Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/46 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra V4-1624 Naslov Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo Vodja 12796 Janez Krč Naziv težišča v okviru CRP 3.3.2 Vpliv strojev za sečnjo in spravilo lesa na gozdne ekosisteme in določitev meril za njihovo uporabo Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 754 Cenovna kategorija C Obdobje trajanja 10.2016 - 09.2019 Nosilna raziskovalna organizacija 510 Univerza v Ljubljani 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 404 Gozdarski inštitut Slovenije Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.01 Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo 4.01.01 Gozd - gozdarstvo Družbeno-ekonomski cilj 08. Kmetijstvo Raziskovalno področje po šifrantu FORD 4 Kmetijske vede in veterina 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv MKGP Naslov Dunajska cesta 22, Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Osrednji del gozdnega ekosistema prestavljata sestoj in tla. Njihovo varovanje zagotavlja trajnost funkcij gozda v proizvodnem, ekološkem in socialnem pogledu. Poleg ekoloških sprememb, ki so pod velikim vplivom klimatskih dejavnikov, na stanje in razvoj gozdnih ekosistemov vpliva tudi način izvajanja proizvodne funkcije gozda (predvsem pridobivanja okroglega lesa in lesnih sekancev). Le ta se v zadnjem obdobju intenzivno modernizira z uvajanjem sodobnih tehnologij, običajno povezanih z rabo težke mehanizacije. Moderne tehnologije so bolj učinkovite (še posebej pomembno pri izvedbah sanacij ujm), a hkrati lahko povzročajo destruktivne učinke s trajnimi posledicami na gozdni ekosistem. Vpliv težke gozdarske mehanizacije na gozdni ekosistem je težko merljiv, zato je težavno meriti in ugotavljati negativne učinke, ki jih te tehnologije imajo. V zadnjem času zaradi različnih razlogov beležimo porast uporabe takšne mehanizacije, ne vemo pa kakšen je vpliv teh strojev, niti nimamo jasnih meril za njihovo uporabo. V projektu smo raziskovali vplive mehanizacije na gozdni ekosistem (atmosfero, drevesa in gozdna tla) in načine za zmanjševanje negativnih posledic, zanimalo nas je, kako zakonodaja varuje gozdna tla, predvsem pa smo prepoznali glavne dejavnike, ki vplivajo na občutljivost gozdnih tal na vožnjo, jih preverili na terenu in pokazali, kako bi vse te podatke integrirali v enoten sistem, ki bi služil upravljalcem gozdov pri odločanju glede občutljivosti tal. Ugotovili smo da je v prihodnje k problematiki varstva gozdnih tal potrebno pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, saj ima stroka zaradi nedorečenosti kriterijev varovanja tal velike težave, zaradi slednjega pa lahko puščamo nepopravljive posledice gozdnemu ekosistemu. Tehnologije pridobivanja lesa okolje onesnažujejo s kemičnim onesnaževanjem zraka, kemičnim onesnaženjem gozdnih tal in mehanskimi poškodbami gozdnih tal. Slednje je široko, saj raba sodobnih tehnologij v gozdarstvu in povzroča obremenitve tal zaradi zbijanja, kar zmanjša sposobnost tal za zadrževanje vode, zraka in hranil v tleh, kot zelo problematična zaradi odstranjevanja rodovitne površine pa se je pokazala tudi vodna erozija. Predlagali smo nova merila za poškodovanost tal, ki smo jih predstavili tudi strokovni javnosti ter pripravili hitre metode za ugotavljanje lastnosti tal ter odpornosti tal na vožnjo. V nadaljevanju jih je potrebno strokovno in znanstveno preveriti. Pot naprej kaže tudi novo osnovani sistem za podporo odločanju, ki bo v prihodnosti zagotovo močno pripomogel k varstvu tal. ANG_ Both forest stands and soils represent an essential part of the forest ecosystem. Their protection ensures the sustainability of productive, ecological, and social forest functions. In addition to ecological changes, which are strongly impacted by climatic factors, the state and development of forest ecosystems are also influenced by production function (especially the production of roundwood and wood chips). The forest production function has rapidly evolved in recent years through the introduction of modern technology. This modernization has primarily been associated with the use of heavy machinery. Modern technologies are efficient, which is especially important in storm damaged forest stands, but at the