a u j e i v o e e ia b e o a t a . i a e e n , a n a Razne novice. * Cesar je od nahoda že popolnoma ozdravel terr  se prav dobro počuti. Le z ozirom na neugodno vreme ostane Se nekaj časa v Schonbrunu. V ponedeljekk  popoldne se je dalje časa izprehajal po schonbrunskem vrtu, kar ga je zelo okrepilo, * Boplsnlkom. Hvaležni smo pridnim svojim dopisnikom za njih neumorno sodelovanje, le eno proŠnjo imamo do njili, da naj sedaj v času društvenihh  zborovanj na vseh koncih in krajih poročajo kolikorr  mogoče kratko. Jedrnato in kratko. Mi plavamo v izobilju rokopisne tvarine ter omaliujemo, kaj bi vrgllii  v koš in kaj crtali. TPžko nam je, rabiti ta sredstvaa  nasproti svojim prijataljem, a moramo, ker se list nee  da raztegniti, gradiva pa je preveč. Terej kratko inn  jedrnato. * Osebna vest. Finaneni minister je imenovall  našega rojaka iz siivnišk.e župnije, g. SteSana SuŠeoa, pravim finančnim komisarjem pri loterijskeni ravnateljstvu na Dunaju. — Dvorni svetnik pri upravpera sodišču na Dunaju, dr. Miroslav Ploj, je imenovan senatnim predsednikom istotam, Od davkarije. Davfini oskrbniki: Franc Bartošek v Mariboru, Vencel Jlorak v Slov. Bistrici in A..  Orožen v Smarju pri Jelšah' so imenovani za višjee  davčne oskrbnike. * Iz flnančne službe. Finančni tajnik Adolf Klodič pl. Sabladoski je premeščen. iz Brucka ob Murii  v Ptuj, finanCni tajuik Viktor Elsbacher je premeSČenn  iz Ptuja v Lipnico, linančni komisar dr. Moiser pa izz  Maribora v Bruck ob Muri. * ZagrebšM nadškof dr. Posilovič, ki je star inn  bolehen, je dobil pomočnika v osebi bogoslovnega proofesorja dr. Antona Fiiiueria, ki dobi naslov narlškooff  in pravioo, da postane Posilovičev naslednik. Zoleznlška vijrašanja. V soboto dne 14. t. ra se bo vršila med kranjsk'im deželnira glavarjem pll..  fiukljetom in štajerskim grofom Attemsom v Gradcuu  koiilerenea zaradi enotnega postopanja v železniškihh  vpraSanjih, ki interesirajo obo deželi, to je radi sotllske in polzelske železnice. Poslanec dr. KoroSec jee  natar.čno informiral pl. Sukljeta o zahtevab Stajerrskih Slovencev. * Našl poslancl in — južna železnica. V dopisuu  iz Maribora v ,,S1. N.li od 9. t. m. Je zapisal nekdoo  ostudno obdolžitev, da se poslanci S. K. Z. ne zgaanejo, kadar se gre, nastoi>iti zoper južno železnicoo,,  CeŠ, da imajo nekateri izmed njih celo poslovne zveeze z družbo; dopisnik vprašuje, ali bo mogel dr. Bennkovift o tem kaj povedati. Na to grdo sumničenje naa  profcnjo konStatujemo, da je ta trditev izvita iz trte inn  zlobuo natolcevanje. Nobeden naSih poslancev, zlasti pa dr. Benkovič, nima ni--  k a k e, n a j m a n j p a p 6 s1ovne zvez6 z južno železnico. — Tore] zopet obrekovanje po pristuo-liberalnem receptu. * V Trstu se je vršil v nedeljo, dne 8. t. m. dopoldne zelo dobro obiskan protestni shod v zadevi ljudskega Štetja. Sprejela se jo resolucija, v katori tržaški Slovenoi odlo^no ugovarjajo proti načinu, kako se izvršnje ljudsko Štetje v Trstu in okolici in zabtevajo, naj se vse dosedanje postopanje glede ljudskega Štetja v Trstu razveljavi ter izvrši na novo neposredno in izključno od strani državnih oblasti, potom uradnikov, ki bodo dali popolno poroštvo narodne nepristranosti in pravičnosti. Popoldne se je vršilo v trža^ki okolici pet enakih siovenskih protestnih zborovanj. * Ljudsko štotje na KoroSkem. Pri ljudskem štetju na KoroŠkem se gode silne nezakonitosti. Stevni komisarji Slovence lcar trumoma popisuje.jo za Nemce. Enako, kalcor pri nas na Stajerskem. * Smrt Slovencem. Iz Celovca nam pigejo: Po tem nacelu se očividno ravnajo vladni krogi na. Korošk.em. Politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence je nadzorovalo ljudsko štetje, pri katerem so se godile velikanske nepravilnosti. To je vzela deželna vlada za povod, da je politično druitvo kratkomalo razpustila. Obenera je poslala k predsedniku in tajniku društva tri uradniket da jim odvzamejo društvene knjige in preraoženje. Krivice, ki se gode našim korogkim bratom, vpijejo do nebes! Voditelji slovenske politike.na Duna,ju, kakor Ploj, lepo avanzirajo, ker vladi ne store niž hudega, njihovi bratje na Koroiškem pa umirajo. KliCemo vas na pomoč, svoje brate ob meji! * Nemške sllovllosti. Kofievskim Slovencem ne priznavajo Nemci prav nobenih pravic. Naravnost nefiuveno je, kako se proti njim postopa. Zadnjo nedeljo so prišli Slovenci v Kočevju kakor navadno, v svoje društvene prostore, da dobijo tam časopise in se pogovorijo med seboj v svojem materinem ieziku. Kar naenkrat pa pride v društvo komisar in prepove shod, Ce§, da ni bil pravoeasno naznanjen. Zagrozil Je, da razžene z orožniki društvenike. Slovenci so se pokorili ukazu, dasiravno ni bilo nobenega shoda. Živela pravica! * PožrtvovaJnost. V imenii Složnih liberalnih Slovencev in posebej v imenu dr. Ploja, dr. Rosine in «dr. Jurtele, se obra^a celjski odvetnik dr. Hrašovec tudi na naše pristaše, naj bi pomagali plačevati primanjkljaj Plojevega lista ,,Sloga", koji primanjkljaj znaša baje vsako leto veft tisočakov. Doktor HraŠovec toži, da so strogki tako veliki, da jih nai'ofinina dale^ ne krije. Cudirao se, da ravno imenovani gospodje, ki so dovolj petični, nimajo tolike požrtvovalnosti, (la bi sami plačevali list. Ploj ima sedaj najmanj 30.000 K rednili dohodkov, njemu bi pac ne trebalo beračiti pfi rojaldh, po k.aterih hrbtu je zlezol do take službe, in ki morajo svoj razpoložljiv denar dajati dan za dnevom v narodne namene. Cudimo se tvidj, da se berači ravno pri naši stranki, katera se v ,,Slogi" ueprestano blati, doSim liberalni stranki in nje listom Složni liberalni Slovenci ne skrivijo niti lasu, kar bo nam tudi dr. HraŠoveo kljub svoji skrajno grdi nasprotni trditvi moral pripoznati. Ravno letošnja prva Številka ima med drugimi napadi tudi napad na našo 28. duhovSBino, v katerem jo dolži ta hinavka, da izrablja v strankarske namene — cerkev in spovednioo! * Bivši župan ljubljanski in državni poslanec Ivan Hribar se je dal sodnijsko ločiti od svoje žene Milico. Sodnija je razsodila, da se izvrši loftitev vsled njegovo krivde. Ivan Hribar je Clan klnbo, kateremu načeluje dvorni svetnlk" dr. Ploj, ki tudi živi lofien od svoje žene. Gliha vkup štriha. * Za živinorejo. Za povzcTigo živinoreje na Sl. Stajerju se je dosedaj vse premalo storilo. Dežela kmetovalcem ne gre na roko, in neumorni živinorejski nadzornik Jelovšek ne more vsega sam zmagati. Zato ,je poskrbela Slovenska kmečka zveza v sporazumu z našo Zadružno zvezo, da dobimo od fasa do 5asa nčitelje iz bratske kraniske dežele. Prva shoda, na katerih bosta predavala dva kranjska strokovnjaka, se vršita v Slovenjem Gradcu in v Rečici ob Savinji. Prosimo naše somišljenike, da poskrbe za dober obislc. Natančneje o teli shodih med dopisi. * Draginja v Italiji. V Italiji se je zadnji čas meso tako podražilo, da se Čujejo od vseh strani pritožbe. V Neapolju stane meso za 20 do 30 odstotkov več, kakor v drugih velikih mestih, n. pr. na Dunaju. Splošno pride na prodaj le najslabša živina iz Sardinije, Sicilije in Srbije. Uživalec mesa trpi zelo pod samovoljnostjo mesnih tržcev, s katerimi se mora pogajati po cele ure, da doseže vsaj približno stalno določene cene. Cene tele5jega mesa so silno visoke, svinjsko meso se sme Šele od 25. oktobra lanskega leta naprej prodajati. Cene so v primeri z letom 1909 poslcočile za 10 do 15 odstolkov. * Zoper draginjo. V Ljubljani so nalepljeni po mestu letaki z naslednjim besedilom: ..Najboljše sredstvo zoper draginjo: Ne pijte opojnih pijafi! Na Kranjskem se zapije vsako leto 30 milijonov, iz dežele gre 10 milijonov. To so da lahko prihraniti. Broz alkohola se da dobro živeti. Ne delajmo si torej draginje snmi! Napij se iz studenca, živela abstinonca!" * Cena žeinlje v primeri s cenami žita. Deželni viftji rflfiunski svetnik Jožef Faschingbauer na Dunaju je v nefcem svojem poročilu o draginji živil dokazoval, da vladajo pri pridelovanju kruha zelo nezdrave razmere. Dokaz temu je, da bi morala, ako stane pšenica 100 kg 14 K, biti žemlja 130 gramov težka. Ce velja 100 kg pšenice 16 K, morala bi biti žemlja 120 gramov težku, in Ce bi veljalo 100 kg pše- niee 32 K, bi morala biti žemlja Se 70 gramov V resnici pa imajo žemlje komaj 20 do 30 gratno?, kar bi odgovarjalo ceni 140 K za 100 kg p&enice. * Papir se je podražil. Avstrijske tovani© papirja so zvišale cene papirja pri 100 kg za 2 K. Povsod gredo cene kvišku, le 'krnet naj bi ostal pri najnižjih cenah svojih pridelkbv. * Naknp žita. C. in kr. vojaško oskrbovaiišč-e v Mariboru, Eisenstrasse 17, nakupi pod roko v m6secih januar in februar 1911 po navadi v stalnih tedenskih sejmnih dheh (sreda in sobota) od 7. iire zjutraj do 11. ure- predpoldne izkijueno od štajerskih posestnikov in njibovih za^rag: 500 met. stotov pSenice, 1500 met. stotov rži, 4000 raet. stotov ovsa, 2275 met. stotov sena, 760 met. stotov slame za steljo in 796 met. stotov slame za postelje. 2. Ti pridelki morajo biti pripravni za skladiSče, kar odgovarja približno dobrim, zdravim pridelkom za kupčijo, 5e so sr^ednje vrste, 3. Oskrbovališfiu nepoznani posestniki s6 morajo izkazati z izpričevalom, da so res oni pridelali dotične pridelke. Tozadevna potrdila naj da župan-stvo. Tiskovine za ta potrdila se dobi pri oskrbovališču brezplačno. 