zato so bili čisto pri miru. Kosec je odnesel gnezdo na varno, nato pa sva travnik pokosila do konca. Nejc Jeseničnik, 1. a OŠ Braslovče DRUŠTVO STARŠEV ZA POMOČ MLADINI Ul. Savinjske čete 4,3310 Žalec, Tel.: 713 68 80, 031 505 606 Preventivni november Društvo staršev za pomoč mladini bo v sodelovanju z DC Želva in ŽMC organiziralo predstavitev s propagandnim materialom na stojnicah po vsej Spodnji Savinjski dobni: 6.11. pred Občinama Vransko in Tabor, od 11.11. do 13.11. v Žalcu pred DC Želvo, 20.11. pred Osnovno šolo Petrovče, od 21.11. do 26.11. v občinah Braslovče in Prebold, 27.11. v Žalcu pred DC in OŠ, 28.11. Osnovna šola Štore (podružnica Svetina) - predavanje za starše, 1.12.- stojnica ob mednarodnem dnevu boja proti AlDS-u v mestnem parku v Žalcu. Donatorji: SM Savinjska, Žana Merkator, d.d., Kolinska Ljubljana, Mlekarna Celeia, Mesarstvo Čas Ervin Žalec. Donatorjem se iskreno zahvaljujemo. Vljudno vabljeni k našim stojnicam! Prometni dan na OŠ Polzela Med akcijami, ki potekajo v osnovnih šolah, je najpomembnejša tista ob začetku šolskega leta. Najpomembnejša je skrb za začetnike, ki prvič stopajo po šolski poti in ne poznajo vseh nevarnih pasti te poti. Poleg tega se po več tednov trajajočih počitnic v šole vračajo razigrani učenci in je potrebno nekaj dni, da ponovijo vsa pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. Vse to je učitelje na OŠ Polzela vodilo do zamisH, da bi tokrat prvi šolski dan organizirah nekoliko drugače in tako združiti prijetno s koristnim. K sodelovanju so povabili tudi več inštruktorjev iz avtošol, promet pa so ob šolskih poteh, tako kot vsako leto, nadzorovali številni policisti, redarji, člani združenja šoferjev in avtomehanikov, zveze prijateljev mladine, upokojenci, šolarji -prometniki ter drugi prostovoljci. Prvošolčkom so letos policisti razdelili pobarvanko Varno na poti v šolo in domov, s pomočjo katere bodo lahko skozi igro oziroma z barvanjem spoznati določena pravila v cestnem prometu. Drugošolci so spoznali novo pot v šolo; pokazati so, kako je treba pravilno prečkati cesto. Sprehoditi so se tudi do železniške proge in jo prečkati. Že lani so v 2. a-razredu posneti kaseto o njihovem znanju prometa in ta dan so jo nesti na Občino z namenom, da so jo popoldne predvajati na kabelski televiziji. Tretješolci so si na sprehodu ogledovati prometne znake in poli, izdelali so plakat o prometu in obiskali policista. Četrtošolci so se učiti prometnih znakov in predpisov ter spoznavali, kakšno je dobro opremljeno kolo. Peš so se napotili po kolesarski poti, saj je bil to del njihove priprave na kolesarski izpit, ki ga bodo opravljati še ta mesec. Učenci petih razredov so najprej reševati uganke o prometu in risati. Pozornost so nameniti kulturnemu obnašanju med vožnjo s šolskim avtobusom in razpravljati o varnosti pešcev. V 5. b so spoznavati tudi imena prometnih znakov v angleščini. V sedmih razredih devetletke so imeti poleg splošnih prometnih spoznavanj tudi praktično vožnjo s kolesi in si ogledati film o kolesarjih. V 7. a so imeti tekmovanje v spretnosti polževe vožnje, kjer se je moral tekmovalec čim počasneje peljati po štiri metre dolgi in pol metra široki progi. Pri tem ni smel stopiti na tla, pot pa je moral prevoziti trikrat. Osmošolci so se v razredu razdeliti na štiri skupine: pešce, kolesarje, voznike koles z motorjem in potnike v avtobusu. S pomočjo gospe inštruktorice so poiskati vse odgovore na vprašanja. Skupini kolesarjev so se zdeti zanimivi pomožni deli kolesa. Devetošolci so najpogosteje kolesarji, zato so se pogovarjati o uporabi kolesarske čelade in o pravilnem kolesarjenju. Spoznavati so tudi prometne predpise in se učiti angleška imena prometnih znakov. Učenci 9- c so obiskali policiste, ki so jim pokazati laserski merilnik hitrosti in z njim so lahko meriti tudi sami. 9- a pa je obiskal medicinski tehnik, ki jim je razložil, kako je potrebno poskrbeti za ponesrečenca. Na Občini Polzela nam je ga. Eva Lenko povedala, da se je Svet za vzgojo in preventivo v šolskem prometu sestav v avgustu, pregledal šolske poti in kritične točke. Občina je zagotovila tudi šolske prevoze za otroke, od šole oddaljene več kot štiri kilometre. Skleniti so, da bodo voziti tudi tiste, ki so manj oddaljeni, če pot, po kateri hodijo v šolo, ni urejena. Veseli smo te skrbi. Toda navsezadnje se bomo celo leto morati varovati tudi sami. Zato je bilo zagotovo koristno tako preživeti prometno usmerjeno dopoldne prvega šolskega dne. Tamara Pevec, 9. a in Matic Tomšič, 9. b, mlada novinarja OŠ Polzela Podmornica se je potapljala V poslikanih kletnih prostorih Centra za socialno delo Žalec je bilo tudi med počitnicami zelo živahno. Podmornica, Dnevni center za otroke in mladostnike, ki bo letos decembra beležila sedem let uspešnega delovanja, je kljub poletnemu spremenljivemu vremenu delovala s polno paro vsak delovni dan med 8. in 15. uro. Njeno posadko so v času počitnic sestavljali predšolski in osnovnošolski otroci, med šolskim letom pa je s svojim programom učnih ur namenjena predvsem osnovnošolski mladini. V Podmornici smo se tudi letos odločiti, da bomo poskušati narediti počitnice čimbolj zanimive za otroke in mladino. Tako smo dvakrat na teden v juliju in avgustu organizirali kopanje na bazenu Pingo v Orli vasi, najmanj enkrat na teden smo se odpraviti na izlet po bližnjih hribih (Mrzlica, Gozdnik, Celjski grad, Bukovica, Kunigunda, Hom...). Ker pa letošnje poletje ni bilo ravno namenjeno kopalcem, smo Podmorničarji preživeti večino časa na izletih, sprehodih in v prostorih Podmornice, kjer smo ustvarjalno preživljati prosti čas ob kuhanju (pice, testenine, pite, sadne kupe, palačinke, piškoti ...), likovnih delavnicah (ogrlice, slikanje na platno, gradnja gradu iz lepenke, barvanje brošk...), ob računalniku in igranju družabnih ter športnih iger na bližnjem stadionu. V avgustu smo se odpraviti na Šmohor, prvi del poti z avtomobili, nato pa peš do doma na Šmohorju, kjer smo imeti piknik. Pekli smo koruzo, krompir in preživeli prijeten dan ob igranju nogometa, badbintona, odbojke. Ogledati smo si tudi Rudnik premogovništva v Velenju. Po spustu z dvigalom v 157 m globoko jamo smo si najprej ogledati stari del jame. Z zanimanjem smo poslušati pripovedovanje našega pesnika Antona Aškerca o življenju in delu rudarjev v preteklosti. Največje doživetje za otroke je bila simulacija eksplozije plina v jami, matica v jami, vožnja s tekočim trakom in rudniškim vlakom. Na CSD se trudimo, da bi program izvedli čim boljše. Več težav je še vedno s financiranjem strokovnega delavca v Podmornici. Pomagamo si s programom javnih del in s prostovoljci, vendar to ni ustrezna rešitev, predvsem zaradi pogostih menjav sodelavcev, kar se močno pozna pri kvaliteti izvajanja programa. Nataša Kobula Ob tednu otroka Na Osnovni šoli v Šempetru vsako leto posebno pozornost namenimo tednu otroka in temi, ki je razpisana za otroški parlament Tildi v letošnjem letu smo dejavnosti razdeliti na dva sklopa: ustvarjalne delavnice na razredni stopnji in klepetalnice o nasilju na predmetni stopnji. Učenci od prvega od četrtega so skupaj z učitelji ustvarjati na temo nasilja v likovni, literarni, plesni, računalniški, naravoslovni in angleški delavnici. Zlasti navdušeni so biti nad delavnico ki je potekala v angleškem jeziku, imenovala pa se je Welcome to English. S pomočjo učiteljice naučiti odgovarjati na preprosta vprašanja v angleškem jeziku. Spoznati so tudi pomen besed We are friends in s to mislijo tudi končati z delavnico. Zelo zanimiv teden smo preživeli tudi na predmetni stopnji, saj je imel vsak razred klepetalnico na temo nasilja, ki jo je vodila pedagoginja. Tako smo v prijetnem klepetu izmenjati svoja mnenja in morebitne izkušnje z nasiljem. V nekaterih razredih so učenci ustvariti plakate, stripe na temo nasilja, pripraviti pa smo tudi anketo. Anketni vprašalnik o nasilju so pripraviti in evalvirati učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo. Anketiranih je bilo 61 učencev, ki so bili naključno izbrani. Rezultati, ki so jih učenci pri analizi dobiti, kažejo na to, da se otroci največkrat razjezijo doma. Kar devetinšestdeset odstotkov otrok je odgovorilo, da se jezijo na stame, ko jih silijo k učenju, pospravljanju in pomoči pri najrazličnejših opravilih. Trinajst odstotkov učencev se razjezi v šoti, deset odstotkov med prijatelji in osem odstotkov v prostem času. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, kako otroci izražajo svojo jezo. Kar triinštirideset odstotkov jih jse slabe volje, triindvajset odstotkov jih joče, nekateri pa tudi kričijo na druge. Nekaj učencev se tudi zapre vase, medtem ko nihče ni napisal, da v jezi razbije kakšno stvar ati napade koga drugega. Ugotoviti smo tudi, da je nasilje najbolj pogosto med neznanimi osebami, učenci pa menijo, da je zelo pogosto tudi med člani družine. Kar osemnajst odstotkov pa jih je menilo, da je najbolj pogosto nasilje odraslih nad otroki, čemur smo v klepetalnic-ah namenili posebno pozornost. K sreči na naši šoli še nismo zasledili oblik nasilnega vedenja, ko bi starejši izsiljevati mlajše, jim groziti in jih pretepati. Učenci pa so v anketi kot eno izmed oblik nasilja izpostavili tudi spolno nasilje in zlorabljanje otrok. Vsi so bili mnenja, da je tudi to obliko nasilja potrebno kaznovati in otroke zaščititi. Tako je v avli šole skozi cel teden, ko so na šoli potekale dejavnosti ob prazniku otrok, nastajala razstava vseh izdelkov, ki jo je popestrila in dopolnila tudi razstava knjig. Tako učenci kot učitelji si izdelke ogledujemo, ob izdelkih pa se z velikim zanimanjem ustavljajo tudi starši. Petra Stepišnik, OŠ Šempeter Oktober2002 Savinjske zgodbe Naši devetdesetietniki praznovali Marija Hrovat, slavljenka Ivanka Verdev in Peter Skrabar 90 let Ivanke Verdev ludi v KS Šempeter je navada, da predstavniki krajevne skupnosti in krajevnih organizacij obiščejo sokrajane, ki praznujejo visok jubilej. Med šempetrske devetdesetletnike se je pred kratkim vpisala tudi Ivanka Verdev, stanujoča na Rimski cesti 120. Ob tej priložnosti sta jo v imenu Krajevne skupnosti obiskala podpredsednik Peter Skrabar, v imenu RK pa Marija Hrovat. Ivanka Verdel se je rodila pri Sv. Joštu na Kozjaku kot sedma v številni kmečki družini. Leta 1939 se je primožila k Verdevovim v Šempeter. Z možem Leopoldom sta imela dva sinova in pri sinu Ivanu Ivanka preživlja svoja jesenska leta. Čeprav ne toži rada, je vendarle potarnala, da jo bolijo noge, sicer pa bi še kar rada kaj postorila. Z veseljem posluša radio, posebno domačo narodno glasbo in petje. Vdova je že 16 let, v veliko veselje pa so ji štirje vnuki in štirje pravnuki. T. Tavčar \ domu je zadovoljen Anton Bolko je eden izmed tistih, ki jesen svojega življenja preživljajo v Domu upokojencev na Polzeli. Ob praznovanju 90. rojstnega dneva so ga obiskali predstavniki krajevne organizacije RK Marija Jager, Tilka Lenošek in Cvetka Kočevar in jencev, kjer ga poleg drugih najpogosteje obiskuje vnuk. Rad obuja spomine na svojo mladost, ki je bila tesno povezana z ljubeznijo do petja. Nič ga ni moglo ustaviti, da ne bi šel na pevske vaje bodisi v Letuš, Šmartno ob Paki, Braslovče ali Nazarje. Uidi sedaj še rad katero zapoje, z veseljem recitira pesmi, ki se jih je naučil v rani mladosti in jih ne bo nikoli pozabil. T. Tavčar 90 let Terezija Vengust V Krajevni skupnosti Galicija živi trenutno pet krajanov, starih 90 let in več. Najstarejša je Marija Ramšak, ki je v 100. letu starosti. Pred nedavnim je devedeset let dopolnila Terezija Anton Bolko zgosti krajevnega odbora Bogdan Trop in Marjana Marovt iz Letuša, kjer je slavljenec preživljal večino svojega življenja. Rodil se je kmečkim staršem v Podgorju pri Letušu kot drugi od šestih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Letušu, pozneje pa je delal na kmetiji. Med D. svetovno vojno je aktivno deloval v NOB, leta 1951 se je poročil, dve leti kasneje pa sta zakonca dobila hčer. Zaradi bolezni se je moral predčasno upokojiti. Pred enajstimi leti mu je umrla skrbna žena. Sedaj je že četrto leto v Domu upoko- Vengust iz Hraniš. Predstavniki krajevne skupnosti, rdečega križa in društva upokojencev so sklenili, da jubilantko obiščejo v bolnišnici, kamor je morala prav v tem času. Ob šopku rož in darilih, ki so jih poklonih ob njenem jubileju, so Vlado Majer, Dragica Tratnik, Ivan Nareks in Katica Petrin zaželeli Tereziji čimprejšnje okrevanje in vrnitev med svoje domače. Terezija Vengust-Verdev, rojena na Pemovem pri Kovčak, je živela in odraščala ob svojih treh bratih in treh sestrah, s katerimi se je morala precej ukvarjati, saj je bila najstarejša, poprijeti pa je morala tudi za ostala kmečka dela. Leta 1939 se je poročila in se preselila na možev dom v Hramše. Z možem, ki je bil po poklicu sodar, sta si ustvarila družino s tremi otroki, Zoranom, Marijo in Zibiko. V službo ni hodila, saj je bilo doma dovolj dela. Tako kot še nekateri iz teh krajev je prodajala kmetijske pridelke na celjski tržnici, pa tudi v Žalcu in na Dobrni. S tem je zaslužila nekaj denarja, ki je prišel še kako prav za preživljanje, saj je mož po H. svetovni vojni precej bolehal, zato pa tudi manj delal. Terezija je od leta 1971 vdova in marsikatero delo je morala opraviti sama. V veliko pomoč so ji njeni najdražji. Ljudje poznajo Terezijo kot nadvse pridno in marljivo žensko. Je zelo priljubljena v svoji okolici in tako ji vsi želijo, da bi čimprej okrevala. D. Naraglav Terezija Vengust, obkrožena s svojimi obiskovalci: predsednica KO RK Dragica Tratnik, sin Zoran, predsednik KS Vlado Majer in predsednik DU Galicija Ivan Nareks Udeleženci jubilejnega srečanja Po 40 - letih znova skupaj Zlatoporočenca Vasle Srečanja nekdanjih sošolcev so sicer vsakdanja stvar, vendar če od takrat, ko so zapustili osnovnošolske klopi, mine 40 in več let, potem je za vse udeležence tovrstnega jubileja to poseben, prijeten in nepozaben dan. Takšen je bil tudi za nekdanje sošolce 8. a in 8. b razreda preboldske osnovne šole, ki so v gostišču v Sv. Lovrencu obeležili 40-letnico slovesa od osnovnošolskih klopi. Srečanja se je udeležilo 33 nekdanjih sošolcev, ki so enega od osmih razredov končali s podpisom spričevala razredničark Marije Remše ah Štefke Vrhovec in ravnatelja Stojana Vrhovca. Slednji je bil nadvse spoštovana osebnost tokratnega srečanja, prav tako tudi Jože Gačnik, ki je na srečanje prišel iz daljne Kanade. Ob dejstvu, da je bil to njegov prvi obisk Slovenije po dvaintridesetih letih, odkar je leta 1970 odšel v Kanado, je razumljiva pozornost sošolcev, ki so med tem časom poštah očetje in dedje, tako kot tudi on sam. Zbrane sošolce in ravnatelja je v imenu organizacijskega odbora pozdravil Jože Jerman in poskrbel za duhovit govor, ki je lepo odslikaval čas skupnega guljenja šolskih klopi in njihovo sedanjo podobo. Ob obujanju spominov, številnih šalah, kulinaričnih in pivskih dobrotah ter glasbi so srečanje obeležili, kot se za takšen jubilej tudi spodobi. D. N. Marija in Vinko Vasle iz Griž sta v krogu družine v Savinov! hiši v Žalcu potrdila $0 let skupnega življenja - zlato poroko. Obred je opravil žalski župan Lojze Posedel. Zakonca Vasle živita skupaj že vse življenje, saj sta bila tudi v času otroštva najbhžja soseda v Žalcu. Pozneje je Vinko postal rudar, Marija pa gospodinjska pomočnica. Kot mlada zakonca sta se odpravila s trebuhom za kruhom v Labin, kjer je Vinko rudaril. Želja po vrnitvi v Savinjsko dolino se jima je izpolnila pred rojstvom prvega sina Marjana. Vinko je delal v rudniku Zabukovica. Leta I960 je družina dobila svoj dom v novem rudarskem bloku v Grižah. Dobili pa so tudi novega družinskega člana, sina Milana. Otroka sta rasla, rash so tudi družinski stroški, zato se je Marija zaposlila kot kuharica najprej v šoh v Grižah, pozneje pa v Domu upokojencev na Polzeli. Vinko se je kot rudar zgodaj upokojil in prevzel gospodinjstvo, da je Marija lahko delala do upokojitve. Kljub visokim letom sta dokaj trdnega zdravja, uživata življenje upokojencev in pobirata sadove svojega zakona, to so vdanost in spoštovanje drug do drugega ter ljubezen sinov in vnukinje Anje. T. Tavčar S slovesnosti zlate poroke JPVft L ' Vi V - Tl Wgjfl np v * fr mm ' L teKEjl - t® Jjjm&k [fl / > V/m Wm 1 m Biserno slavje Ašenbergerjevih Jožef in Roza Ašenberger iz Železnega pri Galiciji sta slavila šestdeset let zakonske zveze. Kar neverjetno se shši, še posebno zato, ker danes zakonske zveze že po nekaj letih pokajo po vseh šivih in mnoge tudi razpadejo. Sprašujemo se, kaj je temelj tako trdnemu zakonu, kaj so zmogli zakonci, ki danes slavijo 50 ah 60 let skupnega življenja. Je to samo ljubezen ah predvsem potrpežljivost, tolerantnost, odgovornost do zakona in otrok, spoštovanje in skrb? O tem bi Jožef in Roza lahko marsikaj povedala, vendar o svojem skupnem življenju ne izgubljata besed. Zelo mlada sta se poročila, bila sta zaljubljena in zaljubljenosti sta pusti- la dozoreti v ljubezen, ki sta jo skupaj negovala. Slavljenca in svatje so k cerkveni biserni poroki pristopih v domači župnijski cerkvi, kjer je poročni obred opravil domači župnik Janko Cigale. V nagovoru zakoncema je poudaril žlahtnost dogodka, ki je po svoji dragocenosti primerljiv z biseri. Povedal je tudi, da sta bis-ernoporočenca svojo zvezo obogatila z devetimi otroki, ki sta jim znala pokazati pravo pot v življenje, zato danes žanjeta njihovo ljubezen in globoko spoštovanje. Civilni obred je v dvorani Zadružnega doma v Galiciji opravil žalski župan Lojze Posedel z matičarjem Henrikom Krajncem. T. Tavčar Amerika je doma Slovenci smo majhen narod, vendar naše rojake najdemo na vseh kontinentih sveta. Še največ jih živi v Avstraliji, Argentini, Ameriki in Kanadi, kjer so si nekateri poiskali svoj kos kruha že pred sto in več leti, drugi pa so tja in v druge dežele sveta zajadrali v minulih desetletjih 20. stoletja. Jože Gačnik iz Prebolda živi v Kanadi že 32 let. Ves ta čas ni videl svoje domovine, letos pa se je odločil prekiniti to dolgo odsotnost in je prišel na srečanje s svojimi nekdanjimi sošolci. V minulih tridesetih letih se je v Sloveniji marsikaj spremenilo, tako tudi v Preboldu. Za Jožeta je bilo srečanje z domovino nadvse prijetno in bil je resnično presenečen nad vsem, kar je videl, saj je bilo takrat, ko je odšel, bistveno drugače. “Marsikaj o tem, kako je v Sloveniji, so mi sicer pripovedovale sestre, pa tudi mama, ki je vsake toliko časa prišla na obisk v Slovenijo, a dokler tega sam ne vidiš in ne doživiš, si težko predstavljaš,” je dejal Jože Gačnik ter še dodal: "Amerika je doma, je tukaj!” Jože Gačnik se je leta 1970 skupaj z družino odpravil v Kanado, kjer je že od leta 1958 živel bratranec, ki je moral podpisati posebno izjavo, da Jože z družino ne bo v breme države. Prvo službo je dobil za šest mesecev, nato je štirinajst let delal kot delovodja v drugi službi, sedaj pa je že osemnajst let zaposlen v podjetju, kjer izdelujejo železne konstrukcije. Živi v mestu Winnipeg v provinci Manitoba. V mestu živita tudi njegova mlajša sestra Nevenka in 79-letna mama Marija. Z mamo, ki skoraj vsako drugo le- to za dalj časa obišče svoji hčerki Sonjo in Marjano, je tudi Jože letos prišel v okolje, kjer je preživljal najlepša leta svojega življenja. Th bi rad živel tudi po upokojitvi, saj ga z leti vedno bolj vleče v kraje njegove mladosti. “Še pet let moram delati, da si bom prislužil pokojnino, nato pa se bom vrnil v Slovenijo med svoje prijatelje. Če bi lahko, sploh ne bi šel več nazaj, vendar me tam čakajo delo, družina, obveznosti, ki se jim za sedaj še ne morem izogniti,” z nekoliko oroseni-mi očmi prizna Jože, ki se mu po govorjenju prav nič ne pozna, da je že toliko časa v tujini. Jože Gačnik je sedaj že v Kanadi in verjetno poln lepih spominov pripoveduje sodelavcem in prijateljem o svoji dežeh, za katero je sošolcem dejal, "da kdor živi tukaj, neve, kaj ima.” Najbrž je res tako, saj je tujina vendarle mačeha, četudi je skrbna. Mati je le mati! D. Naraglav Savinjske zgodbe oktober2002 Trije celjski Savinjčani Savinjska dolina zlasti na obrobju ponuja lepo ohranjeno naravo z obiljem zelenja. Tamkajšnji prebivalci so s svojo prizadevnostjo v preteklosti znali poskrbeti tudi za ceste in ostalo infrastrukturo, ki omogoča prijetno življenje, stran od mestnega vrveža, pa ravno dovolj blizu za vsakodnevno vožnjo na delo. Prednosti življenja in miru na podeželju so spoznali tudi trije Celjani, ki so povsem zapisani rokometu, saj predstavljajo ožje vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Že nekaj let so pravzaprav Savinjčani. Slavko Ivezič je športni direktor sedmo mesto v jugoslovanski ligi, trikrat so bili celjski rokometaši finalisti jugoslovanskega pokala. Z jugoslovansko mladinsko reprezentanco je leta 1977 osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Trideset let je bil star, ko je nehal z igralsko kariero, sit dvojnega dela -kot igralec je bil namreč ves čas tudi zaposlen v Aeru, ki je bil takrat pokrovitelj kluba. Potem se je podal v trenerske vode. Od leta 1986 do 1988 je bil trener v celjskem klubu, nato v Preventu Slovenj Gradec in dve sezoni v Trbovljah. S Preventom je bil tretji v državnem prvenstvu in v polfinalu pokala EHE Hkrati je bil selektor slovenske reprezentance. Leta 1998 je prejel vabilo iz matičnega celjskega kluba, da postane športni ukvarjati z rokometom in bil eden od ustanoviteljev rokometnega kluba. S šestnajstimi leti je vodil dolenjsko rokometno Ugo, v klubu pa opravljal vse funkcije - deset let je igral, vodil klub in ligo. Ko se je leta 1967 preselil v Ljubljano, je še vedno igral za Grosuplje in bil eno leto celo trener Pral. Leta 1971 je priše v Celje, s trebuhom za kruhom, pravi. Zaposlil se je v Aera in do leta 1984 živel brez rokometa. V celjskem rokometnem klubu so takrat vladale slabe razmere. Ubadali so se takrat s finančnimi težavami, klub je bil stalno na robu izpada iz drage jugoslovanske lige, zato je bil izdelan sanacijski progam, Andrej Šušterlč pa je bil imenovan za predsednika izvršnega odbora, danes upravnega odbora. Vlado Privšek, Andrej Šušterič in Slavko Ivezič med prijetnim pogovorom pri Šušteričevih celjskih rokometašev, Andrej Šušterič je predsednik upravnega odbora kluba, Vlado Privšek pa direktor kluba. Poleg tega so tudi sosedje. Slavko in Andrej sta si hiši postavila “na hribu” v Pemovem, Vlado pa malo dlje, v Studencah. Po napornem delu v klubu, polnem stresa, jim prija domače zavetje v zelenju in tišini. Slavko Ivezič je celjskemu rokometnemu klubu zapisan od leta 1971, ko je začel s treniranjem in igranjem v najnižjih kategorijah. Aktiven igralec je bil do leta 1986 in s klubom doživljal vzpone in padce. Vrhuncev se še posebej rad spominja, na primer vstop v prvo jugoslovansko ligo leta 1976, ki so si ga priborih v novi nabito polni dvorani v Golovcu, direktor. Na evropskem mladinskem prvenstvu do 21 let je letos s slovensko reprezentanco osvojil srebrno medaljo. Pred petnajstimi leti je prišel na Gorco v Pernovem kot vikendaš, zaradi ugodne lokacije (Celje je blizu, z avtocesto pa tudi ves ostali svet) in miru se je pozneje tja z družino preselil za stalno in to po zaslugi svojega soseda Andreja Šušteriča. Njegovi hčerki sta bili nad selitvijo in mirom nekoliko manj navdušeni. Andrej Šušterič izhaja iz stare žalske družine. Oče se je kot gradbinec selil za delom in tako se je Andrejeva življenjska pot začela v Kidričem, nadaljevala pa na Dolenjskem. V Grosupljem na Dolenjskem se je leta I960 pričel Imenovalo ga je podjetje Aero kot glavni sponzor kluba. Danes je zaposlen v Cetisu kot direktor skupnih dejavnosti. Leta 1988 se je rokometnemu klubu obetala lepša prihodnost. Leta 1990 je spoznorstvo prevzela Pivovarna Laško in pričel se je preporod celjskega rokometa. Leta 1991 se je rokometni klub Celje Pivovarna Laško kvalificiral v prvo jugoslovansko ligo, po osamosvojitvi Slovenije so se uspehi nadaljevali tudi v evropskem merilu. Celjski rokometaši so bili desetkrat državni pokalni prvaki, petkrat polfinalisti evorpskega pokala državnih prvakov, leta 1996 so bili kadetski evropski prvaki. Da so v Evropi zelo cenjen klub, priča objava v Handball Woche, Matetov rod na srečanju v Kaplji vasi Teden dni po slovesnem odprtju vrtne galerije Gaj in kiparske razstave Les, kamen, bron v Kaplji vasi pri Preboldu so se na istem mestu srečali sorodniki lastnika galerije Cirila - Cika Hočevarja. Matetov rod sodi v eno največjih družin iz Velikih Lašč na Dolenjskem. Njihove korenine segajo v daljno leto 1699, o čemer priča tudi napisano rodbinsko “drevo”, ki so ga predstavili na srečanju in na katerem je skrbno vpisanih kar 356 imen rodbine. Ciril Hočevar starejši, ki dobro skriva svojih dvainosemdeset let, je bil skupaj s svojim sinom Grilom mlajšim zelo vesel, da so za kraj srečanja izbrali Kapljo vas, saj sta oba močno navezana na kraj in ljudi tega dela Savinjske doline. Ciril starejši je bil pred H. svetovno vojno zaposlen kot muleter graver v Tekstilni tovarni Prebold. Bil je tudi izvrsten telovadec in vodilni član Sokolskega društva. Tako je spoznal Vido Bukovec iz Kaplje vasi in se z njo poročil. Družinsko gnezdo, ki sta ga nato obogatila sinova Gril in Tomaž, sta si spletla v Ljubljani. V Kaplji vasi pa so preživljali dopustniške in počitniške dni. “Zgodovina našega rodu je še najbolj “sveža” za približno 150 let nazaj. V Velikih Laščah je imel moj stari oče Matija veliko gostilno, ki se ji je reklo Pri Matijetu. Domačini so sčasoma izpustih črki i in j in tako se je udomačilo sedanje ime rodbine. Matija je imel 13 otrok, ki so imeli pozneje številne družine. Tako je generacija le-teh skupaj z ženami in možmi štela kar 58 članov, v naslednji generaciji jih je bilo 88, sledila je generacija s kar 112 člani, pa z 79 člani in kot zadnja z 19 člani, ki pa se bo še povečala,” pravi Ciril Hočevar starejši in dodaja, da je bil njegov stari oče pomemben in premožen Laščan, kar je omogočilo, da so se vsi njegovi otroci lahko šolah v Ljubljani ali Gradcu. Hčere, ki so se dobro poročile v Ljubljano, Ptuj ..., so bile po večini učiteljice, sinovi pa zdravniki, bančni uradniki, trgovci in gostilničarji. Trije njegovi sinovi so bili pozneje tudi župani. Med njimi sin Franci, ki je bil dolgoletni župan Lašč, uspešen gostilničar, predsednik živinorejske zadruge, mlekarske zadruge, starosta telovadnega društva Sokol in dragih organizacij. Po prodaji posestva je odšel v Ljubljano, kjer je prevzel Levo dom družine Ivezič, desno pa Štišteričevih ki celjski klub v obdobju zadnjih deset let uvršča na sedmo mesto med najboljšimi evropskimi klubi. V petnajstletnem obdobju so bik celjski rokometni delavci tudi snovalci prve slovenske rokometne zveze. Andrej Šušterič je bil prvi predsednik Združenja prvoligašev Slovenije, kot prvi Slovenec je bil imenoval tudi v komisijo EHF za tekmovanja. Predlogi za nov sistem tekmovanja so v veliki meri prav njegovi. Po novem sistemu bodo štiri skupine po šest klubov, to je deset tekem v ligi, dosedaj jih je bilo šest. Da je dovzeten za novosti, je dokazal tudi z vključitvijo interneta pri promociji kluba. Nenazadnje je Šušterič med najbolj zaslužnimi, da bo Celje leta 2004 gostilo evropsko rokometno prvenstvo. S tem povezana so prizadevanja za gradnjo nove športne dvorane, ki jo v klubu že težko pričakujejo. V odločilnih trenutkih, ko je hotel prenehati z delovanjem na rokometnem področju, ga je znala drugače prepričati žena Boža. Družina je tako kot on živela z rokometom. Sin in hčerka sta že odrasla, njihovo največje veselje pa je zdaj vnuk. Zadnjih deset let se veliko posveča tudi planinam. Vlado Privšek je direktor celjskega rokometnega kluba. Tudi njegova družina živi za rokomet, sin Uroš je celo aktivni igralec, družinski ponos, vnukinja Nika pa prav tako igra rokomet v ekipi PUV Celje. Toda Vlado se je najprej odlikoval kot nogometaš pri celjskem Kladivarju (takrat je bil v drugi mladinski jugoslovanski ligi). Bil je športni referent pri Tehnomerkatorju oziroma Kovinotehni. Leta 1978 je postal sekretar rokometnega kluba, od leta 1996 to pomeni direktor kluba. Klub je zdaj večji, kot pred leti, ko je začel z delom v klubu, zato je njegova funkcija bolj zahtevna in odgovorna. S klubom je doživel vse največje uspehe in kljub skromnim pogojem, v katerih je deloval, se je uvrstil v prvo jugoslovansko hgo. In ta je bila pred leti ena najmočnejših na svetu. Po obdobju krize so se razmere v celjskem rokometu izboljšale s prihodom sedanjega sponzorja. Vlado Privšek je parcelo v Studencah na Ponikvi kupil leta 1980 in pričel z gradnjo vikenda. Leta 1994 pa se je iz Celja z ženo Darinko za stalno preselil v to oazo miru, kot pravi sam. Med tekmami (v sezoni so po tri na teden), sestanki in potovanji se ukvarja z vrtnarstvom in sadjarstvom, vse znanje si je nabral s pomočjo literature. Doma si obnavlja moči po stresih, ki jih je v športu še posebej vehko. Vsi pričakujejo samo dobre rezultate, pravi, te pa je vedno teže dosegati. Prejšnjo sezono so tako končati slabše, kot so pričakovali, kar pa ne pomeni, da celjski rokometni klub ne sodi več med vrhunske klube. Njegova odlika so tudi navijači, to so Florjani, ker so biti sprva v tej navijaški skupim večinoma gasilci. Tudi z njimi mora delati direktor kluba. Čeprav z rokometaši potujejo na tekme po vsej Evropi, pa dosedaj še niso naredili kakšnega škandala, kot nekatere slovenske navijaške skupine. Približno 150 članov skupine navijačev je zelo dobro rokometno izobraženih, poudarja Privšek. So kritična publika, ki jo upoštevajo tudi pri načrtovanju politike kluba. Dom Privškovih na Studencih hribih” kujejo načrte za to in prihodnje sezone. Sedanja ekipa je pomlajena, pravi Slavko, zato bo potrebno na vrhunske rezultate spet malo počakati. Dodaja še, da je njihova nova strategija vključevanje več mladih iz bhžnje in tudi širše okolice v šolo rokometa, zato so pričeli bolj sodelovati z osnovnimi šolami. Celje je bilo že dosedaj “proizvajalec” najboljših mladih rokometašev, ki pa niso imeh dovolj priložnosti. Th se vzgajajo najbolj perspektivni slovenski in evropski igralci, ki naj bi po željah kluba še nekaj časa preživeli v Celju in zamenjati generacijo, ki je dvajset let krojila slovenski in evropski rokometni vrh. Šele naslednje leto se bo pokazala prava stika ekipe, ki bo krojila prihodnost slovenskega in celjskega rokometa. Tako se usoda slovenskega in celjskega rokometa kroji tudi v Savinjski dolini, kjer je bil nekdaj daleč najuspešnejši klub Minerva Griže. Žalske rokometašice nadaljujejo to tradicijo. Čeprav Slavko, Andrej in Vlado poudarjajo dobro sodelovanje z žalsko občino in tukajšnjimi klubi, pa glede rokometa ne morejo biti v veliko pomoč. Preprosto nimajo časa. Vrhunski šport namreč zahteva veliko ne le od igralcev, pač pa tudi od vodstva kluba. K. R Slavko, Andrej in Vlado na “svojih Skupinski posnetek “Matetovih" sredi vrtne galerije Gaj v Kaplji vasi znano gostilno Figovec. V Velikih Laščah ni bilo tako več nobenega Matetovega posestva, kjer bi se rodbina lahko srečala. Ker pa je Ciril starejši kot Matetov vnuk pripravljal s svojim sinom kiparjem Cikotom razstavni prostor v Kaplji vasi, kjer je bila rojena žena in mati Vida Bukovec, so skleniti, da srečanje organizirajo na njenem domu, kjer je njej v spomin urejena tudi vrtna galerija Gaj. Srečanja se je udeležilo 8 vnukinj in 13 vnukov, Matija Hočevarja s svojimi sinovi in hčerami in njihovimi družinskimi člani. Prišli so iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Postojne, Izole, Kranjske Gore in celo iz Londona. Zaradi službenih obveznosti vsi žal niso mogli priti. Manjkala sta tudi znana Slovenca arhitektka Meta Hočevar - Ivanc in njen brat dramski igralec Janez - Rifle Hočevar. Vseeno pa se je v prijetnem ambientu vrtne galerije Gaj v Kaplji vasi zbralo več kot osemdeset članov Matetovega rodu. Z lepimi občutki so doživljati dolino zelenega zlata, sredi katere stoji zdaj tudi vrtna galerija Gaj. D. Naraglav Oktober2002 Naša dediščina Naša dolina (II. del) Navod o hmeljariji (Spisal Janez Hausenbichler, Ljubljana 1882) Legende v Spodnji Savinjski dolini (iv. del) Žalec ima arhivsko izpričani dve razvojni fazi. Stari trg je ležal pri sv. Kunigundi, severno od Žalca, sevemo-zahodno od Gotovelj in juhozahodno od Pirešice. Ta kraj je bil lociran ob stečišču ceste iz Strmca - Rožne doline in Velenja -Pirešice ter pri prehodu čez Ložnico. Leta 1256 se omenja vinogradniška okolica. Vse kaže, da je bil zametek naselbine lociran v 11. stoletju na gričevje severno od današnjega Žalca. To naselje se že v 15. stoletju imenuje Stari Žalec. Leta 1445 je v celjski fevdalni knjigi zapisano, da je v “Alten Sachsenueldu” (Stari Žalkec) polovica fevdalne kmetije. Leta 1458 do 1460 se omenja, da so v Alt Sachsenfeld 3 hube - fevdalne kmetije. Ta kraj ni vplival na razvoj današnjega Žalca. V Žički listini iz leta 1182 je naj starejša znana pisna omemba Sachsenfelda. Žalec - Nova vas se leta 1265 omenja kot trg. Vikariatna cerkev sv. Miklavža je iz leta 1213, leta 1256 je prenesen sedež šempetrske pražupni-je v Žalec in cerkev v Šempetru postane vikariatna cerkev. Sedanji Žalec je bil zasnovan v 2. polovici 12. stoletja kot tipični obcestni trg, ki se je razvijal od vzhoda proti zahodu. Naselje na današnji lokaciji se leta 1265 omenja kot trg. V naši dolini lahko govorimo o treh trških naseljih: Vransko, Braslovče, Žalec, ki so se razvila ob prometnici. Izbrane lokacije so jih usposobile za koordinacijo prometa, za pobiranje mitnin, carin in drugih dajatev. Tli so živeli obrtniki in drugo potrebno osebje. Ob Savinji je bilo več manjših pristanišč, Šempeter, Žalec. Izvor imena Žalec v breg (žalo - breg) kaže na to, da je imel Žalec pristanišče. Na to opozarja tudi farni patron - sv. Miklavž, ki je zavetnik mornarjev, splavarjev. V srednjem veku je bil promet po beli cesti zelo živ. Bela cesta je povezovala Dunaj in Trst. Po njej so vozili furmani in nanjo še danes spominjata milnika, na katerih je označba, koliko milj je od kraja, kjer je milnik stal, do Gradca, Dunaja, Trsta. Eden stoji pri rimski nekropoli v Šempetru, drugi ob cesti, ki vodi iz bele ceste v Tabor (Pondor). Ob meji, ki je bila med Kranjsko in Štajersko na cesti iz Vranskega proti Trojanam, pri prelazu Babe, je obmejni kamen. Uidi tu stoji označba, kolikšna je oddaljenost od tega kraja do določenih krajev. Zanimiv je napis Vranjsko in ne Vransko. Ob beli cesti so bile furmanske gostilne, kjer so se ustavljali “furmani”, ki so tovorih blago. V anketi iz leta 1843 lahko preberemo, da je bila v Brodeh pri Vranskem tik ob “tržaški” glavni komercialni beh cesti gostilna, ki so jo obiskovali zlasti hrvaški vozarji. To pomeni, da so po tej cesti tovorih blago vozniki, doma na Hrvaškem. Prav tako je bila furmanska gostilna v Drešinji vasi. Med lastniki je bil Jožef Bec, ki je prišel iz Italije in se oženil z gostilničarjevo hčerjo Ano Naprudnik iz Griž. Gostilna je bila ukinjena leta 1894 (G. Čeh: Material za zgodovino gasilstva v Drešinji vasi). Na srednjeveških cestah so bile postavljene tudi mitnice, kjer so morah furmani plačati mitnino pri prevozu blaga. Mitnice se omenjajo v različnih dokumentih. Mitnico v Žalcu nakazuje že hamburški urbar iz leta 1230 do 1246. Leta 1458 se omenja cesta skozi trg Žalec z mitnico, cesta je nato prečila Savinjo z brodom pri Groblji do Vranskega, kjer je bila najpomembnejša in najdonosnejša mitninska postaja na meji med Spodnjo Štajersko in Kranjsko. Leta 1478 se omenja mitnica v Celju in na Vranskem. Leta 1478 se celjski meščani pritožijo, da mitničar v Žalcu zahteva od njih mitnino. Mitniške knjige in drugi dokumenti nam povedo, kaj se je tovorilo. Npr. kako običajna in dobro poznana je bila ljubljanska cesta ogrskim (madžarskim) trgovcem v začetku 16. stoletja, kaže pisni vir o pogonu živine proti Benetkam leta 1514. Dokument opisuje mitninske postaje in potek srednjeveške magistrale. Na našem področju omenja Celje, Vransko in Podpeč (trojanska varianta do Ljubljane), Žalca ne omenja, verjetno tu ni bilo več mitnice. Mitninska knjiga Vranskega od maja 1584 do maja 1585 kaže, da je mitninsko postajo prešlo v obe smeri 15.000 tovorov, med katerimi je bilo 7.244 tovorov soh ah 48 % vseh tovorov, 4025 je bilo tovorov žita (27 %), 1767 tovorov vina (12 %), 8641 glav ogrskega goveda, 664 svinj, 450 konj itd. Okoh leta 1570 je šlo po ljubljanski cesti 500 tovorov tkanin lemo. Tovorniki so se radi izognili mitnicam. Zato so leta 1524 svetovalci nadvojvode Ferdinanda v Celju ukazali, da se mora blago s Pmja prevažali preko Celja in Žalca. Promet je bil po dolini skozi stoletja zelo bogat. V19. stoletju je bila cesta Dunaj - Trst še vedno glavna povezava v dežeh, bila je tako imenovana glavna, poštna in komercialna cesta. Ob njej je bila vrsta cestnih in poštnih postaj. V Celju je bil poštni urad in carinsko skladišče, v Šempetru poštno postajališče, na mostu čez Savinjo v Grobljah mitnica, na Vranskem poštna postaja in mitnica. Hitra vozna pošta je imela postajo v Šempetru in na Vranskem. Po cesti se ni vozilo samo blago, niso se premikale samo vojaške enote, po njej so potovali tudi popotniki, v naše kraje je po cesti prišlo marsikaj. Uidi bolezni. Kuga je leta 1449 morila po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. 11. julija 1451 je za kugo umrla Barbara Celjska, hä Hermana H. Leta 1474 so naše kraje napadle kobilice, za njimi je prišla lakota in kuga. Leta 1646 in 1647 je kuga morila po dolini. Leta 1646 je najbolj morila v Levcu in Drešinji vasi. Leta 1678 se je kuga pojavila na Sedmograškem in Slovaškem in se razširila k nam. V Celje so kugo prinesli trije študentje, ki so iz Gradca potovali (po beh cesti) v Gorico in prenočevali na Bregu. V Celju je kuga najhuje morila decembra 1679 in leta I68O. Ukinjene so bile vse trgovske vezi med Kranjsko in Štajersko, razen prevoz soh. Leta I68I je kuga izginila. V okolici je izginila dve leti pozneje. Da bi odvrnili kugo od mesta, so poromali meščani bosi na grič, kjer stoji danes Jožefova cerkev. Na griču so postavili križ in v zahvalo, da so se rešili kuge, kasneje cerkev. V Žalcu je kuga najbolj morila leta 1682. Vrečar navaja, da je nekega dne v juniju umrlo 90 oseb. Po dolini so se valih tudi Tinki. Leta 1471 so prvič privreli s Kranjske v Celje, torej po naši dolini. Leta 1473 so s Koroškega gnali proti Celju 8.000 ujetih kristjanov. Po Žalcu so pustošili zlasti leta 1471 in 1480, ko so zažgali trg. Leta 1479 so Hirki zažgali tudi Novi Klošter. E Ježovnik Iz malega raste veliko! Draga mi domovina, drag mi vsak poštenjak, čez vse si mi pa ti narodnjak, kateremu v pouk in korist posvetim tole knjižico. “Takole začenja uvod v svoji knjižici o pridelovanju hmelja pobudnik za širjenje hmelja v Savinjski dolini in prizadevni hmeljar, Žalčan Janez Hausenbichler. Knjižico je natisnila Narodna Tiskarna v Ljubljani leta 1882, v samozaložbi spisatelja. Knjižica obsega 20 strani. ” Uvod za knjižico je Janez Hausenbichler napisal že decembra 1881. Hmeljarjem priporoča, naj jo prebirajo večkrat prav vestno in pazljivo, gotovo bodo našli v njej marsikatero dobro jedrce v “spod-bujo in posnemo”. Navodila za pridelovanje hmelja je na kratko podal v 11 točkah, od katerih veljajo mnoga še danes: - Priprava zemlje, kjer priporoča njivo prerigolati. Današnja priporočajo globoko oranje in po potrebi podrahljavanje. - Kako in kdaj naj se zemlja pripravi za prve nasade. - Kakšen in katerega plemena sadeži naj se nasajajo. Plemena deh po barvi trte (rudečnjak, zelenjak in moško pleme). Omenja vehko večji pridelek zelenjaka, a je rudečnjak kvalitetnejši in se bolje prodaja, na sejmih pa pobira nagrade za kakovost. - O sadežih in njih saditve v vrstah. Priporoča saditi na razdaljo I60xl60cm in opozarja na koristnost dobre osvetlitve, kar je danes marsikje zanemarjeno v škodo količine, še bolj pa kakovosti pridelka. - O sajenju sadežev in njih izreji v prvem letu. V času Janeza Hausenbichlerja so sadili močne sadike. - Kako ima ravnati hmeljar s hmeljiščem v naslednjih letih. Za privezovanje poganjkov na hmeljevke je najboljše hčje, dobro je lipovo hčje in obdelana slama. Za uničevanje plevelov priporoča trikratno osipanje in pravi, da je “snaga polovica blaga”. Uidi v tem poglavju so napisana pravila, ki veljajo še danes, a so jih hmeljarji v preteklosti bolj spoštovali. - Kohko let se hmelj na jedni in isti zemlji dobro obnaša. - Kako se hmelju gnoji. Ne preveč in ne premalo. Gnojenje z gnojnico svetuje le do cvetenja hmelja Tako tudi danes. - Kako se hmelj obira in spravlja Pred davnimi leti me je moj dobrotnik, prijatelj in strastni zbiratelj starin navdušil za antična dogajanja v naši dolini, hkrati pa za antično zgodovino nasploh. Gospod Vinko Jordan, višji gradbeni tehnik, je bil pred drugo svetovno vojno uspešen obrtnik, lastnik gradbenega podjetja z okoh šestdeset zaposlenimi zidarji, tesarji, apnarji, zidarskimi pomočniki in delavci različnih strok. Sedež njegovega podjetja je bil v Gotovljah. In navkljub gospodarskim krizam in Obiranje je primemo za otroke in ženske in je zanje to tudi priložnost za zaslužek. Morajo pa pazljivo in vestno delati. Storžkom pravi glavice, ki lahko v rosi pordečijo. - Kje in kako se hmelj suši. Sušenje na lesah traja 3-4dni, na leso iz trstičja pa se nasuje en škaf hmelja. Hmelj je primemo suh, ko se vretence glavice (storžka) prelomi na sredini. To pravilo velja še danes. - O prodaji hmelja. Priporoča prodah nekaj pridelka takoj za pokritje stroškov, preostalo pa od začetka novembra do božiča, ker lahko v tem času cene še nekohko porastejo. Vendar pa mora hmeljar neprenehoma zbirati informacije o cenah hmelja, o katerih se več izve v Južnoštajerskem hmeljarskem društvu v Žalcu. Hmeljarjem priporoča, naj se včlanijo v društvo. - Dodatek. V njem daje napotke o pripravi hmeljevk, omenja pa tudi hmeljsko žičnico, ki jo je zgradil K. pl. Haupt na svojem posestvu, ki da se je dobro obnesla. Žičnico imenuje “dratovje”. Na koncu opiše še sovražnike, škodljivce in bolezni hmelja. Knjižico zaključi z že večkrat objavljenim verzom: Vzemi lopato in bodi hmeljar, le redi živino in gnoji zemljo, lep pod palcem h krožil bo dnar. Posestvo na boben ne bo Ti prišlo. Janez Hausenbichler je napisal to knjižico komaj dobro desetletje po začetku širjenja pridelave hmelja v Savinjski dohni, kar kaže njegovo vehko vnemo za napredek. Če k temu dodamo samo še dejstvo, da je pridobil od oskrbnika posestva Novo Celje, Josipa Bilgerja, sadike rodovinejšega “zelenjaka” (Pozni Wiirtenberški hmelj) in pozneje bil udeležen pri pridobitvi sorte Golding, današnji Savinjski golding, so ga slovenski hmeljarji opravičeno sprejeh za očeta slovenskega hmelja in še posebej hmeljarstva Savinjske dohne. Najbrž ne bo odveč, če se ob okrogli obletnici Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec spomnimo vrlin Janeza Hausenbichlerja. Žal pa slovenski hmeljarji nimajo novejše, posodobljene knjige o pridelovanju hmelja, v katero bi lahko in morah večkrat pogledah na način, kot je to pred 120 leh priporočal ta znameniti Žalčan. Milan Veronek mah gospodarski rash v nekdanji Kraljevini Jugoslaviji, ki je imela edino gospodarno obhko, da takratni dinar ni poznal inflacije, je njegovo gradbeno podjetje uspevalo vse do druge svetovne vojne, ko so nacistični okupatorji uničili tudi njegovo podjetje. Gospod Vinko Jordan je bil zelo plemenit človek. Rad mi je pripovedoval o svojih prednikih, saj naj bi družina Jordan izvirala iz Benečije. Bili pa naj bi tudi rodovniško poznani graditelji. V času prve svetovne vojne je nekaj Strah na Plevni Ko je umrl neki graščak, je na Plevni vedno strašilo. Ponoči sta morala grad stražiti dva moža, ki sta lahko ležala, toda nista smela zaspah. Ko nekoč ležeta in se pomenkujeta o raznih stvareh, jima nekdo nepričakovano pobere odejo. Prižgeta luč in vidita odejo pod posteljo, v vsej hiši pa ne najdeta žive duše. To se je večkrat ponovilo, a moža nista odkrila strahu. Gora Oljka Cerkev na Gori Oljki stoji na izredno razglednem vrhu. Tildi o njej kroži mnogo legend. Gorooljška božja pot V začetku je na mestu, kjer je sedaj cerkev, stala bukev, na kateri je noč in dan gorela luč. Čeprav so to luč večkrat ugasnili, je vedno znova zagorela. To je napotilo nekega Rogeljška, da je postavil kapelico s podobami sv. Neže in sv. Jošta. Kasneje so začeh zidah cerkev in jo posvetih sv. Križu. Gora Oljka se je sprva imenovala Križna Gora. Ime je legenda dobila po tem, da so ljudje na gori postavili cerkev in v posodice nalili olje, ki je nenehno gorelo. Ljudje so imeli tu nasajene oljke in iz oljk pridelovali olje. Zato ime cerkve po oljki. Cerkev sv. Neže v Libojah Z bele ceste gremo proh Novemu Celju in po cesh, ki je nekoč vodila proh mostu pri Kasazah. V vojaškem zemljevidu iz leta 1763 do 1787 lahko preberemo, da pri Kasazah pelje čez Savinjo dober, lesen, 130 korakov dolg most. Lahko pa gremo v Kasaze pri sv. Križu, kjer so za prevoz pešcev pripravljeni manjši čolni. Mi smo odšh proh cerkvi sv. Neže pod Kotečnikom. Mladi raziskovalci Osnovne šole Griže so se v nalogi “Cerkev sv. Neže Liboje” vprašali, zakaj je bila cerkev pozidana in od kod njeno ime. V Domoznanski knjigi so našh zapis: “Pred davnim časom je živel bogat človek, ki so ga vsi imenovah “hbojski grof. Imel je hčerko, ki jo je zelo ljubil. Sirota je bila gluhonema. Pasla je ovce. Nekega dne se ji na pašniku približa bela žena in jo prosi za ovčko, katere si brez očetovega dovoljenja ne upa dah. Stopi k njemu in ga prosi dovoljenja. Oče se do solz razveseli, ko shši hčerko izgovorih. Takoj se podata na pašnik, toda poleg ovc ne najdeta nobene žene več. Bila je to sv. Neža. Grof je dal zgraditi na istem časa služil tudi avstro-ogrskemu cesarju na soški fronti. Bil je menda tudi italijanski ujetnik v prvi svetovni vojni, kjer se je naučil pogovorne italijanščine. Kar nekako prirojeno mu je bilo ljubiteljsko zbirateljstvo starinskih predmetov in uvrščal se je med priznane slovenske numizmatike. V njegovi starinski zbirki sta se nahajala celo dva zlata gumba za spenjanje srajčnih rokavov, ki ju je nekoč uporabljal brat jugoslovanskega kralja Aleksandra Karadžordževiča Pavel. Gospod Vinko Jordan pa je pravzaprav prvi poimensko znani odkritelj antičnega grobišča v Šempetru v Savinjski dohni, o čemer priča tudi navedba arheologa dr. Josipa Klemenca v spomeniškem vodniku Rimske izkopanine v Šempetru (Založila Mladinska kraju cerkev, kjer še danes stoji in to v Libojah.” (Tekst napisan pred H. svetovno vojno). Mimogrede: Neža, Agnes pomeni jagnje. Neža je skoraj vedno upodobljena z jagnjetom. Urška Arh je zapisala pripoved Igorja Beškovnika: Ropar Guzej Bil je hsh čas, ko je bila Slovenija v rahli vojni. To je bil hsh čas, ko so na Kotečniku vladah takrat imenovani “Guzejevi razbojniki”. France Guzej je bil vodja te tolpe in zaljubljen v lepo, a mlado Nežo, hčer zelo bogatega kmeta daleč naokoh. Razbojniki so bik znani po tem, da so ropali bogataše, hleve in vse, kar je bilo dragoceno oz. vredno. Nekoč so se odpravili oropat tega bogatega kmeta, namesto dragocenosh pa so mu ugrabili največji zaklad - Nežo, ki jo je Guzej ljubil. Za njo se je zgubila vsaka sled. Dolgo časa jo je iskal in prehodil vehko poh z upanjem, da jo bo našel živo. Prisegel si je, da kjer jo bo našel, bo na istem mestu zgradil cerkev. In res... Nekega dne jo je našel na hribčku, ki se je dvigal nad Libojami. Na žalost je Nežo našel mrtvo. Na hribčku je, kakor je obljubil, zgradil cerkvico, cerkev sv. Neže. Pravijo, da so razbojniki pred nekaj leh napadli cerkvico. Izropali naj bi jo vseh dragocenosh in kipov, ki naj bi se zdaj skrivale v mogočnem Kotečniku...” Anton Čede je v knjigi Porence zapisal legendo o roparju Janezu, ki je svoje zaklade skrival v Kotečniku. Ugrabil je dekle, ki je morala bih pri njem za služkinjo. Dekle ga je izdala in ropar Janez je bil v silni bitki ujet. Ko so roparja pah preko kasaškega mostu, je zapisal dr. Čede, se je ropar obrnil proh Kotečniku rokoč: “Ljubi Kotečnik, kako si bogat, pa tvoje bogastvo ne bo nikomur več koristilo”. Dve legendi, dva imena, po vsej verjetnosti je ena in ista oseba. Mohv roparja Janeza je obdelal skladatelj Radovan Gobec za opereto Trentarski dukat. Na Kotečniku se ena izmed jam imenuje Guzejeva jama. V njej so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odkrili predmete iz bronaste dobe in druge najdbe. Legenda o zakladu v Kotečniku je bila tako z arheološkimi predmeti - zakladi potrjena. Mogoče le ni naključje, da je kamnolom prav na Kotečniku. Knjiga, 1. 1961). Nedaleč od Gotovelj sta vasici Zgornje in Spodnje Grušovlje, ki ležita severno od Šempetra, v katerem je svetovno znano antično pokopališče Antični park Šempeter. Antične najdbe na poljih južno od Gornjih Grušovelj pa sodijo v čas prvih treh stolehj prvega tisočletja našega štetja. Severno od Ločice in vzhodno od Brega pri Polzeh je “uradno zavarovana lokacija” nekdaj ogromne rimske anhčne trdnjave, ki je bila zgrajena in grajena kot obrambni objekt pred vpadi germanskih plemen, menda na pobudo filozofskega cesarja rimskega carstva Marka Avrelija. (nadaljevanje prihodnjič) Antična sponka I. del EJežovnik Križanka oktober2002 - MESTO NA NIZOZEMSKEM PISATELJ ČENGIĆ PREBIVAL KA INDIJE BRAZ.PIS. (JORGE) PRST NAROKI TROPSKA KUKAVICA CESTNA VIJUGA EDEN OD ENCIMOV STARI OČE STARTER PRI AVTOMOBILU KONCERTNA DVORANA PROGRAM. GESLO REDNO DELO SL PISEC KRAJ V SL. GORIC. IVAN ČARGO REKA V SIBIRIJI STROK. ZA ARITMETIKO PRIZORIŠČ E V CIRKUSU GRIČ V JERUZALEMU TRPEŽNA TKANINA NEKD.RUS. NOGOMET. VNEMA, ELAN POLOŽAJ PRI JOGI RADON HRASTOV PLOD POLDRAG KAMEN SHAKESPE-AR. JUNAK PISA- TELJICA UMEK VLAČUGA LEO ALEŠ DELIBES VALIČ USTANOVIT. _________KARTAGINE DRAGA AHAČIČ MAMA UTRIP OZNAČBA ZANE- SENJAK, IDEALIST NEZNANEC TIŠINA POLETNI MESEC MARIBOR JADRAN. OTOK SODOBNI SL SKLAD. OBLAČILO ZA SPANJE SL GLASBENIK (LOJZE) LETOVIŠČE V ŠVICI DOLGO- ČASJE GROBO DOMAČE SUKNO KRAJ POD FRUŠKO GORO (ZRJ) STROJ ZA ENOSMER. EL. NAPETOST ALBERTO TOMBA UTRIP IND. PISATELJICA (ANITA) LETNI GOZDNI POSEK GIBANJE LUKANA SEVERU IZRAELA NORDU. BOGINJA VEČNE MLADOSTI ŽIVAL Z BODICAMI VELJKA AZIJSKA STRUPENA KAČA INDIJSKI ŠAH. VELEMOJSTER POLOVICA (POMANJ.) FR. IGR. (ANOUK) BODIKA, BOŽJI LES VRSTA VRBE KANAD. PEVKA (CELINE) IZSTRELEK NA REAKTIVNI POGON ALP. REŠEVALNE SANI DEBEL KOSTANJ OSTANEK PRI GORENJU KOŽNA GUBAV KITOVEM GOBCU OTOK V IRSKEM MORJU IGRALEC WALLACH FOTOGRAF ŠELHAUS FR, SKLAD. (ERIC) VITKA STAVBA POKRAJINA V GRČIJI KOS CELOTE PAUL GAUGUIN GRŠKA ČRKA MOŠKA SPOLNA ŽLEZA OLIVER MESSIAEN GERMANU VKUHANO SADJE SOLSKO ZNANJE SL NOGOMETAŠ (MIRAN) RAZPAD BRIT. PREMIER (TONY) MESTQ NA MADŽAR. KONEC MOLITVE RAZBRZD. VESEUAĆ. SL, IGR. (ŠTEFKA) NASA KRAŠKA REČICA OZINANA MALAJI EDVARD MUNCH POKRAJINA V FRANCIJI NELAGODEN OBČUTEK DEL STOPALA FORMA KRAJ PRI PETROVČAH IGRALEC ŽNIDARŠIČ SPONA, VEZ LAŽJA NEZAVEST NEVAREN ZAJEDAVEC MESTO V EPIRU (GRČIJA) NAPRAVA, RAVNALO NASAD OB HIŠI UTRIP ZAŠČITA ZA GLAVO ANG. VLAD. RODOVINA IGRALEC MCQUEEN GL MESTO JORDANIJE UTRIP ALPINIST ZAPLOTNIK PISANA TROPSKA PTICA MODERATOR HRV. TELEVIZUE PROZEN KOVINSKI ELEMENT avtor JANEZ KORENT ČAJAVEC RUDI REŽISERKA KODAR PLESALKA DUNCAN VRSTA PAPIGE PROSTOR V GLEDALIŠČU MUSLIM. MIME VELIKA INDUSTR. DVORANA GOVEJA MAŠČOBA MATERIJA MRTVEC IT. FILM. REŽISER (TINTO) ODPU- ŠČANJE GREHOV RAZISKO- VALEC POTOČKE ZUALKE FR. PISATEU (ALAIN ■RENE) OCET VELIKAN V GRŠKI MITOLOGIJI MOZO- LJAVOST Nagradna firižailks - Rešitev križanke, objavljene v septembrski številki Utripa - pokrovitelj Roman Brglez, pekarna - slaščičarna - trgovina iz Vranskega: PEKERNA-S LAŠČIČARNA-IN-TRGOVINE-BRGLEZ-ZVESTOBA-SE-NAGRAJUJE-VRANSKI-POLETNI-VEČERI. Izžrebani nagrajenci: 1. Ivi Oplotnik, Zelena ul. 16, Šempeter, 2.Vera Kampuš, Sv. Lovrenc 70, Prebold, 3. Danijel Mlinarič, Dramlje 73, Dramlje. Nagrajenci se zglasite v uredništvu Utripa, kjer boste prejeli vrednostne bone. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je HOTEL ŽALEC, Mestni trg 3, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke pošljite izključno na dopisnicah (samo gesla) do 14. novembra 2002 na naslov uredništva. Oktober2002 Živimo z zemljo KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE RMETIJSKO-GOZDARSRI ZAVOD CEIJE Izpostava ŽALEC Žalskega tabora 1, 3310 Žalec Tel. 03 710 17 80, fax 03 710 17 81 E-pošta: mira.vrisk@ce.kgz.si OBVESTILO ZA KMETOVALCE 1. TEČAJ U VARSTVA RASTLIN V jesenskem in zimskem času bomo tudi letos na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje organizirali TEČAJE IZ VARSTVA RASTLIN. Tečaji so obvezni za vse, ki se kakor kob ukvarjate z uporabo pesticidov. Za izpostavo Žalec so predvideni naslednji termini: od 16. do 18. oktobra 2002, od 12. do 14. novembra 2002, od 18. do 20. decembra 2002, od 28. do 30. januarja 2003, od 29- do 31. januarja 2003. 15-umi tečaji bodo trajab tri dni od 9. do 14. ure v sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu in v prostorih Kmetijskih zadrug, v kobkor bo več prijavljenih iz enega področja. Cena tečaja je določena s strani MKGP-ja in znaša 10.800,00 SIT (vključen DDV). 2. ERO TEČAJI Organizirah bomo tudi ekološke tečaje za kmetije, ki se bodo odločile za ekološko kmetovanje. a. Začetni ERO tečaji bodo dvodnevni in bodo predvidoma potekali od 28. do 29. novembra 2002, od 8. do 9- januarja 2003, od 13- do 14. februarja 2003. b. Nadaljevalni ERO tečaji: - živinorejski - pitanje govedi bodo od 25. do 26. februarja 2003, - čebelarski bodo od 23. do 24. januarja 2003, - splošni od 16. do 17. januarja 2003, - za rejce drobnice pa bo datum naknadno sporočen. EKO tečaji bodo potekali v Celju v predavalnici Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Cena začetnih tečajev znaša 8.000,00 SIT. Znesek plačate ob prijavi. V ceno je vključena tudi literatura in malica. Cena nadaljevalnih tečajev znaša 2.000,00 SIT. Znesek plačate ob prijavi. Za zgoraj navedene tečaje se lahko prijavite na sedežu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje - Izpostava Žalec, Žalskega tabora 1, Žalec. Prijave zbiramo vsak dan od 7. do 9. ure. Podrobnejše informacije dobite na tel.: 710 17 80. KGZS Zavod Celje Izpostava Žalec Ukrepi slovenskega kmetijsko okoljskega programa - SKOP Namen SLOVENSKEGA OKOLJSKEGA PROGRAMA je popularizacija kmetijske pridelave, ki bo ustrezala potrebam potrošnikov ter varovala zdravje ljudi, zagotavljala trajnostno rabo naravnih virov in omogočala ohranjanje biotske pestrosti ter značilnosti slovenske pokrajine. Poseben namen je zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti (biotske pestrosti, rodovitnosti tal ...), varovanje zavarovanih območij ter izobraževanje pridelovalcev in potrošnikov in promocija slovenskega kmetijstva. Od 22 predvidenih ukrepov SKOP se v 1. 2002 izvajajo naslednji: • odpravljanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, • ponovno uvajanje večletnega kolobarja, • ozelenitev njivskih površin preko zime, • okolju prijazna pridelava grozdja, sadja in vrtnin, • ekološko kmetovanje, planinska paša, • ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov, • sonaravna reja domačih Živah in • kmetovanje na zavarovanih območjih - krajinski parki. Kmetovalci ste se lahko vključili v katerega od ukrepov SKOP, ko ste v maju 2002 izpolnjevali subvencijske vloge na ARSKTRP. Danes pa je vaša naloga, da redno vpisujete podatke o delovnih opravilih v predpisane obrazce (prejmete jih lahko še na KSS), da se redno izobražujete, da vzamete vzorce zemlje za analizo, po kateri se bo pripravil gnojilni načrt, oz. se držite pravil pravilnika o ekološkem kmetovanju (EK), o integrirani pridelavi vrtnin (1PV), o integrirani pridelavi sadja (IPS), o integriranem vinogradništvu (IVG). Za vse nejasnosti se obrnite na naš telefon 710 17 80 ah osebno na vam že znani naslov. KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec Urejanje grobov S cvetjem in zelenjem izražamo naklonjenost pokojnemu Vsebnost ureje (sečnine) v mleku Bliža se 1. november, ko nam oživi spomin na naše pokojne sorodnike, znance in prijatelje. S kakšnimi svečami, cvetjem zelenjem oz. rastlinjem polepšati zadnji dom - grob, je vprašanje, ki se v tem času zelo pogosto pojavlja.. Ridi sama si vsako leto znova postavljam tovrstna vprašanja in vedno je tista ideja oz. rešitev prava, ki čisto po naklučjupotrka na moja vrata. Želim poudariti in izpostaviti naslednje: da so vedno najbolj učinkovite in uporabne čisto preproste stvari. Mislim na cvetje, zelenje in ostali deh rastlin, ki jih lahko naberemo na domačem vrtu ah ob nedeljskem sprehodu v naravo. Seveda mi bodo ob takem razmišljanju morda zamerili cvetličarji, pa vendar sem prepričana, da je plod naših čutenj in srca povezan v trenutni navdih tisto najlepše, kar lahko nekomu poklonimo. Vseeno pa želim podati nekatere smernice, ki veljajo pri oblikovanju in urejanju grobov. • Osnovna zasaditev naj bo umirjena, skladna z okoljem, pri čemer se upošteva samo pieteta prostora; opozorim naj na znano pravilo, ki pravi, da se po ureditvi pokopališč prepozna kultura naroda. • Izbor rastlin: izbiramo in sadimo vedno zelene trajne rastline, ki so v večini, le tu in tam pustimo prostor za zebrate rastline, ki jih sezonsko dosajamo. Nepogrešljive so naslednje kvalitete rastlin: odpornost na nizke temperature, sušo ter neobčutljivost na rez. Te rastline lahko kupimo v nekoliko boljših vrtnarijah in drevesnicah, kjer sami razmnožujejo rastline in so prilagojene naši mikroklimi. • Uidi za cvetlične aranžmaje veljajo določene smernice, pri čemer se običajno upoštevajo trenutne modne smernice. Letošnja jesen je usmerjena v očarljiva sedemdeseta leta, za kar je značilno, da občutimo v cvetličnih dekoracijah umetnost narave. Pomeni, da v cvetlični aranžma oz. šopek vključimo čim več naravnih materialov žive in nežive narave. Tipične rastline, ki jih lahko uporabimo: mah, bisemik, resa, šipek, trdoleska, bršljan, kresničevje, šibe rdečega in rumenega drena, jelenov jezik, krizantema, hermelika, hortenzija, vrtnica, sre-bot ... Dodamo element bisera, kar je lahko dekorativna posoda, posebna vaza s primemo obliko, barvo, površinsko strukturo oz. okrasni kamenčki ustrezne barve, ki jih dodamo v vazo ipd. Če se nam takšen cvetlični aranžma ujema s siceršnjo zasaditvijo groba, potem je rešitev tu. • • Še vedno pa velja splošno pravilo, da so tovrstni cvetlični aranžmaji in šopki umirjeni. • Za mlade in neporočene pokojne izberemo cvetje v nežnih tonih: belo, nežno rumene, nežno roza... Za poročene pokojne pa intenzivnejše tone: bordo rdeča, rumena, modra... • K spominskim obeležjem položimo cvetje rdeče barve, spominski venec s trobojnico... Vse bolj so popularne velikocvetne in lončne krizanteme. Za slednje je značilno, da zaradi svoje velikosti in okras-nosti nadomeščajo cvetlične aranžmaje, potrebna je le dobra mera okusa, da izberemo primemo posodo, ki se bo podala spomeniku in zasaditvi groba. Tildi jesenski nasad je primeren okras za grobove, saj pravilen izbor rastlin in primerna oskrba rastlin omogoča okras-nost vso zimo vse do pozne pomladi. Za nasad so najprimernejše rastline: resa, bršljan, mačeha, marjetice, spominčice, lončne krizanteme, okrasne trave, žajbelj, hermelika, plazeči se skrečnik, čebulnice, kot so: tulipan, zvonček, narcisa, iris, žefran ipd. Da estetski učinek povečamo, dodamo še drevesne gobe, suho lubje, dele starih vej in korenin, plodove, kamenje... V dneh, ko zemlja ni zmrznjena, izdamo zalivamo, da omogočimo rastlinam normalno rast in razvoj ter s tem cvetenje rastlin v zgodnjih pomladnih dneh (dvoletnice: mačeha, marjetica, spominčica, čebulnice: tulipan, zvonček, narcisa, žafran). Ko smo grob uredili s cvetličnim aranžmajem, šopkom, lončno krizantemo ali vrtnarskim nasadom, nam ostane samo še nakup in postavitev sveč. Vse prevečkrat pozabljamo, da je tudi sveča poleg simbolike življenja eden izmed pomembnih elementov oblikovanja in urejanja grobov, ki po svoji zanimivi obliki, barvi, velikosti ter površinski strukturi pomembno doprinese k celostni podobi groba. Vzemimo si čas in izberimo primemo svečo. Živimo v času, katerega posledica je nenehno tarnanje, da ni časa ne za dom, družino in prijatelje. Morda je lahko poklon našemu pokojnemu tudi to, da smo si v družini vzeli del prostega časa zato, da smo skupaj s starši in z otroki razmislili o ureditvi groba. V ta namen lahko nedeljski prosti čas namenimo za nabiranje potrebnega materiala v naravi in obhišnem vrtu ter izdelavi cvetlične dekoracije. Otrokom prepustimo izbor in prižiganje primerne sveče. Prepričana sem, da bomo na takšen način najsrčneje oživili spomin svojih najdražjih, ki so nas prezgodaj zapustili. Štefanija Kos L Vrtnarska šola Celje Vsebnosti mleka so se dolgo uporabljale le kot osnova za plačilo mleka. Danes pa analitika dobiva še drugačen pomen. S pomočjo podatkov o sestavi mleka lahko uravnavamo tudi prehrano krav. Do sedaj se je pri nas ugotavljala vsebnost tolšče, beljakovin, mikroorganizmov, laktoze, suhe snovi in somatskih celic. V tujini že kar nekaj časa ugotavljajo tudi vsebnost ureje oz. sečnine v mleku. Tildi pri nas je vedno več laboratorijev, ki ugotavljajo urejo v mleku in pridelovalci mleka se lahko odločajo za to analizo. Kaj nam pove podatek o vsebnosti ureje v mleku? Vsebnost ureje v mleku je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav z beljakovinami. V vampu prežvekovalcev živi ogromno mikroorganizmov. Ti razgradijo večino beljakovin, ki pridejo v vamp s krmo do amoniaka. Amoniak mikroorganizmi porabijo za sintezo (tvorbo) lastnih beljakovin. Če nastane v vampu več amoniaka, kot ga mikroorganizmi lahko porabijo, ga je žival prisiljena izločiti iz telesa. Odvečni amoniak se v jetrih pretvori v nestrupeno sečnino in se izloči iz telesa. Izloča se preko telesnih tekočin: seča, sline in mleka. Zato lahko na podlagi vsebnosti ureje v mleku sklepamo o tem, kakšna je oskrbljenost krav molznic z beljakovinami. Normalna vsebnost ureje se giblje v območju med 15 in 30 mg/ml. Nekateri laboratoriji uporabljajo drugo enoto mmol/1. V tem primeru je meja za normalno vsebnost ureje med 2,5 in 5,0 mmol/1. Če je vsebnost ureje v tem območju, sklepamo da je oskrbljenost krav z beljakovinami ustrezna. Če je vsebnost ureje nižja, je oskrbljenost krav z beljakovinami preskromna. Potrebno jim je dodati beljakovinsko bogato krmilo. Do tega pojava pride zlasti pozimi, ko večino krmnega obroka predstavlja koruzna silaža. Zlasti v poletnem času, ko krmimo kravam zeleno krmo ali so na paši, pa rado prihaja do presežka beljakovin v obroku. Takrat naraste vsebnost ureje v mleku nad 30 mg/ml oz nad 5,0 mmol/1. Pri oceni oskrbljenosti krav z beljakovinami ne ocenjujemo samo ene živali. Gledamo čredo kot celoto (bazenski vzorec) ali pa skupino živali, ki so si podobne po proizvodnji ah stadiju laktacije. Prav tako ne upoštevamo vsebnosti v mleku krav prva dva tedna po telitvi. Za oceno oskrbljenosti krav z energijo nam služi podatek o vsebnosti beljakovin v mleku. Zato za oceno ustreznosti obroka upoštevamo podatke o vsebnosti beljakovin in ureje v mleku. S stališča prehrane je primemo, da je vsebnost beljakovin v mleku nad 3,2 %. Merjenje vsebnosti ureje v mleku je dobrodošel pripomoček pri uravnavanju prehrane krav, ne sme pa biti edini. Upoštevati moramo še številne druge dejavnike, ki imajo vpliv na sestavo in količino mleka: poznati moramo situacijo krmljenja, upoštevati moramo normalne spremembe v času laktacije, razna obolenja, somatske celice... Vsebnost ureje in beljakovin v mleku in ocena oskrbljenosti krav z beljakovinami (P) in energijo (E) Beljakovine (%) ureja (sečnina) možne napake obroka mg/ml mmol/1 pod 3,2 pod 15 pod 2,5 E - P - 15-30 2,5 - 5,0 E - nad 30 nad 5,0 E - P + 3,2 - 3,5 pod 15 pod 2,5 P - 15-30 2,5 - 5,0 nad 30 nad 5,0 P + nad 3,5 pod 15 pod 2,5 E + P - 15-30 2,5 - 5,0 E + nad 30 nad 5,0 E + P + E energija, P beljakovine (proteini), - pomanjkanje v obroku, + presežek v obrob Pri mesečni kontroli opozorite vašega