same time they cause destructive impacts with long lasting consequences on the forest ecosystem. The impact of heavy forestry machinery on the forest ecosystem is difficult to measure. Consequently, it is also difficult to measure and identify the specific negative impacts of these technologies. Recently, we have witnessed an increase in the use of such machinery, but we do not know the impacts of these machines, nor do we have definite criteria for their proper implementation. The project deals with the impacts of mechanization on the forest ecosystem (atmosphere, trees and forest floor) and possible ways to mitigate the negative impacts; we were interested in how the legislation deals with the protection forest soils; we will identify the main factors that influence the sensitivity of forest floors, conduct their field verification, and examine how DSS would integrate all this data into a single system that would serve forest managers in soil sensitivity assessment. We concluded the problem of forest soil protection needs to be treated more precisely for two primary reasons: the profession has huge problems due to the lack of soil protection criteria, and the risk of irreparable consequences to the forest ecosystem from misuse of heavy forestry machinery. Wood extraction technologies pollute the environment through chemical air pollution, chemical pollution of forest floors, and mechanical damage to forest floors. The latter is widespread because the use of modern technologies in forestry causes soil compaction, which reduces the soil's ability to retain water, air, and nutrients in the soil. Water erosion has also proved to be very problematic due to the removal of fertile topsoil. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 Cilji raziskovalnega projekta so bili naslednji: 1. Vpliv sodobne gozdarske mehanizacije in različnih tehnologij na gozd 2. Nosilnosti gozdnih tal z vidika klimatskih in topografskih dejavnikov 3. Strokovne podlage za hitro in objektivno oceno stanja gozdnih tal 4. Usmerjanje rabe sodobne gozdarske mehanizacije Ocenjujemo, da so bili cilji raziskovalnega projekta v celoti realizirani. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejše ugotovitve: • Varstvo gozdnih tal je v dokumentih na ravni države in v gozdarski zakonodaji obravnavano zelo posredno, zato v prihodnje svetujemo izbiro bolj konkretnega in s finančnimi instrumenti podprtega pristopa. • Na verjetnost nastanka poškodb sestoja najmočneje vplivajo prsni premer dreves, položaj v sestoju in drevesna vrsta. • Zaradi nedorečenih meril sprejemljive poškodovanosti tal ima stroka velike težave, kar prinaša večjo verjetnost nastanka konfliktov predvsem med lastniki/upravljalci in izvajalci del. • Upravljavec ali lastnik lahko učinkovito zmanjša vpliv tehnologij na tla z ustreznim načrtovanjem gozdnih prometnic, omejevanjem vožnje, izbiro primernih tehnologij ter delom v primernih vremenskih razmerah. • Izvajalec lahko za uspešno zmanjšanje vpliva tehnologij na tla poskrbi za večji stik koles s podlago, prilagodi tehniko dela, spremeni geometrijo stroja, uporabi ekološko primernejše stroje ter zamenja tehnologijo. • Pri normalnem načinu dela, z običajno tehnologijo, zadostno odprtostjo s prometnicami in relativno ugodnimi talnimi razmerami, na naklonih pod 20 % ne bi smelo prihajati do prekomernih poškodb tal. • Metoda blatne kepe je primerna za uporabo v gozdarstvu predvsem v smislu preventivnega varovanja tal pred poškodbami tal zaradi gozdne proizvodnje. • Diagram poteka je izdelan z namenom zagotavljanja učinkovite izvedbe del in preprečevanja poškodb tal pri uporabi težke gozdarske mehanizacije. Izdelan je za ključne deležnike kot pomoč pri opredelitvi njihovih aktivnostih in zadolžitev ter določa potek teh aktivnosti. • S posvetovanjem in seminarjem smo skušali dvigniti tako zavedanje o pomenu gozdnih tal kot zanimanje za spoznavanje in raziskovanje tega širokega področja. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 H1: Raba težke mehanizacije v gozdni proizvodnji vpliva na različne načine glede na posebne lastnosti gozdnih ekosistemov V projektu smo raziskovali vplive mehanizacije na gozdni ekosistem (atmosfero, drevesa in gozdna tla) in načine za zmanjševanje negativnih posledic, zanimalo nas je, kako zakonodaja varuje gozdna tla, predvsem pa smo prepoznali glavne dejavnike, ki vplivajo na občutljivost gozdnih tal na vožnjo, jih preverili na terenu in pokazali, kako bi vse te podatke integrirali v enoten sistem, ki bi služil upravljalcem gozdov pri odločanju glede občutljivosti tal. H2: Ni enotnih meril, ki določajo ravnanje v procesu rabe težke gozdarske mehanizacije Ugotovili smo da je v prihodnje k problematiki varstva gozdnih tal potrebno pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, saj ima stroka zaradi nedorečenosti kriterijev varovanja tal velike težave, zaradi slednjega pa lahko puščamo nepopravljive posledice gozdnemu ekosistemu. Tehnologije pridobivanja lesa okolje onesnažujejo s kemičnim onesnaževanjem zraka, kemičnim onesnaženjem gozdnih tal in mehanskimi poškodbami gozdnih tal. Slednje je široko, saj raba sodobnih tehnologij v gozdarstvu in povzroča obremenitve tal zaradi zbijanja, kar zmanjša sposobnost tal za zadrževanje vode, zraka in hranil v tleh, kot zelo problematična zaradi odstranjevanja rodovitne površine pa se je pokazala tudi vodna erozija. Predlagali smo nova merila za poškodovanost tal, ki smo jih predstavili tudi strokovni javnosti ter pripravili hitre metode za ugotavljanje lastnosti tal ter odpornosti tal na vožnjo. V nadaljevanju jih je potrebno strokovno in znanstveno preveriti. Pot naprej kaže tudi novo osnovani sistem za podporo odločanju, ki bo v prihodnosti zagotovo močno pripomogel k varstvu tal. H3: Potreben je strokovno usklajen postopek, ki določa kompetence in pristojnosti različnih deležnikov, ki so vključeni v delovne procese, pri katerih se uporablja težka gozdarska mehanizacija Menimo, da je moč spoznanja in rezultate projekta postopoma in na eleganten način uvesti v gozdarsko stroko v Sloveniji. Predvsem zaradi pomanjkanja osnovnih znanj o vplivu težke gozdarske mehanizacije na gozdne ekosisteme, lahko danes v praksi srečamo različne (organizacije) izvedbe gozdarskih del. Marsikatera temelji na zastarelih ali neaktualnih paradigmah in zato negativno vpliva na gozdni ekosistem ali odnose med deležniki. Menimo, da uporabnikom v praksi manjka enostavnih orodij za pomoč pri odločanju in praktičnih napotkov za ravnanje v (mejnih) primerih. V prvi vrsti zato predlagamo okrepiti delo na ozaveščanju in usposabljanju operativnega kadra (v vseh institucijah) z informacijami, orodji in drugimi uporabnimi gradivi. Politične odločevalce bodrimo za dosego poenotenja in posodobitve temeljnih zakonskih aktov povezanih z gozdovi in gozdnimi tlemi. Pričujoča raziskava je ponudila odgovor na marsikatero zastavljeno vprašanje, a je za vsako istočasno tudi odprla nekaj novih vprašanj. 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Ni bilo sprememb 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 5157030 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij? ANG Protection of forest soil from the legislation point of view : restrictions for the use of modern technologies Opis SLO Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do... ANG Although soils are the key component for sustainable development, soil degradation in EU member states continues to increase. Forest soils are not excluded and are particularly vulnerable to degradation processes, the more so after natural disasters and intensive use of modern technologies. Compaction is the most common consequence of such uses. The present study analyses the existing national and international policy documents that refer to soil protection using content analysis. Particular emphasis is given to soil compaction and limitations of using modern technologies. The results indicate that the EU Thematic Strategy for soil protection set ambitious objectives related to soil degradation prevention and soil function conservation. Since the Directive setting out a framework for soil protection and amending Council Directive 2004/35/EC, as proposed in the Strategy, was not adopted, the various aspects of soil Dosežek protection in EU member states are fragmented among numerous policies. However, the EU environmental policy has the most important role. Although soil compaction is identified as one of the main threats, it is not sufficiently addressed and considered in EU policy documents. Current forestry