4. Ponudbe se izvrši labko ustmeno ali pismeno. Posamezni posestniki ponudijo laiiko do 300 g,, zadruge do 500 3. Ako še ne ponudL izrofino .,pridelkov, pripravnib za skladišče", ali ako so pripelje blago z vozom iiaravnost do skladi&ca. se mora pri ponudbi žita prinesti s sabo vsaj uzorce s pol kg blaga. Na pismene ponudbe (kolekovane z 1 K) s krajšo kakor 3dnevno dobo, v kateri bi se naj odfooilo za nakup, se navadno ne ozira. Ponudbe se naj stavijo raCunjeno pri skladiSč«. Pri })rimernem znižanju cen, s prosto vožnjo ali od lastnega skladišča se tudi labko ponujaj. 5. Izplafianje se izvrši takoj po oddaji blaga. 6. Podrobna ustmena pojasnila da oskrbovališfte vsakemu med tednom v uradnih urah radevolje na razpolago in tudi na pismena vprašanja se dobi pojasnila. * Napoved premožonja. C. kr. deželnc finančno ravnateljstvo v Gradcu opozarja, da se imajo napovedi za nepremično in premično premoženje, kakor tndi za pristojbinskemu naraestku podvržene vžitne pravice (n. pr. lovske, ribolovne, krfimarske, tržne, mitninske, prevozne itd.) po stanju imetja z dne 1. januarja 1911 sestaviti in najkasneje do konca aprila 1. 1911 pri pristojni oblasti, lo je pri onem c. kr. okr. linangnem ravnateljstvu, hkateremu so po njihbivaliSču pristojni, vložiti. Pri tein se naglaša, da se sprejmejo le take napovedi in taki imovinski izkazi, ki so sestavljeni na uradnih tiskovinah, Te tiskovine se dobijo pri c. kr. davčnih uradih po 3 vin. pola. V kolikor prlde postavna oprostitev od pristojbinskega namestka v poštev, se ima ista pristojni oblasti izkazati ter pridobiti njeno pripoznanje. V slufiaju opustitve pravogasne napovedi, postopalo se bo na ta način, da se bo tirjala dvojna pristojbina za celo desetletje, za kojo se ima prištojbinski namostek; odmeriti, Zatajba ali neresnični podatki glede napovedi podvrženih refei se bo najstrožie kaznovala. * Novi novcl. V Avstriji se bo kovalo letos za 5,872.000 kron novih novcev, in sicer sto zlatov po 100 kron, 100.000 zlatov po 20 kron, 200.000 zlatov po 10 K, 15,862.000 20-vlnarskih komadov, 25 milijonov 10-vinarskih komadov, 10 rnilijonov 2-vinarskih koraadov in 41,163.000 1-vinarskib. komadov. * Za BStov. Str.žo" v Mar ooia j« p Bia! mlalenič VetodaT Za^ravec na Podgradjn pri Ljatotcera lepo nrejeaih !8O6KPamk. Na> birajte tudi drugi stare znamke r zoruji namoa. Nesramnost. K 0 z j e, dne 8. januarja. Umevno nam je, da se politične stranke med seboj napadajo, a da bi katera stranka napadala in blatila kar celi okraj, to je že tnanj umevno. Naravnost nesramno pa je, da ti nanadi prekoračijo moje navadnih politiCnih bojov in grdijo vse ljudstvo, ki je vendar tudi slovensko, ki je vendar tudi kri nage krvi. To pa se je dogodilodne 5. januarja v ^Slov. Narodu", ki jo od novega leta sem, odkar je zmrznil ON. Dnevnik", postal glasilo obeh liberalnih strank, katere vodita vredna si bratca dr. Kukovec in dr. PloJ. Tam stoji ta-le vigek casnikarske in strankarske nesramnosti: Kozjan%ki okraj je najbolj kleriks «n, a tadi najbolj oazadojaski na Spodnjem Štajerekem Ljndtitvo je di«je pobožno in Bovraži tm, kar le količkaj disi po omiki io oaprcdku Tcdi mito, kajti t Kocj« pridejo na nabor faot.je, ki itDajo v laaeb toliio a6i, da se drŁe aka> paj. Ttko Bmo izvedrli cd očivideev. Na take nesraranosti, ki jik z vso ogorčenostfck zavračamo, nimamo boljšega nasveta nego tega: Ceprihaja sovražnik, ki te na najgrSi način zmerja, v tvojo hišo, ne da bi te prosil odpuščanja, ampak da bi se ti prilizoval, potem mu rečeš: Prijatelj, odstrani se! K vam prihajajo listi liberalcev, ,,Narodni Lisf in wSloga". V teh se vam laskajo liberalci, ker hoče-. jo, da si jih naročite. K vam prihajajo tudi liberalni in slogaski agitatorji, ker hočejo vaše glasove. Kakšna je vsa njihova ljubezen do vas, to vidite \z ostudne pisave v listih, katerih ne poSiljajo med vas, ampak jih sami čitajo. Odprite duri in reoite vsem tem prilizovalcem: Prijatelji, odstranite se! Poskrbelo so bo v listih in na shodih, do se najnovejSi izliv liberalnega zaničevanja do naSega l]uSstva kmalu vsepovsodi izve. Fej sramotilcem na&ega. okraja! Mariborski okraj. m Marlborskl Orli so uprizoriH na Kraljevo, dne 6. t. m. v prostonh Katoliškega dolavskega dra-. gtva v Mariboru, FloBergnsse 4, Medvedovo žaloigro, ,,!Sa pravdo in sroe". Igra bg }e prav flobro posre^Ia, tudi obisk je bil lep, hi Marlbor. V Narodueni domu se v nedeljo, dne 13. t. m. ob %i. uri popoldne ponovi < igra ,,V 7.traanen}Ti križa", krasna zgodovinska slika izza feasa preganjanja kristjanov. m Sv. Krlž pri Mariboru. Radi skrajno neugodnega vremena je bila predstava, ki jo je priredilo pretefeeno nedeljo tukaiSnjo Bralno drufctvo v zvezi s podružmoo «Slovenake Straže", sicer bolj slabo obiskana, vendar pa }e viadalo med navzoCimi skozi ce- 10 priredilev prav prijetno in razveseljivo razpoložei!ie. Igra ..'Jeza na4 potelinojn in ):m" vzbnmla je ranogo' zabave in inestoma bučen smeh. Vrle aaše mladenke so ž raalimi izjemami vse prav dobro pogodile svoje vloge, tudi meSani pevski zbor je ugajal. SploSna želja je, da se v tem pustu Se večkrat znajdemo pri enakih prireditvah. Kakor se slifei, hočejo se v kratkem tudi naši mladenicl pokazati zopet enkrat na odru. Tako jo prav! Vsa 6ast tukajšnji mla- dinil m Selnlea ob Dravi, Dne 2, t. m. je umrl v LimbuSu gosp. Hurij GruŠovnik, previden s sv. zakramenti, v 38, letu svoje starosti. Rajni je bil posestniSki sin iz dobro znane kr&čanske hiše, po domače ,,6umano" v Selnioi ob Dravi. Bil je vrl krščanski mož, veselje svoje Že osivele matere in sorodnikov, ter je ve6 let izvrstno vodil gospodarstvo velespoštovane gospe Alojzije Robift, posestnice v LimbuSu, dokler ga nagla smrt v najboljših, letih ni iztrgala iz vrst njegovih Ijubljencev, Bodi mu zemljica lahka! m Fram. Pretoklo nedeljo smo sliSali v Društvcnem domu zopet nmogo koristnih naukov. Izobraževalno druStvo je priredilo namreC predavanje. Prvi govornik je govoril o gospodarski organizaciji. Drngi predavatelj g. L Prijol je opisal razlifine Škodljivoe. Natančno nam je razložil, kako se vodi kmefcko fcnjigovodstvo, ki zelo pospešuje umno gospodarstvo. Poucil nas je tudi o shranjevanju in ohranjevanju mesa, govoril je o živinskikiugi na gobcu in parkljih, in slednjič nas je Se naprosil, naj skrbimo po zimi ob volikem snegu za naSe ljube ptičice. Tretji govornik g. Ferd. LeŠnik pa je priporočal mladini, naj se vadi v petju, da bomo mogli ob raznib. prilikah. nastopiti z ubranim petjem. Po shodu so se razpeeale društvene knjige. In fantje so sklenili, predstavljati prav kmalu šaljivo igro dr. Vseznal. Tudi dekleta se pripravljajo 2e za gledališko predstavo: ,,Dve materi". No, mislim, da gremo tudi mi naprej! m Fram. Ljudsko Štetje Še ni končano. Bojimo se pa, da bo več Nemcev, kakor pred 10 leti. Rojeni Nemei naj sicer bodo, kar so, to je popolnoma pravično; toda posili-Nemce bomo po vrsti našteli. Eden takib; novopečenih Nemcev je krfimarski najemnik Koren. Ze ime pove, da je stare slovenske korenine sin, kar nam priča tudi njegov rojstni kraj Orehova ves. Zalostno! Njegova žena pa še nemški ne zna! Vi, fcrčmar Koren, napišite na svojo gostilno: Vmojo krcmo smejo zahajati samo Nemci. m Ješenca, občina leži med Framom in Rafijem. Ljudsko Štetje je končano. NaSteli smo onega celega Nemca. Ali mislite, da je privandral iz Pruskega? Ne, ne! Kakor je razvidno iz zapisnika, je bil rojen na Vrhu, v Župniji Smarje pri JelŠah, je orožnik; v Račjem in staimje menda na domu svoje žene, na JeSenoi. Gospod orožnik! Na katero komando ste se da- 11 zapisati za Nemoa? Cast pa vrli njegovi Ženi, ki ]e ostala trdna Slovenka. Zdaj pa vprašamo, gospod orožnik, kako je to mogoče: VaS občevalni jezik je nemški, vaše žene pa slovenski? Kako govorita potem raed seboj? Cuden sluftaj. Naj se potrudi kateri naših poslanoev ter naj poizve, ali se morajo vsi orožniki javiti za Nemce na komando, ali pa pobegnejo prostovoljno k Nemcera. Bo zanimivo! m Slivnlca pri Mariboru^ Na dan Sv. Treh Kraljev priredila je MiadeniSkazveza gledališko predstavo: ,,Repo§tev", ki se je krasno obnesla, Bralna soba je bila napolnjena do zadnjega kotička. Tudi tokrat so se postavili naši lantje in so vrlo rešili svojo nalogo. Vsa Čast vam! Le tako pogumno naprej! Med odmori so nas kratkočasili taraburaši, po igri pa nam je zapel moški pevski zbor par lepih narodnih posmi. Na splošno željo se ponovi igra y nedeljo, due 22. prosinca takoj po večernicak. Vabimo torei vso, katerim se ni bilo mogoče udeležiti sedaj te zaniraive in kratkočasne igro, da so je gotovo udeleže prihodnjift, kajti ne bo vam žal! Tudi sosednje Hočane in Framčane vabimo in jim kličemo: DobrodoSli! Na svidenje dne 22. t. m.! m St. ni v Slov. gor. V na§em Slovenskem Domu se bo vršil dne 22. in 23. januarja socialni tečaj, ki ga priredi Slovonska kršč. soc. zveza v Mariboru. Predavali bodo priznani strokovnjakj-govorniki o zelo važnih prerimetih. Natančneji načrt predavanj se Se objavi. Vabimo vse naše domačine, pa tudi seveda iz Jarenino, St. 3ak"oba, Svečine, Spodnje in Zgornje Sv. Kungote in Marije SneŽne, da se v velikem številu udelože (očaja. Začetek predavanj bo v nedeljo, dne 22, januarja popoldiie. Oddaljenim udeležencem bode Bralno druStvo v St. Uju preskrbelo prenočiŠča. m Jarenina. Sedemnajstletni ,,gajšio" Klobasa, Id je umoril Donkota, je bil Šcle par mesecov v Jarenini. Kje je prej hodil in kolikokrat je bil že prej kaznovan, bo dognala sodnija. Doma je neki iz St. l'otra pod Svetimi gorarai. Jareninski