kontrolorja, da mleko od posamezne krave da na vzorčenje poleg maščob in beljakovin tudi na sečnino. S tistim podatkom se obrnite na vašega kmetijskega svetovalca. Cena analize za vsako kravo posebej je 100 sit. Kmetijsko gozdarski zavod Celje Helena Prepadnik, univ. dipl. ing. zoot Jesenska dela v nasadih hmelja Po končanem obiranju so tla v hmeljiščih pogosto steptana in zbita, zato je tudi v jeseni potrebno posvetiti mnogo pozornosti obdelavi tal v hmeljiščih, še posebno tam, kjer so tla manj primerna za rast hmelja. Zavedati se moramo, da so temeljito in strokovno opravljena jesenska opravila v hmeljiščih osnova za nadaljnjo obdelavo in oskrbo hmeljišč ter eden od pogojev za uspešno rast rastlin in zadovoljiv pridelek v prihodnjem letu. Med letom skrbimo z brananjem in večkratnim kultiviranjem predvsem za uničevanje plevelov in površinsko rahljanje zemlje, v jesenskem času pa s preoravanjem in vnašanjem organske mase v tla poskrbimo za oživitev utrujenih tal in ohranjanje ugodne 'strukture tal. Kjer so tla težja, je priporočljivo, da zbita da najprej podrahljamo. Podrahljavanje opravimo s podrahljači, ki so lahko vibracijski, ah pa s togimi nogačami. Bolj učinkoviti so vibracijski, zahtevajo pa tudi nekoliko manjšo vlečno silo. Delovna hitrost pri podrahljavanju naj bo majhna, le 1-2 km/h, delamo pa s 380-420 vrtljaji na priključni gredi. Podrahljavamo do globine 40 cm v razdalji 50 - 60 cm od vrste. V jeseni je tudi čas za gnojenje s hlevskim gnojem in apnjenje. Apnimo glede na rezultate kemične analize tal. Gnojenje s hlevskim gnojem in apnjenje naj ne sovpadata istočasno. Hlevski gnoj potrosite na široko in ga zaorjite. Pozorni moramo bid na globino oranja, da ne porežemo starih korenin in poškodujemo plitvo sajenih rastlin. Priporočamo gnojenje z 20 tonami hlevskega gnoja. V jeseni pripravimo da za nove nasade hmelja. Pri obdelavi oziroma pripravi tal za nov nasad hmelja stremimo k temu, da z ukrepi izboljšamo fizikalno-kemične ter biološke lastnosti tal. Zavedati se moramo, da nasadi na slabi ah slabše pripravljeni zemlji slabše rodijo, dajejo nekonstantne praviloma tudi manjše pridelke in imajo krajšo življenjsko dobo. Zemljo obdelamo na več načinov, odvisno je od talnih razmer ter razpoložljivih sredstev. Razlika je tudi, če delamo nasad na deviški zemlji ali sadimo hmelj po premeni. Če pripravljamo zemljo za nov nasad, moramo osnovno obdelavo opraviti pred postavitvijo žičnice. Nikakor pa v tem času ne smemo pozabiti še na čiščenje in popravilo žičnic. Že nekaj časa ugotavljamo, da so žičnice zelo dotrajane. Posledice tega so trganje tekačev, popuščanje sider, lomljenje stebrov in nenazadnje lahko pride tudi do rušenja žičnic. Posebej pozorni moramo biti na dotrajane stebre zaradi trohnenja (lesena žičnica) ah mehanskih poškodb. Te stebre je potrebno zamenjati oziroma popraviti. Prav tako moramo preveriti in po potrebi zategniti ah zamenjati vogalne, čelne in stranske sidrne vrvi. Popravimo ah zamenjamo pa tudi žične vrvi (tekači). Obvezno moramo pregledati sidra in jih po potrebi zamenjati. Ko smo zamenjati vsa sidra, ki smo jih nameravati, moramo žičnico še centrirati. Zavedati se moramo, da si lahko s pravočasno in natančno obnovo žičnic prihranimo marsikatero nevšečnost Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec Kronika oktober2002 Tako je nemara od vekomaj: samo zgubiš se in ni te več. Ne med njivami ne med vinogradi ne med osatom ne med prijatelji, zgubiš se tako popolno brez senc in sanj, tako nevidno, a zdavnaj predvideno, da te še bližnji ne najdejo, kot se ne najdeš več sam. A tako je od vekomaj. (Tone Pavček) A vsako še tako dolgo potovanje se začne s prvim korakom. Potovanje, dolgo devet desetletij, se zdi dolgo potovanje. Kdove, kaj bi o njegovi dolgosti rekel gospod Božiček. Odšel je, ne bolan, ne naveličan življenja, ne utrujen. Enostavno odšel. Prispel do poslednjih vrat, jih odprl in vstopil. Brez odra in luči. Iz samosti, ki jo je sam izbral in mu je potem, ko je umrla žena Olga in sta otroka Milica in Iztok odrasla, pomenila kvaliteto življenja, iz te samosti je odšel v svojo večnost. Nikdar ni bil osamljen, saj je znal osmisliti prav vsak trenutek svojega bivanja. Zdi se, da je za njim ostalo lepo življenje, da je dorekel in postoril vse, kar mu je življenje namenilo in se je potem samo stišalo v neko drugo, dobro tišino, v skrivnost, ki je živi še nismo do kraja razvozlali. Odkod bi neki mogli vedeti? Težko si je nam, Žalčanom, predstavljati, da na ulicah našega mesta ne bomo več srečevali znanega obraza, vzravnane, gibke postave vedno urejenega moža, ravnatelja nekdanje nižje gimnazije in potem osnovne šole v Žalcu. Moža mladostnega videza, živih oči, ki so vedno prepoznale v mimoidočem nekdanjega učenca, kolega učitelja, znanca in tu in tam še kakšnega prijatelja. Le vrstnikov skorajda ni bilo več. Bila je dolga jesen, prijetnih barv in topline v krogu otrok in njunih družin, predvsem vnukov in pravnukov. Topla jesen druženja z naravo, sprehodov in kolesarjenja, nenehnega gibanja, predvsem pa vnetega zbirateljskega dela. Vseh štirideset let svojega službovanja je posvetil šolstvu, torej vzgajanju in izobraževanju otrok. Učiteljišče v Ljubljani je končal leta 1933, naslednje leto \ SPOMIN EDMUNDU BOŽIČKU pa se je zaposlil v Grižah in nato ostal v dolini zelenega zlata do upokojitve leta 1975. Najprej kot učitelj, nato pa od leta 1950 dalje kot ravnatelj žalske osnovne šole. Ob tem je opravljal mnoge pomembne funkcije, kar je bilo za pedagoškega delavca in ravnatelja in za čas, v katerem je živel svoja najbolj plodna službena leta, skoraj neizogibno. Svojemu poklicnemu poslanstvu je bil predan, veljal je za avtoritativnega ravnatelja, ki je bil v svojih odločitvah dosleden, pri delu natančen ter zahteven: do sebe enako kot do učiteljev in učencev. Podatki iz življenja, pa naj bo to še tako polno zunanjih dejanj, pestro in razgibano, polno dobrih del in ustvarjalnih idej, so vendarle samo podatki o življenju. Lahko jih povemo, lahko jih zapišemo, vendar pa ne govorijo prave resnice o človeku. Ta je očem nevidna, neizrekljiva je in neizmerljiva. Nosimo jo v sebi in jo izžarevamo navzven. To je ta svetloba v nas, ki ne mine, temveč ostaja za nami, greje in daje moč živim. Vsi tako potujemo. Preden se v hrupu, ki ga zganjamo sredi življenja, potovanja, sploh zavemo, že postaja vse tiše v nas, tiše in najtiše, dokler se ne stiša v tišino, in smo sami tišina. Spoštovani gospod Božiček! Svečan je trenutek, ko se poslavljamo od vas, in svetal. Našima kolegoma Milici in Iztoku, ki nista samo vaša otroka, ampak tudi vaša poklicna tovariša, bo ta svetloba pomagala skozi bolečino izgube, učitelji in celoten kolektiv I. osnovne šole Žalec pa se 'od vas poslavljamo z velikim spoštovanjem. I. Puncer Mali oglasi Mali oglasi Mali oglasi PRODAM STANOVANJSKO HIŠO V /ABI KOVICI. Tel: 571 92 80. »Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok, a v naših srcih bol in jok.« ZAHVALA V neizmerni žalosti zaradi izgube dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica IVANA ZUPANA s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje ter darovali svete maše in prispevke za cerkev. Hvala g. župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred in za tolažilne besede, moškemu pevskemu zboru za odpete pesmi, g. Petru Pungartniku za ganljive besede slovesa, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Polzela za poslovilni govor, častno stražo in spremstvo na zadnji poti, kolektivu tovarne Garant za izkazano pozornost ter pogrebni službi Morana za strokovno opravljeno delo. Posebej velja zahvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Slavku Jernejšku in patronažnima sestrama, ki so mu v času njegove bolezni lajšali trpljenje in bolečine. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči njegovi “S* 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o„ ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 52,03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 9 UKAS j ISO 9002 -4SS&.T Trgovine gradbenimi materiali PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. NOVO - NOVO - NOVO KLETARSKI PROGRAM V prenovljeni trgovini SAM v Latkovi vasi vam nudimo VSE ZA VAŠ VRT • vrtičkarsko in kmetijsko ročno orodje • zemlja in gnojila • semena • cvetlični lončki • ograjni sistemi CAVATORTA NA ODDELKU KERAMIKE • talne in stenske obloge • laminati, parketi • kopalniški bloki ZA HIŠNEGA MOJSTRA • električno ročno orodje • B&D, DEWALT, ISKRA • ročno orodje UNIOR • pleskarsko orodje • vijaki in okovje IN ŠE MNOGO VEČ • stavbno pohištvo • razširjen program barv in lakov elektro in vodovodne inštalacije AKCIJSKE CENE KRITINE CREATON, KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME, UGODNA PONUDBA PESKA, ZEMLJE IN SVEČ, TER OSTALO ZA UREDITEV GROBOV. MEŠANJE BARV JUB, DOSTAVA NA DOM, UGODNI KREDITI! V SAM-u NISI NIKOLI SAM! SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV Anton KITEK, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660 SO-gf-"' frr. POPRAVILA: - pralnih strojev - štedilnikov - sušilnih strojev □ - zamrzovalnikov HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ * Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 / 626-116 Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 G\ RdNr GARANT, d.d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNA PONUDBA POHIŠTVA V NOVEMBRU NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. NOVO: KUHINJA PUMClU - UGODN6 C€N€!!! Ugodni plačilni pogoji: ČEKI, KREDITI Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 03/703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Oktober2002 Kronika Kogar imaš rad, nikoli ne umre le daleč je! ZAHVALA Ob nadvse tragični izgubi naše ANDREJE PIRŠ in pod srcem nje tlečega, še nerojenega življenja, se zahvaljujemo vsem, ki ste ju tako množično pospremili na njuni zadnji poti na Ponikvi pri Žalcu. Posebna zahvala duhovniku, g. Janku Kvartiču, PGD Ponikva in društvu kmečkih žena Ponikva, dekliškemu pevskemu zboru Ponikva, pevcem moškega pevskega zbora Ponikva, pevskemu zboru Flamingo iz Velenja, godbi na pihala Tekstilne tovarne Prebold in g. Nateku za odigrano Tišino, govornikoma g. Marjanu Jelenu in g. Ivanu Jelenu, Daiji in Staniju Jezerniku ter Alenki Breznikar in Nadi Leskošek za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, ko so umrla naša pričakovanja še mnogo lepega od izgubljenih mladih življenj in ko se je močno zamajala naša vera v smisel življenja. Neutolažljivi Andrejini: Tomaž, starša Zofka in Tona, sestra Milena z možem Renatom in nečakinjama Renato in Anjo ter Tomaževi starši in brat z družino. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili našo ZDENKO ZAGORIČNIK na njeni zadnji poti ali nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, prisrčna hvala! Se posebej se zahvaljujemo duhovniku, g. Janku Kvartiču, GD Ponikva, moškemu pevskemu zboru Ponikva, društvu kmečkih žena Ponikva, Krajevni skupnosti Šempeter in predstavnici Preventa za tolažeče misli, nekdanjim Zdenkinim sodelavcev iz Elkroja Moziije, g. Ivanu Jelenu, predstavniku KS Ponikva ter sosedom in znancem iz Kal za tolažbo in vsestransko pomoč. Draga mamica, draga Zdenka, močno te bomo pogrešali: sin Primož, mama Vida in sestri Cvetka in Melita z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice MARIJE LESJAK iz Žalca (1916 - 2002) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče, svete maše in za izrečena pisna in ustna sožalja, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se patru Viktorju in g. Dušanu za lepe poslovilne besede, g. Kisovaiju, Viliju za odigrano melodijo ter cerkvenemu pevskemu zboru. Posebna hvala dr. Strouhalu, patronažni sestri Idi in osebju Splošne bolnice Celje za skrb v njenih zadnjih dnevih življenja. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN Minilo je leto dni žalosti in praznine brez našega dragega ata, starega ata, pradedka in brata FLORJANA LESJAKA iz Žalca. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ne veš, kako hudo je in kako boli, ker tebe, dragi ate, več med nami ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda FRANCA RIZMALA iz Dolenje vasi 134 (15. 6. 1930 - 15. 9. 2002) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi govorniku, gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki smo ga imeli radi. Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdno si garal, vse za dom in družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala velika je praznina in huda bolečina, a v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. ZAHVALA ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta MARTINA GRENKA iz Orle vasi 28 (6. 5. 1927 - 7. 10. 2002). Zahvaljujemo se vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in dar za cerkev ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Cukjatiju, gospe Emeršič, gastro oddelku bolnišnice Celje za lajšanje njegovih bolečin in lepa hvala gospodu Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna hvala pogrebcem, Dobrovskim pevcem, pogrebni službi Ropotar, gospe Ropotarjevi za lep govor slovesa ob odprtem grobu in za odigrano Tišino ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Marica, hčerki Marija in Irena z družinama, sestra Mici in brat Tone z družino ter ostalo sorodstvo Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč proč je. ZAHVALA Za tabo ostajajo bolečina, žalost in praznina, dragi mož, oče, tati in brat IVAN SON iz Kasaz (6. 9. 1915 - 22. 9. 2002). Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebej hvala dežurnima zdravnikoma ZD Žalec in patronažni službi, ki so bili z nami v najtežjih trenutkih, ga. Pavli Gostečnik z UE Žalec, pododboru VI Žalec, g. Mlinariču, godbi Liboje, stanovskim kolegom rudarjem, g. duhovniku, pevcem, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste nam nesebično nudili pomoč. Žalujoči: žena Ivanka, sin Janko z Vesno, vnukinja Urška s Petrom in Mašo ter brata in sestri Mali oglasi Mali oglasi Mali oglasi PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO NA VRANSKEM, STAVBNO ZEMLJIŠČE V LETUŠU IN GOTOVIJAH. Hql, d. o. o., Braslovče, mob.: 041 649 234 STARINSKO PEČ, letnik 1880, ugodno prodam. _________________Informacije: 041 803 418._____________ Ugasne življenje, spomin pa živi za srečo, hrepenenje, ki v srcih nam tli. ZAHVALA V 55. letu starosti nas je zapustil dragi sin in brat STANKO BREZNIKAR iz Marija Reke. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter za pomoč in za izrečena sožalja. Hvala g. župniku, pevcem, pogrebcem, govorniku, pogrebni službi Morana, Občini Žalec in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Občini Prebold, osebju Doma upokojencev Polzela in vsem, ki ste ga v času bivanja v domu obiskovali. Želimo, da ga ohranite v lepem spominu. Žalujoči njegovi Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Prepuščeni smo spominu na dragega IGORJA KOLENCA iz Latkove vasi (1951 - 2002). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za iskreno sočustvovanje in pozornost, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se mu prišli poklonit ob slovesu. Njegovi najdražji ZAHVALA Ob izgubi drage mame in sestre MARIJE PUŠNIK (9. 9. 1955 - 28. 9. 2002) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče, svete maše, darove v cerkvi, denarno pomoč in izrečena sožalja. Hvala župniku g. Viktorju za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Dušanu za poslovilni govor in gospodu za odigrano melodijo. Hvala pogrebni službi Ropotar in Mestni skupnosti Žalec za razumevanje. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: sin Rudi, brat Milan ter brata Franček in Mirč ter sestra Marina z družinami POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ulan Ropotar s.p. tel.: 700 Ih 85 GSM: Ohi 613 269 GSM: Ohi 7h8 90h Starodaška ul. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 2h. ure Kronika oktober2002 Zahvale za novembersko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do četrtka, 21. novembra 2002. Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. ZAHVALA K nebeškemu očetu je odšel dragi mož, oče, dedek, brat in stric IZIDOR PEČOVNIK, st., iz Brodov pri Vranskem. Ob njegovem slovesu od zemeljskega življenja bi se radi zahvalili prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se poklonili njegovemu spominu, nam izrazili globoke izraze sožalja, darovali za potrebe obnove podružnične cerkve sv. Martina, poklonili cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo škofu dr. Vekoslavu Grmiču, ki je vodil pogrebno slovesnost, kanoniku Jožetu Goličniku, opatu Marjanu Jezerniku, župniku Jožetu Turineku in številnim duhovnikom, ki so sodelovali pri pogrebni sveti maši. Iskrena hvala Minci Marolt za melodijo ob slovesu, Dekliškemu sekstetu Vransko za petje v cerkvi, Andreji Zakonjšek za čudovito Ave Marijo, mešanemu pevskemu zboru pod vodstvom Rada Kapusa za zapete žalostinke ob grobu, Marku Razboršku za odigrano Tišino, govornici iz pogrebne službe Ropotar za izbrane besede slovesa in sosedoma Simonu Zajcu in Ivanu Piklu, ki sta nosila luč in križ. Zahvaljujemo se tudi Alenki Marguč, dr. Rodetovi in vsemu osebju zdravstvenega doma Vransko, osebju internega in urološkega oddelka bolnišnice Celje, ki so mu v času bolezni nesebično pomagali. Prav tako tudi očetovemu velikemu prijatelju Jožetu Slavincu in vsem, ki so skupaj s pokojnim očetom vsako leto romali na sv. Višaije, ga obiskovali in mu krajšali čas. Bog povrni vsem! Hvaležni: žena Marija, hči Marjanca z možem Andrejem, sinovi Izidor, Janez z ženo Ireno, Stefan z ženo Kristo, Peter z ženo Anico ter vnuki in vnukinje Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Tiho sedaj si odšel kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FORTUNATA OBUJA iz Andraža 9/a (13. 6. 1931 - 2. 10. 2002). Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter ustno izrazili sožalja. Hvala vsem, dr. Janezu Cukjatiju za lajšanje bolečin v težkem času, g. župniku Niku Kranjcu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za lepo petje, govornikom za poslovilne besede, rudarski godbi in trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar za trud in prijazne besede. Še enkrat hvala vsem tistim, ki so nam kakor koli pomagali v tem težkem času. Žalujoči: žena Slavka, hči Cvetka z možem Marjanom in vnuk Denis ZAHVALA Ob boleči izgubi drage prijateljice SILVE LUZNAR iz Žalca se iskreno zahvaljujem za vsestransko pomoč med boleznijo sosedi ga. Janji Jurič in ga. Vandi Mikuš, nečakinji Ivanki in družini Strnad, še posebno pa ga. Ivanki in g. Marku. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju, pogrebni službi Ropotar, Zvezi borcev, Savinjskemu oktetu za lepo petje, trobentaču za odigrano Tišino ter govorniku g. Dušanu Banku. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča prijateljica Justina ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi hčere, sestre in svakinje IRENE JAKLIČ iz Prebolda (25. 2. 1964 - 18. 9. 2002) se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, za darovano cvetje in sveče. Posebna hvala družinama Cestnik, st. in ml., za nesebično pomoč. Hvala g. župniku, pevcem Svobode Prebold, pogrebni službi Ropotar in zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica, ki so ji lajšali zadnje ure. Vsem, ki so se prišli poslovit na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njeni Vigred spet prišla bo na tvoj vrt in bo vprašala, kje si ti. Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubeče mame in stare mame PAVLE JELEN iz Kal 16 (8. 6. 1931 - 1. 10. 2002). Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekli sožalja. Posebna zahvala velja celjskemu opatu Marjanu Jezerniku za lepo opravljen cerkveni obred, Moškemu pevskemu zboru Ponikva za odpete žalostinke, Gasilskemu društvu Ponikva, Društvu kmečkih žena Ponikva, Društvu upokojencev Ponikva, podjetju Garant, d. d., Polzela - vzdrževanje, pogrebni službi Ropotar ter g. Marjanu Jelenu in g. Ivanu Jelenu za poslovilni govor. Iskrena hvala. Njeni najdraži POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN 3. oktobra je minilo leto žalostnih dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in pradedi IGNAC GOBEC iz Vrbja. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Ker iz stvari, ki bivajo, zveni on sam in biva... vse to je bil, prav najtoplejši del njega, in ko z molčanjem se od njega je ločilo, postal je v skali jedro in kristal sveta. (France Onič) V molku ostaja sled. S spoštovanjem se bomo spominjali našega JAROŠA AUDIČA. Hvala vsem za iskreno sočustvovanje, za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče, za z dostojanstvom opravljen obred slovesa. Vsi njegovi Na tvoji gomili naj svečka gori in roža dehti. V naših srcih pa večno ostala boš ti... ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni je za vedno zaspala naša draga sestra in teta KATARINA KARNIČNIK iz Prekope 33, Vransko. V najtežjih trenutkih je imela vedno okrog sebe dobre ljudi, ki so ji nesebično nudili pomoč in ji dajali vedeti, da je ljubljena in spoštovana. Prav zato se ob slovesu od naše Kati vsem in vsakemu iskreno in iz srca zahvaljujemo, še posebej pa osebju ZD Vransko in osebju Doma upokojencev Polzela ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi pjeni Tako zelo boleč je spomin na dan, ko si za vedno odšel. Pogrešamo te. V SPOMIN POLDETU ŠVAJGERJU iz Studenc. 4. novembra bo minilo že leto dni, nam pa se zdi, kot da je bilo to včeraj. Vsak sleherni dan smo z njim v mislih in srcu, hvaležni pa smo tudi vsem, ki se s prižgano svečko ali kakor koli drugače spomnite nanj in mu pokažete, da ga niste pozabili. Marija, Rok in Klemen Oktober2002 Zanimivosti Sejem dobrot s kmetij Utrinek s sejma dobrot Turistično društvo in Občina Polzela sta tudi letos pripravila sejem dobrot s kmetij, ki je bil že četrti po vrsti. Iz skromnih začetkov se je sejem razvil v razpoznavno prireditev, ki jo vsako leto obišče veliko obiskovalcev, pa tudi sejmarjev je iz leta v leto več. Ob bogati ponudbi kmečkih dobrot in ponudbi iz domačega lonca in soda so sejem popestrib še z razstavo traktorjev oldtimerjev, strašiljado polzelskih osnovnošolcev, s prikazom starih kmečkih opravil, predstavitvijo slovenske vojske, podelitvijo priznanj za najlepše ocvetbčenje in z nastopom glasbenih skupin. Poleg tega so se obiskovalci lahko peljali z zapravljivčkom, veliko pozornosti pa je vzbudila tudi malteška konjenica. T. Tavčar Debele in dobre buče Prihod jeseni so v Hotelu Žalec tudi letos obeležili z bučijado, ki je trajala štiri dni. Začeli so z razstavo buč in izdelkov iz buč, ki so jih v največji meri pripravili otroci iz vrtcev in OŠ Žalca, Griž, Liboj in Šmartnega ob Paki. Razstavo si je bilo možno ogledati vse štiri dni. Med tem časom so v hotelu nudili jedi iz buč po izbranih receptih, ki so jih izdali v posebni brošuri, zbral pa jih je Matej Trbežnik, vodja kuhinje v Hotelu Žalec. Prireditev so popestrili še z bučnim plesom, vrhunec in zaključek pa je bil v nedeljo, ko so predstavih jedi iz buč ter izbrali najtežjo, najdebelejšo in najdaljšo bučo. Najtežja buča je tehtala 67 kg, pripeljal jo je Jani Volovšek iz Žalca, druga je bila s 64 kg buča Milana Čremožnika iz Pariželj, ki je bila s 187 cm obsega tudi najdebelejša. Najdaljšo bučo, dolgo 202 cm, pa je pridelala Angela Kusebaj iz Žalca. Podelili so tudi nagrade in priznanja za najlepše izdelke iz buč. Za veselo razpoloženje je poskrbela godba na pihala in ljudske pevke. T. Tavčar Razstavili so buče vseh mogočih oblik, dolžin in debelin. Janez ob svoji majhni jablani Jabolka v cvetličnem loncu Janez Korber iz Prebolda je zadovoljen s svojo letino. Najbolj vesel je jabolk, ki so mu zrasla na majhnem dreveščku, ki ga je pred tremi leti posadil v cvetlični lonec. Sicer pa njegov vrt ponuja še veliko drugih zanimivosti. Od do 70 cm dolgih strokov fižola, raznovrstnih okrasnih buč, do številnih zanimivih starinskih izdelkov in korenin. Posebno zanimiva je izrastlina na delu breze, ki je nadvse podobna puhastemu medvedku pandi. D. N. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 3, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. Sedemnajstletni Mitja in oče Anton stase morala kar dobro potruditi, do sta dvignila 70-kilogramsko bučo. Ferme tova buča v Lim ovcah Limovce so vasica, ki spada pod občino Vransko, čeprav morajo njeni prebivalci do doma preko Trojan. Geografsko gledano in tudi sicer so veliko bolj vezani na Zagorsko dolino, kar nekaj pa jih hodi v službo tudi v Ljubljano in druge kraje. Uidi Fermetovi iz Limove št. 6 so velik del dneva raztreseni na vse konce Slovenije. Sinova Rok in Mitja hodita v srednjo šolo v Zasavju, oče Anton je v službi v Ljubljani, mama pa je zaposlena v Savinjski dolini. Od letos spomladi pri hiši ni več Antonovih staršev in tako sedaj vse delo pade na ostale člane družine. Ker imajo okrog 18 hektarjev veliko kmetijo, je dela več kot preveč, zaslužka pa ni toliko, da bi Anton in Lilijana lahko pustila službo. Vseeno pravita, da bo eden od sinov najbrž le moral ostati doma, če ne prej, pa potem, ko ne bo več potrebno šolati otrok. Da smo šli v Limovce na obisk, pa je bila kriva ta buča velikanka na sliki, ki je bila za Fermetove in vse prebivalce Limove veliko presenečenje, saj tako velika buča še ni zrasla v teh hribih. Seme so kupih na letošnjem Šentjurskem sejmu v Taboru. Ostale buče so bile normalno vehke, le ena je nekako podivjala v rasti in dosegla kar 70 kilogramov, njen obseg pa je meril 190 cm. Glede na to, da so bile semenke te buče zelo dobre za pečenje in povsem enake semenkam ostalih buč, gre za povsem navadno bučo, ki je močno prerasla svoje sosede na njivi. Buče velikanke, imenovane Počekovina, imajo namreč semenke, ki niso uporabne za pečenje, saj so zelo trde. Prav zato je Fermetova buča neke vrste letošnji čudež narave. D. N. litra lahka savinjska aviacija Že vrsto let nebo nad Preboldom in okolico preletavajo brneči zmaji. Lansko leto se jim je pridružilo še ultra lahko letalo, tako da je sedaj v hangarju ob travnati letališki stezi v Kaplji vasi “parkirana” majhna zračna flota: pet motornih zmajev in ultra lahki avion. Veteran med motornimi zmajarji je Edo Potočnik iz Kaplje vasi, ki ima tudi največ zaslug za ustanovitev in delovanje Aero kluba Prebold. Jožko Kumer in Damjan Tavčar pa sta preboldsko oziroma savinjsko zračno floto obogatila z ultra lahkim letalom. “Z letenjem se ukvarjava šele dobra tri leta. Letalo znamke FAR FOX, ki je proizvedeno v Italiji, sva kupila v Libeličah ob avstrijski meji, kjer deluje uspešen Aero klub Libeliče, katerega člana sva tudi midva,” sta povedala Jožko in Damjan. Njuno letalo lahko leti največ 130 km na uro, njegova minimalna hitrost pa je 55 do 60 km na uro. Cena novega aviona znaša približno 4 do 4,5 milijonov tolarjev, zanj pa je, tako kot za vsa druga zračna plovila, potreben izpit, za katerega je potrebnih kar 100 ur letenja z inštruktorjem, preden lahko pristopiš k praktičnem delu izpita. Že pred tem je potrebno opraviti teoretični del izpita. “Dokler nimaš izpita, brez inštruktorja ne smeš leteti, še manj pa v avion vzeti kakšnega prijatelja, znanca ah katerega od svojih domačih. Oba sva tik pred izpitom in potem bova lahko popeljala s sabo kogar koh. Damjan je sicer malo v prednosti, ker ima za sabo že več ur letenja kot jaz,” še dodaja Jožko Kumer. D. Naraglav Jožko Kumer in Damjan Tavčer ob svoji BIBI2 D# TEČAJ CPP Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE v IN STUDENTE Q*Ma, 4. november 2002 ob 16. uri NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571 -76-16 PRI NAS LAHKO OPRAVITE IZPIT ZA GSM: 041 / 627 162 TRAKTOR (F kategorije) e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si Vsi predsedniški kandidati V nedeljo, 10. novembra, bomo volili novega predsednika države. Predsednik ima petletni mandat, kandidira pa lahko največ dva mandata zapored. V samostojni Sloveniji je bil dvakrat zaporedoma predsednik Milan Kučan in zato ne more biti več kandidat na teh volitvah, za njegovo nasledstvo pa se poteguje ena predsedniška kandidatka in osem kandidatov. V nadaljevanju vam na kratko predstavljamo vse kandidate, in sicer po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov. France Arhar Rojen je bil leta 1948. Diplomiral je na ljubljanski pravni fakulteti in se nato zaposlil v Narodni banki Slovenije. Leta 1972 je opravil bančni in pravosodni izpit, na ljubljanski pravni fakulteti pa je tudi magistriral in pozneje še doktoriral. Leta 1988 je pridobil še naziv docenta za mednarodno gospodarsko pravo. V Narodni banki je bil zaposlen do leta 1988, istega leta pa je postal direktor za podjetniške finance pri LHB Internationale Handelsbank v Frankurtu. Leta 1991 je postal prvi guverner Banke Slovenije, lani pa predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Kot finančni strokovnjak sodeluje tudi pri pogajanjih o nasledstvenih vprašanjih nekdanjih jugoslovanskih držav. Z družino še vedno živi v Cerknici in je nestrankarski kandidat, sicer pa mu je podporo izrekla SLS. Anton Bebler Doktor politoloških znanosti je bil rojen leta 1937, njegov oče pa je priznan povojni diplomat dr. Aleš Bebler. Mladost je preživel v tujini in v Združenih državah Amerike je doktoriral iz politologije. Od leta 1972 poučuje na ljubljanski univerzi, trenutno je redni profesor na Fakulteti za družbene vede. Bil je prvi predstojnik študija obramboslovja. Prav tako je bil prvi stalni predstavnik Slovenije pri evropskem uradu OZN, pa tudi v nekaterih drugih mednarodnih ustanovah. Je predsednik Atlantskega sveta Slovenije, ni pa član nobene politične stranke. Njegovo znanstve-no-strokovno delo obsega tudi številne objave knjig in drugih del, ne le doma, ampak tudi v drugih državah. Kandidiral je s podpisi volivcev in poslancev DeSUS-a. Barbara Brezigar Rojena je bila leta 1953 in je univerzitetna diplomirana pravnica. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti in opravljenem državnem izpitu je bila leta 1980 imenovana za okrožno državno tožilko. Leta 1993 je prevzela vodenje splošnega in gospodarskega oddelka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je tri leta pozneje postala v. d. vodje tožilstva. Od leta 1996 do 1999 je bila prva vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pri Državnem tožilstvu. Leta 1998 je bila imenovana za vrhovno državno tožilko. V Bajukovi vladi je bila pravosodna ministrica. Od leta 1997 je članica ekspertne skupine odbora Sveta Evrope za področje pranja denarja. Barbara Brezigar je svojo kandidaturo vložila s pomočjo podpisov volivcev, podpirata pa jo SDS in N.Si. France Bučar Najstarejši izmed predsedniških kandidatov je bil rojen leta 1923. Čas druge svetovne vojne je preživel v internaciji in v partizanih, po odpustu iz vojske pa je bil zaposlen na uradu za zakonodajo kot šef kabineta podpredsednika vlade SRS in zveznega ministra za blagovni promet, sekretar republiškega zbora SRS, od leta 1964 pa je bil profesor za javno upravo na ljubljanski pravni fakulteti. Leta 1978 je bil odpuščen, in sicer zaradi moral-no-politične neprimernosti. Bil je med ustanovitelji Demosa, leta 1990 je bil izvoljen za poslanca in nato izbran tudi za predsednika državnega zbora. Od leta 1996 je v pokoju, je pa tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Uidi on je kandidaturo vložil s pomočjo podpisov volivcev. Jure Cekuta Najbolj je poznan kot slikar, po lastnih besedah pa so ga v kandidaturo za predsednika države prepričali prijatelji. Živi v bližini Celja, rojen pa je bil leta 1952. Po srednji šob v Celju je študiral na Visoki tehniški šoli v Mariboru - smer gradbeništvo. Ves čas ga je zanimalo slikarstvo in likovno izražanje, zato je študiral slikarstvo na University ob Hawaii. Doslej je pripravil že več kot dvesto samostojnih razstav in ima status samostojnega kulturnega delavca. Za predsednika je kandidiral s podpisi volivcev. Gorazd Drevenšek Rojen je bil leta 1962, po izobrazbi pa je biolog in doktor medicinskih znanosti, (c)tudiral je na ljubljanski univerzi in bil tudi predsednik ljub- ljanske študentske organizacije. Bil je med pobudniki za ustanovitev Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske zveze ter soustanovitelj in sopredsednik stranke Nova. Deluje tudi v vseevropski zvezi EU kritičnih organizacij in gibanj. Zaposlen je kot raziskovalec na Inštitutu za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. Janez Drnovšek Sedanji predsednik vlade je bil rojen leta 1950. Je doktor ekonomskih znanosti. Magisterij je opravil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, doktorat pa leta 1986 na Visoki ekonom-sko-komercialni šoli v Mariboru. Poklicno pot je pričel v gospodarstvu in bančništvu, zaposlen pa je bil tudi na veleposlaništvu in bil član kredi-tno-monetamega odbora skupščine SFRJ. Leta 1989 je bil izvoljen v predsedstvo SFRJ in bil od maja ‘89 do maja ‘90 njegov predsednik. Z eno prekinitvijo je predsednik vlade od leta 1992. Zmago Jelinčič Njegovo kandidaturo za predsednika države je vložila stranka, to je Slovenska nacionalna stranka, katere ustanovitelj in predsednik je. Po izobrazbi je farmacevt in je ustanovil prvo zasebno podjetje za proizvodnjo naravnih zdravil v nekdanji Jugoslaviji. Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji leta 1990 je bil izvoljen v družbenopolitični zbor takratne skupščine občine Ljubljana Center. Leto pozneje je ustanovil svojo stranko SNS, ki je na naslednjih volitvah postala parlamentarna. Uidi v tem mandatu je Zmago Jelinčič poslanec, podpredsednik komisije za nadzor nad delom obveščevalno-vamos-tnih služb in podpredsednik odbora za zunanjo politiko. Je velik ljubitelj letalstva (predsednik Letalske zveze Slovenije), starega orožja in numizmatik. Lev Kreft Rojen je bil leta 1951, po študiju filozofije je doktoriral iz filozofskih znanosti. Zaposlen je kot redni profesor na ljubljanski univerzi. S politiko se je pričel ukvarjati v sedemdesetih letih, v času študentskega gibanja, eno leto je celo predsedoval Zvezi socialistične mladine Jugoslavije. Pozneje je deloval kot udeleženec civilnodružbe-nih gibanj in bil Kučanov sodelavec. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca, v drugem mandatu je bil podpredsednik državnega zbora. Volitve predsednika bodo po večinskem volilnem sistemu. Če v prvem krogu nihče od kandidatov ne bo dobil večine glasov, bo drugi krog volitev verjetno tri tedne pozneje. K.R. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE www.2002.lds.si Marijan Turičnik za župana Ker mi je blizu strpnost, sem za LDS Liberalno demokracijo Slovenije Na listah LDS Liberalne demokracije Slovenije smo ljudje različnih poklicev, številnih delovnih sredin in različnih okolij - vsem nam pa je skupno, da želimo izboljšati standard krajev, kjer živimo, in s skupnimi močmi v novem občinskem svetu občine Žalec strpno in tvorno sodelovati za napredek naše občine. j ^ V n Cilji, ki sem si jih zadal: 1. Privabljati investitorje v občino Žalec, krepiti lokalno gospodarstvo in odpirati nova delovna mesta. 2. Socialno pomoč tistim, ki jo zares potrebujejo. Zavzemam se za varno otroštvo ter mirno in bogato starost. 3. Posebno pozornost nameniti rabi prostora ter varstvu okolja. 4. Občinsko upravo voditi kot kreativen in med seboj povezan team. 5. Podpiranje žensk pri vključevanju v lokalno samoupravo, gospodarstvo in razvoj občine. 6. Mladim priskrbeti prostore, kjer se bodo lahko sproščali in svobodno delovali. Več štipendij, stanovanj in možnosti zaposlitve za mlade. Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije Oktober 2002 Volitve 2002 Lojze Posedel in vodja tiskovne konference Irena Mužič Poleg volivcev tri stranke Lojze Posedel je pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svojo ponovno kandidaturo za župana občine Žalec. Njegovo kandidaturo je vložila skupina volivcev, podpirajo pa ga tudi občinski odbori strank DeSUS, ZLSD in SLS. Lojze Posedel je novinarjem predstavil svoja volilna izhodišča iz leta 1998 in poročilo o opravljenem štiriletnem mandatu. Njegovo volilno geslo pred štirimi led se je glasilo Vse, kar je dobrega, naj ostane, slabo skupaj izboljšajmo, program pa je bil narejen na osnovi njegovih izkušenj kot vodje oddeka za finance žalske občine. Po besedah Lojzeta Posedela pregled realizacije v tem mandatu kaže, da v volilnem programu niso bile dane le obljube in da je bila večina od predvidenih nalog uresničena. Kot problematiko, ki ni zadovoljivo rešena, je omenil Žalski mladinski center, ki naj bi zdaj dobil nove prostore. Uidi sicer je ostalo še mnogo nerešenih problemov in nalog, zlasti zaradi dejstva, da je razpoložljivih finančnih sredstev vedno manj, kot bi jih želeli in potrebovati. Zelo pomembno pa je, je dejal Posedel, da je vzpostavljeno dobro sodelovanje z vsemi strokovnimi slu- žbami, vodstvi krajevnih skupnosti in proračunskimi porabniki ter da je pripravljen tudi dolgoročni program reševanja nalog in problemov. Župan s strankami ni sklenil formalnega dogovora o sodelovanju na volitvah. Roman Virant pa je povedal, dav ZLSD kljub temu pričakujejo, da bodo imeti tako kot dosedaj v naslednjem mandatu podžupana. Janko Kos je ob tem poudaril, da niso nekritično podpirati župana, da pa o neusklajenih zadevah niso polemizirati prek medijev, ampak na skupnih sestankih. Sicer pa je Virant pojasnil, da so v stranki temeljito premisliti, ali naj gredo na volitve s svojim kandidatom, vendar so upoštevati odločitev izpred štirih let, da se župan izvoli za osem let. Predsednik 00 SLS Slavko Leskošek je povedal, da so Lojzeta Posedela kot kandidata za župana ponovno podprti zato, ker je imel posluh za težave kmetov in ker se je aktivno vključil v reševanje problematike Hmezada Kmetijstva v stečaju. Ferdinand Haler je iztekajoči se mandat župana ocenil kot obdobje bogatega sodelovanja in simbioze generacij, ki je prinesla obilne rezultate. K. R. Pet temeljnih točk Kandidat za župana občine Žalec Jurij Blatnik, ki kandidira kot skupni kandidat Koalicije Slovenija, ki jo sestavljata Nova Slovenija in Socialdemokratska stranka, je svojo razvojno vizijo občine Žalec strnil v pet temeljnih točk. Jurij Blatnik je zaposlen kot ekonomist na delovnem mestu direktorja podjetja Ze-Er, d.o.o., računalniške storitve v Celju. V politično delo je vpet vse od osamosvojitve dalje. Je predsednik krajevne skupnosti Griže in svetnik v občinskem svetu občine Žalec, leta 2000 je nastopil v javnosti tudi kot kandidat za poslanca v državnem zboru. Z družino živi v Zabukovici, svoj prosti čas namenja šahu. In kaj ga je pripeljalo v kandidaturo za župana? “Prihajam iz gospodarstva in mislim, da bi občina morala delovati kot veliko podjetje, saj se v njej obrača več kot dve milijardi tolarjev denarja, ki ga je treba racionalno potrošiti, predvsem tam, kjer se ustvarja. To pa je tudi osnovni moto naše koalicije, ki me je na podlagi mojih izkušenj iz gospodarstva in dela v lokalni samoupravi podprla v kandidaturi za župana občine. Predvsem želimo preiti od besed k dejanjem,” pravi Jurij Blatnik. O svojem programu je povedal: “Moj program oziroma naš program, ki ga tvorimo skupaj s Socialdemokrati in Novo Slovenijo, ima pet temeljnih točk. Zavzemamo se za enakomernejši razvoj krajevnih skupnosti. Sredstva se naj porabljajo tam, kjer Več za investiranje v lokalno gospodarstvo Delovno predsedstvo volilne konvencije ZLSD Volilna konvencija ZLSD Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije je na tiskovni konferenci v Žalcu predstavil svojega kandidata za župana občine Žalec. To je sedanji občinski svetnik Marijan Tu ritnik, že upokojen univerzitetni diplomirani politolog, ki je služboval v celjskem Emu, predaval na Tehniški šoli, bil direktor Delavske univerze v Celju in vodil splošno kadrovsko službo v celjski Žični. Živi v Petrovčah. Ena od glavnih točk njegovega volilnega programa je narediti več na področju investiranja v lokalno gospodarstvo, kar pomeni odpiranje novih delovnih mest. V preteklosti se žalska občina s tem ne more pohvaliti, saj se je število zaposlenih zaradi propadanja podjetij zmanjšalo. Omogočiti je potrebno, da se dokončno pospeši izgradnja, po njegovih besedah tako dolgo opevane cone Arnovski gozd, kjer vidi možnost razvoja gospodarstva. Marijan Turičnik je prepričan, da bi se dalo poenostaviti pridobivanje lokacijske in gradbene dokumentacije, da bi investitorji hitreje prišli do teh dokumentov. V času je namreč denar. Marijan Turičnik si bo kot župan prizadeval, da bi odprl žalski prostor za vse, ki želijo m investirati, bivati, delati in ustvarjati. Živi se namreč od dohodka, ne zapravljanja. To pa ne pomeni, da ni potrebno namenjati denarja za šolstvo, kulturne zavode in drugo, na primer zelo potrebno gradnjo nove glasbene šole, kjer prostorska stiska že vpliva na kakovost izvajanja pouka. Tildi na tem področju je bilo že veliko narejenega, povabili so na obisk državnega sekretarja za investicije na področju šolstva in ministrico za šolstvo. Potrebno je zagotoviti vse pogoje za devetletko, predvsem v Grižah. Vse to lahko po Turičnikovih besedah ustvarjamo le s povečanjem prihodkov v občinski proračun. Zaradi tega so potrebna nova delovna mesta, pa tudi priseljevanje delovne sile, zato občina ne sme zanemariti gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš. Občina Žalec pri nacionalni stanovanjski shemi stoji preveč ob strani, je prepričan Turičnik. Ker je priseljevanje nujnost, mora biti občina Žalec prijazno in vsestransko središče Savinjske doline, zato bodo odprti za vse individualne in druge pobude. Velik problem v žalski občini je mladina in njen prosti čas. LDS-ov župan in svetniki si bodo zato prizadevali za izgradnjo mladinskega kluba, ki bo stičišče mladih generacij in kjer bodo mladi lahko ugotovili, da je življenje lepo tudi brez drog. Klub bi ponujal prostor za razna kulturna in druga srečanja, kjer bi se mladi lahko izkazali. Marijan Turičnik, ki v stranki poudarja zlasti timsko delo, vidi možnost delovanja takega kluba v okviru Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Prav tako velik problem je ekologija. Vse, kar se bo dogajalo v občini, bo imelo ekološko konotacijo, vsak investitor bo moral poskrbeti za kanalizacijo in druge ekološke zahteve, ki jih bo imela občina. Na tem področju je bilo že sedaj veliko narejenega in to se bo nadaljevalo. Verjetno pa bi se dalo narediti še več, je prepričan Marijan Tbričnik. Žalska LDS je predstavila tudi svojo listo kandidatov za občinski svet. V prvi volilni enoti so kandidati LDS: Gvido Hribar, Andrej Vengust, Jožef Meh, Janez Meglič, Aleksandra Pukl, Samo Verstovšek, Miran Jelen, Iztok Božiček in Vasja Knapič; v drugi volilni enoti: Gregor Vovk Petrovski, Zlatka Masnec, Vladimir Privšek, Tomaž Kričej, Marko Dolar, Marija Milena Svet, Ivan Napotnik in Vojko Zupanc. V tretji volilni enoti kandidirajo: Marijan Turičnik, Viktor Drama, Andrej Šušteršič, Franc Gaberšek, Iztok Uranjek in Slavko Ivezič, v četrti volilni enoti pa Tomislav Kalčič, Milan Čadej, Boštjan Verdnik, Miran Horvat, Leon Grobelnik in Andreja Izgoršek. K. R. Tudi v ZLSD so se trudili izbrati čim boljše ljudi za kandidate na mesta svetnikov in županov. Pred volivce prihajajo s sloganom Da se sliši tvoj glas. V Območni organizaciji ZLSD Žalec so zadovoljni s svojimi listami kandidatov, saj so na njih ljudje, ki so prepoznavni v svojih okoljih in so že doslej marsikaj postoriti v dobro svojega kraja in tam živečih krajanov. 0 tem so pred nedavnim govoriti na svoji volilni konvenciji, ki so jo pripraviti v prostorih turistične kmetije Pri Mlinarju v Gotovljah, kjer so predlagati in na osnovi tajnih volitev tudi dokončno določiti kandidatne tiste za občinske svete. Svoje tiste kandidatov imajo v vseh občinah Spodnje Savinjske doline z izjemo občine Tabor, kjer nimajo svoje občinske organizacije. Volilne konvencije, ki ji je predsedovala Danica Jezovšek - Korent, se je udeležilo veliko članov in simpatizerjev, ki so z zanimanjem prisluhni- Seniorska organizacija v LDS Slovenija Sivi panterji je skupaj z občinskim odborom LDS Žalec in mestnim odborom LDS Celje pripravila srečanje panterk in panterjev, članov stranke in simpatizerjev. Na letališču v Levcu, kjer je potekalo srečanje, jim je spregovoril tudi predsednik stranke in ti predsedniku območne organizacije ZLSD Romanu Virantu. Le-ta je po pozdravu vseh prisotnih in še posebno županov iz občin Polzela, Prebold in Žalec, najprej na kratko obrazložil poslovnik volilne konvencije, nato pa spregovoril o posameznih listah kandidatov za občinske svete. Še pred tem so zbranim spregovoriti vsi trije župani omenjenih občin: Lojze Posedel, Vinko Debelak in Ljubo Žnidar, ki jih ZLSD podpira in žeti imeti za župana tudi v naslednjem štiriletnem obdobju. Slednji so na kratko predstavili rezultate in uspehe občine v času njihovega mandata in se zahvaliti za zaupanje in podporo, ki jim jo daje ZLSD pri vnovični kandidaturi za župana. Veliko zadovoljstvo nad kandidatnimi listami pa je izrazil tudi svetnik ZLSD v žalskem občinskem svetu in podžupan Janko Kos, ki je dejal, da verjame, da bo ZLSD tudi v prihodnje v žalskem in drugih občinskih svetih igrala pomembno vlogo kot konstruktivna in produktivna stranka. premier dr. Janez Drnovšek. Srečanje je bilo v času, ko dr. Janez Drnovšek še ni uradno napovedal svoje kandidature za predsednika države. V svojem govora v Levcu o volitvah ni govoril, pač pa je orisal aktualni položaj Slovenije ter poudaril nujnost njenega vstopa tako v Evropsko unijo kot v Nato. K. R. D. N. LDS-ovi seniorji v Levcu se ustvarjajo. V občini se vse preveč ukvarjamo samo z razdelitvijo sredstev s potrošnjo, ne pa s tistim, kar se ustvarja. Moj predlog je, da se dve tretjini sredstev porabi v tistih KS, kjer se ustvari, z eno tretjino pa se pokrijejo stvari, ki so za vsako posamezno krajevno ali mestno skupnost preveliki zalogaji. Glede gospodarsko podjetniške cone, ki je zajeta v dragi točki programa, bi dejal, da o njej govorimo že dobro desetletje, pa do danes še ni zgrajena. Podjetja nam uhajajo v druge občine, namesto da bi te stvari urediti in nudili našim občanom zaposlitev. Več ko bo zaposlitev, več bo kasneje tudi denarja za občino. Tretja točka programa je namenjena izgradnji mladinskega centra, saj žal lokacija, ki jo imamo sredi mesta, sploh ni primerna, drugič se tam srečujejo tudi odvisniki, kar meče slabo luč na celotno občino in ne samo na mesto Žalec. Zagovarjam stališče, da svet stoji na mladih in zato je potrebno poskrbeti za mlade. Premalo so le obljube. Potem je tu še kultura, ki smo jo žal preveč pomešati s športom. Mislim, da je kultura tista, ki bi jo morati gojiti ne samo profesionalno, ampak predvsem ljubiteljsko. Kar se tiče športa, pa bi bilo dobro, da se razdeli na dve veji, in sicer na profesionalni visoki šport, kjer so dosežem rezultati, in na množični in rekreacijski šport. Vemo, da imamo v I. ligi rokometašice odbojkarje, šahiste ... za katere je potrebno ustrezno poskrbeti. Enako pa je treba doreči tudi glede množičnega in rekreacijskega športnega delovanja. Vprašati se moramo tudi glede turizma. Premalo je, da imamo ustanovljena turistična društva, ki so bila ustanovljena bolj na ukaz, saj sama ne morejo veliko narediti, če za tem ne stoji gospodarstvo oziroma če to ne sodeluje pri povečanju prenočitvenih kapacitet. Vprašati se moremo, za koliko smo v štirih letih povečati prenočitvene zmogljivosti in za koliko smo povečati prihodek iz turizma. Bore malo. Ob vsem tem je treba pomisliti tudi na naše starejše občane - upokojence. Varstveni center sicer že imamo zgrajen, vendar zgolj za tiste, ki imajo malo več pod palcem, ne pa za vse občane. Tako velika občina, kot je naša, pa si zagotovo zasluži svoj dom upokojencev, saj bi starejšim občanom le tako omogočili možnost ustvarjalnega in socialno urejenega bivanja v jeseni življenja.” D. N. Volitve 2002 oktober 2002 Predsednik in župan za vse generacije Demokratična stranka upokojencev Slovenije - občinski odbor Žalec organizira v času volilne kampanje predvolilne shode svojih članov in simpatizerjev. Prvi je bil v dvorani zadružnega doma v Petrovčah, to sredo pa so se zbrali v šem-petrski dvorani. Na shodih se predstavita kandidata za predsednika države dr. Anton Bebler in nestrankarski kandidat za župana občine Žalec Lojze Posedel, ki ga ponovno podpira ta stranka. Prav tako so predstavljeni kandidati za občinske svetnike in člane svetov krajevnih skupnosti. Predvolilnega shoda v Petrovčah so se poleg članov udeležili predsedniški in županski kandidat ter predsednik stranke Anton Rous. Zbrane je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora stranke Rado Rotar in povedal, da je mogoče solidne rezultate dosegati le z načrtnim delom in dobro organizacijo. To se jim je že obrestovalo na zadnjih državnozborskih volitvah, manj uspešni pa so bdi pred štirimi leti v občinskem merilu, saj so s 16 % v žalski občini dobili le 4 svetnike. Njihov cilj na letošnjih volitvah je dobiti vsaj 20 % glasov in 6 od 29 svetnikov. Dr. Anton Bebler je povedal, da je svojo kandidaturo vložd s podpisi poslancev DeSUS in podpisi volivcev in da je ravno v občini Žalec glede na števdo prebivalcev zbral največ podpisov. Čeprav ni član te stranke, je Bebler poudaril, da so mu interesi upokojencev pri srcu in da je njihovo varovanje v interesu vseh generacij. Čeprav je v ustavi zapisano, da je Slovenija demokratična, pravna in socialna država, je treba po Beblerjevem mnenju ves čas varovati to ureditev pred zlorabo in se boriti Anton Bebler in Lojze Posedel proti nepravilnostim v družbi. Dejstvo je, da je vse več ljudi revnih, da so nekatere regije socialno šibkejše od drugih in da pokojnine zaostajajo za draginjo, da ni vse v redu s sistemom zdravstvenega zavarovanja. “Marsikaj v tej naši državi ni v redu in proti takim pojavom se moramo boriti s skupnimi močmi,” je povedal predsedniški kandidat in med drugim dodal, da bomo morah v EU še bolj varovati svoje interese. Lojze Posedel se je upokojencem zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje in povedal, da je z opravljenim v prvem mandatu zelo zadovoljen. Anton Rous je opozoril tudi na to, da so letošnje predsedniške volitve zgodovinski dogodek za DeSUS, saj ima stranka prvič svojega kandidata za predsednika države. Glede na to, da predstavljajo upokojenci kar tretjino volilnega telesa in da že zdavnaj niso več samo stanovska organizacija (njihovo volilno geslo je DeSUS za vse generacije), upajo na ugoden rezultat tudi predsedniških volitev. Zbranim članom in simpatizerjem stranke sta spregovorila tudi novi predsednik pokrajinskega odbora Habjan in sedanji podžupan Ferdinand Haler. K. R. NESTRANKARSKI KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE ŽALEC •J • T •j i M j*Jll I iTh m [•J 1 La * [1] [ijqi DeSUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Območni odbor Spodnje Savinjske doline KAJ SMO DOSEGLI? • zagotovili redno izplačevanje pokojnin in preprečili poizkuse za njihovo zamrznitev • ponovno vzpostavili usklajevanje pokojnin z gibanjem plač dvakrat letno in odpravili uničevalno “Februarsko formulo” • zakonsko ureditev dodatka za rekreacijo • postopno uvajanje vdovskih pokojnin • ustavili prisilno množično upokojevanje in dosegli premik k izenačevanju prispevnih stopenj za pokojninsko blagajno ZAHTEVAMO: • SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC • SPOŠTOVANJE ZAKONITOSTI IN PRAVNEGA REDA • URAVNOTEŽEN REGIONALNI IN EKOLOŠKI RAZVOJ ZAVZEMALI SE BOMO: • ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA • ZA PRAVICE UPOKOJENCEV IZ NASLOVA POKOJNINSKEGA ZAKONA • upokojence in predvsem člane DeSUS Spodnje Savinjske doline bomo preko javnih občil obveščali o spremembah in izvrševanju aktivnosti iz naslova zakona. Preko poslanca DeSUS-a pa bomo po potrebi lobirali oziroma vplivali na pozitivno spremembo pokojninske zakonodaje. • ZA PREPREČEVANJE ZASVOJENOSTI Z DROGAMI • v preteklem obdobju smo z društvi upokojencev, krajevnimi skupnostmi, županom in centrom za socialno delo občine Žalec že organizirah predavanje. Tudi v naslednjem obdobju bomo nadaljevali z osveščanjem in podukom. • ZA PRAVICE BOLNIKOV • drugod se je pokazala dobra rešitev izvolitev varuha pravic bolnikov in te potrebe se kažejo tudi v širši celjski regiji in v Žalcu. Preko regijske organiziranosti DeSUS-a in poslanca v parlamentu se bomo zavzemali, da tudi naše območje dobi to institucijo. • ZA OŽIVITEV DEJAVNOSTI VARUHA POTROŠNIKOV • v preteklosti je v Žalcu že bila izpostava pisama varstva potrošnikov, vendar je zaradi finančnih težav bila prestavljena v Celje, kjer še danes deluje. V naslednjem obdobju so bomo zavzemali, da potrošnike občin Spodnje Savinjske doline osveščamo v občini Žalec in organiziramo tozadevno pravno pomoč. • ZA USTANOVITEV KLASIČNE GIMNAZIJE V ŽALCU • v preteklem obdobju smo dosegli, da o organiziranju gimnazijskega programa v Žalcu razpravlja ministrstvo za šolstvo in tudi ostali zainteresirani v občini in regiji Spodnje Savinjske doline. Preko zavoda Ljudske univerze Žalec bomo vodili nadaljnje aktivnosti, da bi začeli pouk prvi srednješolci na gimnaziji v Žalcu v šolskem letu 2003/2004. • ZA ŠIRITEV GIBANJA ZA VSEŽIVLJENJSKO OBDOBJE • v preteklem obdobju smo organizirah Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki šteje danes okoh 300 članov. V bodoče pa bomo širih zavest, da je potrebno organizirano vseživljenjsko obdobje na vseh področjih in celotni regiji Spodnje Savinjske doline. • ZA POVEZOVANJE Z DRUŠTVI CIVILNE DRUŽBE V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI • kot v preteklosti bomo tudi v bodoče tesno sodelovali z vsemi društvi upokojencev, vključno z zvezo društev upokojencev Žalec, z društvi Zveze borcev v regiji, društvom izgnancev, z društvom veteranov za Slovenijo, društvom Sever, invalidskim društvom in ostalimi društvi, ki bodo pokazali pripravljenost in željo po sodelovanju s stranko DeSUS. • ZA SODELOVANJE Z USTANOVAMI • dobro sodelujemo z nekaterimi ustanovami in zavodi in to velja nadaljevati. Stranka DeSUS bo sodelovala s Centrom za socialno delo, z zavodom Nine Pokom, UPI Žalec, zdravstvenimi domovi v regiji, predvsem pa z občinskimi upravami in župani, ki jih podpira DeSUS. SMO STRANKA STVARNOSTI STRPNOSTI IN MODROSTI VOLITE KANDIDATNE LISTE 'DeSUS' KANDIDATE ZA ZUPANE, KI JIH PODPIRA DeSUS Ur DeSUS OBČINA ŽALEC LOJZE POSEDEL univ. dipL ekon. m N ' J t OBČINA PREBOLD VINKO DEBELAK dipl. ing. grad. - za vse generacije OBČINA POLZELA LJUBO ŽNIDAR dipl. ing. grad. Naročnik: OO DESUS Žalec Naročnik: Lojze Posedel Oktober 2002 Volitve 2002 ZDRUŽENA LISTA j socialnih demokratov www.iisd.si i Da se sliši tvoj glas ! KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽALEC Volilna enota 1 ŽALEC, LOŽNICA, VRBJE 1. KOS JANKO 2. JEZOVŠEK - KORENT DANICA 3. VIRANT ROMAN 4. ŠPILJAK JOŽE 5. MAČEK MIRAN 6. VOGRINC MILAN 7. DIVJAK ALENKA 8. ZORE ADI 9. LEŠNIK MITJA za uravnotežen razvoj občine za odpiranje novih delovnih mest za sodelovnaje z vodstvi KS za oblikovanje skladov za socialno ogrožene in otroke v stiski za nepokroviteljski in partnerski odnos do problemov madih Volilna enota 2 ŠEMPETER, GOTOVLJE, PONIKVA 1. RANDL JOŽE 2. SKRABAR PETER 3. JELEN DANIJEL 4. DVORNIK IGNAC 5. AČKUN ROSVITA 6. GODLER IVAN 7. JORDAN JOŠKO 8. ŠTRUCL ZDENKO za izgradnjo kanalizacijskega omrežja za II. fazo regionalke, cesto Roje in druge posodobitve cest in drugih omrežij v vseh KS za lepši izgled naših vasi Volilna enota 3 GALICIJA, PETROVČE, LEVEC 1. LINDIČ IVAN 2. SEMPRIMOŽNIK LUDVIK 3. KOTNIK MILENA 4. KOŠEC GREGOR 5. HRUSTEL RAFAEL 6. VRHOVNIK SLAVKO za dokončanje II. etape POS Trje za dokončanje infrastrukture za izgradnjo II. faze čistilne naprave za ureditev cest in križišč v Levcu za aktivno delo društev Volilna enota 4 GRIŽE, ZABUKOVICA, LIBOJE 1. KRAŠOVC IVAN 2. JANČIČ JOŽEF 3. KAJTNA BRANIMIR 4. BALOH TANJA 5. VELIGOŠEK RUDOLF zs investicije v šolstvo za investicije v razvoj podeželja za dokončanje sprejetih investicij v komunalno ureditev vasi za varovanje okolja POSEDEL LOJZE - ŽUPAN S PODPORO ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV V OBČINI ŽALEC Glas za n«aiš«e kandidate za razvoj podjetništva Volilna enota 2 1. ŽOHAR MARJAN 2. ZUPANC VALTER 3. RAK NIKOLAJ 4. NARAGLAV DARKO 5. DEBELAK MATJAŽ za dobre prostorske ureditve Volilna enota 3 1. KUPEC VOJKO 0 2. RAMŠAK SILVO * 3. JANŽOVNIK DAVOR za komunalno urejeno občino NAŠ GLAS ZA ŽUPANA - DEBELAK VINKO Volilna enota 3 DENŽIČ DARKO Volilna enota 4 RANČIGAJ VLADO Volilna enota 4 JELEN EMIL Volilna enota 5 HRASTOVEC MIRAN Volilna enota 6 UČAKAR ANTON Volilna enota 1 KRIŽNIK JOŽEF ........... . w w «-/i—i—i—/v L—iviiLm i 11\/~\o / /w/r\/-\/v uunrxrtn n/v/r\r\/Z./V/r\ JKJZ-TZr Prepričani smo, da bomo s svojo prisotnostjo koristili k še boljšemu delu občinskega sveta Občine Vransk 1. BRŠEK VOJKO 2. TURK NEVENKA 3. STEGNAR MARKO za reševanje ekoloških problemov Volilna enota 2 1. KUMEK MARJAN 2. ZOTTL ANDREJ 3. KOS TOMAŽ za enakomeren razvoj vseh struktur občanov Volilna enota 3 1. LEBIČ KARL 2. KOSU FRANC 3. ANDOLJŠEK BOGOMIR 4. HERODEŽ ALFRED VINCENC za nadaljnji razvoj kraja za pomoč socialno ogroženim Volilna enota 2 1. KUKEC ANGELA 2. DOBOVIČNIK -PREKORŠEK MARIJA 3. ŠUSTER EDVARD 4. JAZBEC KSENIJA 5. ZUPANC BRANKA za ureditev pokritega železniškega postajališča m tič-. i/ \\ Volilna enota 3 1. BLATNIK IVAN 2. HELBEL TATJANA 3. TAVČER BRIGITA 4. HOFMAN ZDENKA 5. PUSTINEK MARIJA za pospeševanje razvoja ekološke pridelave hrane NAŠ GLAS ZA ŽUPANA - ŽNIDAR LJUBO Volilna enota 1 1. MARKOVIČ KRISTJAN 2. KMECL ALBINA 3. MARINC JOŽEF 4. AHAC FILIP 5. OREL RUDOLF KANDIDATI ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV ZA OBČINSKI SVET OBČINE VRANSKO BRASLOVČE Volilna enota 1 POLZELA Volilna enota 1 1. ŠMAJS MARJANA 2. DOLINŠEK BOJAN 3. RAUTER POLONCA 4. SLATINŠEK VALENTIN 5. VRTNIK ZOFIJA 6. KOREN MILAN za enakomeren razvoj in komunalno ureditev Naročnik: 00 ZLSD Žalec Naročnik: Janko Pirnat Volitve 2002 oktober 2002 Celovita predstavitev razvoja V občini Braslovče je od kandidatov za župana prvi položil svoje karte na mizo Janko Pirnat iz Letuša. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravil v svojem gostišču, je podal kompleksno predstavitev razvoja občine Braslovče, ki je bila podprta z zgodovinskimi dejstvi, fotografijami, številkami, grafikoni in drugimi podatki. Njegovi predstavitvi je prisostvoval sopredsednik stranke NOVA in predsedniški kandidat dr. Gorazd Drevenšek. Braslovški neodvisni kandidat za župana Janko Pirnat, ki je tik pred zagovorom magistrske naloge, je v uvodu poudaril, da je od uvedbe Savinjske železnice leta 1891 občina Braslovče razvojno stagnirala, zato je avtocesta in bodoča povezava z EU zgodovinska priložnost za občino. Zavzema se za decentralizacjo obči- Janko Pirnat ne in ponovno uvedbo krajevnih skupnosti, kar naj bi znova mobiliziralo ustvarjalno energijo krajanov, ki je v sedanjih krajevnih odborih, ki nimajo svojih žiro računov, že močno usahnila. V razvojni predstavitvi občine Braslovče je spregovoril tudi o okolju in infrastrukturi, prostorski ureditvi, prilagajanju kmetijstva, razvoju obrti in podjetništva, delovanju društev in socialni problematiki. Na novinarski konferenci je štiridesetletni kandidat za župana Janko Pirnat povedal, da se ne boji Evrope, “pomembno je, kako jo bomo znah izkoristiti, zato je tudi moje volilno geslo Vrnimo Evropi izziv,”. Za kandidaturo se je odločil, ker že več let spremlja delovanje in razvoj prejšnje krajevne skupnosti in sedanje občine, za katero je prepričan, da ima precejšnje možnosti zlasti na področju turizma. D. N. Odločno reševanje Marjan Golavšek iz Matk kandidira za župana v občini Prebold. Za kandidaturo se je odločil, ker meni, da občina Prebold potrebuje župana, ki je pripravljen ves svoj čas nameniti delu v korist in dobro občank in občanov. Stanje, kakršno je trenutno v občini na področju gospodarstva in sociale, terja odločno in takojšnje reševanje. Marjan Golavšek je v štiridesetem letu starosti. Šolal se je na srednji elektro šoli v Mariboru, kot večina domačinov pa se je zaposlil v TT Prebold. Zaradi bolezni očeta je pred štirimi leti pustil delo v tovarni in prevzel družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo z vzrejo živine. Od rane mladosti je aktiven v svojem kraju in tudi na območju sedanje občine Prebold. Bil je predsednik mladinskega aktiva pri gasilcih, predsednik gasilskega in športnega društva v Matkah in tako doprinesel pomembne kamenčke v mozaik življenja svojega kraja. Leta 1996 je bil izvoljen za predsednika KS in v tej funkciji je dočakal ustanovitev samostojne občine Prebold. V njenem prvem mandatu je občinski svetnik. “Kot svetniku v občinskem svetu mi je bilo zaupanih več aktivnosti: sem predsednik odbora za kulturo, podpredsednik sveta šole, podpredsednik sveta Medobčinske matične knjižnice v Žalcu ter član več delovnih teles v občinskem svetu. Bil sem tudi soustanovitelj društva svetnikov in sem tudi njegov predsednik. Pred kratkim sem prevzel vodenje odbora za vračanje vlaganj v telefonijo in inciativnega odbora za ustanovitev društva CÄTV Prebold. Na volitvah za kmetijsko gospodarsko zbornico sem bil izvoljen za člana območne enote in za predsednika izpostave v Žalcu,” je povedal Marjan Golavšek, ki je tudi veteran vojne za Slovenijo, predsednik občinskega odbora SDS v Preboldu in od nedavnega predsednik regijske koordinacije SDS. “V kandidaturo za župana sem se podal tudi zato, ker se s problematiko lokalne skupnosti ukvarjam že zelo dolgo, ker probleme dobro poznam in imam izdelano vizijo, kako jih razrešiti. V kolikor mi bo izkazano zaupanje in bom izvoljen, bom v naslednjih štirih letih skušal uresničiti čim- več programsko zastavljenih nalog, med katerimi je na prvem mestu zagotovitev prostorskih in drugih pogojev, kar bi v občino pritegnilo nova podjetja in obrtnike, ki bodo nadomestili izgubljena delovna mesta. Zavzemam se za prijazno občinsko upravo in še posebno za delovanje informacijske pisarne upravne enote. Moj namen je tudi povezati obstoječe turistične zmogljivosti in povečati ponudbo z ureditvijo bazenskega kompleksa, kmečkega turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Trudil se bom izboljšati kakovost bivanja v stanovanjskih blokih, mislim predvsem na zagotavljanje poplavne varnosti, prenos upravljanja stanovanj na uprav-ljalca iz občine Prebold in na izgradnjo otroških igrišč. Krajevnim odborom bo dana možnost za prosto razpolaganje z delom proračunskih sredstev. Mladim se bom trudil zagotoviti prostore za druženje in izvajanje interesnih dejavnosti. Čimprej bi začel s postopki za izgradnjo doma za ostarele. Poskrbel bom, da se vsa preveč plačana sredstva za telefonijo vrnejo prizadetim občanom, da se najde primeren prostor za delovanje občinske knjižnice, da se z umiritvijo prometa ter izgradnjo pločnika Kaplja vas -Dolenja vas - Latkova vas zagotovi večja prometna varnost in da se dokončajo asfaltiranja cest v hribovitem predelu občine. V prvi vrsti pa čakajo vse že začete naloge, kot so prostorski plan, telovadnica, kanalizacija, plinifikacija in nadaljnje aktivnosti programa CRPOV.” D. N. V VAŠEM KRAJU se začne braslovška občina! Kandidat za Zupana občme Braslovče 40-letm diplomirani etonorr-st Janko Pirnat do sedaj aktiven kot gostinec, turistični aktivist, založnik in podiplomski študent komuniciranja v marketingu, predstavlja povdarke iz svojega programa (obširneje na http://pimat.netfirms.com). Boljše informiranje Potrudil se bom, da bo časopis Utrip prišel v vaše domove zastonj. Politično upravna reforma občine Braslovče S ponovno uvedbo bolj samostojnih krajevnih skuposti bomo aktivirali ustvarjalne potenciale do sedaj zapostavljenih krajanov. Vsaka KS bo sama odločala o svoji usodi. V sodelovanju z upravno enoto bomo vsako sredo uvedli uradne ure v prostorih