legislation only indirectly considers forest soil protection in terms of minimizing the negative effects of forestry operations. Due to the increasing use of modern technologies, a more active approach to (forest) soil protection will be necessary in the future. Likewise,... Objavljeno v Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae Slovenica;Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire;Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo; Acta silvae et ligni; 2018; [Št.] 115; str. 43-56; Avtorji / Authors: Pezdevšek Malovrh Špela, Mihelič Matevž, Krč Janez Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 5106086 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji ANG Forest soil properties, relevant for soil damage during forest operation Opis SLO V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic. ANG The first part of this article presents the main kinds of forest soil damage: soil compaction, soil displacement, and emergence of rut. In the second part of the article, we describe the factors of forest soil sensitivity to damage, which we split into basic soil factors (soil texture, soil organic matter, air in the soil, soil water) and secondary soil factors and variables (soil structure, soil porosity, soil density, air and water permeability of soil). Some factors of increasing the forest soil resistance to damage are listed. Planning of work is an important phase of machine felling. Due to the heterogeneity of forest soil it is impossible to accurately spatially determine more or less appropriate working sites. We propose still acceptable stand damage as an additional criterion % allowed rut depth seems to be an appropriate index. Objavljeno v Zveza gozdarskih društev Slovenije; Gozdarski vestnik; 2018; Letn. 76, št. 5/6; str. 237-248; Avtorji / Authors: Bratun Primož, Kobal Milan Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 3. COBISS ID 5312678 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal ANG Analysis of professional assessment of forest soil damage Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi Dosežek Opis SLO obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali... ANG Protection and conservation of forest soil is an important criterion for sustainable forest management. Forest soil with high production capacity enables numerous effects and ensures undisturbed functioning of forest ecosystem. Since human activities during forest operations can significantly affect production capacity of the soil, reduction of these impacts becomes the main challenge. Despite the fact that forestry practice in the world sets criteria and indicators of soil protection on the basis of the existing knowledge, in Slovenia exist no clearly defined acceptable extent of forest soil damage at the moment. Therefore, in our research we investigated criteria and indicators used to evaluate acceptable forest soil damage in practice. Fifty three forestry professionals from several organizations participated in the survey we performed in October 2018 on Pokljuka. In this survey, we asked the professionals about criteria they applied when evaluating soil damage on two sampling plots. Furthermore, we inquired about measures for preventing the damage and about entities entitled to stop temporarily the activities in case of an unacceptable state. Results of the research show disunity in determining the acceptable damage on selected plots. The respondents mostly assessed it with regard to visible damage and determined the acceptable soil damage intuitively. Only few of them clearly wrote (appropriate) criteria for assessing acceptable soil damage. Among the criteria, the rut... Objavljeno v Zveza gozdarskih društev Slovenije; Gozdarski vestnik; 2019; Letn. 77, št. 1; str. 3-20; Avtorji / Authors: Poje Anton, Mihelič Matevž, Leban Vasja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 5120166 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Povečana intenzivnost gospodarjenja v varovalnih gozdovih v Alpah ANG Intensifying the management of protection forests in the Alps Opis SLO V Alpah prevladujejo večnamenski gozdovi in so razvrščeni glede na njihovo glavno funkcijo v proizvodne, varovalne ali rekreacijske gozdove. Pomen ene od teh funkcij ne