fantje ž njim niso občevali. Ve se o njom lo toliko, da kakor drugi peko\i uslužbenci, tudi on ni zahajal v eerkev in da je delal dolgove po krfmah. Svoje hndodelstvo jo orožnikora hladno in brez znamenja kakSnega kesa priznal. Na vsakogar je naredil žalosten utis lanta brez vsa- k« vzgoje. Dobro je, da se je ^e drugi dan samizdal z oropano uro in z bankovci. Razburjenjo ljudstva se je s tera znatno poleglo. Vee omilujo le Donkota in pa nesrečni slučaj, da se je raoral ta vga}feiC pritepsti v faro. in Makolc. Božtfnica, ki so je vrSila tu dnc 8. prosinca, bila je nad vse lepa. Kljub slabemu vremenu se je zbrala velika množioa ljudi v Narodni dvorani. Napeto je sledila vzneSenim bes«dam g. Dadu6. Šamprla, mifinim pcsinicam in ljubkiraotroškimigrara. Krog božifcnega drevesa se je zbralo okoli 100 Solar.tov, katerim je gosp. učitelj Ramgak podal z darovi lepe nauke, Opominjal jih }e, naj IkkIo blagi kot njihovi dobrotniki, resnicoljubni, zvesti jeziku svojih mamic. Obdarovanih jp bilo okrog 100 otrok z oblekami. Uj Studeulee. V torek ob >i2. uri popoldne je izdihnil tukaj svojo biago dušo g. Karol Adelstein, znani bivši dolgoletui slovenjebistriški meš6an in oerkveni kljuftar, svoj Cas tudi okrajni odbornik. Obolel je na novega leta dan na pljučnem vnetju. Dosegel je stai-ost 82 let. Bil je dobrotniK revežem in cerkvi. Darovai je lansko leto tudi 200 K za novo uro pri Sv. Luciji. Naj ima njegovo telo poleg te oerkve mirni počitek, blagi duSi pa naj sije ve6na lufil iu Leiteigbeig V L«d»ij.7 uue 1i t. m d ipoldne ob 10 nri m nii t drngtvemb prost^rih UDimiTo predavanje Pridite Tsil Jarenini. Do: 15. t m. priredi naie politieno drastvo btoj letni obžni zbor. Govoril bo eden izmei g. poslaneev. Zborovanje se bo vrlilo po «e<erjici:h r proetorih poeijiloice m Rate 0Wni ibor ee rrsi pri BKmet. zadrngi" t Ra6sh dne 15 Jan. 1911 (v nedelio ob 2 pop). Na doeTnem reda je: 1. Predložiter nčanekrga zskljaika za leto 1910 2. Pre"itanj« reriiiJBkega eapinika od dni 8 j»naarja 1910. 8 Predaraoje iT3io«ga nadior nika ˇ aadrožnih aadtvab. 4 Raani predlogi in n&greti. K obilni adeltibi Tabi načelstro. m Slov. Blatrlea. V ned^ljo, dne 15. j»nuirja im» naie iiobraževaloo drastfo btoj obimi sbor v dvorani hoteU nATBtnjes. Eer j« to prepotrebno družtfo v oinoltm pit*m leta grojega delovauja p»č toliko Btorilo, da lahko i Teseljem in nekim opravižinim ponoscm daj« odgovor javnoiti, z»to se trdno nadejs, da tndi na obdaem abora ne bo manjkalo nobeaega naiega priiateljs. Pridite torej dne 15. t. m. po TeJernicah t hot*l vsi prijat«lti n»ie zavedne kmečka mladine, da ge todi ri sopet cgrejete ob DJtnem rgajiičti, ter a njo navdoiite za T«e, kar je n&ši ulkd ni dobro in sveto. Na obinem zborn gmori dr. Hobnjec iz Maribon. m Hakole. Izkaz blagih daroval^v za takaj4njo božičniso: PoBojilniea 15 K, 6. g župoik L«odoTŠek 6 K, i g. 3. Geratič, kaplan 5 K, g. F. Mahor 5 K, g. Maborič 6 K, ga. F»ni Georg 5 K, g Fr. O»ebek 6 K, g. Jorii« 6 K, g, Skafc 8 K, ga. Kati Pogtl 8 K, g*. A. Skorjanee 2 K in jerbag jabolk, g. 3. MaBie 2 E, n«imenovsD» 1 K, gOBpiea Olg» B ad&Ska 10 K DP.nenovsna 8 K, g, Bogiaa 16 parov nogaTic, g. Crnoga 2 K, neimenoTani dva aeinja drr. Pr etovoljoi pri«pe»ki kot TBtopnina znaJtajo 58 K. Tako n*m je bilo mogoie obleii 100 otrok TBaj deloma Tnem bUgim daror*lcem in alarai poaojilniei ker nam j« dsla dvonno bretpladno na raspolsgo, se r imeDn na&e mladeii — n»iih Teeelih tolarjef igkreno zahvaijnje učiteljstTo Ptujski okraj Ptuj. Dekanijski odbor S. K. S. Z. ima dne 22. januarja 1911 v Ptuju ob VAl. uri dopoldan svojo sejo v prostorih Kmečke posojilnice. Ptui. Tukaj se vrši v nedeljo dne 22. t. m., kakor nam naznanjajo, ustanovno zborovanje kmetijske podružnice za ptujsko okolico. k PtnJ. V soboto, dne 7. t. rn. se je poro6il tukaj g. dr. Fr. Kotnik, profesor v Celovcu, z glič. Reziko Krajnc, hčerko tukajSnjega učitelja Sebastijana Krajnc. Cestitamo! p St. Urban pri Ptuju. V pretečenem letu Je bilo pri nas 79 mrličev 56 novorojencev in 23 parov poroiencev. p Šobetlncl niže Ptuja. Neusmiljeua morilka smrt je pobrala tukaj na novega leta dan ženo mizarskega mojstra Franca Žnidarič v 32. letu starosti. Rajna je bila vobCe priljubljena, kar je pričal mnogoštevilen pogreb, katerega se je udeležilo mnogo obfiinstva. Rajna zapušča moža s Štirimi Še nepreskrbJjenimi otroci. Bodi ji zemljica lahka! p Sv. Jurij na Dravskem polju. Umrla je dne 19. deoembra m. -1. po dolgi In jpiu6ni boBezni y 86. letu svoje starosti Marija Obreht. Bila je vobče spoštovana in pridna gospodinja; to je kazal njen pogreb. Udeležili so so ga gospodarji in gospodinje iz bližnjih in daljnih krajev. Bodi ji zemljica lahk,a! p Dornova. Dober dan, gospod urednik! Precej dolgo se nisva že nič pomenila, a danes se bodeva pa zopet malo. Pri nas ,,Stajerčevi" kikci kar besnijo. Tako so se razburih, da kar drug nad drugim kriftijo, fieš, zakaj pa si ti hujdič ovokrat da dekline v ,,Stajerca". To maš zdaj, zdaj pa si sam dobil po grbi. — Butelj, za-za zakaj pa nas niso pustile na oder? — Kaj bodemo nii na odru? Butelj, trotel, osel, kaj bomo mi delali, xni, ki smo sami praktičarji, mi delamo, kar kočemo. — Tako sem opazoval enkrat nekega pijanega naprejbedaka, kakojerazsajal: ,Jaz bom že zvedel za totega vraga, jaz bom njemu že pomaga." V svoji štajercijanski jezi naleti na nekega fantiča, ga začne obrokovati in mu groziti, Ceš, ti preklcti Šmrkulin, ti si nas da v ^Gospodarja". Ko so je tega naveličal nadlegovati, zafine obrekovati nekega narodnega raoža, feš, jaz mu^že pokažem, kdo sem jaz. Potem sem posiusai, kako ]e grozil, da bo vse dornovske naroanjake dal v ,,Stajerca". Toda mi so ..Sta.ierca" prav nič i;e bojimo, in za dopisnika bi bilo stnkrat boljo, da bi se poprijol česa pametnejšega, kakor pa, da čečkan v giftno kroto. Veseli pa smo lahko, da imamo zopet enega narodnjaka več, da je dotiftni vrli mož pahnil ,,Stajerca" skozi vrata. Za njogovo dobro delo ga naj Bog živi! — Mož, ki je vse to videl in slišal. p Vurberg. Na dan Sv. Treli Kraljev smo imeli peti občni zbor bralnega društva. Da se zanima naše ljudstvo za probujo in čast slovenskega naroda, je jasen dokaz obilna udeležba prvega letošnjega dmštvenega dneva. Zastopani so bili v obilnem ^tevilu mladeniči in možje, pa tudi dekleta in žene niso hotele zaostati. Predsednik I. RaSl ml. nas je spominjal na prejšnje 6ase, ko nismt) imeli na razpolago dobrih Knjig, posebno pa časnikov, v primeri s sedanjim potrebe polnim uraevapjem politi&nega življenja in verskega boja. Posebno jc preganjal mladim delavoem iz glave iisto ]X)feast, ki se ji pravi ,,strah pred ljudmi". Svaril je ljudstvo pred rdefiim socialdemokraSkim hujskačem, ki vzbuja mod delavstvom samo nezadovolj* riost in mržnjo do kmeekega stanu. Priporočal je med drugim tudi po možnosti za vsako bišo in gostilno naSe liste. Za njim je nastopil predsednik Mladenigke zvezo, I. Felicijau ml. Naslikal nam je zgodovino slovenskega naroda izza casa turških roparskih napadov na našo slovensko zemljo. Ožigosal je nem&urstvo in liberalizem. Svaril je pred največjim sovražnikom, katerega smracl se razširja iz nemčurskih Snopsarn. Deklamirale so se tudi sledefee pesmi: ^Deklioa", Pivec Urša; ,.Srce človeško, sveta stvar", *F. Domitar ml.; ,,Po bitki", Anton Kokol ml.; nNaŠa zvezda". H koncu se je Še prosilo starige, da bi dovolili otrokom pristop k društvu in jim dali Cas za prebiranje dobrega berila. Za sklep &o nam zapeli pevci še tri krasne narodne pesmi. p Vurberg. Na obfinem zboru Bralnega druStva nam je porofial knjižničar, da se je izposodilo preteklo leto 951 knjig, sicer nekaj manj, kakor leta 1909, to pa vsled tega, ker se je udnina za nekaj vinarjev zvišala. Knjig ima društvo 411. Novih si je pridobilo 26 in 19 starih na novo krasno vezanih, Predavanj j« bilo preteklo leto 10 o različnih važnih zadevah. Nato se je izvolil sledoči odbor: Janez RaSl, predsednik, Jakob Felicijan, podpredsednik, Frano Domitar, tajnik, Anton Sanedl, blagajnik, Marija LavrenSid, knjižnifiarka, Franc Krepek in Alojzij Kokelj, odbornika. Pregledovalca rafcunov sta Jakob Kolarič in A. Kokol. Nato so se sprejeli novi udje, katerib. je Že tedaj veliko pristopilo. Kakor kaže, bomo prekosili 1©tos prejšnja leta, MladeniGi, mladenke, sedaj pa korajžno naprej ter delajmo Cast naSi lepi vurberški okoUoi. p Sy. Bolfank v Slov, gor. Veselica, ki jo Je priredilo izobraževalno društvo na Sv. Treh Kraljev dan, je lepo uspela. Solsko dvorano so napolnili domačini, pa todi ljubi gostje od Sv. Ruperta in Sv. Urbana. Fant]e so spretno uprizorili igro ^PoŠtna skrivnost", Jiekleta pa dovršeno igrala ,,Strahovea. Zeli so vsi obilo zaslužene pohvale, DruŠtvo je po b©sedah vrlega voditelja Fr. Krajnca res pokazalo, da ne spi zimskega spania. Omeniti je Se, da je med odmori lepo prepeval mešan zbor narodne pesmi pod dobrim vodstvom domafiega organista. — Te dni je volila občina Biš novega občinskega predstojnika, Bil je zopet izvoljen g. Uanez Lubec, mož trezne pameti in gladke zgovornosti, ki je že v petič sprejel to fcastno breme, pač dokaz, kako je priljubljen, pa saj je od daleč znani oSe BiSancev. — TukajŠnja Kmefika hranilnioa in posojilnica, ki je izpolnila prvo leto svojega poslovanja, ima okroglo 100.000 K prometa. Gotovo dober uspeh. Kor je v rokah samih uglednih in 2iavednili mož, jo Caka še lepša prihodnjost. — V naSi župniji je bilo v letu 1910 poročenih, 8 parov, narodilo se jih je 29, umrio pa 20. — Zadružnega tečaja pri Sv. Lovrenou na Dravskem polju se udeležujeta dva fanta. — Snega imamo obilo, kakor povsod. p Sv. Bolfenk pri Središču. V naSo Vitensko občino je prišel pred hratkim nek mož. S seboj je privlekel ,,Stajerca" in ga začel trositi med Ijudi. Tega pa mi obBani, ki s-mo vefiinoma pristaši Kmefike zvoze, ne bomo dolgo gledali z mirnim srcem. Opozorimo te, dragi možakar, naroči si ^Slov. Gospodarja", ali pa si kupi /a tisti denar, ki ga daš za ta malovredni list, drva, katera ti baje tako liudo pvimanjkujejo in za katerimi tako ostro gledaš. p 2etale. Otroci, Solarji so nam doma pripovedovali, da zadnjo soboto naduftitelj g. Martin SotoSek v Žetalah ni pustil pouuevati v tretjem razredu 6. g. katehetu, ker je hotel nadomestiti uro iz veronauka, ki mu je izostala v Seirtek] zavoljo daljne izpovedi, ampak ga je robato izpodil iz šole, rekoč: ,,Danes v mojem razredu ne bostc imeli veronauka. Moramo se pripravljati na šolsko veselico!" Ka] takega v Zetalah Še ni bilo. StariSi vpraSamo g. SotoSeka: Kaj je važnejše, ali veronauk, ali Solska veselica? Ali se smejo opravljati take postranske reči v času, Ri je odločen in predpisan za ponk? (Opomba urednifetva: Ne! Par. 121. postave od 29. septembra. 