braslovške občine za sprejemanje vseh vrst vlog (tudi za dohodnino), obrazcev in tiskovin ter plačilo upravnih taks. Okolje, infrastruktura in prostorska ureditev V Savinjo se iztekajo vse odplake. Zato bomo postopno zgradili sistem čistilnih naprav s i. Pri tem bomo iskali sredstva iz razpisov Phare in Ministrstva za okolje in prostor. V tem mandatu bomo dokončali občinske prostorske plane in jih uskladili z razvojnimi potrebami občanov. [Si Priprava kmetijstva na vstop v Evropsko unijo I 'k* ■ Kmetje ne smejo bit' le čistilni servis za podeželje, med tem ko dobiček pobirajo drugi. S prodajo kmetijskih proizvodov, z gozdnim gospodarstvom in drugimi dopolnilnimi dejavnostmi morajo dobiti pošten zaslužek za svoje delo in denarna vlaganja. Zato bo občina pospeševala razvoj družinskih, specializiranih in turističnih kmetij. Razvoj obrti in podjetništva Občina in podjetniki živijo drug mimo drugega. Zato bo občina pri razvoju infrastrukture bolj prisluhnila potrebam podjetnikov in obrtnikov. V razvojni načrt bomo vključili gradnjo obrtne cone, saj imamo z izvozom na avtocesto pomembno prednost. Pospeševali bomo vlaganje tujega znanja in denarja vendar tako, da bomo zaščitili interese domačega kapitala. Otroci, društva in socialna problematika Občina mora sodelovati s šolami, starši in nevladnimi organizacijami. Z dolgotrajno vzgojo, odkritimi pogovori in osveščanjem bomo pomagali zgraditi osebnosti, ki bodo drogam rekle ne. Mladino bomo poskušali pritegniti v društva s prenovljenimi vsebinami (motivacijske delavnice). Mladim družinam bomo olajšali pridobitev kreditov za izgradnjo podstrešnih stanovanj. Po krajevnih skupnostih bomo uvedli posebne programe za pomoč starejšim občanom. kolektorj Kandidat pomladnih strank Stranki Koalicija Slovenije, Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka - območni odbor Braslovče in Socialdemokratska stranka Slovenije - občinski odbor sta podpisali pogodbo o skupnem nastopu na lokalnih volitvah 2002 in o podpori Marka Balanta kot skupnega kandidata za župana občine Braslovče. Pogodbo sta podpisala v imenu SDS predsednik občinskega odbora Ivan Fale in v imenu stranke Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke - občinski odbor Braslovče predsednik Vlado Marovt. Kot so zapisah v pogodbi tudi po podpisu te koalicijske pogodbe ostaja Koalicije Slovenije odprta za pridružitev še kakšne sorodne stranke, ki ima enak pogled na potrebe in razvoj občine Braslovče. Programske točke obeh strank in kandidata za župana Marka Balanta za razvoj občine Braslovče so pripraviti in sprejeti razvojni program občine in zanj zagotoviti denar, angažirati razvojne potenciale občine in poiskati strokovno in finančno pomoč, zagotoviti pospešen razvoj območja z vlaganji v infrastrukturo in denarno podpreti manjša podjetja. Občinska hiša naj bi bila hiša odprtih vrat, dostopna za vse predloge, pripombe in sodelovanja. Stremeh bodo za cel- ovit razvoj občine ob upoštevanju in spoštovanju kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, pri tem bodo dajali prednost demografsko ogroženim območjem, skrbeh bodo za čisto okolje, kmetijstvu posvečali posebno pozornost s poudarkom na družinskih kmetijah, pridelavi hrane in dopolnilnim dejavnostim, podpirali bodo cilje in usmeritve osnovne šole in vrtca, spodbujali kulturne in špor- tne dejavnosti ter društvene aktivnosti, na področju zdravstva in sociale pa bodo obdržali pomoč družinam z novorojenci in poskrbeli za pomoč in svetovanje ostarelim in socialno ogroženim. T. Tavčar Ivan Fale in Vlado Marovt med podpisom koalicijske pogodbe (v sredini njihov kandidat za župana Marko Balant) Velik napredek in razvoj Občina Vransko je v prvih štirih letih samostojnosti pod vodstvom župana Franca Sušnika doživela velik napredek. Da bi se le-ta nadaljeval, se je Franc Sušnik odločil, da bo ponovno kandidiral. Pri tem sta ga podprli Socialdemokratska stranka Slovenije in stranka Nova Slovenija. V preteklem štiriletnem obdobju je Vransko kot samostojna občina dosegla vehk napredek. Med največje uspehe Franc Sušnik uvršča sprejet prostorski plan, ki omogoča vsestranski razvoj občine. S tem so se odprle možnosti za stanovanjsko gradnjo, gradnjo poslovnih in obrtnih objektov in za izvedbo investicij na komunalnem področju. Posebne pozornosti so bik deležni najmlajši. Podvojilo se je število mest v vrtcu, otroci imajo varno pot v šolo, zagotovili so vključevanje otrok in mladine v športne, društvene in kulturne dejavnosti. Starejšim so pomagati s cenovno dostopnim izvajanjem pomoči na domu. Zagotoviti so tudi kvalitetne možnosti za nadaljnji razvoj obrti in podjetništva, poskrbeti za odpiranje novih delovnih mest in s tem omogočili boljšo kakovost življenja. Med drugim je velikega pomena odprtje informacijske pisarne na Vranskem, s čimer so bile občanom približane storitve državne uprave. Med prednostne naloge v nasled- njem mandatu Franc Sušnik uvršča realizacijo in izvedbo srednjeročnega in dolgoročnega prostorskega plana. Na področju vzgoje in izobraževanja se zavzema za dokončanje vrtca in zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje OŠ Vransko ter za izgradnjo telovadnice. Na komunalnem področju se bo nadaljevala izgradnja manjkajoče cestne infrastrukture, kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za trg Vransko. Prav tako se bodo nadaljevala prizadevanja za oskrbo s pitno vodo z učinkovitim nadzorom nad pitno vodo ter prizadevanja za izgradnjo doma za starejše občane, ki ga vodi župnijska Karitas Vransko. Na področju zdravstva naj bi se prav tako dvignila raven zdravstvene oskrbe, ki naj bi se bolj prilagodila potrebam in željam občanov. Sušnik je povedal, da bo podpiral tudi prizadevanja za dvig ravni kulturne ponudbe in varovanje kulturne dediščine. T. T. Temelji so zgrajeni V občini Polzela bodo imeli na volitvah 10. novembra samo enega kandidata za župana. To je dosedanji župan Ljubo Žnidar. Podporo so mu izrekli polzelski občinski odbori strank Liberalne demokracije Slovenije, Demokratične stranke upokojencev Slovenije, Nove Slovenije Krščanske ljudske stranke, Slovenske ljudske stranke in Združene liste socialnih demokratov. Po besedah Ljuba Žnidarja so njegove naloge in cilji za prihodnji mandat natančno opredeljeni. Gre za konkretne naloge, ki jih žeti uresničiti. Najprej se bo zavzemal za dokončanje vseh prostorskih razvojnih aktov, predvsem dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana, s katerim bodo v občini začrtati dolgoročni razvoj občine Polzela in ki je tik pred dokončnim sprejemom. Na področju ekologije je predvidena intenzivna gradnja kanalizacije v povezavi z razširitvijo centralne čistilne naprave v Kasazah. Prav tako intenzivna so prizadevanja za uredi- tev cestnih nivojskih križanj z železniško progo, nadaljevanje izgradnje plinifikacije ter prizadevanja za izgradnjo podružnične osnovne šole v Andražu. Kmetijam bo omogočena dopolnilna dejavnost in s tem možnost dodatnega zaslužka in razvoja. Na področju zagotavljanja kakovosti bivanja občanov bodo v naslednjih štirih letih pristopiti k izgradnji treh novih športnih centrov. V gradu Komenda je predvidena ureditev nove občinske knjižnice in nove glasbene šole. Ena od najpomembnejših nalog pa je po besedah Ljuba Žnidarja skrb za reševanje socialnovarstvenih problemov glede domske oskrbe starejših občanov in reševanje stanovanjske problematike z izgradnjo novega stanovanjskega bloka ter skrb za vse, ki so jo najbolj potrebni. S strokovnim sodelovanjem in podporo občanov bodo po prepričanju Ljuba Žnidarja vse to tudi zmogli. T. T. Naročnik: SLS Braslovče Občina, ki ve, da so njen temelj občani Obiskovalci in ljubitelji gradu Žovnek so prijetno presenečeni, ko vsakič znova opazijo, kako mikavno podobo dobiva z obnovitvenimi deli. Ob koncu prejšnjega meseca jih je razveselilo še odprtje novega grajskega mostu. Župan občine Braslovče Dušan Goričar in Marija Marovt, predsednica odbora za družbene dejavnosti, predsednica komisije za normativne akte, članica odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter članica režijskega odbora za dograditev šole in vrtca, ki je tudi direktorica Šolskega centra Celje, sta v pogovoru za Utrip povedala, da je obnova gradu le eden izmed velikih projektov, ki ga uresničujejo. Predstavila sta dosežke, na katere bi bili upravičeno ponosni tudi v kakšni večji in starejši občini, kot je braslovška. Zato se je Dušan Goričar s podporo stranke SLS odločil za ponovno kandidaturo. Pred štirimi leti, ko je bila občina Braslovče ustanovljena, je bilo potrebno oblikovati občinsko upravo in sprejeti statut delovanja ter druge občinske akte, zgrajena pa je bila tudi občinska stavba z osmimi stanovanji. Verjetno si malokdo predstavlja delovanje občinske uprave, vsak pa lahko vidi njegove rezultate v okolju. Pospešena obnova starodavnega žovneškega gradu je temeljna točka razvoja turizma v mladi občini. To, kar je bilo narejeno doslej, priča, da v njej zgledno skrbijo za zgodovinsko, naravno in kulturno dediščino, še več pozornosti pa namenjajo aktualnim življenjskim potrebam na vseh področjih. Občina je tudi omogočila gradnjo prizidka Osnovne šole Braslovče, s čimer bodo ustvarjeni pogoji za devetletko, del prostora pa bo namenjen vrtcu in zobni ambulanti. V kratkem času svojega obstoja je Občina Braslovče poskrbela še za popolno adaptacijo podružničnih šol v Letušu in Trnavi ter na Gomilskem - šole so kot središče kulturnega življenja ponos teh krajev. Veliko prizadevanj in seveda sredstev je bilo vloženih v prenovo ali zgraditev infrastrukture: saniran je desni breg nabrežine Savinje, dokončano je novo kanalizacijsko omrežje v Braslovčah in urejena javna raz-svedjava po posameznih delih občine. Prenovljeni so posamezni odseki na magistralni cesti med Šentrupertom in Mozirjem in opravljena delna rekonstrukcija križišča v ne ceste, poskrbljeno pa je tudi za večjo prometno varnost najmlajših (npr. pločnik v Letušu, križišče v Trnavi itd.). V občini imajo bistveno boljšo preskrbo s pitno vodo zaradi obnovitve starega vodovodnega omrežja in priključitve vodne vrtine na Polzeli v braslovško omrežje. V naslednjih letih bo treba obnoviti še del omrež-ja. V okviru projekta razvoja podeželja in razvoja vasi, pri katerem občina sodeluje z Ministrstvom RS za kmetijstvo in z belgijsko vlado, so uredili središče Grajske vasi in poskrbeli za infrastrukturo na Dobrovljah - tam so občani pridobili vodovod, telefonsko omrežje in cestne povezave. Občina Braslovče je pokazala velik posluh za urejeno okolje s tem, ko so sanirali večja črna odlagališča, in skrb za požarno varnost: sedem gasilskih društev ima zagotovljena sredstva za delovanje. Dobila so novo opremo in možnosti za izobraževanje gasilcev - rezultati so vidni tudi na tekmovalnem področju in v zglednem sodelovanju s tovrstnim društvom iz Villacha v Nemčiji, ki je Gasilskemu društvu Braslovče v potrditev takega sodelovanja podari- Občina Braslovče ne podpira razvoja kmetijstva in obrti le moralno, ampak dejansko omogoča razvoj obeh panog gospodarstva. Poravnala je recimo stroške za pridobitev dokumentacije za prestrukturiranje dejavnosti posameznih kmetij, preko občinskega javnega razpisa lahko kmetje in podjetniki kandidirajo za sredstva, ki jih potrebujejo pri razvoju svoje dejavnosti; občina zgledno sodeluje z aktivi kmečkih in podeželskih žena - ti aktivi so zametek dopolnilnih dejavnosti turizma na kmetijah, kar predstavlja koristno združevanje dveh gospodarskih panog. Pomoč kmetijstvu se je pokazala tudi pri odpravljanju posledic poplav ali ob škodi, ki jo je povzročila suša. V Občini Braslovče finančno pomagajo številnim kulturnim društvom, ki s svojim delovanjem ustva- rjajo in ohranjajo kulturni utrip krajev, čeprav še nimajo povsem ustreznih pogojev, npr. primerne dvorane. Sredstva namenjajo tudi perspektivnim in že uveljavljenim športnikom (med njimi je nekaj takih, ki so osvojili najvišja državna in svetovna priznanja). Pravila in kriterije za razdeljevanje sredstev postavijo športniki sami, in sicer preko Športne zveze Braslovče. Zgledno je tudi sodelovanje z Rimokatoliško cerkvijo, in sicer z Župnijskim uradom Braslovče ter Župnijskim uradom Gomilsko. Plod tega sodelovanja so številni urejeni sakralni objekti. Ob vseh navedenih uspehih, vrednih iskrene pohvale, je seveda mogoče najti tudi kako pomanjkljivost; tudi v Občini Braslovče se, tako kot povsod, srečujejo s težavami. Marsikdo se najbrž sprašuje, zakaj še ni izdelan razvojni program občine, poznavalci pa vedo, da terja tak projekt temeljito pripravo in analizo razvoja občine - tam, kjer ga hočejo dobro opraviti, je potrebnega tudi do deset let dela. To, kar je torej za koga pomanjkljivost, lahko razumemo tudi kot prizadevanje za kvaliteto. Občini Braslovče oziroma hmeljarjem z njenega področja je povzročil veliko težav stečaj podjetja Hmezad Kmetijstvo, sicer pa se tod srečujejo tudi s problemi denacionalizacije. Ker njen postopek še ni končan, čutijo negativne posledice tudi v Občini Braslovče: tako ne morejo obnoviti ne kulturnega doma v Letušu ne žov-neške graščine, čeprav so preko javnega razpisa že pridobili sredstva za to. Ko se z gospodom Dušanom Goričarjem in z gospo Marijo Marovt pogovarjam o vizijah občine, spoznavam, da so postavljene na trdno podlago dosedanjih rezultatov in predvsem usmerjene v dobrobit občanov. Največjo investicijo predstavlja že omenjeni prizidek osnovne šole, kjer bodo ustvarjeni sodobni pogoji za delovanje devetletke in vrtca, v njem pa bo delovala tudi zobna ambulanta. Že septembra 2003 bodo v prostorih prizidka odprte jasli za najmlajše, pripravljene pa bodo tudi štiri učilnice za pouk v devedetki. V naslednjih štirih letih bo Osnovna šola Braslovče dobila novo telovadnico, ki bo gotovo prispevala k še večjemu razmahu športne dejavnosti, saj ne bo namenjena le učencem, ampak vsem občanom. Še naprej bodo potekala obnovitvena dela na gradu Žovnek, da bi ohranili to zgodovinsko in kulturno znamenitost in z njo privabili še več turistov. V pripravi so dolgoročni razvojni načrti in smernice razvoja Občine Braslovče (spomladi 2003 bodo v javni obravnavi); v njih se načrtno rešujejo problemi, kot so: razvoj dopolnilne turistične dejavnosti na kmetijah, izraba prostora za pozidavo, obrtna cona, parkirišče za avtoprevoznike itd. Uidi nadalje bo potekalo sodelovanje z Ministrstvom RS za kmetijstvo in z belgijsko vlado v okviru projekta razvoja podeželja in obnove vasi; Občina Braslovče je z belgijsko vlado že podpisala pogodbo za projekt Od kašče do kašče (njegova vrednost je 150.000 evrov). Občina bo kot nosilka začela dejavnosti izvajati v naslednjem letu. Za varovanje okolja bodo poskrbeli z izgradnjo čistilne naprave (lokacijsko dovoljenje zanjo je že izdano) in z dokončanjem kanalizacijskega omrežja v občini, pomembna pa bo tudi še boljša oskrba z vodo, ko bo na Vranskem zgrajen nov rezervoar Vindija. Marija Marovt in Dušan Goričar kritično govorita o pomanjkljivostih, s ponosom pa omenjata dosedanje uspehe mlade občine in z optimizmom govorita o njeni prihodnosti. Ob vsem tem poudarjata, da takšnega razvoja ne bi bilo brez zavzetosti občanov. Vseh njihovih dejavnosti seveda na tem mestu ni mogoče naštevati, za ilustracijo omenimo samo številna državna priznanja za turistično dejavnost in mednarodno priznanje za najlepše urejeno evropsko vas, ki so ga Braslovče dobile prve v Sloveniji. Občina Braslovče ni bila ustanovljena “sama sebi v namen”, ampak zato, da bi zastopala interese ljudi, zato daje vedno prednost tistim, ki so v korist širši skupnosti, ne posameznikom. Njen napredek je očiten za vse, ki ga sploh hočejo videti. Štiri leta delovanja ni dolga doba, a večina občanov se je v mladi občini že prepoznala in kaže svojo pripadnost s tem, da zavzeto opravlja dejavnosti in uresničuje vrednote, ki marsikje drugje ostanejo le obljuba, neizpolnjena beseda ah fraza. N. M. Parižljah. Asfaltirah so številne lokal- lo gasilski avto. Mnenje predsednice Občinskega odbora Braslovče Kot kandidata za župana Občine Braslovče podpiramo dosedanjega župana Dušana Goričarja: • ker je v prejšnjem mandatu dobro zastavil temelje naše občine in izpeljal večino zastavljenih nalog - o tistih, ki še niso realizirane, menimo, da jih v tako kratkem času obstoja občine ni bilo mogoče uresničiti; • ker zaradi svojega dosedanjega uspešnega dela in napredka, ki ga je ob njegovem vodenju dosegla Občina Braslovče, zbuja zaupanje, da bo občino dobro vodil tudi v prihodnosti in da bodo tako uresničene še nerealizirane, pa tudi druge, nove naloge. Zaradi skupnih prizadevanj za nadaljnji napredek občine je naša stranka poiskala ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in s svojim znanjem ne le kot člani stranke, ampak predvsem kot občani pomagati županu, da bo lahko uresničil svoj program. Marija Marovt Drage volilvke, dragi volivci! Po štirih letih svojega županovanja lahko z veseljem ugotovim, da je občina napredovala, ker smo združili moči vsi, ki čutimo, da lahko pripomoremo k boljšemu in lepšemu življenju v njej. Naše sodelovanje v preteklosti je lahko najtrdnejši temelj za delo v prihodnosti. Predvsem izkušnje, ki smo jih pridobili v prvem mandatu, nam lahko omogočijo, da naloge, ki nas še čakajo, opravimo kakovostno in še hitreje kot doslej. Lepo je delati v občini, v kateri skupaj sledimo jasnim ciljem, in trdno verjamem, da poleg zavzetosti zanje delite z menoj tudi ta občutek. Prepričan sem, da lahko z združenimi močmi in s skupno dobro voljo dosežemo vedno več, zato ne obljubljam nemogočega, ampak program, ki ga bo mogoče uresničiti. Zaupanje, ki ste mi ga izkazali pri dosedanjem vodenju občine, me vzpodbuja in zavezuje tudi k nadaljnjemu delu. Dušan Goričar DELAVNOST IN POSTENOST NAJ BOSTA SEME IN SAD ZATO USTVARJAMO BOUŠE POGOJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA VEČJO BLAGINJO ŽIVE POVEZAVE Z ZGODOVINSKO IN S KULTURNO DEDIŠČINO ZDRAVO, ČISTO, UREJENO, VARNO IN TURISTOM ZANIMIVO OKOLJE BOGASTVO DUHOVNIH VREDNOT POGOJE ZA TEKMOVALNE IN DRUGE ŠPORTNE AKTIVNOSTI Z NAČELI IN DEJANJI Z NOVIM PRIZIDKOM OŠ BRASLOVČE V DEVETLETKO S PRENOVLJENIMI PODRUŽNIČNIMI ŠOLAMI (TRNAVA, LETUŠ, GOMILSKO) S PODPORO RAZVOJU KMETIJSTVA IN PODJETNIŠTVA K USPEŠNEJŠEMU GOSPODARSTVU S PRENOVLJENO INFRASTRUKTURO IN S TURIZMOM NA KMETIJAH, NA ŽOVNEŠKEM GRADU IN V VSEH KRAJIH OBČINE K USPEŠNEJŠEMU GOSPODARSTVU IN K POVEZAVAM LJUDI PREKO NOVEGA MOSTU NA ŽOVNEŠKI GRAD, K NADALNJI PRENOVI IN S TEM K RAZVOJU TURIZMA Z UREDITVIJO PROMETNIH POVRŠIN K VEČJI VARNOSTI OTROK IN ODRASLIH Z BOUŠO PRESKRBO S PITNO VODO K ZDRAVJU S SANACIJO ČRNIH ODLAGALIŠČ IN Z IZGRADNJO ČISTILNE NAPRAVE K ZDRAVJU IN K ESTETSKEMU VIDEZU OKOUA S PODPORO GASILSKIM DRUŠTVOM K VEČJI VARNOSTI S PODPORO KULTURI K NOTRANJI OSEBNI BOGATITVI IN K NEGOVANJU IZROČILA S SODELOVANJEM Z ORGANI RIMOKATOLIŠKE CERKVE K DUHOVNI BLAGINJI VERUJOČIH, K URESNIČEVANJU SKUPNIH INTERESOV IN K SPREJEMANJU DRUGAČNOSTI S PODPORO ŠPORTU K ZDRAVEMU TELESU Z ZDRAVIM DUHOM Volitve 2002 oktober 2002 Biti župan za vsakogar Mala občina za veliko srečo To je eno od gesel, s katerimi prihaja pred volivce kandidat za župana občine Tabor Stanislav Gržina, ki je tudi predsednik občinske organizacije LDS Tabor, sicer pa gostinec po duši in srcu in velik ljubitelj kulture. Kot pevec v moškem in mešanem zboru Pevskega društva Tabor daje svoj prispevek tudi h kulturnemu življenju svojega kraja. Stanislav Gržina je bil rojen leta 1957 v Celju. Dokončal je gostinsko in hotelirsko šolo v Ljubljani, kjer je bil nekaj časa tudi zaposlen in si tako pridobil dragocene izkušnje s področja gostinstva in hotelirstva, saj je delal v Grand hotelu Union. Več let je bil zaposlen kot vodja različnih obratov v Gostinstvu Hmezad v Žalcu, zadnjih petnajst let pa dela kot samostojni podjetnik v gostinstvu in turizmu. Sicer pa je, kot sam pravi, velik ljubitelj planin, lepega petja in po duši Šentjurčan, ki se veseli vsake nove pridobitve v občini Tabor tudi kot dolgoletni predsednik LDS Tabor. Ti razlogi so ga pripeljali do odločitve kandidirati za župana. “Kot predsednik 00 LDS Tabor sem bil v zadnjih štirih letih zgolj Kandidat za župana občine Prebold Vinko Debelak, ki je bil v tej vlogi že v sedanjem mandatu, se je za ponovno kandidaturo odločil, ker meni, da so bila štiri leta vendarle prekratko obdobje, da bi lahko dovolj trdno zastavili razvoj občine na vseh področjih življenja in dela. Poleg tega je v tem obdobju dobro spoznal kraj in ljudi, s katerimi tudi sicer že dolgo dela in živi, zato mu ni vseeno, kako bodo živeli jutri, saj se je gospodarski in socialni položaj v občini s težavami TT Prebold in Mika še poslabšal. “V občinski upravi so že zastavljeni programi, ki lahko in morajo posredno, z zagotovitvijo zemljišč, primernih za razvoj obrti in podjetništva na križišču poti med Mariborom, Ljubljano, Velenjem in Zasavjem, ponuditi občanom in drugim več in novega dela. Za hribovita območja občine, za območja, kjer je zaradi naravnih danosti življenje težje, je tako že izdelan program celostnega razvoja podeželja, katerega izvedba mora odpreti in ponuditi občanom več dela in boljše življenje. V dolinskem delu smo se pravkar temeljito lotili projektov za varovanje okolja, pričelo se je z ločenim zbiranjem odpadkov na posebni lokaciji, pričela se je tudi gradnja kanalizaci- opazovalec dogajanja v naši novonastali občini, za katero sem tudi sam pridal mnogo kamenčkov v mozaiku. Menim, da lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in odpiranjem pravih vrat pripomorem k hitrejšemu razvoju naše občine. Postati župan mi pomeni izziv, saj se trdega dela niko- li nisem izogibal. Prepričan sem vase in zato lahko rečem, da se bom bolj kot sedanja županja zavzemal, da bomo z dobro pripravljenimi programi pripeljali v občino več kapitala na različnih področjih delovanja. Zavzemal se bom za bolj pravično razdelitev sredstev vsem društvom. je, ki je zaradi potrebnih velikih finančnih sredstev zagotovo najzahtevnejši občinski projekt. Potreba po zagotovitvi več dela občanom, po premišljenem financiranju teh projektov in pa dejstvo, da sem s sodelavci v te projekte kot soavtor že vpet, da jih poznam in da bi zamenjava v vodstvu pomenila vsaj začasno upočasnitev del, me je privedla do odločitve, da prosim volivce za ponovno zaupanje in za še en mandat,” pravi Vinko Debelak, ki je sicer po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Za župana kandidira Vinko Debelak na listi LDS, tako kot pred štirimi leti, ko sta ga podprli še stranki ZLSD in DeSUS, ki ga tokrat ponovno podpirata, v kandidaturi ga podpira tudi SLS, ki je pred štirimi leti za župana imela svojega kandidata. “Vesel sem, da so mi stranke izkazale zaupanje, saj je to priznanje, da In podpiram večjo veljavo občinskega sveta in ustanovitev vaških svetov. Kot župan se bom trudil čimprej dokončati že začeta dela, hkrati pa bom omogočil čimprejšno izvolitev gradbenega odbora in z vsemi močmi podpiral izgradnjo nove šole. Ustanovil bom vaške svete in bolj kot do sedaj upošteval odločitve občinskega sveta in odborov. Prav tako bom popravil storjene krivice. Pri tem mislim na odvoz smeti, klubske prostore LD Tabor in PD Tabor in še kaj,” pravi Stanislav Gržina, ki je član LDS, ker je to svobodomiselna in napredna stranka, kar je tudi sicer njegovo življenjsko vodilo. In v čem vidi strateško prednost in priložnost občine Tabor v naslednjih štirih letih? “Strateško prednost občine vidim v razvoju malega gospodarstva, dodatnih dejavnosti na kmetijah, možnosti individualne gradnje in gradnje podjetniško-obr-tnih zmogljivosti. Naša strateška prednost je tudi neokrnjena narava, čudovita flora in favna in ne nazadnje je strateška prednost tudi v pridnosti in iznajdljivosti naših ljudi. Razbil bom tudi medijsko blokado in Utrip bo zopet naš časopis,” pravi Gržina. D. N. smo v minulih štirih letih dobro sodelovali in marsikaj dobrega postorili. Ob vseh navedenih prednostnih nalogah nikakor ne bomo delali slabše na področju šolstva in otroškega varstva, kjer se bo v naslednjem letu zaključila investicija v telovadnico in dokončala obnova šole. Enako načrtno kot do sedaj bomo financirali in vzpodbujali društveno dejavnost na področju kulture, športa, gasilstva, povsod tam, kjer namenjajo posebno pozornost delu z mladimi. Mladim želimo zagotoviti primerne prostore za njihove aktivnosti in svobodo pri le-teh. Še bolj množično jim bomo omogočili preživljanje prostega in počitniškega časa na taborjenjih in izletih. Tildi skrb za starejše občane ne bo nič manjša, nasprotno, še bolj bomo sodelovali z Društvom upokojencev, saj so le-ti pomemben subjekt društvenega življenja v občini. V društvene sredine pa moramo bolj pritegniti generacije, ki so v teh gospodarsko in socialno težkih časih najbolj prizadete, ker nimajo dela, ker ne morejo po svojih željah poskrbeti zase, za svoje otroke, si ustvariti družine,” še dodaja Vinko Debelak. Sicer pa je moto njegove kandidature zajet v sloganih: Za dosledno in javnosti pregledno delo, Za prijetno življenjsko okolje vseh občanov, Za spoštljiv odnos do vseh ljudi, Za nova vlaganja, delovna mesta in razvoj. D. N. Slovenska ljudska stranka -občinski odbor Tabor je za kandidata za župana občine Tabor izbral Vilka Jazbinška. Univerzitetni diplomirani inženir strojništva je bil rojen leta 1952 v Planini pri Sevnici, zaposlen pa je kot svetovalec za področje komerciale v ljubljanski družbi za financiranje, Consulting in trgovino. Od leta 1993 živi v Miklavžu pri Taboru in je oče dveh otrok. Povedal je, da so po njegovem mnenju glavne prednosti pred drugimi kandidati v tem, da ima ustrezno izobrazbo in stalno delo na investicijskem področju, kar mu daje dober vpogled v gospodarske tokove. Ima redno zaposlitev v finančni instituciji v Ljubljani, kar mu omogoča biti v središču dogajanj, ima pa tudi smisel za timsko delo in vodenje. Funkcijo župana namerava opravljati neprofesionalno, kar pomeni velik prihranek v občinskem proračunu. V občini Tabor ima Slovenska venskem prostoru nismo imeli veliko žensk na čelu občin. Ena teh je Vida Slakan, ki je postala županja novonastale občine Tabor s podporo Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke Slovenije. Na tokratnih volitvah Vida Slakan nastopa kot neodvisna kandidatka, saj stranke, ki ji je pripadala, ni več, oziroma je spremenila svojo podobo. Ni članica združene stranke, ampak po duši in srcu ostaja zvesta ideji nekdanjih krščanskih demokratov. Na vprašanje, zakaj znova kandidira, odgovarja: “Prvenstveno zato, ker bi želela nadaljevati delo, ki smo si ga zastavili v tem štiriletnem mandatnem obdobju, ki je znatno prekratko, da bi lahko človek uresničil in izpeljal vse zastavljene Tudi Andrej Pečovnik za župana V občini Vransko bosta tudi na letošnjih volitvah dva kandidata za župana. Tako kot pred štirimi leti kandidira Andrej Pečovnik. Leta 1963 rojeni Andrej Pečovnik je po izobrazbi elektrikar, od leta 1994 pa svojo dejavnost opravlja kot samostojni podjetnik. Za župana ga je kandidirala Slovenska ljudska stranka. K. R. Za občino Braslovče V občini Braslovče imajo letos štiri kandidate za župane. Med njimi je Branimir Strojanšek iz Braslovč. Rojen je bil leta 1958, po izobrazbi je univerzitetni pravnik in pomočnik direktorja oziroma vodja izpostave. Za župana ga je predlagala skupina volivcev. K. R. ljudska stranka šest kandidatov za občinske svetnike. V prvi volilni enoti (Tabor, Ojstriška vas) sta kandidata Milan Širše (direktor KZ Vransko) in Milan Lesjak, v drugi volilni enoti (Kapla, Pondor) Janko Drča (direktor Kiving Vransko) in Anton Grobler, v tretji (Miklavž) pa Matjaž Lesjak (lastnik in direktor firme Mixles) ter Jože Strožič. Glavni cilji Vilka Jazbinška kot kandidata za župana in kandidatov za načrte. Vesela bom, če mi bodo volivci to omogočili, prav tako pa sem se pripravljena spopasti z novi- mi izzivi. Iskreno si želim, da bi resnično postali občina srečnih, zadovoljnih, veselih ljudi, ki bi živeli v medsebojnem spoštovanju, zaupanju in s skupno željo po napredku. Mislim, da smo v teh štirih letih veliko naredili, še posebno v veliki inve- V Letušu se je na novinarski konferenci, poleg Janka Pirnata, predstavil tudi kandidat za predsednika države dr. Gorazd Drevenšek. Diplomiral je v Ljubljani na Biotehnični fakulteti ter nadaljeval podiplomski študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral. Trenutno je zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za farmakologijo Medicinske fakultete. Za kandidaturo se je odločil zato, da bi pomagal preprečiti nenehno zmanjševanje ustavno zagotovljenih pravic, kot so socialne pravice ali pravica do pravočasnega in učinkovitega sodnega varstva. Prepričan je, da lahko Slovenija in njeni državljani postanejo bolj pokočni in samozavestni v primerjavi do naprednih zahodnih držav. Prepričan je tudi, da si Slovenija zasluži jasno razvojno strategijo in odnos do svojih državljanov, ki svojo prihodnost lahko gradijo na svojem znanju, sposobno- svetnike so: podpreti stroge občinske meje in poiskati vse možnosti sodelovanja, ki bi prineslo koristi občini in slehernemu občanu, trend gospodarskega in socialnega življenja občine preusmeriti v pozitivno smer ter postaviti temelje za podjetniške pobude in investicije ter mlademu rodu zagotoviti življenjsko perspektivo. Prepričani so, da je njihova ekipa sestavljena iz strokovnjakov, ki so sposobni tudi še pravočasno poiskati priključek k načrtom, ki imajo možnost preživetja in celo blaginje tudi po vključitvi v EU. SLS bo svojega kandidata za župana in kandidate za občinske svetnike predstavila v soboto, 2. novembra, ob 19. uri v prostorih Doma krajanov Tabor, kamor vabijo vse občane. Poleg domačih pevcev bosta zbrane zabavala ansambel Braneta Klavžarja in skupina Modra kronika, ob ostalih presenečenjih bodo postregli tudi s hrano in pijačo. K. R. sticiji pa smo v letošnjem letu, ko urejujemo Šentjurski klanec in gradimo poslovno-občinsko stavbo. Upam tudi, da bo v naslednjem obdobju prišlo še do ene velike investicije, to je gradnje prizidka k šoli, ki naj bi zagotovil pogoje za šestod-delčno osnovno šolo.” V Taboru smo bili v minulih letih priča tudi bogatemu kulturnemu življenju. “Kultura je osnova življenja, brez nje ni osebnega in ne družbenega življenja. Zato bom tudi v prihodnje, če mi bo dano, nadaljevala z zagotavljanjem kulturnih potreb in želja svojih občanov in občank. Menim, da je zelo pomembno, da župan ceni kulturo, da ceni zgodovino kraja in kulturno dediščino. Če sem neskromna, smo mi temu posvetili res veliko pozornost. Mislim pa, da smo enako ravnali v primeru športa, na področju gasilstva in ostalih področjih dela in življenja kraja,” je še povedala Vida Slakan. D. N. stih in razgledanosti. Zato zagovarja doživljenjsko izobraževanje državljanov, kvalitetne univerze, ki bodo zagotovile vrhunski dodiplomski in podiplomski študij in vrhunske raziskovalne inštitucije, ki bodo dale pogoje za nastanek novih gospodarskih dejavnosti. Meni, da ima Slovenija svoje bogastvo v ljudeh, ki so pripravljeni dosti in dobro delati. Zakoni morajo veljati enako za vse državljane, tudi za predstavnike oblasti. Zato zagovarja načelo pravne države, enakost in enake možnosti pred zakoni in ne samo enakost na papirju, za kar se zavzema tudi stranka NOVA, katere sopredsednik je. Sam pravi, da je eden izmed tistih Slovencev, ki ne vidi tehtnih razlogov za članstvo Slovenije v NATU, pa tudi v slepem “rinjenju” v EU za vsako ceno ne. Meni, da bi se v Sloveniji morali več ukvarjati s tistimi problemi, ki vsakodnevno tarejo državljane in na katere lahko sami bolj vplivamo, kot pa na izid v svetovne politične povezave. D. N. Občinski odbor LDS Tabor ima na lokalnih volitvah svojega kandidata za župana, to je Stanislav Gržina, in svojo listo kandidatov za člane občinskega sveta. V1. volilni enoti (Tabor, Ojstriška vas): Anton Gržina iz Tabora, rojen leta 1953, univ. dipl. oec, računovodja RGD Trbovlje, Tatjana Kobale Khodary iz Tabora, rojena leta 1953, ekonomski tehnik, zaposlena v UE Žalec in Peter Lukman iz Tabora, rojen leta 1976, avtomehanik - šofer, zaposlen pri Telekomu; v 2. volilni enoti (Kapla, Pondor): Andrej Natek iz Pondorja, rojen leta 1950, univ. dipl. oec, samostojni podjetnik - direktor in Vid Poznič iz Kaple, rojen leta 1954, gimnazijski maturant, zaposlen v n. OŠ Žalec; v 3- volilni enoti (Loke, Črni vrh, Miklavž): Martin Šalamon iz Miklavža pri Taboru, rojen leta I96I, strojni mehanik, CNC operater v SIP Šempeter in Silvo Centrih iz Lok, rojen leta 1947, strojni tehnik, kmetijski proizvajalec. Za sodobno in aktivno občino Nadaljevati začeto pot V minulih štirih letih v slo- Za zagotavljanje ustavnih pravic Občinska volilna komisija na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02) in 6l. člena zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 67/97) objavlja SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE ŽALEC NA VOLITVAH DNE 10. NOVEMBRA 2002 1. JURIJ BLATNIK, roj. 04. 