1905., stev. 13.200. Učitelji se morajo natančno držati potrjenega uCnega reda. Izpreraeniti ga smejo le iz valnili vzrokov in raorajo dovoliti gg. katehetom vsako, vsled službe zaraujeno uro, fce jo pridejo nadomestit.) p Zetale. Umrl je v nedeljo, dne 8. januarja okoli poldne na pljučnem vnetju priden in vzgledenofce Alojz Bukšek, posestnik v Krhičah v 39. letu. ZapuS6a dosti malih otrok. N. v m. p.! p Zetale. Blaž "\ ertnik, posestnik na Kauftecu, je odšel po Božiču na HrvaŠko nasekavat in pilit žage. Družini, ki jo iraa 7elo rad, je obljubil, da so vrne za novo leto domo\, Zdaj pa je minul že praznik Sv. Treh Kraljev, pa ga Še ni. Žena in otroci so že v strahu, da se rau je kaj hudega pripetilo. p S». Orb.n prt ^ta u. Tukajinje »fosp. braln.i dr štvo ji-ire-U dne 16. t. m. ponrno preda anje v čitalniAki sobi. Na dnevnem reda je p.edavanje o nekem ^ažnem kme^kern Tprašamu. Vsi udj« in prijatelji bralnega draiitva so iskreno vablipni. p 8». Marko niže P nja Bralno društvo 8». Mnrko ni*e Ptqja ima bvoj redni obini xbor v neioljo dne 16. januarja po veiernicah t ioli a navadnim vsporedoni K olilui ndeležbi vabi odbor. p St Jini B* Dr«». poljo. 81o . kat izobraievalno dr 8tro Jma dne 16. januarja t. 1. po vefcernicah obini zbor, »oliteT noveg* odbora. p 8» LoTrene na Dr. pol|n. PrritoToIjno gaallno drnltTo pri 8». Lotreacu na Dr. poljn ima » nedeljo dne 22. prosinca 1911 btoj rcdni rWni zbor. Drastro bi «e veselilo, ako bi k ttma abotOTanJa prisli tadi ob&nBki odborniki Torej rabi n« ude in tudi ob&nske odbonike odbor. p DenaAkagora pri Rogatcn. Po porocilu brrftega g. solakega načelnika Aodreja Belet* iz Št Jarja, so prež. g. dtkan rogaiki Fr. SalamoD in 6 g. k»| lan Jožef Zeksr, daroiali ca uboge ctioke gaberake iole skopno 24 krcn Za t» itdatni dar Be KahTtljojemo naitm goepodom duBnim pjgtirjem rsi roditelji in oskrboiki t imtna obdarolanih in nei bdarovanih otrok gaber&ke aole, ter želimo, da bi jim ta blagodoSni dar viwgamcgož_i Bog Btotcro pcvrnil ter jil» cani obranil motiga leta zdrave in venele. Ljufomerski okra). Ljutomer. Naš trg je bil v noči od 3. na 4. t. m. prvič električno razsvetljen, pa le glavne ulice. Krasna je luč, pa tudi breme za nas tržane ,Jkrasnoa, ko se bode reklo: ..ObčiDski naS urad — plaeaj!" 1 tirabšinei. Stari pregovor pravi: Kar se mlad nauči, to tudi težko pozabi. Tako je tudi % lažnjivim ,,Štajercem", ki se baba s tem, 6e more katerega izmed dobrib ljudi osramotiti. Tako ]e dolžil tudi Franea Plohlna, da je s svojo živino oral neko nedeljo na svoji njivi. To pa je grda laž. Ne čudimo se šnopsarskemu ^Stajercu" in tudi ne njjegovemu dopisniku, ker je ta dobro znani lažnjivec iz lažnjive hiše, kateremu je težko najti para. Pa ljubi dopisnik ,,Stajerca", poglej malo nazaj na svoje življenje, kaj si storil in kaj se ti je zgodilo zavoljp tega! flo ti samo toliko povem, da ne boš veS rabil peresa, in da boš rajši pometal smeti pred svojo MSo, kakor pred tujo. Ako pa ne boš mirovai, ti bodem zapol drugo pesem. t'-&*.-. 1 Kmat. potfinsoioa v Yuč:i vasi ima t nedeljo dne 16. jaa. ob 2. nri pop. t šoii s*oj občni zbor. 1 Eaet. podrniolo« t Št. Jurju ob Š&tnici ima t nedeljo dne 15. proBiara 19x1 uvanredni občni ebtr in predavaDJ« t Stavešincih pri g. F. KaučiJu ob pol dveh popoldne. Daevni red: Porocilo na««JBtva o letcem delovanja in zndojem ohčoem zboro pri 8v. Jurja. KmetiJBt»o nekdaj in danea, gorori g. tajnik 3. Pred*vanje g. p< toT»lne*» n<Sitel;a Pirstiogerja o Tinaretva V nedeljo, 24. t m. piiredi podmžniea aboroTeuje t Gor. IUdgoni po rani mafii t Radencih ob 2. pop. Onerni red o gadnjem a« 6e naznasi. Slovenjjraški okraj. Slovenjgradee. Zadružna zveza v Mariboru priredi v sredo dne 18. januarja 1911 živinorejski tečaj v dvorani Narodnega doma v Slovenjgradou. Zaoetek tofino ob.9. uri predpoldan. Konec ob 5. uri popoldne. Predavajo: župnik Rožnik iz Selc na Kranjskem, živinoreiski inštruktor Fr. Krištol in nadrevizor Vlad. PuSenjak o živinoreji, zboljfeanju hlevov in pašnikov, o živinorejskih zailrugah in o zadružni prodaji živine. Kmetje! Udeležite se tega tečaja v obilnem številu! s Slov. Gradec. »StajerČevega" narocnika, edinega v Podgorju, Jurija Skobirja, je v Cetrtek., dne 5. t. m. odpeljal orožnik v Celje v preiskovalni zapor zaradi posilsfva obtožotiega. ..Stajerc!" Zdaj pa nimaS strehe v Podgorju! Kam boš Šel v hudi zimi? Jokaj ali pa pojdi za Jurijem! s Podgorje. Pokojni ,,Narodni Dnevnik" v 224. številki ln za njim ,,Nar, List" od 29. decembra 1910 sta se zopet požohala ob gospoda župnika Pečnika v Podgorju, feeS, da so iu lepe razmere, če mora mrli6 čez noč v cerkvi čakati na pogreb. Pa tema listoma se ima zahvaliti pogrebec Martin ZapuSek, da je bil tožen ocl gospoda župnika. Prosil je odpušfianja in g. župnik je odstopil od tožbe. ZapuŠek je izročil za to še g. župniku 10 K, da mu naroči ,,Stražo" za pol leta in ,,Slov. Gospodarja" za eno leto. Vidi se, da so pri nas lepŠe razmero, kakor pri liberalnih listih v Celju. Naj bo torej potolažen ^Nar. List" in naj počiva v miru ,,Nar, Dnovnik"! s Šmartin pri Slovenjem Gradcu. Aha! No, sedaj pti poznamo poročevalca ,,Nar. Lista", ki veduo napada 5. g. nadžupnika in stavi dve H)bljubl]eni kravi, da bo prišei g. kaplan pnsd ix>rotnike. Suinnicili smo druge, ne pa lantaline Nar. stranko, "ki uied službo božjo v zvoaiku kadijo, igrajo in se smejijo. Mladenifti Kraečke zveze so mirni in vzgledni kristjani. s Vnhred. V Janževem vrhu-Arlica se bližajo obfcinske volitvo. Volilci se opozorijo, da volijo v obftinski odbor zna^ajuc, odlofine Slovence. Naj se ozirajo tudi na Arlico, kei se nahajajo tam zavedni možje. Nehvaležnost bi bila, prezreti dosedanjega občinskega predstojnika, kateri deluje že veliko let v blagor obt-ine ter z malo izjemo uraduje slovenski. s Mamberg. Lota 1910 je bilo pri nas rojenih kstoli^anov 55, umrlih 40, in poročenih 14 parov. b Sluienjgradee. S. K Z. priredi » nednjo 2i. t, ra pri nu politifao zhonivanje. Vtši se ob 10. ari doo( Idne t Narodnem domu. Poročat prid^ta dr KoroSeo in dr. Ve>8tov8*k. 8 Vslenfe. Kstoli&ko aloversko iiobrnžeTalno društvo f Šmartnem pri VeUnju ima drtigo nedrljo po ht. Treb Kraljib to je 16. jan. popnldoe po »ečeroicnb b»oj rtdai abini »bir t drištrfntm d ma. Va bljeni ste Tii tidje drnatra, pa tndi »ni, ki se zanimtte la drostveno gibaDJe » Saleski <Jolini. OJbnr druitra. b S«a)e. Brnlno dmst?o priredi dne 22. t. m. igro b širiim TBporedom. Konjiški okraj. kFŽreČe Nase politično dra&tvo ,Stražaa fmk t nedeljo dne 15 t. m. po rani maai ˇ prngtorih gosp. Kračona občni ibor, na kafcrega pridejo tadi govorniki od drngod. K obilni ndeležbi vaai 6dbor k Š. JerDej pri Lotah. V nedelio dne 15 jaa zb»* ra)e pri n«s pocotdne po Teternicah SluveD&ka kmečka cveza. G>'onli b<do po*l*nci in diugi gofotmki. Obisk bo nbilen. V»e na shnd! k Konjjic«. Povodom božifcnice, ki je pokazala vspeh Uho požrtvovalnosti blage in nad vse delavne gospodične ufiiteljice Milke Pirnat, so šoteke deklice ljubk.o zaigrale dramiitsko sliko ,,Pastirice Barbinke sveti vefier". Hvala posestnikoma, ki sta preskrbela lepo smrečico, hvala mladenkam, ki so napravilo oder, posebno lepa hvala gospej Kunejevi za prijazno sodelovanje. Prijatel]i otrok, Bog vam povrni! k Konjice. Ravnokar se vrši ljudsko Stetje, p<>zornost vzbuja štetje v trški občini. NaŠtelo se bo veliko nemških občevainib jezifikov, ki ne bodo nikomur v čast, pač pa marsikomu v sramoto. Mnogo obrtnikov mora biti radi ponemčenih narodnikov igrafia v rokah silovitih mogočnikov. Naravno je, da bo strah pred izgubo službe in dela vsilil na papir nemški občevalni jezik, v katerem pc* se občuje le v sili in kadar se je treba nobel pokazati. Sicer pa ne vemo, ali ima komisar pravico, vpisovati obcevalni jezik kar po svojem okusu, ne da bi vprašal stranke, kakor se neki v tržnem okrožju sploh praktioira. Stetje bo sploh brez vrednosti, kakor se kaže, in naši visoki gospodje z nemškimi ,,deutschtumm"-skimi Irazami se bodo sami sebi smejali, ko bodo videli, kako velikansko narobeprav-pošast bodo s svojim štetjem napravili. Tudi nam ni jasnc, zakaj bi morala komisija hoditi ravno po hišah. Katera modra buCa si je neki to tomodnost izmislila! k Prlhova. Ko je bil y vasi požar, mi ni nihce branil gasiti in pomagati, kjer je bila potreba. Ko jc pa v nevarnosti večnega ogn]a Cloveška duSa, a ne samo ena, ampak du5e cele obitelji, me pa Se predrzno vpraSa Vsevidel v giftni kroti, rekoč: Kaj me briga?! Kot usmiljen filovek je dolžaa vsalč braniti, najbolj pa Se dušni pastir; komur je pa vseeno, tisti pa ni dober pastir, ampak najemnik. Vsevidel, poglej vendar, kako prazno slamo si mlatil s svojimi besedami! Z ozirom ua kočljive besede v nekem stavtu, veljajo Vsevidelu besede pregovora, ki se glasi: MKa* koršen je človek sam, tako misli o drugib." Na svidenje! — A. Bukovfeek. Celjski okra). c Celje. Na n&&em magistratu vladajo zelo gnjile razmere. Vsled tega je župan dr. pl. Jabornegg minoli teden izjavil, da odstopi. Sedaj ga je pa poslaneo Marckhl pregovoril, da z ozirom na »ogroženo nemStvo" vendar-le še ostane na svojem mestu. c Dol pri Hrasti:!ku. Tukaj smo imeli občinske volitve, pri katerih sc pristaši Slov. kmečke zvezo sijajno zmagali. Živeli zavedni voliloi! c Trbovlje. Nage Kmefiko bralno društvo je dalo v nedeljo, dne 8. januarja na svojem 5. rednem občnem zboru račun od svojega dela v pretečenem letu. DruŠtvo je imelo 1H0 udov, 85 moŠkih in 75 ženskih; knjig 496. Na razpolago so bili sledeči časopisi: 2 ,,Slovenca", 2 ^Straži", 6 ^Slovenskih Gospodarjev", 4 ,,NaŠi Domi", 3 ^Domoljubi", 1 ^Bogoljub", 1 ^Mladost", 1 BZlata Doba", 1 ,,NaSa Mo6M.. Denarnega prometa je bilo 594 K 97 vin. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Pečnak Josip, kaplan; podpredsednik Zupan Ivan, paznik; tajnik Nik. Jamšek, kaplan; blagajnik Božifi Alojz, paznik; knjižničar l.orber Franc, za Dekliško zvezo Cukljati Leopoldina; in odborniki Stravs Ignac, posestnik; Cerne Ivan, rudar; GovejŠek Vekoslav, rudar. Telovadni odsek Orel je priredil v tem letu 5 gledaliških predstav. Za pouk in zabavo je biio ta dan izvrstno poski-bljeno, ker smo imeli v svoii sredi prvič veleč. g. župnika Fr. Casia od Sv. Lenarta nad LaŠkim. Gospod govornik je na Saljiv način bičal na§e stare nasprotnik.e socialne demokrate, >:i;isti pa liberalce, ki se vtikajo v vsako reč in povsod propadejo ter ne pustijo druzega za sebbj, kakor flolgove, kakor ubogega celjskega mrliča ,,Narodn: Dnevnik", ki je zapisal v svoj testament, da ima eez 100.000 K dolga, kar morajo placati pred vsem stare liberalne posojilnice. KonSno je Še omenil g. govornik, da naj se nikjer ne sramujemo svojega materinega miloglasnefc;a slovenskega jezika. Se enkrat hvala vlč. g. govorniku! — Slovenoi! Vabimo vas, ki še niste izgubili svo,e vere, in ki se ne bojite, če vns zaradi vašega kr§6anskega raišljenja nasprotniki socialni demokrati ali HberaJci obrekujejo, okleniie se tega katoliškega bralnega društva! V njem bodete dobili dovolj izobrazbe, mofi in poguma za težaven boj, ki ga imate boriti zoper svoje sovražnike. c Trbovlje. V lctu 1910 je bilo v na^i župniji rojenih 600 otrok. Umilo je 279 ljudi; v sveti zakonski stan pa je stopilo 83 parov. Mislimo, da Trbovelj Se ne bo konca, akoravno pri nas, posebno raed rudarji, regira antikrist. s TrbovIJe. Za župana je izvoljen z vefiino glasov zopet prejšnji, namrefi g. Gustav VoduSek. Požarna bramba in Sokcli so mu priredili bakljado. in zadnji fantje so bili vsled ^irojpira" tako navduSeni. da so klicali pred DruStvenim Domom: Cuki auf! — Sokolska, po domače liberalna izobrazba. Na zdar! n Slivnica pi i Ce'.iu. Urarl je vrl mladenifi m ud Mladeni.škc zveze, Jožef LipovŠek v Drobinskem. Vnela so se mu čreva. N. v m. p.! Rečica. Zadružna zveza v Mariboru priredi v cetrtek dne 19. januarja 1911 živinorejski teftaj v gostilni gospoda J. Stiglica (CujeŠ) v Rečici ob Savinji. Začetek točno ob 9. uri predpoldan. Konec ob 5. uri popoldan. Predavajo: župnik Rožnik iz Selc na Kranjskom, živinorcjski inStruktor Fr. KriStof in nadrevizor Vlad. PuSenjak o živinoreji, zboljšanjn hlevov in pnSnikov, o živinorcjskili zadrugah in o zadružni ]>rodaji živine. Kmetje! UdeleŽite se tega teftaja v obilnem Stevilu! o Griže. «GadJi rod, kako morete dobro-gworiti, ker ste hudobni, zakaj iz obilnosti srca usta govore." — Te besede našega Zveli6arja veljajo tudi tistim laži-kristjanom, ki vedno o naših dušuib. paetirjih zaničijivo po svojih umazanih časnikih pišejo. Sedaj so začeli prodajati svojo hudobno mazariio pt> smrdljivem ^Stajercu". Vsaj za take dopise. oziroma dopisune, je pač ,,Stajercu prav pristojen, ker vsa njegova vernost obstoji v tem, obrekovati in zajiiftevati duhovnike in sploh sv, cerkev. Sramota vsem, ki se takih feasnikov poslužujete, teh izmečkov človeSkega rodu. Povem vam pa, da vi vsi, ki tako zaničljivo pišete o naših dobrib. dušnih pastirjih, niste vredni, odvezati jim jermena od njib. čevljev. Ker so vredni namestniki Kristusovi, morajo pač okušati to, kar je napovedal Zveličar svojim apostolom in vsem ujihovim naslednikom. Mnogo jih je že bilo, ki so zauičevali duhovnike, a je naenkrat končal Bog njih hudobno delo. Iu tudi roka, ki tako hudobno piSe o aašili dubovnikih, bode otrpnila, oni bodo pa. vedno se vživali Cast od cerkvi zvestih kTistjanov. c Zibika. Občinska proga od Zibike da Pri>j$ove je taka, da pri teži 200 kg, reci dvesto kil, mora biti radi ogromnih jarkov in blata vpreženih dobro moCna dva para živaii, na vsakih 200 metrov se morajo kolesa od blata osnažiti, drugače ni mogoče naprej. Odločno pozivaino okrajni zastop, da vendar ž> enkrat v tej zadevi nekaj ukrene. Ako nima slav. okr. zastop usmiljenja do trgovcev in kmetov iz Zibikes. kateri morajo plaCevati visoke okrajne doklade, zraven pa ne morejo spra-viti svojih pridelkov v denar radi ceste, pa naj bi se jim vsaj žival usmilila. Za zgled naj si vzame rogaSki okrajni zastop, kateri je rodil novo progo iz Podplatnega na Kostrivnico. c Od nekod. Luče ima srefio. Lansko leto jo Je obiskal misijonar s Kranjskega, ki so ga kmalu vtafcnili ftez mejo pod kljdč. Neka ^nuna" je tudi pobiraia,. pa so pravili ljudje, da je bil le ,,on", in jo je potegnil fiez mejo. Koncera leta pa je bila zopet iz sosednje dežele ^ženska", ki bi bila imela rada denar ,,zamaše". Kajpada Se ni nihče slišal, da bi ženske ma> Ševale, in zato je malo nabrala. Pa čudite se! Kdo je eetrti? Nihče drugi kakor ,,5etrti modri", pa ne ia Julrove dežele, ampak iz slavnega Gornjega Grada. Treh modrih, kakor pravimo navadno, Treh kral}ey praznik, je bil v petok. In glejte, ,.5etrti modri" ni povpraSeval Mpo novorojenem judovskem kralju", je vse najboljše vedel m razlagal ,,napredennauk". Pola je bil liberalnih, no, sedaj se reče, naprednih listov, n. pr. ,,Stajerca" itd., kakor pes bolh! Iz njih je bral v znani krčmi ,,Mežnija" in razlagal evangelij naprednjakov. Bil je najbrž pismouk, da je o n!arjih" vse vedel. Zato pa tudi ni dobil ^prostora v gostilnici", temveč — v hlevu, kamor mu ni svetila zvezda, ampak lefečerba vaškega rihtarja, ali kakor se po novem pove, policaja. In na praznik Treh modrlh zj\itraj se mu je policaj prikazal in n6etrtemu modremu41 naznanil, naj se vrne — iz bleva po drugem potu domov! Kdor ne veruje, da je vse to resnica, kar je tukaj pisano, zdaj pa ,,t;skano", naj povpraSa na Iu6kem magistratu, ali pa Še boljSe, v Gornjem Gradu. c Ponikva ob juž. žel. Tukajšnje Slov. kat. ra^ obraževalno društvo jo priredilo na Stelanovo ia novega leta dan po večernicah ganljivo žaloigro wVestalka". Da se je igra v splošno zadovoljnost krasno obnesla, zahvaliti se je našemu za vse dobro in blagor slovenske mladine vnetemu 8. g. kaplanu Maksu A§i6 in gdfi. učiteljici Faniki VoŠnjak za trud, požrtvovalnost in nabavo obleke ter k temu potrebnili stvari. Kaj pa premorejo naša vrla ponikovska dekleta, pokazalo se je ob prireditvah, Dekleta so izvršila svoje vloge tako izborno, da je bila res vsaka na prav«m mestu. Vsa 6ast jim! Kaj pa fantje? SliŠi se, da se prav pridno pripravljajo, da nas bodo za predpust razveselili z neko zeio Saljivo igro. Fantje, le vstrajno in pogumno naprcj po zaftrlimi poti! c St. Jur ob juž. žel. Tnkaj je obifiaj, da hodi fi. g. kaplan od Boži^a do Sv. Treh Kraljev blagoslovit hiše, in dobri farani dajo radi kaj malega gospodom za trud. Pn neki liiši v Hruševcu napade nek, od šnopsa pijani vojak, ki je bil na dopustu, go-' spoda in njih tovariša, pobije Šipe na doti6ni domači hiši, in kakor se govori, tudi svoji materi ni prizanesel; dar, ki ga je pripravila mati za gospoda, je uničil itd. Takoj je bil naznanjen orožnikom. Zdaj se bode moral surovo omikan vojak zagovarjati prod vojaško sodnijo, ki, kakor znano, sodi in kaznuje zelo strogo. — Resevničan. c Sv. Ema. Kot. slov. izobr. druŠtvo pri Sv. Emi je imelo svoj redni občni zbor dne 6. januarja, pri kateri priliki so bili prostori Bralnega drufttva natlačeno polni. Obi":ni zbor otvori za predsednika izvoljen g. jurist iVnton Ogrizek, lcateri je z ognjevitimi in prisrčnimi besedami pozdravil pričujoče zborovalce in pojasnjeval odbornikom, kako morajo vstrajno delovati, udora pa je živo dokazoval in razlagal preveliko Korist izobraževalnih druStev, kpliko zamore pridobiti vsak izobrazbe od branja krščanskih Casnikov in dobrih knjig. Nato poda tajnik M. Stragek poročilo o delovanju v preteklem letu. Društvo ima naročene časnike: ^Siov. Gospodar", več