02. 62, Zabukovica 129C ^ 3. MARIJAN TURIČNIK, roj. 12. 08. 38, Petrovče 241 ekonomist, direktor podjetja ZE-ER d.o.o. 2. LOJZE POSEDEL, roj. 26.08. 55, Žalec, Ulica Rista Savina 11 unjv. dipl. politolog, upokojenec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije, Socialdemokrati univ. dipl. ekonomist, župan občine Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije, OO Žalec Slovenije, SDS Predlagatelj: Rado Rotar in skupina volivcev Glasuje se za enega (1) kandidata. Volitve bodo v nedeljo, dne 10. novembra 2002. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŽALEC PREDSEDNIK Številka: 00607/00001/02 Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec Slavko KOŠENINA l.r Žalec, 21. oktober 2002 Občinska volilna komisija na podlagi 2. odstavka 74. člena in 108. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02) in 6l. člena zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 67/97) objavlja SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA NA VOLITVAH DNE 10. NOVEMBRA 2002 VOLILNA ENOTA: 1 Območje: del občine Žalec, ki obsega območje Krajevne skupnosti Vrbje in Mestne skupnosti Žalec 1. SLOVENSKA IJVDSKA STRANKA, SLS 1. GORAZD SELIŠNIK, roj. 07. 07. 56, Vrbje 88C ekonomist, programer investicij 2. ANA DELAKORDA, roj. 15. 04. 51, Ložnica pri Žalcu 22 gospodinja, kmetovalka 3. IVAN COKAN, roj. 07. 10. 49, Vrbje 17 kmet, kmetovalec 4. JOŽEFA TURNŠEK, roj. 30. 01. 43, Cesta na Vrbje 9 gospodinja, kmetovalka 5. MAKS ČREMOŠNIK, roj. 22. 12. 46, Tomšičeva ulica 3 programer, programer 6. VERA KORENT, roj. 16.10. 35, Ložnica pri Žalcu 19 gospodinja, upokojenka 7. LEOPOLD SEDMINEK, roj. 15. 02. 59, Vrbje 32 strugar, kovinar 8. JERNEJ KUDER, roj. 29.11. 80, Vrbje 88E ekonomski tehnik, študent 2. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZDRUŽENA USTA, ZLSD 1. JANKO KOS, roj. 29- 06. 61, Ložnica pri Žalcu 28E univ. dipl. organizator, vodja prodajne mreže 2. DANICA JEZOVŠEK KORENT, roj. 11. 03. 55, Tomšičeva ulica 10 univ. dipl. ekonomist, direktorica 3. ROMAN VIRANT, roj. 12. 02. 56, Čopova ulica 6 inž. strojništva, samostojni podjetnik 4. JOŽE ŠPILJAK, roj. 04. 03. 82, Kidričeva ulica 7 študent, študent 5. MIRAN MAČEK, roj. 26. 03. 58, Hausenbichlerjeva ulica 4 komercialist, komercialni zastopnik 6. MILAN VOGRINC, roj. 13. 06. 57, Ulica heroja Staneta 2 strojni tehnik, referent za komunalni kataster in informatiko 7. ALENKA DIVJAK, roj. 26. 06. 63, Ulica heroja Staneta IB poštni tehnik, upravnica pošte 8. ADI ZORE, roj. 02. 01. 41, Kidričeva ulica 4 predmetni učitelj, upokojenec 9. MITJA LEŠNIK, roj. 05. 10. 74, Ložnica pri Žalcu 21 mehanik vozil in voznih sredstev, kmetovalec 3. STRANKA MLADIH SLOVENCE, SMS 1. DANIJEL NOVAK, roj. 13. 10. 75, Ložnica pri Žalcu 34B gimnazijski maturant, sistemski arhitekt/predavatelj 2. ALEKSANDER JAVORNIK, roj. 30. 11. 72, Ložnica pri Žalcu 39 ekonomski tehnik, samostojni podjetnik 3. TOMO NOVAK, roj. 17. 07. 75, Ulica Florjana Pohlina 4 gimnazijski maturant, vodja enote 4. MATJAŽ ŠUSTER, roj. 06. 11. 76, Bevkova ulica 7 elektrotehnik - elektronik, komercialist 5. ALEŠ NOVAK, roj. 16. 07. 73, Pohorska ulica 4 univ. dipl. pravnik, odvetniški kandidat 6. DAVORIN DOBRAVC, roj. 04. 03. 76, ŠUihova ulica 2 univ. dipl. ekonomist, komercialist 7. RONALD KOVAČ, roj. 01. 12. 74, Kidričeva ulica 4 ekonomski tehnik, samostojni podjetnik 8. SABINA ZUPANC, roj. 16. 10. 78, Bevkova ulica 9 ekonomski tehnik, komercialist 9. ALEKSANDRA NOVAK, roj. 15. 07. 78, Ložnica pri Žalcu 34B ekonomsko komercialni tehnik, računovodja 4. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, NOVA SLOVENfJA, NSi 1. DRAGO PODGORELEC, roj. 04. 05. 64, Šlandrov trg 26 podjetnik, direktor 2. BOŽENA PINTAR, roj. 21. 12. 55, Ložnica pri Žalcu 14 zdravstveni tehnik, medicinska sestra 3. VALENTIN TEKAVC, roj. 30. 01. 33, Vrbje 78A gradbeni tehnik, upokojenec 4. BARBARA HOLCER, roj. 20. 10. 80, Šlandrov trg 17 zdravstveni tehnik, študent 5. MANJA MARIJA LESJAK, roj. 25. 12. 39, Partizanska ulica 27 univ. dipl. inž. tekstilne tehnologije, upokojenec 6. JOŽE NOVAK, roj. 01. 09- 64, Bevkova ulica 5 univ. dipl. inž. kmetijstva, upokojenec 7. VERONIKA VAŠ, roj. 18. 12. 81, Šlandrov trg 26 industrijski oblikovalec, študent 8. IVANA DOLINAR, roj. 08. 08. 31, Ulica Savinjske čete 15 ekonomist, upokojenka 9. IVAN BOŠKO VIPOTNIK, roj. 14. 10. 34, Gregorčičeva ulica 9 slikopleskarski mojster, upokojenec 5. STRANKA EKOLOŠKIH GLBAfJ SLOVENIJE, EKOLOGI, SEG 1. FRANC ERVIN JANEŽIČ, roj. 10. 04. 43, Kajuhova ulica 7 univ. dipl. ekonomist, direktor PE S.I.B. d.d. 6. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENJJE, SOCIALDEMOKRATI SLOVENIJE, SDS 1. JANUŠ RASIEWICZ, roj. 23. 10. 50, Ulica Rista Savina 6 akademski glasbenik, učitelj za trobila 2. PETER GOMINŠEK, roj. 29. 08. 57, Ulica heroja Staneta 5 ekonomski tehnik, samostojni podjetnik 3- MARJAN VELER, roj. 21. 10. 60, Cankarjeva ulica 1 gradbeni tehnik, sodelavec 1 - geodetska uprava 4. DARKO TRATNIK, roj. 18. 08. 67, Gubčeva ulica 2 elektrotehnik, samostojni podjetnik 5. JOŽE KEK, roj. 09. 03. 38, Tomšičeva ulica 4 inž. varstva pri delu, upokojenec 6. STANISLAV ROJC, roj. 12. 11. 54, Savinjska cesta 10 kovinar, delovodja 7. MIRAN SAMEC, roj. 12. 02. 59, Vrbje 34A prometno-transportni delavec, premikač 8. VALENTINA TARMAN, roj. 02. 07. 47, Savinjska cesta 29 upokojenka, upokojenka 9. KARL KOLAR, roj. 18. 06. 59, Tomšičeva ulica 1A ekonomsko komercialni tehnik, referent 7. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1. GVIDO HRIBAR, roj. 20. 09. 69, Župančičeva ulica 7 računalniški tehnik, direktor 2. ANDREJ VENGUST, roj. 04. 08. 66, Ložnica pri Žalcu 52 elektrotehnik, podjetnik - manager 3. JOŽEF MEH, roj. 21. 03. 58, Vrbje 96 trgovski poslovodja, zavarovalni zastopnik 4. JANEZ MEGLIČ, roj. 18. 04. 32, Partizanska ulica 3 politolog, upokojenec 5. ALEKSANDRA PUKL, roj. 24. 01. 81, Bevkova ulica 9 ekonomsko komercialni tehnik, moderatorka 6. SAMO VERSTOVŠEK, roj. 23. 04. 65, Ulica Florjana Pohlina 4 gimnazijski maturant, nadzornik BA mreže 7. MIRAN JELEN, roj. 13- 09- 64, Ulica heroja Staneta 2 učitelj športne vzgoje, učitelj športne vzgoje 8. IZTOK BOŽIČEK, roj. 29. 08. 46, Šlandrov trg 28 predmetni učitelj, učitelj tehnike 9. VASJA KNAPIČ, roj. 14. 03. 6l, Ulica Florjana Pohlina 1 grafičar, direktor 8. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENJJE, DeSUS 1. ERNEST RAMŠAK, roj. 06. 04. 30, Ipavčeva ulica 10 ekonomist, upokojenec 2. FRANCI VIDMAR, roj. 11. 06. 37, Čopova ulica 4 politolog, upokojenec 3. STANISLAV JERMAN, roj. 06. 10. 44, Jurčičeva 18 višji upravni delavec, upokojenec 4. MIHAEL KEREPČIČ, roj. 18. 08. 1929, Ložnica pri Žalcu 20B mizar, upokojenec 5. MILAN BAUDEK, roj. 15. 01. 34, Gregorčičeva ulica 8 zobotehnik, upokojenec 9. NESTRANKARSKA USTA ZA RAZVOJ OBČINE ŽALEC 1. DUŠAN PUNGARTNIK, roj. 21. 08. 60, Vrbje 43A pravnik, vodja prodaje 2. MARICA AKERMAN, roj. 08. 12. 54, Roševa ulica 4 komercialistka, direktorica 3. LIDIJA KOCELI, roj. 12. 03. 57, Partizanska ulica 9 predmetna učiteljica, učiteljica slovenskega jezika 4. MATJAŽ OMLADIČ, roj. 25. 03. 66, Ložnica pri Žalcu 7C univ. dipl. inženir, vodja proizvodnje 5. BREDA VIZOVIŠEK, roj. 16. 04. 57, Savinjska cesta 4 vzgojiteljica, vzgojiteljica 6. ZLATKO PRISLAN, roj. 16. 08. 54, Čopova ulica 6 inž. gradbeništva, tehnični direktor Sipro d.o.o. 7. SILVA POTOČNIK, roj. 28. 04. 44, Ložnica pri Žalcu 26E VK trgovka, upokojenka 8. VLADO ROJNIK, roj. 14. 01. 51, Čopova ulica 6 univ. dipl. ekonomist, samostojni komercialist V volilni enoti se voli devet (9) članov občinskega sveta. Glasuje se za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en referenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval. VOLILNA ENOTA: 2 Območje: del občine Žalec, ki obsega območje Krajevne skupnosti Gotovlje, Krajevne skupnosti Ponikva in Krajevne skupnosti Šempeter 1. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 1. FERDINAND KUNST, roj. 16. 07. 55, Spodnje Grušovlje 12 kmet, kmetovalec 2. ALOJZ ROJNIK, roj. 09- 06. 63, Spodnje Grušovlje 2 kmet, kmetovalec 3. MATEJ GOLHLEB, roj. 26. 02. 74, Gotovlje 114 kmet, kmetovalec 4. BRANKO OGRAJENŠEK, roj. 15. 08. 67, Podkraj 1 rudar, kmetovalec 5. ROK SEDMINEK, roj. 13. 11. 76, Podlog v Savinj. dolini 30 kmetijski tehnik, študent 6. VINCENC BRGLEZ, roj. 22.11. 40, Rimska cesta 130 kmet, upokojenec 7. IVO COKAN, roj. 08. 01. 56, Spodnje Roje 1 kmetijski tehnik, kmetovalec 2. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZDRUŽENA USTA, ZLSD 1. JOŽEF RANDL, roj. 16. 03. 42, Ob rimski nekropoli 26 univ. dipl. ekonomist, upokojenec 2. PETER ŠKRABAR, roj. 08. 07. 53, Podlog v Savinj. dolini 50 strojni ključavničar, upokojenec 3. DANIJEL JELEN, roj. 22. 04. 53, Podkraj 11A obdelovalec kovin, namestnik vodje polnilnice 4. IGNAC DVORNIK, roj. 08. 06. 44, Sončna ulica 25 gradbeni tehnik, upokojenec 5. ROSVITA AČKUN, roj. 04. 10. 62, Hmeljarska ulica 3 specialni pedagog, mobilni pedagog 6. IVAN GODLER, roj. 22. 05. 53, Kale 8A prometni tehnik, vzdrževalec 7. JOŠKO JORDAN, roj. 16. 03. 34, Gotovlje 97 inž. organizacije dela, upokojenec 8. ZDENKO ŠTRUCL, roj. 03. 12. 58, Soseska 4 strojni tehnik, tehnolog montaže in lakiranja 3. STRANKA MLADIH SLOVENIJE, SMS 1. BOŠTJAN COKAN, roj. 07. 01. 76, Pod smrekami 15 gimnazijski maturant, študent 2. RAJKO CESTNIK, roj. 27. 07. 72, Gotovlje 97A mizar, mizar / viličarist 3. STANKO NOVAK, roj. 04. 09. 55, Gotovlje 105K gostinski tehnik, samostojni podjetnik 4. JELKA CESTNIK, roj. 03. 08. 73, Gotovlje 97A cvetličarka, delavka 5. SAMANTA KUDER, roj. 15. 10. 73, Podlog v Savinj. dolini 11C ekonomski tehnik, vodja kadrovske službe 4. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, NOVA SLOVENIJA, NSi 1. JOŽEF DOBRAVC, roj. 18. 03. 50, Zgornje Roje 22 univ. dipl. ekonomist, zasebnik 2. ZDRAVKO PEČARIČ, roj. 30. 11. 55, Podlog v Savinj. dolini 2 strojni ključavničar, kmetovalec 3. ROBERT SMODEJ, roj. 22. 05. 79, Tovarniška cesta 24 gostinec, študent 4. MARIJA STRAHOVNIK, roj. 21. 02. 42, Ponikva pri Žalcu 43A trgovec, upokojenka 5. EDVARD KUGLER, roj. 07. 10. 70, Gotovlje 62B inž. gozdarstva, revirni gozdar 6. KAREL BOROVNIK, roj. 24. 05. 63, Studence 43C inž. gozdarstva in geotehnologije, poslovodja 7. FRIDRIH LUSKAR, roj. 18. 02. 43, Gotovlje 179C voznik motornih vozil, upokojenec 8. MARTINA CETINA SOPOTNIK, roj. 08. 01. 62, Podlog v Savinj. dolini 31A univ. dipl. inž. kmetijstva, učiteljica str. pred. 5. STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENCE, EKOLOGI, SEG 1. MIRKO UDRIH, roj. 29. 03. 57, Rimska cesta 85 strojni tehnik, samostojni podjetnik 6. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENCE, SOCIALDEMOKRATI SLOVENCE, SDS 1. SIMON MALI, roj. 03. 05. 72, Rimska cesta 16 dipl. inž. elektrotehnike, programer 2. ROBERT ČEHOVIN, roj. 13. 01. 63, Gotovlje 106F univ. dipl. ekonomist, vodja poslovne enote banke 3. IRENA JANIČ, roj. 11. 04. 33, Lepa ulica 6 ekonomski tehnik, upokojenka 4. MARJAN NOVAK, roj. 29. 08. 59, Gotovlje 186A dipl. inž. gradbeništva, direktor Paritet d.o.o. 5. IVAN VEUGOŠEK, roj. 09. 08. 30, Starovaška ulica 12 upokojenec, upokojenec 6. JOSIP SUŠA, roj. 10. 02. 52, Tovarniška cesta 9 avtomehanik, referent v zunanji trgovini 7. JOŽEF POGAČAR, roj. 05. 10. 49, Zgornje Grušovlje 3A gradbeni oblikovalec, kipar - svobodni umetnik 8. MILAN BORŠIČ, roj. 21. 05. 49, Gotovlje 139C inž. strojništva, vodja programa 7. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1. GREGOR VOVK PETROVSKI, roj. 29. 12. 62, Gotovlje 59A univ. dipl. politolog, vodja lokalne pisarne 2. ZLATKA MASNEC, roj. 07. 04. 59, Na trati 1 ekonomski tehnik, namestnik direktorja za finance 3. VLADIMIR PRIVŠEK, roj. 05. 07. 46, Studence 53H ekonomski tehnik, direktor 4. TOMAŽ KRIČEJ, roj. 07. 08. 70, Sončna ulica 15 ekonomist, vodja PE 5. MARKO DOLAR, roj. 08. 05. 63, Gotovlje 66A gradbeni tehnik, samostojni podjetnik 6. MARIJA MILENA SVET, roj. 30. 11. 67, Na trati 2 univ. dipl. inž. agronomije, vodja komerciale 7. IVAN NAPOTNIK, roj. 25. 11. 57, Podlog v Savinj. dobni 28 elektrotehnik, kmetovalec 8. VOJKO ZUPANC, roj. 05. 01. 64, Pod smrekami 12 dipl. novinar, vodja oddelka za protokol DZ RS 8. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENJE, DeSUS 1. LVAN JELEN, roj. 25. 11. 44, Ponikva pri Žalcu 24A rudarski nadzornik, upokojenec 2. IVAN ŠULER, roj. 03. 02. 38, Hmeljarska ulica 16 strojni ključavničar, upokojenec 3. FRANČIŠEK GOJZDNIK, roj. 17. 10. 32, Gotovlje 137 trgovski pomočnik, upokojenec 9. NESTRANKARSKA USTA ZA RAZVOJ OBČINE ŽALEC 1. TATJANA ŽGANK MEŽA, roj. 02. 08. 62, Gotovlje 76 profesorica, pomočnica ravnatelja 2. HEINZ PETER JANIČ, roj. 24. 09. 44, Gotovlje 62D elektrotehnik, upokojenec 3. SAŠA KRAJNC SMAJILA, roj. 05. 05. 68, Pot na mlinarico 4 magister farmacije, farmacevtka receptarka 4. MITJA TURNŠEK, roj. 28. 08. 62, Juhartova ubca 10 profesor špome vzgoje, poučevanje - izobraževanje 5. MARGARETA VOČKO, roj. 01. 02. 44, Sončna tifica 13 višja upravna delavka, upokojenka 6. SERGEJ KOS, roj. 13- 01. 71, Ponikva pri Žalcu 8 kmetijski tehnik, učitelj praktičnega pouka 7. ERIH SEDMINEK, roj. 17. 09. 50, Podlog v Savinj. dolini 30 kmetijska strojna šola, kmetovalec 8. EVGEN KRAJNC, roj. 21. 01. 60, Gotovlje 110 vodovodni inštalater, cvetličar V volilni enoti se voli osem (8) članov občinskega sveta. Glasuje se za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en referenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval. VOLILNA ENOTA: 3 Območje: del občine Žalec, ki obsega območje Krajevne skupnosti Galicija, Krajevne skupnosti Levec in Krajevne skupnosti Petrovče 1. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA, SLS 1. IVAN MARJAN RAZBORŠEK, roj. 14. 07. 45, Arja vas 16 kmet, kmetovalec 2. DANIJEL ŽAGAR, roj. 10. 12. 58, Dobriša vas 15 kmet, kmetovalec 3. MARKO POTOČNIK, roj. 28. 02. 6l, Zavrh pri Galiciji 8 kmet, kmetovalec 4. IVAN OSET, roj. 18. 06. 48, Drešinja vas 40 kmet, kmetovalec 5. STANISLAV KUDER, roj. 11. 07. 67, Levec 51 kmet, kmetovalec 6. STANISLAV VEBER, roj. 19. 04. 53, Galicija 66 kmet, kmetovalec 2. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZDRUŽENA USTA, ZLSD 1. IVAN LINDIČ, roj. 19- 03. 58, Galicija 43D prometni tehnik, pomočnik vodje avtoparka 2. LUDVIK SEMPRIMOŽNIK, roj. 01. 08. 43, Dobriša vas 52A univ. dipl. inž. agronomije, vodja Semenarne Celje Volitve 2002 oktober 2002 3. MILENA KOTNIK, roj. 17. 02. 53, Levec 81A ekonomski tehnik, samostojni podjetnik 4. GREGOR KOŠEC, roj. 04. 01. 71, Drešinja vas 43 srednja kovinska, operater CNC 5. RAFAEL HRUSTEL, roj. 30. 06. 64, Levec 25B univ. dipl. inž. kmetijstva, predavatelj 6. SLAVKO VRHOVNIK, roj. 19. 01. 50, Galicija 38A gradbeni tehnik, samostojni podjetnik 3. STRANKA MLADIH SLOVENJE, SMS 1. KLEMEN NAGLIČ, roj. 29. 03. 74, Petrovče 46 gimnazijski maturant, študent 2. TADEJ GABERŠEK, roj. 24. 10. 76, Petrovče 67 strojni mehanik, kurir 3. MARKO SAFRAN, roj. 29. 04. 76, Petrovče 60 gimnazijski maturant, študent 4. KLEMEN KLOBUČAR, roj. 24. 01. 82, Petrovče 67 finomehanik, brez zaposlitve 4. NOVA SLOVENIA - KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA, NOVA SLOVENIJA, NSi 1. ANDREJ KRIŽAN, roj. 12. 08. 57, Železno 11 avtomehanik, avtoprevoznik 2. RADOVAN ROJNIK, roj. 23. 03. 67, Petrovče 35 RTV mehanik, serviser RTV aparatov 3. SREČKO KLEPEJ, roj. 04. 06. 40, Dobriša vas 66 strojni tehnik, upokojenec 4. MIRAN GREBOVŠEK, roj. 21. 06. 68, Pemovo 34 trgovec, trgovec 5. KONRAD PODBREGAR, roj. 18. 02. 34, Petrovče 186 gozdar, upokojenec 6. SILVO KRIŽAN, roj. 02. 11. 62, Galicija 26 zidar, kmetovalec 5. STRANKA EKOLOŠKIH GIBAVJ SLOVENJE, EKOLOGI, SEG 1. JOŽEF KOMERIČM, roj. 03.10. 56, Petrovče 206 strojni tehnik, strojnik učne tehnologije 6. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVES (JE. SOCIALDEMOKRATI SLOVENIJE, SDS 1 .IZTOK LEDNIK, roj. 07. 02. 61, Arja vas 22 elektrotehnik, organizator priprave dela 2. MIRAN KAJTNA, roj. 30. 04. 65, Levec 40 finomehanik, samostojni podjetnik 3. GUDRUN PODMILJŠAK, roj. 31. 01. 44, Velika Pirešica 5G krojačica, upokojenka 4. FRANC LEŠNIK, roj. 17. 05. 43, Hramše 24 trgovec, kmetovalec 5. ALOIS KOLAR, roj. 17. 03. 55, Petrovče 30 strojevodja, strojevodja 6. BORIS HODŽAR, roj. 02. 12. 67, Dobriša vas 74 strojni ključavničar, zavarovalniški zastopnik 7. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENfJE, LDS 1. MARIJAN TURIČNIK, roj. 12. 08. 38, Petrovče 241 univ. dipl. politolog, upokojenec 2. VIKTOR DRAMA, roj. 14. 01. 36, Levec 30A inž. lesarstva, upokojenec 3. ANDREJ ŠUŠTERIČ, roj. 05. 01. 45, Pemovo 38F univ. dipl. inž. kemijske tehnologije, direktor SD 4. FRANC GABERŠEK, roj. 07. 09. 33, Dobriša vas 7A prometni tehnik, upokojenec 5. IZTOK URANJEK, roj. 07. 10. 56, Arja vas 37 univ. dipl. inž. gradbeništva, strokovni sodelavec 6. SLAVKO IVEZIĆ, roj. 29. 09. 56, Pemovo 38E strojni tehnik, športni direktor 8. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENfJE, DeSUS 1. FERDINAND HALER, roj. 23. 01. 37, Dobriša vas 67 inž. organizacije dela, podžupan občine Žalec 2. JOŽE KRULEČ, roj. 21. 01. 38, Železno 5B učitelj, upokojenec 9. NESTRANKARSKA USTA ZA RAZVOJ OBČINE ŽALEC 1. ANITA SELES, roj. 10. 12. 67, Levec % profesor, predmetni učitelj 2. DRAGO PINTAR, roj. 27. 07. 60, Dobriša vas 14 inž. strojništva, direktor podjetja 3. SIMON ŽERJAV, roj. 30. 09. 74, Arja vas 78 univ. dipl. inž. elektrotehnike, analitik informatik 4. FRANC GAJŠEK, roj. 15. 09. 36, Arja vas 90 inž. geodezije, upokojenec 5. SREČKO KUKOVIČ, roj. 19. 02. 71, Levec 4A gostinski tehnik, samostojni podjetnik 6. JANEZ JOŠOVC, roj. 13. 04. 60, Petrovče 123 lesni tehnik, vodja servisa V volilni enoti se voli šest (6) članov občinskega sveta. Glasuje se za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en referenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval. VOLILNA ENOTA: 4 Območje: del občine Žalec, ki obsega območje Krajevne skupnosti Griže in Krajevne skupnosti Liboje 1. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA, SLS 1. STANISLAV LESKOŠEK, roj. 15. 05. 52, Migojnice 72 kmetijski tehnik, kmetovalec 2. ŠTEFAN GORIČANEC, roj. 26. 12. 53, Kasaze 70J prometni tehnik, prometnik AP 3. DAMJAN GOLAVŠEK, roj. 28.11. 69, Migojnice 70 kmet, kmetovalec 4. ANTON GOROPEVŠEK, roj. 13. 06. 55, Griže 83 kmet, kmetovalec 2. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZDRUŽENA USTA, ZLSD 1. IVAN KRAŠOVC, roj. 01. 01. 48, Pongrac 53 srednja kmetijska, kmetovalec 2. JOŽEF JANČIČ, roj. 20. 01. 43, Migojnice 95A elektrikar, upokojenec 3. BRANIMIR KAJTNA, roj. 14.10. 51, Griže 34A univ. dipl. inž. kemijske tehnologije, direktor razvoja 4. TANJA BALOH, roj. 02. 07. 69, Liboje 12 ekonomski tehnik, poslovni sekretar 5. RUDOLF VEUGOŠEK, roj. 29. 03. 41, Griže 123C srednja ekonomska, upokojenec 3. STRANKA MLADIH SLOVENIJE, SMS 1. MATJAŽ JAZBEC, roj. 03. 06. 75, Kasaze 40 steklarski tehnik, vojaški policist 2. RIKARDO CIMPERMAN, roj. 01. 06. 73, Pongrac 5A ekonomski tehnik, komercialist 3. PRIMOŽ SAUSIN, roj. 17. 09. 83, Kasaze 91A gimnazijski maturant, študent 4. NOVA SLOVENJJA - KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA, NOVA SLOVENfJA, NSi 1. MARTIN OŽIR, roj. 02. 10. 38, Bmica 1 kovinostrugar, upokojenec 2. MITJA POLAVDER, roj. 05. 11. 75, Zabukovica 58 trgovec, trgovec 3. ANGELA CILENŠEK, roj. 31. 05. 39, Pongrac GA natakarica, upokojenka 4. KARL GOJZNIKAR, roj. 25. 10. 40, Pongrac 1A mizar, upokojenec 5. KONRAD ŠALEJ, roj. 29. 01. 1927, Griže 17 upokojenec, upokojenec 6. ŠTEFANIJA ŠTAMPAR, roj. 11. 11. 42, Migojnice 6A natakarica, upokojenka 5. STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENJE, EKOLOGI, SEG 1. MILAN ZUPANC, roj. 29. 05. 46, Migojnice 93 komercialist, komercialist 2. ANTON FUNDA, roj. 04. 06. 42, Migojnice 94A upokojenec, upokojenec 3. DAMJAN ČULK, roj. 02. 02. 77, Zabukovica 137A kuhar, samostojni podjetnik 6. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENJE, SOCIALDEMOKRATI SLOVENJE, SDS 1. JURIJ BLATNIK, roj. 04. 02. 62, Zabukovica 129C ekonomist, direktor podjetja ZE-ER d.o.o. 2. DUŠAN GORŠEK, roj. 14. 07. 65, Kasaze 87 trgovski poslovodja, direktor ECO Design d.o.o. 3. MARJAN HOLOBAR, roj. 14. 04. 70, Migojnice 100 kmetijec, kmetovalec 4. FRANJO BALOH, roj. 05. 04. 71, Liboje 12 komercialni tehnik, samostojni podjetnik 5. JUDITA KNAP, roj. 12. 05. 69, Zabukovica 89 komercialni tehnik, zdravstvena administratorka 6. DRAGO TOMAŽIČ, roj. 23. 09- 63, Zabukovica 57 strojni ključavničar, pomočnik izmenovodnje 7. LIBERALNA DEMOKRACJA SLOVENJE, LDS 1. TOMISLAV KALČIČ, roj. 25. 07. 59, Zabukovica 47 trgovski poslovodja, trgovski predstavnik 2. MILAN ČADEJ, roj. 01. 10. 69, Kasaze 98A ekonomski tehnik, vodja avtošole 3. BOŠTJAN VERDNIK, roj. 06. 11. 68, Griže 125 strojni tehnik, samostojni podjetnik 4. MILAN HORVAT, roj. 30. 05. 6l, Uboje 8A prodajalec, komercialist 5. LEON GROBELNIK, roj. 20. 06. 64, Zabukovica 131 rudarski tehnik, rudarski nadzornik 6. ANDREJA IZGORŠEK, roj. 16. 01. 72, Pongrac 69 frizerka, frizer 8. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENJE, DeSUS 1. MILAN DOLENC, roj. 09. 11. 48, Kasaze 103 avtomehanik, upokojenec 2. FRANC HRIBERŠEK, roj. 15. 12. 38, Migojnice 13A prometni tehnik, upokojenec 3. KARL KOLAR, roj. 21. 07. 36, Griže 33A trgovec, upokojenec 9. NESTRANKARSKA USTA ZA RAZVOJ OBČINE ŽALEC 1. JOLANDA ŽELEZNIK, roj. 09- 02. 65, Kasaze 106 ekonomistka, višja knjižničarka 2. UROŠ FELDIN, roj. 13- 09. 61, Kasaze 103 strojni tehnik, vodja montaže 3. ROMAN POTEKO, roj. 15. 03. 64, Pongrac 51 inž. kmetijstva, vodja komerciale 4. CVETKO UDUČ, roj. 02. 09- 67, Pongrac 102A pek, samostojni podjetnik 5. PETER ŠALEJ, roj. 17. 06. 62, Griže 31 dipl. upravni organizator, vodja investicijskih zavarovanj pri ZPIZ Celje 6. ŠTEFAN FRECE, roj. 03. 03- 50, Uboje 70A parketar, samostojni podjetnik V volilni enoti se voli šest (6) članov občinskega sveta. Glasuje se za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en referenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval. Volitve bodo v nedeljo, dne 10. novembra 2002. Številka: 00607/00001/02 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ŽALEC Žalec, 21. oktober 2002 Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec PREDSEDNIK Slavko KOŠENINA l.r. oktober 2002 Volitve 2002 Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) volilna komisija občine PREBOLD objavlja naslednji Seznam potrjenih kandidatov za župana in list kandidatov za člane občinskega sveta občine Prebold KANDIDATA ZA ŽUPANA (ključ sortiranja: izžrebani vrstni red) 1. MAItfAN GOLAVŠEK, roj. 07. 03. 1963, PREBOLD, MATKE 34/B, ELEKTRIKAR, KMETOVALEC 1 2- VINKO DEBELAK, roj. 30. 09- 1956, PREBOLD, LATKOVAVAS 72, Predlagatelja: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, Občinski odbor Prebold UNIV. DIPL. INŽ. GRADB., PODJETNIK in NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Predlagatelj : LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LISTE KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA (ključ sortiranja: izžrebani vrstni red) Volilna enota številka 1 obsega območja naselja Prebold V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA, NSi 1. NIKOLAJ ERDELJI, roj. 29. 11. 1939, PREBOLD, GRAŠČINSKA CESTA 10, UNIV. DIPL. INŽ. KEMIJE, TEH.-KOMERCIALNA SLUŽBA 2. DRAGO LAH, roj. 31.10. I960, PREBOLD, REŠKA CESTA 89, AVTOMEHANIK, MEHANIK 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LOS 1. JANEZ LAZNIK, roj. 19- 06. 1957, PREBOLD, PREČNA POT 3, STROJNI TEHNIK, PRODAJALEC REZERVNIH DELOV SU’ 2. DARKO OROŽIM, roj. 21. 10. 1958, PREBOLD, NAD TOVARNO 23, GRADBENI TEHNIK, TEH. DIREKTOR 3. TOMAŽ CVAR, roj. 01. 04. 1975, PREBOLD, NA ZELENICI 3, GEODETSKI TEHNIK, GEODET GEODETSKE UPRAVE, IZPOSTAVA ŽALEC 4. BORIS VIRANT, roj. 13- 03. 1958, PREBOLD, NA ZELENICI 8, ELEKTRO TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 5. LUKA LANCNER, roj. 17. 09. 1981, PREBOLD, SOSESKA 4, ŠTUDENT 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, DeSUS 1. EDVARD PETERNEL, roj. 02. 01. 1938, PREBOLD, HMELJARSKA CESTA 12, PEKOVSKI POSLOVODJA, UPOKOJENEC 2. HENRIKA GOMINŠEK, roj. 15. 07. 1943, PREBOLD, GRAŠČINSKA ČETA 22, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA 3. DUŠAN FRIC, roj. 25. 11. 1936, PREBOLD, GRAŠČINSKA CESTA 20, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, UPOKOJENEC 4. EMIL MALOVŠEK, roj. 03. 11. 1940, PREBOLD, REŠKA CESTA 78, RUDAR, UPOKOJENEC 5. MILICA ŠTORMAN, roj. 16. 09- 1931, PREBOLD, NA ZELENICI 13, ŠIVILJA, UPOKOJENKA 4. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 1. KRISTL MARKOVIČ, roj. 28. 07. 1955, PREBOLD, SOSESKA 2, GIMNAZIJSKI MATURANT, KOMERCIALIST 2. ALBINA KMECL, roj. 16. 12. 1939, PREBOLD, NA ZELENICI 2, PEDAGOŠKA DELAVKA, UPOKOJENKA 3. JOŽEF MARINC, roj. 06. 04. 1943, PREBOLD, SKOZI GAJ 16, INŽ.ORGANI-ZACP DELA, UPOKOJENEC 4. FILIP AHAC, roj. 13. 11. 1954, PREBOLD, MARIJA REKA 53, STRELNI MOJSTER, UPOKOJENEC 5. RUDOLF OREL, roj. 31. 03.1942, PREBOLD, PREČNA POT 1, ZOBOTEHNIK, UPOKOJENEC 5. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENJJE, SDS 1. ANA TRIVAN, roj. 23. 06. 1942, PREBOLD, GRAŠČINSKA CESTA 24, RISARKA VZORCEV, UPOKOJENKA 2. MILOMIR RADELJIČ, roj. 19. 04. 1941, PREBOLD, NA ZELENICI 10, STROJNIK, UPOKOJENEC 3. FRENK HUŠ, roj. 07. 10. 1956, PREBOLD, NA DOBRAVI 5, KLJUČAVNIČAR, VODJA PROIZVODNE 4. OSMAN JAHIČ, roj. 16. 09- 1958, PREBOLD, NA ZELENICI 18, MONTER STROJNIK 5. VIKTOR STERGAR, roj. 29. 07. 1957, PREBOLD, REŠKA CESTA 88, STROJNI TEHNIK, MOJSTER KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE 6. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA, SLS 1. STANISLAV PIŠEK, roj. 12. 02. 1958, PREBOLD, TOVARNIŠKA CESTA 2, STROJNI TEHNIK, RAZVOJNI TEHNOLOG 2. BRANKA JAGER, roj. 09. 04. 1977, PREBOLD, REŠKA CESTA 36, EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, ADMLNISTRATTVNA DELA 3. FRANC MEDVED, roj. 25. 02. 1954, PREBOLD, NA ZELENICI 4, TEKSTILNO KEMIJSKI TEHNIK, VODJA OBRATA 4. JOŽE JAGER, roj. 23.03.1946, PREBOLD, REŠKA CESTA 36, SLIKOPLESKAR, SLIKOPLESKAR V volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volilna enota številka 2 obsega območja naselij: Latkova vas, Dolenja vas in Kaplja vas V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA, NSi 1. FRANC VERDEL, roj. 12. 06. 1952, PREBOLD, LATKOVA VAS 32, STROJNI MEHANIK, SAMOZAPOSLEN 2. FRANC GRENKO, roj. 03. 11. 1958, PREBOLD, KAPLJA VAS 48, STROJNI MEHANIK, VZDRŽEVALEC 3. DRAGO NATEK, roj. 05. 04. 1948, PREBOLD, LATKOVA VAS 203, TRGOVEC, TRGOVEC 4. FRANC ŽOLNIR, roj. 20. 03. 1927, PREBOLD, LATKOVA VAS 272, DIPL. EKONOMIST, UPOKOJENEC 5. MARIJA ZMRZLAK, roj. 11. 06.1942, PREBOLD, LATKOVAVAS 27, GOSPODINJA, UPOKOJENKA 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENJJE, LDS 1. VINKO DEBELAK, roj. 30. 09. 1956, PREBOLD, LATKOVA VAS 72, UNIV.DIPL.INŽ.GRADB., PODJETNIK 2. FRANC ŠKRABE, roj. 13. 12. 1958, PREBOLD, LATKOVA VAS 244, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, VODJA OBRATA 3. FRANC REZAR, roj. 27. 03. 1943, PREBOLD, DOLENJA VAS 156, EKONOMIST, POMOČNIK DIREKTORJA-ČLAN UPRAVE 4. BOŽA VERDEV, roj. 04. 05. 1952, PREBOLD, KAPLJA VAS 53, MEDICINSKA SESTRA, MEDICINSKA SESTRA 5. JOŽEF PLASKAN, roj. 07. 02. 1958, PREBOLD, LATKOVA VAS 146, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENCE, DeSUS 1. FRANC KUKOVNIK, roj. 12. 08. 1938, PREBOLD, LATKOVAVAS 260, SREDNJA TRGOVSKA ŠOU, UPOKOJENEC 2. EMILIJA ČRNIU, roj. 25. 04.1943, PREBOLD, DOLENJA VAS 111, UČITELJICA, UPOKOJENKA 3. IVANA GOLIČ, roj. 16. 12. 1944,PREBOLD, KAPLJA VAS 16, TEKSTILNA DEUVKA, UPOKOJENKA 4. IDA OCVIRK, roj. 15. 08. 1935, PREBOLD, DOLENJA VAS 63, UČITELJICA, UPOKOJENKA 5. ANA AJDIČ, roj. 30. 08. 1944, PREBOLD, LATKOVA VAS 46, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA 4. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 1. MARJAN ŽOHAR, roj. 18. 12. 1953, PREBOLD, UTKOVA VAS 25, UNIV. DIPL. ORG. DEU, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE 2. VALTER ZUPANC, roj. 25. 05. 1942, PREBOLD, DOLENJA VAS 43, EKONOMIST, UPOKOJENEC 3. NIKOUJ RAK, roj. 29- 11. 1951, PREBOLD, LATKOVA VAS 245, STROJNI DELOVODJA, SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. DARKO NARAGUV, roj. 07. 06. 1952, PREBOLD, DOLENJA VAS 141, SRED-JA POLITIČNA, BREZPOSELN 5. MATJAŽ DEBELAK, roj. 30. 12.1979, PREBOLD, LATKOVAVAS 72, ŠTUDENT 5. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENCE, SDS 1. BRANKO VERK, roj. 19- 08. 1951, PREBOLD, DOLENJA VAS 24, TEKSTILNI TEHNIK, KOMERCIALIST 2. JANEZ POTOČNIK, roj. 18. 12. 196I, PREBOLD, KAPLJA VAS 35, STRUGAR, STRUŽENJE 3. MARJANA RUDNIK, roj. 01. 05. 1956, PREBOLD, LATKOVA VAS 248, EKONOMSKI TEHNIK, HRANILNO-KREDITNI REFERENT BUGAJNIK 4. BRANKO SKORNŠEK, roj. 04. 02. 1964, PREBOLD, KAPLJA VAS 5, STROJNI KLJUČAVNIČAR, MONTER KMETIJSKIH STROJEV 5. JOŽEF KREGAR, roj. 12. 02. 1950, PREBOLD, DOLENJA VAS 162, ELEKTROTEHNIK, VODJA VZDRŽEVANJA 6. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA, SLS 1. MARJAN RIBIČ, roj. 17. 03.1956, PREBOLD, LATKOVA VAS 6, UNIV. DIPL. INŽ. AGR., KMET 2. JANEZ JAGER, roj. 29- 04. 1957, PREBOLD, LATKOVAVAS 51, KOMERCIALNI TEHNIK, VODJA PRODAJE 3. JOŽEF HOLOBAR, roj. 14. 04. 1970, PREBOLD, KAPLJA VAS 24, KEMIJSKI TEHNIK, ŠOFER 4. MATEJ OCVIRK, roj. 20. 08. 1972, PREBOLD, DOLENJA VAS 54, KMETIJSKI TEHNIK, VODJA SKLADIŠČA 5. SEBASTJAN MAK, roj. 17. 10. 1981, PREBOLD, UTKOVA VAS 128, LESARSKI TEHNIK, ŠTUDENT V volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta Glasuje se samo za eno (1) Usto kandidatov. VoUvec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvoUtvi prednost pred ostabmi kandidati na Usti, za katero bo glasoval. Volilna enota številka 3 obsega območja naselij: Sv. Lovrenc, Šešče pri Preboldu, Matke in Marija Reka V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. NOVA SLOVENIA, KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA, NSi 1. JOŽE JERMAN, roj. 04. 04. 1947, PREBOLD, MATKE 14, DEUVEC, SKU-DIŠČNIK 2. FRANC NATEK, roj. 19. 11. 1944, PREBOLD, SV. LOVRENC 18, ZIDAR, UPRAVLJALEC STROJA 3. IVAN PINTER, roj. 20. 02. 1950, PREBOLD, MATKE 5/A, KOVAČ, SAMOZAPOSLEN 4. BORIS ARNČNIK, roj. 26. 10.1962, PREBOLD, MARIJA REKA 3/A, AVTOMEHANIK, AVTOMEHANIK 5. KAROLINA PINTER, roj. 15. 08. 1949, PREBOLD, MATKE 5/A, GOSPODINJA, GOSPODINJA 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, LDS 1. BORIS KUPEC, roj. 14. 03. 1958, PREBOLD, SV. LOVRENC 82, MAG. ZNANOSTI-ELEKTROTEHNIKA, VODJA ENOTE TRŽENJE Z EL. ENERGIJO, ELEKTRO CELJE 2. TOMAŽ CINK, roj. 30. 12. 1953, PREBOLD, ŠEŠČE 2, UNIV. DIPL. INŽ. GEODEZIJE, VODJA GEODETSKE UPRAVE, IZPOSTAVA ŽALEC 3. JOŽEF VEBER, roj. 30. 01. 1949, PREBOLD, MATKE 41, ELEKTRO ENERGETIK, TEH. DIREKTOR 4. MATEJ PLNTER, roj. 16. 05. 1980, PREBOLD, SV. LOVRENC 90, ŠTUDENT POLITOLOGIJE 5. ALEKSANDER HRIBAR, roj. 15. 03. 