Stevilk; ^NaS Dom", vec številk; ,,Mladost"; ^Domoljub", vei& številk; ,,Straža"; ^Salezijanska poročila"; ,,Zlata Doba". V pretečenem letu je bilo 6 poučnih shodov in 2 dekliška sestanka. Končno vspodbuja vse udo k živalmenm delovanju v novem letu. Knjižnifiar in predsednik MladeniSko zveze, Franc Ogrizek, poro6a, da jo v knjižnici skupaj 353 knjig. Nadalje, da ima zapisanih Mladeniska zveza 90 udov, samo obžaluje se, da ie veliko lantov silno zaspanih in malo- m&enih, o katerih je žeieti, da bi vendar enkj-at priSli do vecje in prave živahnosti. Kjer pridno delujejo izobraževalna društva, tam je tudi vedno več izobrazbe med fanti in vedno manj pretepov in drugih surovosti. Poroča tudi, da je pri DekliSki zvezi do daoas 55 ftlanic. V Bralnem društvu je 23 moških. udov in dve ženi. Blagajnik Franc Gril poroča o stanju blagajne, katero ni ravno posebno ugodno. Nato pa izroči predsednifc po&ojilnice, preč. g. domači župnik od posojilnice doloCeno svoto v podporo 'druStvu, za kar se blagajnik pnsrčno zahvali. Slednjift Še g. jurist Ogrizek kot revizor društva izjavi, da odobruje delovanje odbora. Po poročilu je bila volitev odbora. Izvoijeni so bili sledeči: Anderlifi Janez (Virovec) precfeednifc; StraSek Matevž (Vonarje) tajnik; Zolger Franc tajnikov iiainestnik; Gril Franc blagajnik; Drofenik Valentin blagajnikov namestnik; Ogrizek Frano knjižničar; KovaČiČ Jurij in PogelŠek Jakob revizorja. P.o izvolitvi nastopi slavnostni govornik in odposlanec S. K. S. Z. preč. g. župnik GomilSek od Sv. Petra, ter z ognjevitimi besedami navdušuje za novo življenje v društvn in poda lepe vzgledo požrtvovalnega in vernega delovanja. Naj bi si od vnetega govornika podane vzglede vsi Sentemski iantje in vsa dekleta globoko zapisali v spomin in sroe ter jih posnemali. V to svrho se morajo sedal pridno izobraževati v izobraževalnih društvih in mladinskih, zvezah, . da bodo enkrat sposobni, braniti brez strahu pravice aaše sv. katoliške vero in naŠe ljube slovenske domovine. Zvestoba Bogu in narodu, skromnost, resnoba, odlofinost in požrtvovalnost naj živi! Nazadnje Še predsednik zaključi z lepimi besedami občni zbor ob veliki zadovoljnosli zborovaloev. o Sv. Vid pri Grobelnem. PrejŠnji naš g. kaplan in sedanji sta tukajšnjim liberalcem posebno prirastla k srcu. Ne morejo skoro skrpucati dopisa, da bi se ujiju ne spominjali, Kakor ocvirk na kislem zeljii, se jim zdi kaplanovo ime sredi njihovih škisanih člankov. Ce le morejo, hlastnejo po njem. Toda mi vemo, da ti liberalni napadi g. Rampretu in gospodu Ostržu nikakor ne škodujejo, ampak so le častni za nju, ker dandanes ni slab duhovnik, katerega liberalci grajajo. Ta dva gospoda stojita v naših očeh tako visoko., da ju tudi najstrupenejSe puščioe liberalnega obrekovanja ne morejo doseči. Le napadajte, liberaloi, duhovnike, tem bolj se jih bomo oklenili vam v strah. Sicer pa, liberalni trgovci in krčmarji, ali ste že kedaj pomislili, kako bi vi ob nedeljah in praznikih zehali s praznim žepom dolgega časa na svojih pragih in zastonj čakali gostov, ko bi ne bilo pri nas druge shižbe božje, ko bi ne imeli gospoda kaplana. In ravno pri vas se »Narodni List" najbolj bere in se kujejo liberalni dopisi. To vaše ravnanje je grda nehvaležnost in vi niste vredni, da imamo dvojno službo božjo. Začeli ste tudi v MNar. Listu" z nekim hudotmim namigavanjem, kakor bi ne bilo v kaplaniji vse v redu. Spominjamo se pri tej priliki, da ste nekofi našo kaplanijo že imenovali blev. Povemo vam, ako taka nesramna sumničenja in popolnoma neosnovani napadi takoj ne ponehajo, odkrilibomo mi onkraj mostu resničen hlev, ki smrdi že leta in leta po vsej župniji. Povedali bomc tudi, koliko si je prejšnji župan, na& velezaslužni Ferjan, prizadeval, da bi ta madež in to pohujšanie odpravil iz občine. Ne mislite, liberalci, da smo vsi taki, kakor ste vi, in kdor ima raaslo na glavi, uaj ne hodi preveč na solnce. o Sv. Vid pri Grobelnem. Bolj čenčastih in neslanih dopisov še m videl svet, kakor so oni iz našegn Št. Vida v ^Nar. Listu". A saj tudi drugače ni mogoče. 6e imajo liberalni dopisniki tako slabo pamet, da v dmgem delu kakega dopisa že ne vedo več, kaj so nakvasili v prvem delu. Tako se n. pr. v začetku nekega dopisa baliajo, kakor bi ne hoteli govoriti o gnoju, a ves nadaljni dopis je samu, o gnojnici. Želiino liberalnim bralcem prav ])rijetno zabavo ob takem berilu. In kako natanko zasledujejo liberalei, kam se izteka gnojnica iz županovega hleva: Najprej proti Bev6evi gostilni, potem proti šoli in občinskemu vodnjaku. In potem ? Ker naši liberalci ne vedo, kam ta gnojnica dalje poteka, jim povemo mi: Ta gnojnica te5e dalje po dolini dol do Celja in tam tiskajo ž njo ..Narodni List". Le poduhajte njegovo prihodnjo številko! o Smarje pri JelSah. GledaliSke predstave dandanes niso več kaj novega, povsod jih že skoro pri rejajo, Vendar pa imajo in bodo ohranile dobre igre vediio svojo vzgojevuino vrednost. Naši lantje iz Mladeniške zveze so se lolili posebno lepe igro ,,Garcia Moreno", katoliškega junaka-mučenca, ki bi naj nam bil vzgled ravno v sedanjih časih. ReŠili so dvakrat pri obilni udeležbi svo]e vloge tako dobro, in izpeljali veliko in težavno igro s takim uspehom, da jim moramo Čestitati. Do solz ginjenih smo videli mnogo gledalcev. Ljudje se ne raorejo načuditi, kako se morejo priprosti lonečki fanlje kaj takega naučiti. Izpregledajte vendar Smarčani, zlasti stariši, kakSen razloček je med fanti, ki so v naših društvih, in med onimi, ki niso v društvih, in znajo le napadati in sramotiti naše fante. V nedeljo, ko so predstavljali vrli naSi fanlje vzor-junaka ?vlorena, je hodil nek drugi fant krvav po trgu. Vam, dobri lantje, pa kličemo: pogum, junaško naprej! Malo vas jo ge, pa vživate veliko spoštovanjo in ugled pri vseh dobromislečih ljudeh. Vstrajaito v dobrem, in va&e vrste se bodo množile. o Dliaska knhlnja ˇ Oljn vabi btoj« «l»ne oa ie'anrrdoi ob«Di ebor dnr 1«. jan t. 1. v poBtjilaični droraai Na odofga doroa nb 2. nri ptp-ldi*. Odbnr. e Tfbotlja. Telovadni ¦ dsek ,Ort* »»bf na ?e««l<eo, ki jo criredi v diogii^ * Ded>ljo dae 15. jaoosrja ob 8 pop. * pro«torib nDraIt^encg* 1). m»" 8p>rfd: 1. Dre pesmi. Poje mesan sbor 2 Zalo gra: JZ* ftravdo in Brce". 8 Po igri proeU sabava a aaljiro poito. Mtd in p« igri ndarjajo tambnraSL VBtopoina: B«d«ži prre mte 1 K 20 ria^ ceUle nete 80 vin., Bedoii na galeriji 1 K 40 vin, gttjišia 40 rin. Eer je iisti dobiŁek namenjen nDru8tTenemn DoBta", te preplaiila hTaležno Bprejemajo. e BrasioTČe. Braluo druStTo ima ˇ nedeljo dne lfi. jan. pop. po reJernieaii ˇ droitreni Bobi r>o) redni letni obcni zbor z navadnim vsporedtm in predavanjem. ZUsti mladeniii io dekleta, pridite t obiloem itevilnl Odbor. e BrasIOT^«. Prott požarna bramba t Braalovcab. vabi na občni abor, ki se vrti v nedeijo dne 15 proginea 1911 r gOBtiloiikih prostorih g VinkoU Brisnik ob 8. uri pop. Odbor. e Qorn|Igral Eat Izobraž društTo priredi 15. jan. pop. ob pol 8. nri t žapnijek h pr storih gledal eki igri: n8tr»vovi" butaa ˇ en«m dejiDJn in »Cevljar" ialoigra v treh dejanjih s Umbnr«njem in petj«m Vgiopnina je po uavadi. E obilnl udeležbi mbi odbor. c Bralao droitTO na Gomilskrm vabi na Broj letni oblni abot dne 15 jan t 1. ob 3. nri pop t droštveni gobi Prijatelji, odzovite ¦e Tabihi in priredite seboj maofo torariie in torariieT Odbor. e Ljubao. Takajfiije br»lno druitco bo imelo t nrdeljo dne 32. jan. SToj rediii občn- ibor po Tetornicah v proatorih g. Peteka ¦ obiiajnim dnevnim rrdom e 8y PaTal prl PnbitMn IzobnSeralno in goapočbrgko polit, dragtro priredita dne 15. t m. ob 3. nri pop t stari šoli Bfoj redni letni obdni zbor Bkapno, na kar se eenj. ndj« opozarjajo in nllndno ˇabijo. Odbor. c St. Jur eb ]ni. i«l. K«t bralno drnfitvo t St. Jnrja ob joŁ. iel. ima bvcj redni obfni zbor r nedeljo dne 29. protioca 1911 r drorani Eat doma ¦ obilnim Tgporcdom Vgtopniua prosta, pritopnina 1 E. Orli in obe mlad. ZTezi pridit« polnoitenlHO, Novi udi« dobrod>slit Brežiški okra|. b Brežice. Z upvim letom si se, ljlibi n31of\enski Gospodar", v naši župniji dokaj močneje razširil, kot si bil doslej. A ie Se veliko takih hiš, ki bi te z veseljem sprejele, ko bi te dobro poznale; saj marsikateri pravi: nJa, ko bi bil jaz prej znai, koliko zanimivega zna ^Slovenski Gospodar" povedati!" — Posebno naša ženska mladma se je zadnji 6as začela veselo gibati; v izobraževalnem druStvu imajo dekleta svoje redne poufine sestanke ter so si neki že celo zagrozile, da kmalu ustanove DekliŠko zvezo. Zivio! Saj gre za vaSo ftast in Cast cele fare! Samo kje so naši fantje? Ali ni v njih res nič one korajže, ki jo opevajo slovenske pesmi na slovenskih junakih? Na okoliSki šoli se je ta teden zopet otvorila Šolska kuhinja; omogofiujejo jo v prvi vrsti blage gospe in gospodične iz mesta, ki se vrste v kubanju. Kolika dobrota je to za želodce uboge dece, da se jim na slovenski Šoli s tem pomaga. A' je Še vendar nekaj grozno pametnih slovenskih stariSev iz mesta in okoliških občin, ki tlačijo svojo deco v nemško §olo, kjer se mora skoro všft leia mučiti edino-le z vbijanjem nemščine, da je potem zna nazaiinje ravno toliko, ali še manj kakor oni, ki so izstopili iz 5. razreda slovenske Sole! b Zdole pri Brežicah. Gospod urednik! Sporo5am Vam, da se je od zadnjih državno- in deželnozborskih volitev pri nas Stevilo liberalcev nekoliko zmanjšalo. Takrat smo imeli