1954, PREBOLD, MARIJA REKA 71, KOMERCIALNI TEHNIK, KOMERCIALIST 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENfJE, DeSUS 1. ANA OCVIRK, roj. 22. 01. 1939, PREBOLD, ŠEŠČE 30, TKALKA, UPOKOJENKA 2. IGNAC NOVAK, roj. 04. 06. 19.32, PREBOLD, SV. LOVRENC 47, KOLAR, UPOKOJENEC 3. FRANC DERČA, roj. 31. 03- 1938, PREBOLD, ŠEŠČE 52, STROJNI KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC 4. JANKO M MARINC, roj. 11. 02. 1958, PREBOLD, SV.LOVRENC 93, KMET, TOVARNIŠKI DEUVEC 5. JANEZ AHAČIČ, roj. 03.11.1931, PREBOLD, MARIJA REKA 30/A, INŽ. ORG. DEU, UPOKOJENEC 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 1. VOJKO KUPEC, roj. 05. 04. 1953, PREBOLD, SV. LOVRENC 10, EKONOMIST, SAMOSTOJNI PODJETNIK 2. SILVO RAMŠAK, roj. 10. 04. 1957, PREBOLD, ŠEŠČE 30, KEMIJSKI TEHNIK, CMC CELJE 3. DAVOR JANŽOVNIK, roj. 04. 10. 1971, PREBOLD, ŠEŠČE 76/A, GOSTINSKI TEHNIK, BREZPOSELN 5. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 1. MARJAN GOUVŠEK, 07. 03. 1963, PREBOLD, MATKE 34/B, ELEKTRIKAR, KMETOVANJE 2. ANDREJ ZAGOŽEN, roj. 24. 02. 1964, PREBOLD, MARIJA REKA 74, GRADBENI TEHNIK, VODJA GRADBIŠČ 3. MARJAN SITER, roj. 01. 12. 1957, PREBOLD, ŠEŠČE 76, STROJNI KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR 4. ALEŠ STENOVEC, roj. 10. 11. 1977, PREBOLD, SV. LOVRENC 72, KMETOVALEC, KMETOVANJE 5. JOŽEF KUPEC, roj. 19. 07. 1969, PREBOLD, MATKE 32, STROJNIK TEŽKE MEHANIZACIJE, ZAHTEVNA GRADBENA DEU 6. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA, SLS 1. KAROL LOBNIKAR, roj. 16. 09. 1946, PREBOLD, MARIJA REKA 14, KMET, KMET 2. VOJKO GOUVŠEK, roj. 10. 06. i960, PREBOLD, ŠEŠČE 74, UNIV. DIPL. INŽ. AGRONOMIJE, VODJA PROGRAMA ZA VARSTVO RASTLIN IN SEMEN 3. ANITA KUPEC, roj. 08. 09. 1979, PREBOLD, SV. LOVRENC 14, VRTNARSKI TEHNIK, PRODAJALKA 4. BORUT ZAGOŽEN, roj. 27. 03. 1978, PREBOLD, MATKE 11, KMETIJSKI TEHNIK, KMET 5. VINKO BRINAR, roj. 29- 06. I960, PREBOLD, SV. LOVRENC 75, MODULAR, MODULAR V volilni enoti se voh 5 članov občinskega sveta Glasuje se samo za eno (1) Usto kandidatov. VoUvec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvoUtvi prednost pred ostaUmi kandidati na Usti, za katero bo glasoval. Številka: 006-07/10/2002-03 OBČINA PREBOLD Datum: I9.10. 2002 Volilna komisija Hmeljarska cesta 3, PREBOLD Volitve 2002 oktober 2002 Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) volilna komisija občine Braslovče objavlja naslednji Seznam potrjenih kandidatov za župana in list kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Braslovče 3. BRANIMIR STROJANŠEK, roj. 2. 3.1958, Braslovče 53, univ.dipl.prav., pomočnik direktorja -vodja izpostave predlagatelj: ROMAN KUNEJ IN SKUPINA VOLIVCEV 4. MARKO BALANT, roj. 16. .7. 1957, Preserje 16, gradbeni tehnik, vodja priprave in komerciale predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS IN N.Si NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Kandidati za župana: 1. DUŠAN GORIČAR, roj. 2. 1. 1958, Parižlje 46, elektrotehnik, vodja enote predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 2. JANKO PIRNAT, roj. 24. 7. 1962, Letuš 80 a, univ.dipl.ekon., samostojni podjetnik - gostilničar predlagatelj: BOŽENA KOSU IN SKUPINA VOLIVCEV Liste in kandidati za člane občinskega sveta : VOLILNA ENOTA ŠT. 1 obsega območje naslednjih naselij: Letuš, Podgorje pri Letušu, Parižlje, Topovlje in Male Braslovče. 1. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENCE - SDS 1. IVAN FALE, roj. 30. 10. 1940, Parižlje 30/a, poklic: poklicni šofer, upokojenec 2. UROŠ ZUPANC, roj. 14.11. 1969, Male Braslovče 16, poklic: elektrikar energetik, mlinar 3. BRANKO CIMPERMAN' ml. roj. 6. 6. 1968, Parižlje 19b, poklic: trgovski poslovodja, vodja prodaje 4. MARKO LENOŠEK, roj. 3.10. 1964, Letuš 56b, poklic: elektrotehnik, tehnolog 5. FRANČIŠEK GOLOB, roj. 29. 9- 1937, Podgorje pri Letušu 3, poklic: strojni delovodja, upokojenec 2. NESTRANKARSKA USTA ZA RAZVOJ OBČINE, ENAKOPRAVNOST OBČANOV IN NJIHOVO POVEZOVANJE - DUŠAN TISEIJ IN SKUPINA VOLILCEV 1. BOGDAN TROP, roj. 22. 6. 1967, Letuš 56c, poklic: elektrotehnik energetik, vodja bloka 5, TEŠ 2. JOŽE ZAVRŠNIK, roj. 9- 9- 1947, Parižlje 39b, poklic: univ. dipl. org. dela, višji strokovni svetovalec 3. PETER PRISLAN, roj. 3. 6. 1957, Male Braslovče 10, poklic: ridar, kmet 4. FRANJO VOLK, roj. 21. 10. 1959, Letuš 119, poklic: gradbeni tehnik, s. p. vzdrževalna dela 5. JANEZ DERNAČ, roj. 11. 6. 1957, Parižlje 99, poklic: trgovski poslovodja, poslovodja 3. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENfJE- DESUS 1. TONE REPNIK, roj. 19. 7.1939, Parižlje 41, poklic: dipl.ing.agronomije, upokojenec 2. FRANC ŠKRUBA, roj. 30. 1. 1936, Letuš 89a, poklic: mizarski mojster, upokojenec 4. NOVA SLOVENIA KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA - N.SI 1. VLADIMIR MAROVT, roj. 14. 7. 1947, Topovlje 20, poklic: kmetovalec, kmetovalec 2. MARIJA JAGER, roj. 29. 5. 1957, Letuš 7 b, poklic: adm. tehnik, administrator 3. IVAN FLORJANC, roj. 11. 9. 1938, Parižlje 32a, poklic: poklicni voznik, upokojenec 4. ANTON LESKOVŠEK, roj. 13. 5.1938, Parižlje 68 a, poklic: poklicni voznik, upokojenec 5. ANTON KODRE, roj. 1.1.1949, Letuš 33, poklic: kmet, kmetovalec 5. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS 1 MARIJA ELIZABETA MAROVT, roj. 31. 7. 1946, Parižlje 145, poklic: profesorica, direktorica 2. MIHAEL DOBRIŠEK, roj. 1. 10. 1944, Male Braslovče 21, poklic: trgovec, trgovec 3. JOŽEF MAROVT, roj. 20. 10. 1938, Parižlje 69, poklic: mag. agronomije, direktor 4. JOŽE BIZJAK, roj. 19.1. 1956, Letuš 50, poklic: kmetijski tehnik, kmet 5. JOLANDA ŠPORN, roj. 28. 11. 1963, Parižlje 20, poklic: kmetijski tehnik, tehnolog 6. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD 1. VOJKO BRŠEK, roj. 11. 3.1963, Parižlje 71, poklic: kovinarski tehnik, delavec 2. NEVENKA TURK, roj. 6. 5. 1958, Parižlje 18b, poklic: gimn. maturant, sestavljalec 3. MARKO STEGNAR, roj. 9- 4. 1954, Parižlje 84, poklic: univ. dipl. org. dela, organizator računalništva V volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. VOLILNA ENOTA ŠT. 2 obsega območje naslednjih naselij: Braslovče, Rakovlje, Podvrh, Spodnje Gorče, Zgornje Gorče, Kamenče, Dobrovlje, Glinje, Poljče in Preserje. 1. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENfJE - SDS 1. RUDI SEDOVŠEK, roj. 14. 4. 1944, Rakovlje 34, poklic: elektrotehnik, upokojenec 2. ERVIN ANZELC, roj. 20.7. 1967, Braslovče 34, poklic: orodjar, gostinec 3. KARL TURNŠEK, roj. 1.11. 1943, Podvrh 53, poklic: kmet, kmet 4. FRANC TAJNŠEK, roj. 24. 6. 1948, Podvrh 19, poklic: strojni tehnik, disponent 5. VOJKO RIBIČ, roj. 7. 5. 1963, Podvrh 27, poklic: poklicni voznik, samostojni podjetnik 2. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENfJE - LDS 1. NIKOLAJ ROŽIČ, roj. 21.11. I960, Braslovče 2, poklic: gradbeni tehnik, vodja sektorja 2. JANEZ TAŠKER, roj. 31. 10. 1954, Spodnje Gorce 16, poklic: lesni inženir, samostojni podjetnik 3. ANTUN BENC, roj. 4. 1. 1948, Podvrh 82a, poklic: živilski tehnik 4. BOJAN PREDOVNIK, roj. 30. 7. 1952, Braslovče 39, poklic: voznik, samostojni podjetnik 5. NIKOLAJ MARTIN ROŽIČ, roj. 21. 11. 1937, Dobrovlje 40, poklic: univ. dipl. ing., samostojni podjetnik 3. NESTRANKARSKA USTA ZA RAZVOJ OBČINE, ENAKOPRAVNOST OBČANOV IN NJIHOVO POVEZOVANJE - DUŠAN TISEIJ IN SKUPINA VOLILCEV 1. FRANC KRALJ, roj. 1. 3.1943, Rakovlje 19, poklic: predmetni učitelj, upokojenec 2. DANIJEL PANTNER, roj. 24. 12.1962, Rakovlje 17d, poklic: kovinostrugar, kovinostrugar 3. FRANC PUSTOSLEMŠEK, roj. 5. 11. 1957, Braslovče 78, poklic: ing. strojništva, projektni vodja 4. STANKO RIZMAL, roj. 19. 2. 1965, Podvrh 87, poklic: kuhar, kuhar 5. VLASTA ČATER, roj. 21. 4. 1980, Kamenče l6a, poklic: študent 4. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENfJE - DESUS 1. ANTON KLOKOČOVNIK, roj. 19. 5. 1943, Rakovlje 17, poklic: poklicni voznik, upokojenec 2. VILI KORENT, roj. 5. 3.1944, Rakovlje 17c, poklic: diplomirani pravnik, upokojenec 3. VIKTOR KUS, roj. 28. 8.1943, Braslovče 4, poklic: strojni mehanik, upokojenec 5. NOVA SLOVENfJA KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA - N.SI 1. MATEJA PERGER, roj. 14. 07. 1967, Preserje 15, poklic: univ. dipl. ekonomist, direktor družbe 2. JANEZ ROKOVNIK, roj. 27. 10. 1948, Podvrh 84, poklic: avtoklepar, šofer - reševalec 3. VIKTOR PODBREGAR, roj. 13. 06. 1930, Poljče 5b, poklic: kovaški mojster, upokojenec 4. TOMAŽ MAROVT, roj. 27.12. I960, Kamenče 20 b, poklic: kovinostrugar, samostojni podjetnik 5. IVAN ŠVAJGER, roj. 16. 03. 1947, Braslovče 12, poklic: avtomehanik, avtomehanik 6. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS 1. IZTOK OMLADIČ, roj. 27.03. 1953, Poljče 9, poklic: univ. dipl. ing. strojništva, direktor 2. IVAN ŽOHER, roj. 13. 12.1947, Braslovče 13, poklic: strojni ključavničar, skladiščnik 3. JURIJ NOVAK, roj. 02. 04.1956, Kamenče 19, poklic: ing. agronomije, kmet 4. VIKTOR ROKOVNIK, roj. 17. 01.1956, Dobrovlje 16, poklic: kmet, kmet 5. JOŽEF PODBREGAR, roj. 28. 03.1955, Preserje 9b, poklic: avtomehanik, samostojni podjetnik 7. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV-ZLSD 1. MARIJAN KUMEK, roj. 20.10. 1940, Podvrh 35, poklic: gradbeni delovodja, upokojenec 2. ANDREJ ZOTTL, roj. 07. 09. 1951, Kamenče 5a, poklic: učitelj razrednega pouka 3. TOMAŽ KOS, roj. 18. 02.1962, Spodnje Gorče 8, poklic: univ.dipl. ekonomist, samostojni podjetnik V volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za eno (1) Usto kandidatov. VoUvec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvohtvi prednost pred ostahmi kandidati na Usti, za katero bo glasoval. VOLILNA ENOTA ŠT. 3 obsega območje naslednjih naselij : Grajska vas, Gomilsko, Šmatevž, Zakl, Trnava, Orla vas in Šentrupert. 1. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENfJE - SDS 1. MIRAN KRANJEC, roj. 27. 04. 1949, Orla vas 34b, pokUc: ekonomski tehnik, vodja skladišč 2. FILIP BELOGLAVO, roj. 20. 04. 1955, Gomilsko 17, pokUc: elektro inženir, vodja elektro gradenj 3. IVAN STROŽER, roj. 16. 01. 1947, Grajska vas 40a, pokUc: kmetijski tehnik, upokojenec 4. ROMAN CIZEJ, roj. 14.02.1954, Šentrupert 12, pokUc: avtomehanik, samostojni podjetnik 5. JANEZ HOČEVAR, roj. 09.04.1934, Gomilsko 33, pokUc: univ. dipl. pravnik, upokojenec 2. LIBERALNA DEMOKRACfJA SLOVENIJE - LDS 1. JANEZ ŠTUSEJ, roj. 21.09.1962, Šentrupert 15, pokUc: vrtnarski tehnik, vodja programa 2. MILAN SUŠAK, roj. 23. 03. 1953, Grajska vas 44, pokUc: strojni tehnik, zavarovalniški zastopnik 3. TEREZIJA SAJOVIC, roj. 24.08.1959, Šmatevž 7a, pokUc: samostojni podjetnik 4. BOŠTJAN KOROŠEC, roj. 09.12.1973, Šentrupert 10a, pokUc: farmacevt 5. DARJA GORNJAK, roj. 23.05.1971, Šentrupert 10a, pokUc: farmacevt 3. NESTRANKARSKA USTA ZA RAZVOJ OBČINE, ENAKOPRAVNOST OBČANOV IN NJIHOVO POVEZOVANJE - DUŠAN TISEIJ IN SKUPINA VOLILCEV 1. JANEZ HERODEŽ, roj. 29-11.1968, Orla vas 9a, pokUc: dipl. organizator, vodja proizvodnje 2. FRANC RANČIGAJ, roj. 22.07.1958, Gomilsko 10a, pokUc : univ. dipl. inž. strojništva, višji svetovalec v DU 3. PETER KOVAČIČ, roj. 06.06.1953, Šentrupert 26a, pokUc : univ. dipl. ing. strojništva, projektni vodja 4. TOMAŽ TURNŠEK, roj. 16.05.1974, Grajska vas lb, pokUc : dipl. ing. strojništva, pripravnik 5. PETER ZUPANČIČ, roj. 10.11.1961, Šmatevž 6, pokUc : univ.dipl. inž. strojništva, referent za varnost letenja 4. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENfJE - DESUS 1. STANKO MEŽNAR, roj. 13.11.1940, Trnava 21c, pokUc : strojni tehnik, upokojenec 2. DARINKA ČUK, roj. 19 11.1948, Šmatevž 19, pokUc : upokojenec 5. NOVA SLOVENfJA KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA - N.SI 1. ANTON URANKAR, roj. 26.05.1942, Gomilsko 12, poklic : kovinostrugar, upokojenec 2. IVAN KORUN, roj. 31.03.1932, Trnava 27a, pokUc : kleparski mojster, upokojenec 3. MARIJA LONČAR, roj. 26.03.1948, Gomilsko 75a, pokUc : administrativni tehnik, upokojenka 4. JOŽEF ROŽIČ, roj. 16. 04. 1949, Trnava 26a, pokUc: kovinostrugar, samostojni podjetnik 5. BOGDAN MAHOR, roj. 24. 04. 1965, Zakl 8, pokUc: kmetovalec, kmet 6. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS 1. VINKO DRČA, roj. 14. 12. I960, Grajska vas 18, pokUc: kmetijski tehnik, kmet 2. STANISLAV HRUŠOVAR, roj. 11. 10. 1963, Orla vas 25, pokUc: kovinostrugar, avtoprevoznik 3. ANTON RANČIGAJ, roj. 31. 12. 1957, Gomilsko 79, pokUc: inženir agronomije, kmet 4. ANTON ROŽIČ, roj. 07. 01. 1952, Zakl 10, poklic: kmetovalec, kmet 5. ANKA TROGAR, roj. 16. 03. 1967, Gomilsko 57, pokUc: kmetijski tehnik, kmet 7. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD 1. KARL LEBIČ, roj. 17. 03. 1955, Šentrupert 25, pokUc: varnostnik 2. FRANC KOSU, roj. 29. 04.1943, Grajska vas 3, pokUc: strojni ključavničar, obdelovalec kovin 3. BOGOMIR ANDOLJŠEK, roj. 24. 08 .1949, Šmatevž 7b, pokUc: ekonomist, podjetnik 4. ALFRED VINCENC HERODEŽ, roj. 31. 01. 1943, Trnava 39, pokUc: elektrotehnik, upokojenec V volilni enoti se voU 5 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za eno (1) Usto kandidatov. VoUvec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvohtvi prednost pred ostaUmi kandidati na Usti, za katero bo glasoval. VoUtve bodo v nedeljo, 10. novembra 2002. Številka: 00607/003/02 Občinska voülna komisija, Braslovče Damm: 21.10.2002 Braslovče 29, 3314 Braslovče Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna komisija občine Vransko sestavila, naslednji Seznam potrjenih kandidatov za župana in kandidatov za člane občinskega sveta Občine Vransko Kandidati za župana so: Ključ sortiranja: izžrebani vrstni red kandidatov 1. ANDREJ PEČOVNIK, roj. 23.05.1963, BRODE 10/A, ELEKTRIKAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 2. FRANC SUŠNIK, roj. 04.09.1955, ČEPLJE 1/C, GIMNAZIJSKI MATURANT, POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS in NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, N.Si Za volitve župana je volilna enota območje celotne Občine Vransko. Voli se 1 kandidat. Kandidati za občinski svet so: Volilna enota št. 1 obsega območje naslednjih naselij: Prekopa Kandidati so: (Ključ sortiranja: izžrebani vrstni red kandidatov) 1. ROMAN ALEŠ, roj. 03.02.1963, PREKOPA 35, STROJNI MEHANIK, STROJNI MEHANIK Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 2. SAŠO URANKAR, roj. 26.08.1968, PREKOPA 53, ORODJAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS Voli se 1 član občinskega sveta. Volilna enota št. 2 obsega območje naslednjih naselij: Čeplje 1. STANISLAV CENCEN, roj. 26.05.1956, ČEPLJE 28, STROJNIK, KMETOVALEC Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 2. MARTIN FLORJAN, roj. 21.09.1977, ČEPLJE 22, ING. STROJNIŠTVA, TEHNOLOG Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS Voli se 1 član občinskega sveta. Volilna enota št. 3 obsega območje naslednjih naselij: Brode, Selo pri Vranskem-del (od hišne št. 1 do 14) 1. DARKO DENŽIČ, roj. 25.09.1951, BRODE 25/A, STROJNI TEHNIK, SKUPINOVODJA Predlagatelj: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 2. DARKO KRAMAR, roj. 03-07.1977, BRODE 25/C, UNIV.DIPL.INŽ.EL., PODIPLOMSKI ŠTUDENT Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 3. VLADIMIR REBERŠEK, roj. 17.11.1959, BRODE 24/C, EKONOMIST, KOMERCIAUST Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, N.Si Voli se 1 član občinskega sveta. Volilna enota št. 4 obsega območje naslednjih naselij: Vransko 1. EMIL JELEN, roj. 21.05.1947, VRANSKO 175, UČITELJ, UČITELJ RAZREDNEGA POUKA Predlagatelj: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 2. MARJAN PEČOVNIK, roj. 19-04.1967, VRANSKO 130, MAG. FARMACIJE, MAG. FARMACIJE Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 3. VLADIMIR RANČIGAJ, roj. 04.02.1937, VRANSKO 52, OBRATNI TEHNIK, UPOKOJENEC Predlagatelj: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 4. IRENA PEKLAR, roj. 31.10.1964, VRANSKO 12, ZDRAVSTVENI TEHNIK, MEDICINSKA SESTRA Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS 5. LJUDMILA PIKELJ, roj. 15.03.1950, VRANSKO 76, KEMIČNI ČISTILEC,SAMOSTOJNA PODJETNICA Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 6. RAFAEL UČAKAR, roj. 18.10.1968, VRANSKO 157, KMETIJEC, KMET Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 7. EDVARD NOVAK, roj. 10.03.1946, VRANSKO 129/A, ŠOFER, DELOVODJA Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, N.Si. 8. PETER PRAPROTNIK, roj. 02.07.1949, VRANSKO 135, DIPL.ING.ELEK-TROTEHNIKE, VODENJE-NADZOR Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS Volijo se 3 člani občinskega sveta. Volilna enota št. 5 obsega območje naslednjih naselij: Ločica pri Vranskem, Zajasovnik-del (od hišne št. 13 do 20) 1. MIRAN HRASTOVEC, roj. ll.04.196l, ZAJASOVNIK 19, STRUGAR, KUPINOVODJA Predlagatelj: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 2. MARJETKA KAPUS, roj. 05.06.1971, LOČICA PRI VRANSKEM 15, TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK, GOSPODINJA Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, N.Si 3. BRANKO LEBENIČNIK, roj. 21.08.1958, LOČICA PRI VRANSKEM 40/A, UNIV.DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA, VODJA VZDRŽEVANJA Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS Voli se 1 član občinskega sveta. Volilna enota št. 6 obsega območje naslednjih naselij: Limovce, Zaplanina, Zahomce 1. ANTON UČAKAR, roj. 19.04.1962, ZAPLANINA 10, TEKSTILNI DELAVEC, TEKSTILEC Predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 2. FRANC URANKAR, roj. 22.05.1960, ZAHOMCE 15, KMET, KMETOVALEC Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 3. GOTARD FERME, roj. 27.08.1957, LIMOVCE 7/A, STRUGAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE, SDS Voli se 1 član občinskega sveta. Volilna enota št. 7 obsega območje naslednjih naselij: Prapreče, Vologa, Jeronim-del (od hišne št. 29 do 58) 1. JOŽEF KRIŽNIK, roj. 16.02.1952, PRAPREČE 7, KMET, KMETOVALEC Predlagatelj: ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, ZLSD 2. IVAN DOLINŠEK, roj. 14.12.1954, JERONIM 39, KMET, KMETOVALEC Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS 3. ANDREJ SEMPRIMOŽNIK, roj. 17.10.1971, JERONIM 33, DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE, OPERATER EES Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENJE, SDS Voli se 1 član občinskega sveta. Volilna enota št. 8 obsega območje naslednjih naselij: Stopnik 1. IVAN KOKOVNIK, roj. 12.10.1953, STOPNIK 41, KMET, KMETOVALEC Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, N.Si 2. ANDREJ BLATNIK, roj. 22.05.1964, STOPNIK 10, TRGOVSKI POSLOVODJA, VODJA BLAGOVNICE Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS Voli se 1 član občinskega sveta. Volilna enota št. 9 obsega območje naslednjih naselij: Tešova, Creta, Jeronim-del (od hišne št. 1 do 28/a in 59), Selo pri Vranskem-del (od hišne št. 15 do 19) 1. BORIS PIKL, roj. 18.09.1967, TEŠOVA 15, AVTOMEHANIK, VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA, KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA, N.Si 2. JANKO PEČOVNIK, roj. 17.03.1956, TEŠOVA 6, KMETIJEC, KMET Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS Voli se 1 član občinskega sveta. Volitve bodo v nedeljo, 10. novembra 2002. Številka: 006-07/02 Vransko, 20. oktober 2002 PREDSEDNIK Marko BRIŠNIK Politika ni prijazna do žensk O ženskah v politiki (od desne proti levi): Dragica Bac, dr. Milica Antič Gaber, Vladimira Skale in Danijela Hanžič Pred volitvami so običajno še glasnejše razprave o nizki zastopanosti žensk v politiki in na splošno na vodilnih položajih v družbi. V slovenskem parlamentu je le 13 % žensk, medtem ko jih je v mnogih evropskih deželah okoli 20 %. V vladi imamo le tri ministrice oziroma 8 % političark. Kot kaže, se tudi z letošnjimi predsedniškimi in lokalnimi volitvami ne bo veliko spremenilo. Izmed devetih predsedniških kandidatov je le ena ženska, med kandidati za župane spodnjesavinjskih občin prav tako samo ena, le nekaj več žensk je na listah kandidatov za člane občinskega sveta. O tem, zakaj je tako, so se pred dnevi pogovarjali v medobčinski matični knjižnici v Žalcu. Pogovor je organiziral občinsld odbor LDS Žalec, vodila pa ga je Danijela Hanžič, predsednica iniciativnega odbora za enakopravnost spolov pri LDS. Gostje večera so bile: dr. Mikca Antič Gaber - predavateljica in avtorica knjige Ženska v parlamentu, Dragica Bac - dolgoletna aktivistka na področju ženskih vprašanj in predsednica sveta ljubljanskega materinskega doma ter celjska podjetnica in mes- tna svetnica Vladimira Skale. Izhodišče za razpravo je bila raziskava o ženskah v lokalni politiki dr. Mihce Antič Gaber. To je slovensko-madžarska raziskava, katere slovenski del je izvedla raziskovalna skupina Mirovnega inštituta v Ljubljani. Zanimala so jih zlasti vprašanja: kdo so lokalne političarke, kakšna je njihova kariera, zakaj so kandidirale in kako delujejo v lokalni politiki. Raziskava je potekala v dveh delih, v prvem so izvedli anketo med 120 občinskimi svetnicami, v drugem delu pa opravili intervjuje s slovenskimi županjami in podžupanjami. Podatki iz ankete med občinskimi in mestnimi svetnicami kažejo, da ima kar 71 % svetnic višješolsko izobrazbo, njihovo napredovanje pa pripisujejo predvsem nadarjenosti in profesionalni uspešnosti, pri čemer kot zelo pomembne poudarjajo tudi dobre odnose s kadri, srečo v družini in tradicijo. Lokalne političarke svojo kariero večinoma gradijo postopno in počasi. Kar tri četrtine anketiranih svetnic predstavljajo dejstvo, da se ženske občuti kot oviro in ne kot prednost. Samo 12 % anketiranih je bilo pred letom 1991 članic političnih strank, kar pomeni, da so to predvsem novi kadri, je med drugim povedala dr. Mihca Antič Gaber. In katera področja pri svojem delovanju poudarjajo pohtičarke? Na prvem mestu je infrastruktura, na drugem otroško varstvo in nato izobraževanje, že na petem je tudi zaščita manjšin in diskriminacija žensk. “Pokrivajo” torej bolj “ženske” teme, kot so izboraževanje, sociala in otroško varstvo, čeprav ženske v politiko ne bi smele pristopiti samo zaradi tovrstnih razlogov. Ženska je človek in njenih interesov ne bi smeh dehti po spolu, je poudarila dr. Mihca Antič Gaber. V razvitih demokratičnih državah je na državni ravni veliko več žensk kot pri nas, na lokalni ravni pa jih je še več. Pri nas je političark malo tako na lokalni kot na državni ravni. Kaj ženske ovira pri večjem angažiranju v politiki? V anketi so navedle pomanjkanje časa in preobremenjenost, podcenjevalni odnos moških, pomanjkanje izkušenj, tudi nenaklonjeno javno mnenje in premajhna agresivnost žensk, da bi si izborile položaje v strankah in politiki. Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost žensk, pa so: vztrajnost, nepopustljivost ter znanje in strokovna usposobljenost. Anketirane so med drugim kot zelo pomembno opredehle potrebo, da ženske združijo moči, hkrati pa večinoma niso članice nobenih formalnih združenj. To je še eno protislovje, na katerega je opozorila raziskava. 86 % svetnic je menilo, da je prisotnost žensk v politiki pri nas prenizka in večina se jih strinja z uvedbo kvot. Dr. Mihca Atnič Gaber je opozorila še na eno dejstvo iz raziskave, ki je po njenem mnenju zaskrbljujoče. Skoraj polovica anketiranih svetnic namreč ne namerava ponovno kandidirati. Večinoma niso dovolj motivirane, da bi nadaljevale politično kariero. Nekohko drugačna slika je pri županjah in podžupanjah, ki jih je obravnaval drugi del raziskave. Slovenija ima 192 občin in samo sedem županj ter peščico podžupanj. Deset od anketiranih je bilo aktivnih v politiki že pred letom 1991, tri niso članice strank. Največ županj in podžupanj prihaja iz ZLSD, LDS, SKD in N.Si. Večina jih bo nadaljevala politično pot, ponovno bodo kandidrale vse županje. Županje veljajo za razmeroma uspešne pri vodenju občinskih svetov, kot razloge za svojo uspešnost pa so navedle široko znanje (poklicno in politično), zgrajene socialne mreže (veliko sodelavk) in dejstvo, da se znajo na bolj neformalen način približati ljudem. Znajo prisluhniti različnim interesom in mnenjem, znajo sklepati kompromise in iščejo skupne točke. Tildi pohtičarke pa ne odobra- vajo prevelike vloge čustev. Nenehno poudarjajo timsko delo. Če bi hoteh povsem natančne shke, kako delujejo lokalne pohtičarke, bi bilo potrebno raziskavo dopolniti in jo opraviti samo med moškimi. Dragica Bac je v Žalcu predstavila svoje razmišljanje o tem, zakaj pri nas ni več žensk v politiki, čeprav predstavljajo kar 51 % populacije. Pogost je odgovor, da ne žehjo sodelovati v politiki, vendar se je treba vprašati, kje iskati vzrok nesodelovanju. Vstop v politiko je prostovoljno dejanje in ker politika danes do žensk ni prijazna, se zanjo večinoma ne odločajo. Drug pogost odgovor je, da jih politika ne zanima, vendar to po mnenju Dragice Bac ni res, bistveno je neprijazno politično okolje. Vladimira Skale iz Celja je predstavila svoje izkušnje s politiko, v katero je pred štirimi leti vstopila preko neodvisne hste mladih. Po njenem mnenju je lahko nekdo uspešen v stranki samo tako, da je aktiven na določenem področju, ponavadi v poklicu, to nekdo opazi in te povabi k sodelovanju v stranki in politiki. Biti moraš aktiven v lokalni skupnosti, sicer ne moreš napredovati, sodelovati moraš s kolegi. Po njenem mnenju je zelo pomembno, da politik ah političarka sodeluje v svetniškem klubu. Bistven za uspešno delovanje v politiki je po mnenju Vladimire Skale tudi občutek za organizacijo časa, saj imajo svetnice poleg osnovne funkcije ponavadi še funkcije v odborih, delovnih telesih in svetih javnih zavodov, vedno pa morajo biti seznanjene z vsem gradivom in pripravljene na razpravo, da lahko vplivajo na dobre odločitve. Kar seveda velja tudi za moške politike. K. R. Naročnik: SDS OO Vransko in NSi Vransko Volitve 2002 oktober 2002 Na podlagi 2. odstavka 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) Volilna komisija Občine Tabor objavlja Seznam kandidatov za župana in kandidatov za člane občinskega sveta Občine Tabor 1. VILKO JAZBINŠEK, rojen 06. 02. 1952, MIKLAVŽ PRI TABORU 8 A, UNIVERZITETNI DIPLOMI- 3. STANISLAV GRŽINA, rojen 20. 08. 1957, TABOR 51 A, GOSTINSKO HOTELSKI TEHNIK, RANI INŽENIR STROJNIŠTVA, SVETOVALEC SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Predlagatelj : LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2. VIDA SLAKAN, rojena 20. 07. 1958, TABOR 18/E, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŽUPANJA Predlagatelj: FRANC KOVČE IN SKUPINA VOLIVCEV Številka:006-07/05-1/02 Datum: 21. oktober 2002 Volilna komisija Občine Tabor Tabor 25, 3304 Tabor Kandidati za občinski svet so: Volilna enota 1 Območje: del občine Tabor, ki obsega območje naselij Tabor in Ojstriška vas 1. TATJANA KOBALE KH0DARY, rojena 02. 09- 1953, TABOR 15, EKONOMSKI TEHNIK, USLUŽBENKA Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2. DUŠAN URANjEK, rojen 16. 01.1969, TABOR 10 A, STROJNI KLJUČAVNIČAR, STRUGAR Predlagatelj: NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE TABOR 3. MILAN ŠIRŠE, rojen 02. 04.1961, TABOR 41, KMETIJSKI TEHNIK, DIREKTOR Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4. MAKSIMILIJAN GRŽINA, rojen 29. 09. 1951, OJSTRIŠKA VAS 37, STROJNI TEHNIK, POSLOVODJA-NADZORNIK Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 5. LEON STRNAD, rojen 09. 05. 1941, TABOR 28, LESNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 6. GREGOR KOVČE, rojen 08. 10. 1974, TABOR 12 Č, MESAR, PRODAJALEC-MESAR Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 7. JERNEJ LUKMAN, rojen 14. 07. 1968, TABOR 6 A, ELEKTRO TEHNIK, ELEKTRO MONTER Predlagatelj: NEODVISNA USTA ZA RAZVOJ OBČINE TABOR 8. PETER LUKMAN, rojen 04. 09. 1976, TABOR 65, AVTOMEHANIK, VOZNIK Predlagatelj: UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 9. MILAN LESJAK, rojen 05. 05.1966, OJSTRIŠKA VAS 17, KMETOVALEC, KMETOVALEC Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 10. ANTON GRŽINA, rojen 21. 07. 1953, TABOR 51, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI OEC, RAČUNOVODJA Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 11. IVAN TOPOVŠEK, rojen 16. 12. 1946, TABOR 12 E, KOVINOSTRUGAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: NEODVISNA USTA ZA RAZVOJ OBČINE TABOR Voli se tri (3) člane občinskega sveta. Volilna enota 2 Območje: del občine Tabor, ki obsega območje naselij Kapla in Pondor 1. JANKO DRČA, rojen 13. 05.1958, KAPLA 36, INŽENIR STROJNIŠTVA, DIREKTOR Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. BRANKO PETEK, rojen 09- 04. 1974, KAPLA 41, STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj : NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE TABOR 3. ANTON GROBLER, rojen 20. 04. 1957, PONDOR 8, INŽENIR STROJNIŠTVA, TEHNIČNI VODJA Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4. DOMINIK KUGLER, rojen 17. 06. 1961, PONDOR 24 A, LESNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: NEODVISNA USTA ZA RAZVOJ OBČINE TABOR 5. VID POZNIČ, rojen 14. 06. 1954, KAPU 10, GIMNAZIJSKI MATURANT, VARSTVO IN PREVOZ OTROK Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 6. ANDREJ NATEK, rojen 18. 11. 1950, PONDOR 4 A, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI OEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj : UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 7. ELIZABETA KRIŽNIK, rojena 02. 11. 1945, PONDOR 19, UPOKOJENKA, UPOKOJENKA Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 8. BORIS STANTAR, rojen 03. 05. 1938, PONDOR 4, AVTOMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Voli se dva (2) člana občinskega sveta. Volilna enota 3 Območje: del občine Tabor, ki obsega območje naselij Loke, Črni vrh in Miklavž pri Taboru 1. MARJANA LESJAK, rojena 27. 04. 1944, MIKUVŽ PRI TABORU 12, UČITELJICA, UPOKOJENKA Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 2. VINCENC ROPAŠ, rojen 26. 09. 1958, LOKE 17, TRGOVEC-PRODAJALEC, KMETOVALEC Predlagatelj: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 3. VINKO GOROPEVŠEK, rojen 04. 04. 1961, LOKE 38, KOVINAR, LOGISTIK Predlagatelj: NEODVISNA USTA ZA RAZVOJ OBČINE TABOR 4. JOŽE CESTNIK, rojen 07. 10. 1972, MIKUVŽ PRI TABORU 47 A, DIPLOMIRANI INŽENIR GEODEZIJE, SVETOVALEC-VODJA Predlagatelj : ANTON CESTNIK LN SKUPINA VOLIVCEV 5. JOŽE STROŽIČ, rojen 16. 02. 1968, ČRNI VRH 17, KMETOVALEC, KMETOVALEC Predlagatelj : SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 6. MARTIN ŠAUMON, rojen 20. 08. 1961, MIKUVŽ PRI TABORU 7/A, STROJNI MEHANIK, CNC OPERATER Predlagatelj: UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 7. MATJAŽ LESJAK, rojen 20. 09. 1968, MIKUVŽ PRI TABORU 12, LESNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 8. IVAN LESJAK, rojen 20. 12. 1955, ČRNI VRH 16, MIZAR, KMETOVALEC Predlagatelj: NEODVISNA USTA ZA RAZVOJ OBČINE TABOR 9. SILVO CENTRIH, 06. 12. 