v Zdolah pet liberalnih ministrov, sedaj se je preselil eden iz Zdol na Kranjsko, eden pa se je malo spokoril. Tako imarao sedaj Še samo tri Iiberaine ministre, a še od te"h bo eden kmalu vzel od nas slovo. b Vldemska dekanlja. Po Božifiu se je sestavil dekanijski odbor izobraževalnih društev nače dekanije, ki se bo trudil, dobro voditi delovanje dosedaj obstojeCih društev, pa bo oskrbel tudi, da se Cimprej ustanove drugtva v župnijah, kjer jih ge ni, a že ljudje sami po nekod komaj čakajo na ustanovitev. b Pilštanj. Dtie 28. decembra m. 1. je umrla mnogo spoštovana niati Lucija Belinc v Starem trgu v 70. letu svoje starosti. Kako je bila rajna priljubljena in spoŠtovana, je pri6al njen pogreb dne 31. m. m. Velika množioa faranov jo je spremila na pokopaliSfie. Sprevod ]e vodil 5. g. duh. svetovalec in dekan, M. Tomažifi iz Kozjega, ob asistenoi doma8ega g. župnika, in govoril na grobu slovo. Rajna je bila že 20 let vdova, zapušfia 4 sinove in 2 hfceri, ka~ teri so vsi lepo preskrbljeni. Sveti jej vedna lufi! — Dne 2. t. m. pa je umrlo pridno dekle, Marija Pustigek na Giibnera. Sirota je bila že fiez 10 let na bolniški postelji, trpela je hude bolečine, vendar je vse vdano prenašala. Dekleta iz Marijine družbe so ji priredile lep pogreb, spremile so jo belo oblefiene na pokopaliSče. Pevski zbor pod vodstvom g. ufciteljice pa je zapel pri obeh pogrebih pretresljivo slovo. N. v m.p.! b Pllštanj. Lansko leto so se dogodile pri nas sledefce izpremembe: Rojenih je bilo 56 otrok',-24 moŠkega in 32 Ženskega spola. Umrlo je 37 oseb, in sicer 17 moškega in 20 ženskega spola; 16 starih pod 10 let, najstarejša oseba 79 let; 3 so umrli nagle smrti. PoroCenih je bilo 13 parov. b Planlna. Ni bilo politiCnega ali drugega zborovanja na Planini, na kalerem bi ne zagledal sivega starčka živahni!i (*¦-. Vi j« vedno zasledoval vsako besedo govornikov i>!l je to stari PuŠnik, ki je pretekli torek] v 74. lciu za vselej zatisnil svoje trudne oči. Kot zvestemu naročniku ,,Slov. Gospodarja" od njegovega pričetka in neomahljivemu pristašu K. Z., se mu spodobi tudi na tem mestu dostojen spomenik. Bil je rajni dolgoletni župan narodne obftine Golobinjek, katero sedaj v njegovem duhu In smisluvodi za vse dobro ravno tako navdušeni sin Florijan. Ne iz sebičnih ozirov, kakor nekdo v trgu, ampak vsled svojega globokega verskega prepričanja se je mnogo trudil in prizadeval, da bi 90 ustanovila na Planini samostojna Župnija, kar je na svoje veliko veselje tudi doživel. Ni pa dočakal letoSnjega sv. misijona, po katerem jo njegovo verno srce tako zelo koprnelo. Kljub silno neugodncmu vremenu je bil veličasten njegov mrtvaSki sprevod. kalerega je vodil vlč. gosp. duh. svet. in župnik iz St. Vida v spremstvu g. kaplana in doraačega g. župnika. — Počivaj v rairu, blagi starfiek! b Golobinjek pri Planini. Pri odborovi seji ob6ine Golobinjek dne 31. decembra 1910 je bil enoglasno izvoljen fcastnim občanom (6. g. Franc Gartner, župnik na Planini, kot prvi župnik na novo ustanovljeni župniji in pa ža odgovor na ngtajerCeve" napade, da bode dotifini dopisnik videl, da s svojim blatenjem v ,,Stajercu" zoper 6. g. župnika pri nas ni.6 ne opravi, ampak da ga Še bolj ljubimo in spoŠtujemo. b Poiluttrtek K»t. elor. isoiirazevalno diO8t>o r Pod etrtkm ima v nedeljo, 15. j»n t 1. po rcternicah t draštveni »obi svoj redni občai tbjT z obijajoim doeTnim redom. Ob em-m ibornje tadi dekliika z?esa. Za TOzvedrilo io kratek 6»8 b* d« snrbel nai vrli penkl abor. Torej pa na teselo sviilenje t pr»v obilnam ateviio. Vtstnlk mladinske orjanizadje. Jarenlna. Na Kraljevo je bil v prostorih Posojilnice dobro obiskan mladeniški shod. Zelo i>ol.iudi>o, pa obenem temeljito je gbvoril g. j.ater .lanez iz Lipnice o pomenu zraka za 61ove&ko zdravje. Ž velikim ogorčenjem se je tudi obsodilo pristransko pisarjenje nemških časnikov o MgajSio"-evem hudodelstvu, kakor bi živeli na Nemškem sami angelci. Sv. JuriJ v Slov. gor. MladeniŠka zveza $e predstavljala na Kraljevo in v nedeljo, dne 8. t. m. ponovila žaloigro nGarčia Moreno", ki je zgodovinska in se vrši na južnoameriških tleli leta 1875. Igra kaže najjasneje klelo namene Iramasonov, ki stremijo za tem, da rušijo kraljeve prestolo in podirajo oltarje. Igra je naredila na mnogoštevilno občinstvo najglobokejŠi vtis. Zdaj se je prikazala solza iz oft©sa, zdaj se je odzval prisrfien smehljaj ustom, zdaj se je moral Človek zopet zgražati nad divjino, maSfievanja in krvi željnim sovraStvom zarotnikov. Ta žaloigra izda ve6, ko sto govorov. SeviBda so tudi igralci spi-etno izvršili svoje težke vloge, zlasti Garcia (Caf). S tem so naSi mladeni5i pokazali, da se znajo in morejo nad vsakdanjo burko povspeti višje in zamisliti tudi v globoko pomembno, težko žaloigro. Žal bodi vsakomur, k.dor ni videl te igre. — Tudi o jeruzalemskem romanju smo slišali. Alojzija Gorjup nam Je kot jeruzalemska romarica opisovala najvažnejSe zanimivosti svetih krajev, in nas navduSevala za naŠo lepo, rodovitno slovenskp zemljo, s katero se sedauja sveta dežela niti primerjati ne da. Da ni manikalo razvedrilnih pesmi, je skrbel pevski zbor. — Tudi mladenke DekliŠke zveze nočejo zaostati. Pripravljajo se, da nas v kratkem presenetijo z zanimivo gledališko igro. Prav takb! Le vrlo naprej! Zreče. Dne 6. januarja je imela Marijina družba zopet vesel dan. Dekleta so se namreč zbrala po nauku k svojemui poučnemu shodu, kjer so se navduševale za izobraževalno delo. Pevke zapojo najprei mično pesmico: ^Rožie ne bom trgala." Nato pozdravi Terezija Hren svoje sovrstnice in govori o minljivosti vsega posvetnega ter jih spodbuja, naj skrbe za večnost. Frančiška Klančnik deklamuje lepo primerno pesmico: „0 5uvaj cvet mladostnih let." Antonija Marčič navdušuje svoje sestrice za ljubezen do Boga in Marij.e. Vojska je huda, a s pomo^jo Marijino bomo vse premagale. Julika Golcar opisuje v priraorni pesmici srečo doorega Marijinega otroka, Amalija VolCift svari svoje tovariSice pred slabo, pogubljivo družbo. Posebno lepo, zanimivo in poučno je predavala Mioika Karba o namenu Marijine družbe, ki je med viharji tega sveta najvarnejSe zavetje. NavduSuje svoje sovrstnice za resno delo z Bogom in Marijo za slovensk.o domovino. Govoru je sledilo navduSeno ploskanje. Nato se oglasi zopet pevski zbor (s pesmico ,,Kukavica"). V zabavo pa sta uaposled Micika Karba in Anica Nemčie jako spretno uprizorili v dvogovoru: ,,Deklica na planinah", kar je povzročilo veliko radosti in dobre volje. Sedaj pa, draga deldeta, le po začetera potu srčno naprej, da boste vedno bolj napredovale na polju samoizobrazbe. Iz celeja sveta. Haniborn ob Renu. Na daji Sv. Treli Kraljev je iraelo naše društvo sv. Barbare božično veselico z lepim Kristusovim Urovesom, petjem, deklamacijo in obdarjenjem otrok. Nekaj smo pa imeli izrednega, lepo barvane svetle slike. Bilo jih Je 52, ki so nam predstavile Kristusovo rojstvo in detinstvo po slikah na|bolj slovečih umetnikov', in kraje ter sveta mesta, ki so v stiku s Kristusovim rojstvom \n detinslvom. O svetih krajib. smo zadi.ji ?.as sploh marsikaj slišali in videli, ker naŠ g. preusednik je bil s slovenskim romanjem v sveti deželi in nam je predaval pri shodih o tem, kar je videl, doživel, občutil. Pri ustanovni veselici dne 20. nov. pret. 1. nam je s slikami kazal in razlagal znamemiosti mesta Jeruzaleraa, Oljake gore in doline Cedron ali Jozafat. Pazljivo smo poslušali in gledali, Ceravno smo pred lem igrali .,RdeCi nosovi". Dlvjl boj med policaji in anarhisti v Londonu, V najveGjem mobtu Evrope, v Londonu, se je dogodilo te dni nekaj straSnega. Po celem svetu je znano to mesto kot eno najbolj izobraženih, a kljub temo so so vršili dne 3. t. m. taki nečloveSki dogodki, da se mogofie pojavijo le za časa kake vstaje ali druge iake nesreče. Londonska policija jo namreč doznala, da sta se naselila dva najhujša anarhista celega sv&ta, ,,Fric" in ,,Peter-\ v družbi s svojimi bratoi v neki hiši v londonskem oddelku Stedney, kjer so imeli svoje, za CloveŠko družbo nevarne pogovore in posvete. Eden dan prej se je namreč v Londonu doznalo, da so umorili anaruiati nekega policaja; da se preprečijo tedaj taki umori, je hotela spraviti policija te nevarne ljndi pod ključ. Že v teku pozne no6i je zato odi-edila policija važno ukrepe, kako bl se to nevarno in razbojniško družbo vjelo koiikor mogoč« brez prelivanja krvi. Ob 4. uri zjutraj je obkolilo 700 polioajev dotično hi6o, v kateri so se zabarikadirali anarhisti;' popolnoma tiho in mirno so špraznili vea okvoli stojefca poslopja, ker so jih hoteli vjeti v spanju, kar se jim pa žalibog ni posrečilo. Ko je hotel narmreft tajni polioaj Lesson na dano znamenje vdreti skozi glavna vrata v to razbojniŠko gnezdo, je v prsa smrtno zadet padel mrtev na prag. Sedaj se je zaftela prava bitka; polioaji so popolnoma obkolili vso hiSo, zasedli tudi okna nasproti ležeftih hiS ter začeli streljati v okna, iz katerih so poŠiljali anarhisti smrtonosne krogle iz revolverjev na okoli stojece policaje. BoJ je trajal nekaj malo ftasa, na kar se je nekoliko polegel. Ker je bila večina policajev dotiCnegakrajazbrana okoli one nevarne lnše, je umljivo, da so porabile lo priliko take brezposelne osebe, ki gledajo le ua to, kako bodo živeli od ropa in se tako debelili na rafcun drugih pošteiiih ljudi. Zato so morali policaji paziti ob enem na to, da odstranijo te nevarne ljudi; pri iem delu so se pa spopadli s temi tatovi, tako, da so bili policaji na 'dveh slraneh v hudem in nevarnem boju. Le z velikim naporota se je posrečilo policiji, prodreti vrste te poulične druhali in jih končno razgnati, Ob 10. uri zjuiraj se je bo] z anarhisti zopet pričel, na bbji&Če je priSel vodit boj proti anarhistora sam predsednik cele londonske policije z novo fceto polioajev in z oddelkom vojakov — a vso to ni ni6 pomagalo. Nato so prijeli policaji za skrajno sredstvo, to je, hoteli so zadušiti anarhiste z dimora. Ko so to zapazili anarhisti, so se zbrali vsi na strehi ter urifteli od tod streljati na polioaje. V tem trenotku je nridrdralo topništvo s tremi topovi in se 2e pripravJjalo na obstreljevanje hiše, kar se pokaže na enkrat s strehe gorefi plamen, ki je obvladal v par minutah oelo poslopje. Grozen je bil pogled, ko se ]e vdrla sireha s Sestimi anarhisti v goreče brezdno, kjer so jih dobili pozneje vse zgorele. LJudstvo strelia na oderuSkega peka. Iz VarŠave v Galiciji poročajo, da je dne 31. decembra 1910 ve5 sto ljudi broječa množica, oborožena s samokresi, vdrla v pekarijo nekega judovskega peka, ki je prodajal predrag kruh. Ljudje so streljali in težko ranili peka, smrtno je ranjena njegova hfii, žena ubita. 80 oseb so zaprli. Sllen potres. V TaSkendu in v Vjernyju v Spred. Aziji je bil silen potres. Potresjetrajal 5minut in porušil mnogo hig. Prebivalstvo je letalo na pol obleCeno na ceste. Mnogo oseb je ubitih. Potresni sunki se Se vedno ponavljajo, je pa silen mraz, 10 stopinj R., tako, da se jo bati, , da zmrzne na prostem več tisoč ljudi. Poroča se, da so unifiene cele naselblne, Tri tlsofi slučajev kolere. Kolera na Madeiri, tKjrtugalskem otoku. tako divja, da je obolelo in umr!o že 3000 oseb. Otroci obolell na živinski kugi. VeS otrok je obolelo v Olomucu na znakih živinske Tcuge, ki so popolnoma slifini goveji kugi na gobcii in na parkljih. Dognali so, da so pili otroci mleko krav, obolelih na j^pveji kugi. Alkohol umoril olrok'a. Žalostnosliko o Žganjarski kugi v Slavoniji nam podaja naslednji dogodek: V Kobaši so pred dverai tedni pri nekera kmetu &tirje kmečki lantje prešali seno. Gledat je prifeel šest let stari deček, ki so mu sirovi in žganja pijani lantie dali piti Štiri vinske čaše z vodo razredčenega Špirita, ki so ga tudi sami pili. Seveda je bila posledica strašna: de6ek se je kmalu zgrudil in umrl. Sam si Je pel prj pogrebu. Vsekakor je nena vaden dogodek, da mrlvec pri pogrebu sam sebi poje. No, to 6udo so doživeli prijatelji in znanci urarlega italijanskega čevljarja Pietra Ficco-a v Washingtornl. Bil je za žive dnl strasten Ijubitelj glasbe ter je imel sam krasen glas. S prvim svojim prihrankom si je kupil gramofon. Pustil si je tudi napraviti gramofonske plošče lastnih pesmi. Ker je spoznal, da muob smrti ne bodo mogii peti pevci, lcakor je to navada v njegovi domovini, je odredil pri poroki, da mu mora pri pogrebu igrati gramofon. In res, ko so spuŠSali krsto s pokojnikom v grob, zaCul se je iz gramofona pokojnikov glas, s kojim je pel ^Ave Maria" od Gounoda in serenado. Gramofon in 72 plo§8, ki jih je zapnstil Pietro Ficco, bodo poslali v Italijo njegovi materi. Protl poročnlm prstanom v telovnikovem žepu šo odločno vstale AmeriČanke. V New-7erseyu so osnovale raočan klub, ki se bo boril proti onim možem, ki nosijo poro5ni prstan v tolovnikoveiii žopu, da morejo slepiti ženske. Izdale so geslo: Varstvo našim hfieram pred nakanami oženjenih moških, ki se izdajajo za samske! Zahtevajo strog zakon, ki bi nalagal možem, ki nosijo poroCni prstan v žepu, denarne kazni od 5000 dolarjev višje ali pa Ječo enega do dveh let. Te Amerifianke si vedo pomagati! Nedelj[sko delo ne koristi. Castivredni arski župnik na Francoskem, ki je umrl v sluliu svetosti, jo opominjal svoje farano. naj skrbno posvefujejo Gospodove dni. Rekel je: ,,Nedolja je last božja, je dan Gospodov. Gospod Bog je med sedmimi dnevi v tednu obdržal za-se samo en dan. Kako si torej prisvajate, kar ni vašega? SaJ veste, da ukradeno blago ne prinaša nikdar dobička. Od dne, ki ga Bogu ukradete, nia bosto imeli nobene koristi. Dve reči poznam, ki spravita Cloveka na berašk.o palico: Tatvina in nodeljsko delo!"\ .,,;.;.. '¦'¦•': • -'¦¦ ¦¦ ' Značaien mladenl« je bil pai mlad vojak v Irapcoski vojski, ki je bila leta 1880 poslana zoper Kitajce. Nekega dno je zasliŠal isti v bližini v vojašnici. ppseben ropot in Šum. Gre, da pogleda, kaj je. Prav kar so bili tovariSi v torhi za patrone, ki Je bila Iast nekega pi^ostovoljoa, nažli rožni venec, in za\t>ljo tega so sesuli nadenj celo plobo smeha, kletvin in sramotenja. ^Dajte sein rožni venec," je zaklioal tedaj med oni divji hrup nag mladl vojak. »Vi ste tako nesramni, da zaničujete predmet, ki ga marsikatera vaSa matl pogostokrat rosi s solzami," Gel grom kletvin in zmerjanja se je odzval njegovira besedam; toda mladi junak je ostal neustrašen in ni odnehal, dokler ni dobil rožnega venca v roke. Potem je razuzdanim sramotilcem mogko in odločno zaklical: ,.Verujta mi, boljSi je vojak z rožnim vencem v žepu, kot pa s sramotilnimi besedami na jeziku!" Francoskl polkovnik Paguerre (beri Paker) je imel sina na politehnični Soli vParizu, in je ta nekoft ofietu v pismu potožil, da mu je težko braniti 6ast vere in cerkve pred brezbožnimi in razuzdanimi tovarifei. Ofe je odpisal sinu med drugim to-le: ^Brez obotavljanja razvij in visok.o dvigni zastavo svoje vere, da bodo vedeli, kdo si. Po 48 urah ne sme nobeden tvojih součencev veft dvomiti o tebi, da bi te Sele moral vprašati po tvojem prepričanju! To Je edino sredstvo, da se izogneš napaGnemu staligfiu . . . Bodi kristjan, neprisiljeno, a svobodno . . . Najmanj pa slaslabotnega strahu pred ljudmi. Kdor ima čast, da je kristjan, mu ni treba Sele beraftiti prizanaSanja in strpnosti za svoje preprifianje; pravico ima, zalitevat\ rešpekt. Ne boj se, da te bodo imeli za Cudaka. Že ve8 kot 40 let sem tak čudak, in vendar me niso ne Bog ne ljudje kdaj zavoljo tega kaznovali, . . Kdor nima cele vere, ne veruje prav; in 6e gre za srce, kdor ne da srca brez pridržka, ni pravi prijatelj. Pol — resnica, pol — vera, pol — ljubezen so nadležna peza znaftajev slabičev, ki imenujejo zmernost, kar je pa le bojazljivost, šibkost." Otroci prihranili dva milijona kron. Kje se je to zgodilo? Pri nas goiovo ne! Dne 10. in 11, sept. 1910 se je v mestu Loskovcu v Srbiji vrSil 15. oMni zbor kmetijskih zadrug. Po poro8ilih na tem zboru ima Srbija 907 zadrug s 40,000 Slani. Prometa so imele te zadruge 42 milijonov, odi katerih so porabile 5 milijonov za povzdigo gospodarstva. Najbolj zanimivo pa je, kar so porofiali tam o varCevanju otrok. Pri zadrugah je poseben oddelek, imenovan otroška hranilnica, v katero vlagajo otroci svoje prihranke. Otroci so naložili v teh hranilnicah dva milijona kron svojih prihrankov. Kako ogromen denar. V Srbiji je to mogofte, ker tam otroci niso tako razvajeni, kakor pri nas. Tam hodijo otrooi ob prostem Casu delat manjša opravila in nosijo zaslužek v hranilnico, Prinas pa se otroci, ko ni Šole, potepajo okrog in uganjajo večkrat lumpanje. Srbski dečko nese vsak sold v hranilnico, naŠ pa v tobakarno. To, kar je mogoče na Srbskem, je mogoče tudi pri nas, samo zaSeti je treba, da mladino prav vzgojimo! DrugaCe ne pridemo daleC. Perotilo o žiriaskem sejmn t Gradcn dne 5. faa 1811, Na njnn ]a bilo 206to1ot, 66 bikor, 62 krar, sanpaj B16 ka. mador. Prodajali to se dobro r«j«oi ro« oi 98 do 110 E, rredirf« d«beli Toli od 89 *o 9<J E, dobro rtjme krare ed 76 do 83 K, a*e4ak debei« od 62 do 72 E, snhe knn od 54 do 68 K, biki od 8S d« B« E Na Gor. Stajenko 8« J« odredlo 45 komadov, v Trtt 1« k«nadoT. Teadsnea: Na d*o»saj«ia Bcjmn j« bilo 82 komadov caaa| kakgr sa z»daj«m. Va« u«te tirine ao Be ptodnjale aa 2 do 4 E dr^e femkor udaji tedea. Porotilo o žfrinskem sefmn na Dnntis dn« 9. januarja 1911. Na sejcm te j« ptignalo 8695 komtdjT dobro rejtue 8Wft»t 792 koaaiov glab« živine: po rr»ti 3036 toIot, 686 b kor, 841 krs», Sr'4 biTolof, BEapaj 4447 komadnv & viae. Prodajali so ae dobro wjfoi Toli po 100 do 110 E, mdojt po 82 do 08 E, slabši po 78 do » K, iKiaondao do 118 E, dobro rcjeni biki po 100 do lOt K, aK4;|i i> Blabii po 98 do 1(0 E, igraoredoo od 80 do 114 E, dibroKJes« krave po 8i di 92 K, grednje in ilabše po 74 do 7- E, izftrrodoo d» 100 K, dibro rejeni bmii po 60 76 S, BreJnji in sbbM ^o 62 d<.< 66 K tlaba aiyin* po 62 do 76 E za 100 kg aive tt&«. Tecdeaoa: Na tem Bejnn j« bilo 868 komadov iirine »ei kakrr na Mdajein. Biki ia slabs Eivinn go m prodsjili za 2 io 4 K otneje. Dobro ttjttm, i:<iB» pa Je imelt. iste ceae kakor zadnjič V izven n je prodal« 447 kroador žiTine. Svinjski ie]em na Onnijn dne 9. jan. 1911. Ob B»6etku tejma Be jc prignalo 9111 praget ia 5768 d«br«i rejraih irioj, Bkopsj 1(869 komador. Na«nwjenih je bil < 7i6 prteet te 68 dobro rejenih svioj skupaj 15594 komador Prodajale ao te: i:\iro rejene o^tske STinJe po 186 do 140 lin., arednje rrate ognke srinje po 122 do 184 Tin., atare in lahke po 112 do 120 rin., arJDJe «Wn«ene za pletn« po 80 do 86 vin u 1 kg žive teie. Tendenca: N« d&Batefi Bejem ae je prignalo 549 praset in 641 rejenih Bvinj v«č nrgn ztbdnjil. Praaeta bo te morala prodajiti za 10 do 12 via., djbro rcjeos sviaj« za 6 vin eeneje Ktr so ceoe preeej nazadovale, bo Ijndje r»jši ksiperali in je ogtalo le ckoli 800 srinj neprodanih.