1947, LOKE 39, STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI KMETOVALEC Predlagatelj: UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Voli se dva (2) člana občinskega sveta. Številka:006-07/05-2/02 Volilna komisija Občine Tabor Datum: 21. oktober 2002 Tabor 25, 3304 Tabor PREDSEDNICA Rosita GABRILO, 1. r. Spoštovane občanke in občani ! Pred nami so volitve, ko se bomo ponovno odločali, komu bomo zaupali vodenje občine Vransko.Vi boste odločili, kdo bo vodil reševanje ključnih vprašanj, ki zadevajo vsakodnevno življenje in predvsem razvoj občine in kraja v prihodnje. V preteklem štiriletnem obdobju je občina Vransko pod mojim vodstvom in ob dobrem sodelovanju občinskega sveta dosegla velik napredek in razvoj. Zato je občina Vransko prijazna občanom in izvaja vse zakonske naloge s posebnim poudarkom in občutkom za Vas in Vaše potrebe. Posebne pozornosti so bdi v preteklem obdobju deležni naši najmlajši občani. Tako smo podvojili število mest v vrtcu in odprli jaslični oddelek za naše najmlajše. Občina je zagotovila najboljše možne pogoje za osnovnošolsko dejavnost, poskrbela za varno pot v šolo vsem učencem z zelo razvejanim prevozom otrok v šolo in zagotovila možnost vključevanja najmlajših in mladine v športne, društvene in kulturne dejavnosti.Potrebne pozornosti so bili deležni tudi starejši občani. Zanje smo uredili kvalitetno in cenovno dostopno izvajanje pomoči na domu in pospešili vse potrebne aktivnosti za izgradnjo doma za starejše občane. Največji uspeh občine Vransko v preteklem obdobju je brez dvoma sprejet prostorski plan občine, ki omogoča vsestranski razvoj. S tem so se odprle možnosti za stanovanjsko gradnjo, za gradnjo obrtnih in poslovnih objektov in za izvedbo investicij na komunalnem področju. Zagotovili smo kvalitetne možnosti za nadaljnji razvoj, za razvoj obrti in podjetništva, za odpiranje še kako potrebnih in željenih delovnih mest in s tem boljšo kvaliteto življenja. Pomagali smo našim občanom ob naravnih nesrečah in požarih in uspešno sanirah posledice katastrofalnih poplav iz leta 1998. Pridobili smo velika denarna sredstva za sanacijo suše v letu 2000 in opravili vse potrebno za oceno posledic suše v lem 2001. Z odprtjem informacijske pisarne na Vranskem smo približali usluge državne uprave in hitro ter učinkovito reševali vse upravne zadeve. Pregled opravljenega dela in uspehov ter naloge in številni projekti, ki se izvajajo, predstavljajo zelo solidno osnovo za delovanje občine v prihodnjem obdobju. Zato sem se odločil za ponovno kandidaturo. Od Vas, spoštovane občanke in občani, pa pričakujem na bližnjih volitvah podporo. Če boste vodenje občine Vransko tudi v prihodnjem obdobju zaupali meni, Vam obljubljam, da bom to nalogo še naprej opravljal pošteno in vestno, v dobro vseh Vas, v dobro vseh občanov in občank občine Vransko. Zavzel se bom za pospešeno in uspešno realizacijo in izvedbo srednjeročnega in dolgoročnega prostorskega plana. Zavedam se, da je le tako mogoče zadovoljiti povečano povpraševanje po parcelah, ki so namenjene individualni gradnji in parcelah, namenjenih razvoju obrti in podjetništva. Moj cilj je zagotoviti hitro in zelo konkurenčno ponudbo komunalno opremljenih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in gradnjo poslovnih in proizvodnih prostorov. Na področju vzgoje in izobraževanja se bom zavzel za nadaljevanje sedanje politike občine, pri tem pa podpiral začete in zelo potrebne investicije za dokončanje vrtca in zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje OŠ Vransko ter izgradnjo telovadnice. Na področju zdravstva si bom prizadeval za še kvalitetnejšo zdravstveno oskrbo in da se nivo storitev zdravstvene postaje Vransko še bolj prilagodi potrebam in željam občanov. Na področju socialnega varstva bom podpiral, da se ohrani in še razširi dejavnost pomoči na domu in v celoti podprl prizadevanja župnijske Karitas pri izgradnji doma za starejše občane. Na področju kulture si bom prizadeval za stalen dvig nivoja kulturne ponudbe v občini. Posebno skrb bom namenil varovanju in ohranjanju kulturne dediščine. Okrepil bom sodelovanje in pomoč športnim društvom v občini in poskrbel, da bodo s finančno podporo občine ustvarjeni potrebni pogoji za tekmovalno in rekreativno dejavnost mladih. Na področju zaščite in reševanja bom še naprej podpiral delovanje gasilskih društev v občini in njihova prizadevanja pri izobraževanju članstva in nabavi potrebne opreme. Na področju kmetijstva obljubljam nadaljevanje dosedanje politike občine Vransko, podporo kmetijam na hribovitih, težje obdelovalnih območjih občine in strokovno pomoč. Zavzel se bom za to, da se čimprej izvede zastavljeni projekt Celovitega razvoja podeželja in vasi. Na komunalnem področju obljubljam nadaljevanje izgradnje manjkajoče cestne infrastrukture, podpiram začete aktivnosti na področju zbiranja in čiščenja odpadnih vod in se zavezujem, da bom storil vse, da se dokonča izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za trg Vransko. Prizadeval si bom za čistejše okolje, za odpravo črnih odlagališč in za organiziran odvoz posebnih odpadkov, odpadnih avtomobilov in ostalih kosovnih odpadkov Storil bom tudi vse potrebno za oskrbo s pitno vodo in učinkovit nadzor nad kvaliteto pitne vode. Podpiral bom vse oblike izvajanja promocije, katere cilj je privabiti v naš kraj čim več obiskovalcev. Negovanje pristnih in zdravih medsebojnih odnosov, pa je naša skupna in stalna naloga.Verjamem, da so le dobri medsebojni odnosi, razumevanje in prijateljstvo nujen in potreben pogoj za kvalitetno in vredno življenje! Franc Sušnik Oktober 2002 Volitve 2002 Občinska volilna komisija na podlagi 2. odst. 74. člena in 108. člena Zakona o lokalnih volitvah (llradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (llradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 67/97) objavlja SEZNAM POTRJENEGA KAXDITATA ZA VOLITVE ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE POLZELA NA VOLITVAH DNE 10. NOVEMBRA 2002 Volitve bodo v nedeljo, dne 10. novembra 2002. Številka: Polzela, dne 22. oktobra 2002 1. IJUBO ŽNIDAR, roj. 22. 12. I960, Ločica ob Savinji 5lg dipl. ing. gradb., župan občine Predlagatelj: Izidor Podlesnik in skupina volivcev Glasuje se za enega (1) kanidata. VOL. ENOTA: 1 Območje: naselje Polzela - del (razen izločenega dela, ki spada pod 2. volilno enoto) 1. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS 1 .ANDREJ POTOČNIK, roj. 30. 03.1957, Polzela 86 elektrotehnik, zavarovalniški zastopnik 2. TOMAŽ SEVER, roj. 16. 06.1970, Polzela 143 trgovski poslovodja, trgovski potnik 3. ANTON KOLAR, roj. 05. 09. I960, Polzela 23 kmetovalec, kmet 4. JOŽE RAKUN, roj. 01. 02. 1956, Polzela 110 b strojni tehnik, vzdrževalec 5. EGON MRAMOR, roj. 23. 05. 1958, Polzela 66 d elektrotehnik, vzdrževalec 6. VLADO SVETKO, roj. 30. 06. 1955, Polzela 97 a poklicni voznik, voznik 2. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKARTOV, ZLSD 1. MARJANA ŠMAJS, roj. 18. 04. 1949, Polzela 70 ekonomski tehnik, upokojenka 2. BOJAN DOLINŠEK, roj. 10. 09.1950, Polzela 42 b trgovski poslovodja, nezaposlen 3. POLONCA RAUTER, roj. 07. 10. 1970, Polzela 205 delavka, pletilja 4. VALENTIN SLATINŠEK, roj. 20. 01. 1951, Polzela 100 avtoličar, organizator dela 5. ZOFIJA VRTNIK, roj. 25. 05.1948, Polzela 64 a delavka, upokojenka 6. MILAN KOREN, roj. 01. 09- 1951, Polzela 203 voznik, voznik 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA ■ SDS 1. ANTON MEŠIČ, roj. 05. 02. 1956, Polzela 24 a ing. str., samostojni podjetnik 2. EDO BAHČ, roj. 20. 08. 1952, Polzela 205 a univ. dipl. ing. str., samostojni podjetnik 3. IGOR PUNGARTNIK, roj. 11. 01. 1957, Polzela 19 elektro tehnik, prodaja 4. BOJAN PINTERIČ, roj. 01. 05. 1963, Polzela 208 avtoličar, vodja OD 5. STANKO KRALJ, roj. 11. 03. 1937, Polzela 91 c avtomehanik, podjetnik 4. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENCE, LDS 1. BOJAN LENART, roj. 15. 08. 1958, Polzela 207 b učitelj, učitelj 2. JANKO KEBLIČ, roj. 14. 12. 1963, Polzela 119 rezkalec, samostojni podjetnik 3. NEVENKA ŠUSTER, roj .04. 01.1950, Polzela 54 višji upravni delavec, upokojenka 4. ESAD HULAJ, roj. 08. 05. 1958, Polzela 205 delavec, kontrolor 5. JOSIP GOVEDIČ, roj. 01. 01. 1965, Polzela 119 a strojni ključavničar, ključavničar 6. MARKO GLAVNIK, roj. 08. 08. 1969, Polzela 10 strojni ključavničar, hišnik 5. NOVA SLOVENCA ■ KRŠČANSKO IJUDSKA STRANKA - N.Si 1. BLAŽ JELEN, roj. 14. 01. 1955, Polzela 194 a likovni tehnik, industrijsko oblikovanje 2. SIMON CUKJATI, roj. 28. 11. 1979, Polzela 220 c strojni tehnik, podjetnik 3. TATJANA DROFENIK, roj. 04. 09. 1974, Polzela 195 a ekonomist, komercialist 4. ANTON MAROVT, roj. 03- 10. 1941, Polzela 108 a gozdarski tehnik, upokojenec 5. FRANC ROŽIČ, roj. 02. 05. 1953, Polzela 35 kovinostrugar, strugar s.p. 6. JANEZ CUKJATI, roj. 14. 07. 1940, Polzela 220 c zdravnik, zdravnik zasebnik 6. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS 1. MARJAN MATJAŽ, roj. 23. 08. 1925, Polzela 38 a živinozdravnik, upokojenec 2. ERIKA PODBREGAR, roj. 13. 09. 1942, Polzela 79 upokojenka, upokojenka 3. IVAN MRAMOR, roj. 26. 03. 1923, Polzela 66 d upokojenec, upokojenec V volilni enoti se voh šest (6) članov občinskega sveta, glasuje se za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en referenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval. VOL. ENOTA: 2 Območje: naselje Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in Polzela del (h.št. od 152 do I66a, 172 do 173, 245 do 292) 1. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS 1. VLADISLAV KOLENC, roj. 17. 08. 1966, Ločica ob Savinji 6 strojni ključavničar, trgovski poslovodja 2. TOMAŽ KOŠEC, roj. 29. 12. 1971, Ločica ob Savinji 32 kmetijski tehnik, kmet 3. GORAN GLAVNIK, roj. 27. 05. 1971, Breg 61 b inženir strojništva, obrtnik 4. MIRKO FONDA, roj. 21. 01. 1958, Ločica ob Savinji 61 električar, vzdrževalec 5. ZLATKO KOLŠEK, roj. 18. 01. 1957, Polzela 153 a tekstilni tehnik, obratovodja 2. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV ■ USD 1. ANGELA KUKEC, roj. 16. 04. 1949, Breg 42 strojepiska, upokojenka 2. MARIJA DOBOVIČNIKPREKORŠEK, roj. 25. 01. 1953, Breg 43 ekonomist, planer proizvodnje 3. EDVARD ŠUSTER, roj. 26. 06. 1948, Polzela 156 a srednja politična, trgovski zastopnik 4. KSENIJA JAZBEC, roj. 05. 02. 1967, Ločica ob Savinji 15 a tekstilni tehnik, planer 5. BRANKA ZUPANC, roj. 11.04.1970, Ločica ob Savinji 51 diplomiran ekonomist, vodja plana in analiz 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA ■ SDS 1. FRANC BAŠIČ, roj. 18. 01. 1949, Breg 78 elektromonter, delovodja 2. RUDI PLAVČAK, roj. 19- 02. 1946, Ločica ob Savinji 64 a tekstilni tehnik, samostojni podjetnik 3. FRANC NARAKS, roj. 05. 09. 1939, Breg 49 a sanitarni tehnik, upokojenec 4. DANICA VEBER, roj. 25. 01. 1952, Breg 52 upravni tehnik, knjigovodska dela 5. JOŽE PLEVČAK, roj. 31.03. 1943, Ločica ob Savinji 56 b višji dentist, zobozdravnik 4. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENfJE ■ LDS 1. TOMAŽ SATLER, roj. 09. 10. 1966, Breg 11 a strojnik, svetovanje in prodaja 2. ANDREJ ŠTOK, roj. 23. 09. 1962, Breg 144 strojni inženir, vodja nabave 3. ZORAN ROŽIČ, roj. 02. 04. 1964, Breg 133 medicinski tehnik, direktor - samostojni podjetnik 4. BOGOMIR BATIČ, roj. 12 .01.1970, Breg 72 a gradbeni tehnik, monter svetovalec 5. NOVA SLOVENCA - KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA, N.Si 1. LADISLAV KOŠEC, roj. 08. 07.1961, Ločica ob Savinji 35 dipl. ing. strojništva, vodja komercialistov 2. LIDIJA PLEVČAK, roj. 04. 11. 1974, Ločica ob Savinji 56 b ekonomski tehnik, tajnica 3. MARJAN BASLE, roj. 17.10. 1949, Polzela 289 elektromehanik, samostojni podjetnik. 4. STANE PEVEC, roj. 18. 05. 1957, Polzela 166 gostilničar, samostojni podjetnik 5. EMIL ČEPIN, roj. 13. 05. 1947, Breg 126 elektrikar, samostojni podjetnik 6. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS 1. EMIL PRAZNIK, roj. 03. 03. 1947, Ločica ob Savinji 54 f upokojenec, upokojenec 2. CVETO PAVLINC, roj .21. 06.1927, Polzela 172 a upokojenec, upokojenec V volilni enoti se voli pet (5) članov občinskega sveta. Glasuje se za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en referenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval. VOL. ENOTA: 3 Območje: Andraž nad Polzelo, Dobrič, Podvin pri Polzeli, Založe in Orova vas 1. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS 1. IGNAC OŽIR, roj. 28. 07. 1951, Založe 31 strojni delovodja, kmet 2. VILJEM ČREMOŽNIK, roj. 16. 04.1 949, Dobrič 16 kmetovalec, kmet OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA POLZELA 8, 3313 POLZELA PREDSEDNIK Slavko Resnik l..r. 3. ANTON MEŠIČ, roj. 14. 06. 1950, Andraž 16 a rudarski tehnik, upokojenec 4. MARTIN TAJNŠEK, roj. 11. 09. 1973, Podvin 20 strugar, viličarist 5. EVGEN TOMINŠEK, roj. 21. 11. 1966, Andraž 123 strojni ključavničar, upravljalec strojnega kotla 2. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD 1. IVAN BLATNIK, roj. 15. 12. 1939, Podvin 3 b mizar, upokojenec 2. TATJANA HELBEL, roj.05. 01.1966, Dobrič 6 a poštni tehnik, blagajnik 3. BRIGITA TAVČER, roj. 04. 03.1966, Založe 33 a cvetličarka, gospodinja 4. ZDENKA HOFMAN, roj .04. 11. 1963, Založe 19 delavka, sestavljalec 5. MARIJA PUSTINEK, roj. 13. 08. 1946, Podvin 1 a ekonomski tehnik, upokojenka 3. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA - SDS 1. JOŽE KUŽNIK, roj. 06. 03. 1973, Andraž 102 univ. dipl. ing. teh. prometa, vodja oper. enote komunikacij 2. ALENKA OKORN, roj. 28. 05.1965, Orova vas 6 a zdravstveni tehnik, zobna asistenka 3. MARTIN VASLE, roj. 16. 10. 1973, Založe 62 kmet, kmetovalec 4. ADOLF SEVČNIKAR, roj. 12. 03. 1941, Založe 20 avtoličar, upokojenec 5. ZOFKA ZAJC, roj. 13. 04. 1941, Orova vas 6 a ekonomski tehnik, upokojenka 4. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. SIMON OGRAJENŠEK, roj. 6.12. 1958, Andraž 20 b strojni tehnik, vodja priprave dela 2. JOŽICA ŽERJAV, roj. 19. 03. 1948, Založe 65 a upravno administrativni tehnik, zemljiško knjižni referent 3. DAVID KRK, roj. 22. 02. 1977, Andraž 63 c strojni tehnik, izmenovodja čistilnih naprav 4. DAMJAN OŽIR, roj. 09. 10. 1973, Dobrič 2 delavec, pletilec 5. ALOJZIJ PIŽORN, roj. 02. 06.1953, Andraž 20 inženir organizacije dela, vodja prodaje kuhinj 5. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA IJUDSKA STRANKA, N.Si 1. STANISLAV NOVAK, roj. 22. 11. 1936, Orova vas 14 tekstilni tehnik, upokojenec 2. OSKAR JEŽOVNIK, roj. 22. 02. 1938, Andraž 24 mizar, upokojenec 3. MARJAN KLANČNIK, roj. 17. 03.1958, Podvin 28 strojnik, strojnik 4. MARTIN GABERŠEK, roj. 12. 05.1939, Dobrič 27 kmet, upokojenec 5. RADO TROBINA, roj .24. 07. 1972, Orova vas 10 strojni tehnik, komercialist 6. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENfJE - DeSUS 1. FRANC DOBNIK, roj. 28. 05. 1951, Andraž 60 a upokojenec, upokojenec 2. DRAGICA OREŠNIK, roj. 06.11. 1934, Podvin 19 upokojenka, upokojenka 3. ANTON BLAGOTINŠEK, roj. 02. 06. 1937, Andraž 10 upokojenec, upokojenec 4. FRANC ATELŠEK, roj. 12. 09- 1942, Andraž 40 a upokojenec, upokojenec 5. JANKO JEZERNIK, roj. 05. 11. 1940, Andraž 87 a upokojenec, upokojenec V volilni enoti se voh pet (5) članov občinskega sveta, glasuje se za eno (1) Usto kandidatov. Volivec lahko da en referenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval. Volitve bodo v nedeljo, dne 10. novembra 2002. Številka: OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Polzela, dne 22. oktobra 2002 POLZELA 8, 3313 POLZELA PREDSEDNIK Slavko Resnik l..r. Volitve 2002 oktober 2002 ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA Kaj najprej narediti? Še dobra dva tedna in vedeli bomo, kateri župani bodo prevzeli krmila slovenskih občin že po prvem krogu volitev in kakšna bo sestava občinskih svetov. Nekaj pozneje bodo ustoličeni še preostali župani in tudi predsednik republike, saj najbrž v prvem krogu dovolj glasov ne bo dobil noben predsedniški kandidat Tudi v naši dolini najbrž vsi župani ne bodo izvoljeni v prvem krogu, z izjemo polzelskega župana Ljuba Žnidarja, ki nima protikandidata in mu je zmaga tako rekoč že zagotovljena. V prvem krogu bosta znana tudi župana občine Vransko in občine Prebold. V bitki za županski prestol sta le po dva kandidata. Drugače bo v sosednji občini Braslovče, kjer se za župana potegujejo kar štirje kandidati. Po trije kandidati za župane so tudi v občinah Tabor in Žalec in bo najbrž potreben drugi krog volitev. Še pred izvolitvijo novih vodstev občin smo se odločili za pričujočo anketo, s katero smo želeli izvedeti, kaj občani pričakujejo od novoizvoljenih županov in kaj bi morali najprej narediti. Franc Kos: “Sem občan občine Prebold in bom imel možnost izbire med dvema županoma. Ne glede na to, kdo bo izvoljen, pa mislim, da bo moral nadaljevati z začetimi projekti in jih tudi končati. Novi župan bi se moral s svojim novim občinskim svetom, bolj kot doslej, posvetiti problematiki mladih. Vse več jih je brez dela, brez prave perspektive in zato zapadejo v osebnostne in druge težave, ki so povezane s popivanjem in tudi drogo. Prav bi bilo, če bi mladi imeli svoj prostor, kjer bi se lahko dobivali in kjer bi se odvijali mladinski plesi brez prisotnosti alkohola in drugih poživil.” Jakob Grobelnik: “Mislim, da bi novi župan moral več pozornosti nameniti problemu brezposelnosti, saj je na Zavodu za zaposlovanje tudi veliko oseb iz občine Žalec. S pomočjo občine bi bilo potrebno ustvariti nove možnosti za zaposlitev, še zlasti za mlade, ki so doštudirali, pa ne morejo dobiti službe, niti pripravništva. Mislim, da je to eden največjih problemov, ki se reflektira nidi na nivoju države in bi tudi le-ta morala peljati drugačno zaposlitveno politiko. Sicer pa mislim, da je bilo v zad- Gordana Drobne: “Pravzaprav ne vem, kaj bi rekla. Za politiko se veliko ne zanimam in tudi ne vem, kaj bi veljalo najprej postoriti v tej občini. Opažam, da se vsepovsod nekaj dela, da so ulice in ceste dobile nove preobleke, da se gradijo novi objekti, kar mislim, da je zelo pozitivno. Najbrž pa je tudi veliko problemov, ki jih bo novi župan moral uvrstiti na prednostno listo. Živim na vasi v Pongracu, kjer smo veseli vsake nove pridobitve. Mladi se imamo po svoje lepo, čeprav pogrešamo kakšen prostor, kjer bi se lahko stalno srečevali in koristno izrabljali svoj prosti čas in energijo.” Milan Orešnik: “Mislim, da smo na Polzeli lahko kar zadovoljni z delom in le želimo si lahko, da bi s takšnim trendom nadaljevali. Žakelj z denarjem ni nikoli dovolj poln, da bi lahko zadostili vsem potrebam in željam. Z neko uravnoteženo in dogovorjeno politiko ter soglasno potrjeno prioriteto del pa se lahko naredi več, kot bi se sicer, če bi vsakdo vlekel na svojo stran. Županu pravzaprav lahko njem obdobju v Žalcu in ostalih krajih občine marsikaj narejenega in velja s tem trendom le nadaljevati.” V Feliks Srebot: “Z ozirom na to, da delam na glasbenem področju, sem namreč član Godbe Liboje, bi izrazil mnenje, da je bilo s strani občine, z izjemo zadnjega obdobja, premalo narejenega za ljubiteljsko kulturo. Želim si, da bi novi župan in novi občinski svet namenil več pozornosti tudi temu vprašanju in primerno sestavil občinski proračun. Zavedam se, da denarja vedno pri-mankuje, včasih pa se porablja tudi po nepotrebnem, oziroma bi se kaj lahko naredilo z manjšimi stroški. Sicer pa imam občutek, da se je kar precej naredilo v tej naši občini, zlasti na komunalnem področju. In to tako po vaseh kot v Žalcu.” Dani Napast: “Nezaposlenost je po mojem mnenju eden izmed največjih problemov tudi v žalski občini. Potrebno bi bilo najti nove zaposlitvene možnosti. Te vidim predvsem v zagotavljanju prostorskih pogojev za nova podjetja, ki bi omogočala zaposlovanje. Vendar pa bi bil potreben nadzor, kako je to zaposlovanje urejeno. Sam imam namreč precej slabe izkušnje s tem. Pri delodajalcu v Celju sem bil zaposlen tri leta, toda moja zaposlitev je trajala le šest mesecev, nato je sledila petdnevna prekinitev in tako je bilo vse do trenutka, ko sem izgubil delo. Zaradi prekinitev pa sem bil seveda vsa tri leta brez regresa.” Mirica Vasle: “Mislim, da bi ena od prioritetnih nalog novega župana morala biti skrb za mlade. Vse preveč je popivanja po gostilnah, vse preveč nasilja in brutalnosti, ki smo jim pred desetletjem bili morda priča le v kakšnih filmih. Mladi smo sicer polni energije, vendar je ta velikokrat usmerjena v nepravo smer ah celo škodljiva. Župani bi morah poskrbeti za primerna zbirališča mladih, kjer ne bi bilo alkohola, drog in drugih škodljivih vplivov. Vehko mladih je tudi brezposelnih, kar še dodatno vpliva na družbeno klimo, ki resnici na ljubo ni takšna, kot bi si jo želeli. Tildi sama sem brez službe, nisem uspela dobiti niti pripravništva in vem, kakšni so občutki.” Mateja Drevenšek: “Sem srednješolka in bi si želela več srečanj in druženja z mladimi, raznih mladinskih zabav in plesov, vendar ne takšnih, kot so v diskotekah, kjer se po navadi pije, kadi in dogaja vse mogoče. Menim, da bi bilo prav, če bi župan s svojim vodstvom pomislil tudi na nas in nam v krajevnih skupnostih zagotovil primerne prostore, kjer bi se lahko srečevali, se pomenkovali, izmenjavah mnenja in se imeli lepo brez alkohola, drog in še česa, kar je velikokrat prisotno na kakšnih komercialnih in drugih zabavnih prireditvah za mlade.” le želim, da bi uspešno izpeljal že začete projekte in se s svojim vodstvom smelo lotil še ostalih nerešenih vprašanj.” Darko Smole: “Čeprav se kaj posebno ne ukvarjam z delovanjem občinskega sveta in z delom župana, pa vem, da smo lahko občani z njihovim delom kar zadovoljni. Mislim, da je zadosten dokaz za to tudi dejstvo, da na volitvah dosedanji župan nima protikandidata, saj ga podpira večina občank in občanov. Ob takšni volilni klimi je pravzaprav kar težko reči, čemu naj bi posvetil večjo pozornost v naslednjem mandatu. Najbrž pa mu ne bo posebno težko, saj bo lahko nadaljeval, kjer je končal. Plani in programi so večinoma zastavljeni dolgoročno.” Ivan Blagotinšek: “ Kot Polzelan nimam skoraj nobenih pripomb na delo sedanjega vodstva. Že včasih smo dobivah priznanja za lepo urejen kraj, sedaj pa je njegova podoba še lepša. So še stvari, ki jih bo potrebno urediti, vendar pa bo vehko odvisno od tega, kako debel bo proračun. Žehmo si le, da bi bilo v Žaklju dovolj denarja, da bi nemoteno tekla izgradnja kanalizacije in plinovoda. Mislim, da bo novo vodstvo občine znalo in zmoglo nadaljevati začrtane programe in tako upravičiti zaupanje, ki jim ga bomo izkazali na volitvah.” Marija Jelen: “Mislim, da je podoba Polzele kot občine na zavidljivem nivoju. Dobro delata tudi oba največja podjetja, ki zaposljujeta precej ljudi tudi iz drugih občin. Kljub temu pa mislim, da bi moralo novo vodstvo občine malo več pozornosti namenih samemu centru. V ta okvir sodijo ceste, kanalizacija, vodovod in še kaj. Potrebno bi bilo še več narediti za turizem, da bi v kraj privabili večje število turistov. Dosedanje delo vodstva občine lahko ocenim kot zelo pozitivno in si žehm, da bi s takšnim delom tudi nadaljevali.” Damjana Lukman: “Mislim, da bi moralo novo vodstvo več pozornosti namenjati kmetijstvu in dejavnostim na tem področju, vključno z živi- norejo in dopolnilnimi dejavnostmi, s katerimi naj bi bil povezan tudi turizem. Vsi poudarjajo, da je turizem hsh, ki naj bi prinesel dobiček, vendar zatakne, ko je treba izdati kakršen koh hst, ki bi promoviral kraj. Če si žehmo “ih” turizem, za kar imamo dobre naravne danosti, bo potrebno poskrbeti za izboljšanje infrastrukture in tudi okolja, ki ga žal posamezniki še vedno veselo onesnažujejo.” Tone Rančigaj: “Gomilsko je bilo z novo občino za marsikaj precej prikrajšano. Nismo dobili sredstev, ki smo jih pričakovali. Na infrastrukturnem področju, na področju šole in ostalih stvari je bilo narejenega premalo. Gomljani smo izrazih željo po svoji občini, saj bi le tako lahko sami razpolagah z denarjem, oziroma ga namenjali tja, kamor bi bilo najbolj potrebno. Največja škoda se je naredila z ukinitvijo krajevne skupnosti in lokalno samoupravo. Z njihovo ukinitvijo krajani nismo imeh več vpliva na razporejanje sredstev. Upamo, da bo prišlo do ponovne uvedbe KS in da bo župan poskrbel za pravično dodelitev sredstev.” Stane Golavšek: “Prebold je lep kraj, v katerem se je že zdavnaj pred drugimi kraji Spodnje Savinjske doline razvijal turizem. 0 njem danes ni vehko sledu, tako kot se tudi ne moremo več ponašah s tekstilno tovarno, ki je dajala kruh številnim družinam. Mislim, da bi moralo novo vodstvo dah poudarek ustvarjanju novih delovnih mest. Te pa je mogoče, vsaj nekaj, zagotoviti tudi v turizmu. Sicer pa mislim, da je potrebno najprej dokončah začete projekte, kot je izgradnja telovadnice in kanalizacijskega ter plinovodnega omrežja. Ob tem pa seveda postoriti še vse ostalo.” Branko Djordjevič: "Mislim, da je potrebno zagotoviti več stika s prebivalstvom, še posebno na demografsko ogroženih področjih in tako pospeševah stanovanjsko politiko. Kot vem, se je precej že naredilo na področju infrastrukture, kohko pa bo na občinski proračun vplivala telova- dnica, pa pravzaprav ne vem. Najbrž se bomo občani morah čemu odreči v korist telovadnice, ki jo sicer šola in kraj potrebujeta. Posebno skrb pa bodo morali v novem občinskem svetu namenih socialni problematiki, saj sta obe tekstilni podjetji v prisilni poravnavi, precej njunih delavcev pa je ostalo brez službe. Kraj potrebuje nove obrtnike, nove podjetnike, ki bodo dah nove možnosh zaposlovanja. Pri tem pa mora bih občina aktiven posrednik in pobudnik.” Drago Perič: “V Žalcu bi morah urediti še več javnih parkirnih prostorov. V določenih dneh je kar težko najh prostor. Prav tako mish, da bi moralo novo vodstvo več denarja namenih cestni infrastrukturi, saj so nekatere ceste že precej v slabem stanju. Sam živim na področju KS Liboje, kjer je precej nevarno križišče v Kasazah, zato bi novemu županu predlagal, da razmisli tudi o tem. Še kaj bi bilo vredno postoriti, pa čeprav sem na splošno zadovoljen s hshm, kar se je dogajalo v minulih štirih lehh na investicijskem področju naše občine.” Sandra Bedenik: “V Žalec sem prišla iz Rogaške Slahne, kjer je bilo vehko možnosh za kopanje. Prav zato zelo pogrešam kakšen bazen, kamor bi se lahko hodila kopat. Če prav vem, se menda le-ta že načrtuje v bližini hotela, kar bo po moje velika pridobitev za mesto in za turizem. Novemu vodstvu pa bi ob tej priložnosti predlagala, da razmisli o drugi lokaciji za društvo Želva, kjer se zbirajo narkomani, saj so preveč na očeh in s svojim obnašanjem niso ravno v veselje nam, ki živimo tam blizu. Dala pa bi glas za kakšen mladinski dom, kjer bi se lahko mladi zbirali brez prisotnosti alkohola in drog.” D. Naraglav @ marginalija Oktober 2002 Zanimivosti W «k m - d -Jf ; I VA I -XÉ T" 4 : FI V-Jt Ì* r ' " Skupinski posnetek udeležencev letošnjega ličkanja koruze pri Štrefančičevih v Veliki Pirnici Druženje Zakorakali smo v jesen, v čas, ko pospravljamo pridelke in pripravljamo ozimnico. To je tudi čas, ko znova oživijo večeri na vasi, pod kozolci, v lopah in kleteh, kjer se ohranja tradicija starih kmečkih opravil. Mednje sodi ličkanje koruze, ki je zaradi strojnega obiranja že skorajda pozabljeno. Zahvaljujoč posameznikom, društvom in nekaterim kmetijam se ta običaj še ohranja. Štefančičevi iz Velike Pirešice ga ohranjajo že desetletja, obudili pa so ga tudi v Drešinji vasi. Pri Štefančičevih so se zbrali stari in mladi ter se lotili velikega kupa koruze pod kozolcem. Ob tem ni ob koruzi manjkalo prijetnih pogovorov, šal, petja in vzklikov navdušanja, ko je kdo od ličkarjev našel “zaklad”, ki so ga v kupu koruze skrili Štefančičevi. Kup koruze je tako še hitreje kopnel in v uri in pol je bilo delo opravljeno, koruza oličkana, povezana in obešena na “rante” kozolca. Že po tradiciji so ta dan na mizah domače salame, ki jih gospodar naredi in prihrani prav za to priložnost, enako velja za semenke buč, za katere poskrbi Štefančičeva mama. Tem dobrotam pa se prileže tudi dobra kapljica in seveda glasba, za katero vedno poskrbijo domači muzikantje, letos so bili to člani Ubranih strun iz Griž. Običaj kožuhanja so se letos odločili obuditi tudi v Drešinji vasi, kjer deluje sekcija TD Petrovče. Pobudnik za to je bil Ivan Pilih, kožuhanje pa je bilo organizirano pri Osetovih, na domačiji, kjer gospodari hmeljarski starešina Janez Oset. Kožuhanja se je udeležilo približno trideset vaščanov, ki so tudi sicer prisotni pri aktivnostih iz programa turistične sekcije. Za dobrote sta ponovno poskrbeli dve Mariji Oset, za bučke in kostanj pa Stanko Gajšek in Janez Drev. K veselemu razpoloženju je svoj delež pridal Grega Košec, ki je veselo raztegoval harmoniko, in kožuhanje se je zavleklo pozno v noč. Prizadevni člani turistične sekcije so spravili pod streho še eno prireditev. Mnogo bolj zahtevna zadeva pa jih čaka decembra, ko bodo v dvorani gasilskega doma, tako kot lani, pripravili razstavo božičnih jaslic in obisk dedka Mraza. D. Naraglav Prijatelji za prijatelja Prijateljstvo je nekaj lepega in pomembnega, saj omogoča pristnejše medsebojne odnose. Brez prijateljev bi bilo življenje pusto, nedružabno, siromašno ... Brez prijateljstva ni družabnosti, ni pravega uspeha in ne dobrega društvenega delovanja. Tega se dobro zavedajo tudi godbeniki Godbe Zabukovica, saj so zelo družabni in pripravljeni igrati kadar koli in ob kateri koli priložnosti. Tudi sami sebi oziroma svojemu članu, ki praznuje kak jubilej. Minulo soboto je njihov dolgoletni član Luka Polavder, ki v godbi igra že 30 let, praznoval 40. rojstni dan. Z godbo je veselo zaigral, s svojo družino pa poskrbel za kulinarične in pivske dobrote. Med Homom in Kamnikom, na Lukovem domu, je bilo tako potrjeno medsebojno prijateljstvo - tovarištvo, ki povezuje godbo že več kot 120 let. Če kdaj ostanejo brez kapelnika, kar se je v zadnjih letih po odhodu Franca Tratarja že zgodilo, ostajajo skupaj in nadaljujejo svoje poslanstvo. Ljubezen do godbe in medsebojno prijateljstvo premagata tudi takšno težavo. In prav je tako! D. N. Godbeniki z Lukom Polavdeijem, ki ima pri godbi že tridesetletni staž. Preprečimo nesreče sami! Jesen prinaša za udeležence v prometu nove nevarnosti, kot so mokra cestišča, odpadlo listje na njem, megla in podobno. Na te nevarnosti moramo biti pripravljeni in prilagoditi vožnjo razmeram na cesti. Poleg tega pa nas lahko na cesti preseneti še blato, za katerega ni odgovorna narava. Pogosto ga s polj prinesejo traktorska kolesa. Traktoristi po navadi, ko pridejo na asfalt, hitrost še povečajo, tako da se bolj temeljito otresejo blata. Ko pade še nekaj dežja, postane cesta prava drsalnica. Traktoristi sicer vedo, da bi morali cesto počistiti, toda večina jih tega ne stori, saj, kot pravi pregovor, brez tožnika ni sodnika. Če bi se tožnik vendarle našel, bi bile lahko sankcije kar visoke. Prav bi bilo, da bi se tudi v tem času, ali še posebej v tem času, obnašah bolj razumno in morda tudi tako zmanjšali krvni davek, ki ga iz dneva v dan plačujemo cesti. Pa še to - bliža se 15. november. Takrat morajo imeti vsi naši jekleni konjički zimsko obutev. Dalmatinsko-sarinjska zveza Sobotno poročno slavje na Polzeli je bilo nekaj posebnega. Na skupno življenjsko pot sta stopila Polzelanka Tanja Cizej in Tonči Baletič iz Dubrovnika. Morda ga poznate, saj prepeva v dalmatinski klapi Lindo. Njuna ljubezen je vzniknila v romantičnem Dubrovniku. Tanjo je pot tja zanesla med opravljanjem službe. Povedala je, da jo je njen Tonči zasnubil nekega lepega dne, ko sta se peljala z avtomobilom. Kar naenkrat je ustavil avto in jo vprašal, ah bi se poročila z njim. Od presenečenja je lahko dahnila samo da. A ta “da” je veljal in bil dokončno potrjen na poroki. Nevesta je bila oblečena v slovensko narodno nošo, ženin pa v dubrovniško-primorsko. Polzelski fantje so ženinu postavili šrango, česar dubrovniški fantje niso poznah. Civilna poroka je bila v sejni sobi Občine Polzela, opravil jo je župan Ljubo Žnidar, cerkveno pa ju je v polzelski cerkvi poročil dekan Jože Kovačec. Sledila je poročna gostija v žalskem hotelu. T. Tavčar Tanja in Tonči Blagoslov starih motorjev Moto klub starodobnikov iz Šoštanja je pripravil srečanje ljubiteljev starih motorjev z vozniki, ki se ga je udeležilo več kot sto udeležencev iz vse Slovenije. Osrednja slovesnost je bila na parkirnem prostoru gostišča Cizej v Studencih. Zbrane je najprej pozdravil predsednik KS Ponikva Ivan Jelen, ki je dejal, da je vesel in ponosen, da so za mesto blagoslova motorjev, ki ga je opravil župnik Tone Krašovec, izbrali prav pri gostišču Cizej, kjer so se tudi okrepčali in nadaljevali pot proti Velenju in Šoštanju. T. Tavčar • NOVO V ŽALCU • NOVO V ŽALCU • AVTOKONTROL, d. o. o. Cesta na Lavo 1, tel: (03) 713 17 77 Tehnični pregledi motornih vozil in motornih koles ter traktorjev Delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure sobota od 8. do 12 ure V oktobru, novembru in decembru vam ob tehničnem pregledu podarimo kupon za pranje vašega vozila in bon za kavo v našem lokalu! Prisrčno vabljeni tudi v našo avtopralnico in okrepčevalnico! AVTOKONTROL, d. o. o. Cesta na Lavo 1, Žalec tel: (03) 713 17 77 faks: (03) 713 17 70