izključuje vseh drugih, čeprav le to vpliva na gospodarjenje, ki zagotavljati poudarjeno funkcijo. To velja tudi za varovalne gozdove, s katerimi je potrebno gospodariti tudi skladno z sekundarno proizvodno in rekreativno funkcijo. Gospodarjenje je bistvenega pomena, saj vpliva na zdravje gozdov, zato je nujna občasna izvedba sečnje. Vendar pa so fizični pogoji, ki so povezani z varovalnimi gozdovi (npr. izjemno strm teren, občutljiva tla, oddaljena lokacija itd.) ter gozdno-gojitvene smernice, prilagojeni omejitvam pridobivanja lesa, kar dodatno otežuje gospodarjenje. Za doseganje okoljske, socialne in finančne trajnosti je potrebna posebna oprema za spravilo in novi pristopi k pridobivanju lesa. Ta študija poroča o žičnem spravilu lesa v varovalnih gozdovih v pogojih, ki so značilni za razmere, s katerimi se srečujejo v tej vrsti gozda. Učinek spravila lesa je bil 6,1 m3 SMH-1 za prečno razdaljo Dosežek spravila 135 m, povprečno breme 0,88 m3 in razdaljo zbirana 20 m. Od preostalih dreves v sestoju je bilo 27,1% poškodovanih zaradi sečnje, spravila lesa ali kontakta z padajočimi skalami. Padajoči kamni imajo velik vpliv na kakovost hlodovine in posledično njeno vrednost. ANG In the Alps, forests are generally multi-functional, and they are classed according to their primary role as production, protection or recreation forests. The dominance of one of these roles does not exclude all the others, although it shapes management, which must reflect the primary role of each forest. That is also the case of protection forests, which must be managed for their secondary production and recreation roles as well. What is more, management is a vital requirement because it supports forest health, and therefore periodic harvesting remains a necessity. However, the physical conditions that characterize a protection forest (e.g. extremely steep terrain, sensitive soil, remote location etc.) and the prescriptions of a specifically designed silviculture tend to constrain harvesting and make it especially difficult. Special harvesting equipment and novel approaches to harvesting are required in order to achieve environmental, social and financial sustainability. This study reports about cable yarding in a protection forest, under conditions that are representative of the challenges encountered when negotiating this forest type. The productivity of the yarding operation was 6.1 m3 ub SMH-1 for the yarding distance of 135 m, an average load of 0.88 m3 and a lateral distance of 20 m. Of the remaining trees, 27.1% were damaged during forest operations due to felling, log contact or falling rocks. Falling rocks have a great influence on log quality and value.... Objavljeno v Wydawnictwo Instytutu Technologii Drewna; Drewno; 2018; Vol. 61, no. 201; str. 23-37; Impact Factor: 0.857;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.148; WoS: PJ; Avtorji / Authors: Mihelič Matevž, Spinelli Raffaele, Poje Anton Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 293157376 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Poškodbe sestojev pri uporabi tehnologije strojne sečnje v Sloveniji ANG Stand damages after the use of CTL harvesting in Slovenia Opis SLO Podajamo poglobljene rezultate Slovenskih raziskav s področja poškodb sestojev. V sestojih ugotavljamo poškodovanost po delu s strojno sečnjo od 13,1 do 36,4%. Večjo poškodovanost ugotavljamo v zgodnjih redčenjih bukve (16,4%), kot v zgodnjih redčenjih smreke (13,1%). Pri delu s kombinirano strojno sečnjo ugotavljamo dobre rezultate (23,9%) poškodovanost. Prisotnost starih poškodb je variirala med 78,5 in 34,8 %, več poškodb je bilo v starejših sestojih, manj pa v mlajših. Največ poškodb je bilo ugotovljenih na deblu, sledi korenovec in korenine. Poškodb na deblu ni bilo ugotovljenih nikjer, kjer je bila prisotna čista strojna sečnja. Situacija je drugačna na objektu Rog, kjer je bila prisotna kombinirana strojna sečnja, saj se tukaj poškodbe debla pojavljajo. Ugotavljamo, da je na razlesnici najmanj poškodb sestoja, medtem ko smo na večini objektov opazili več poškodb v sestoju, kot ob vlakah. Velikost poškodb je precej različno porazdeljena in variira od objekta do objekta. V splošnem lahko trdimo da se večje poškodbe pojavljajo na večjih drevesih, vendar je obratna smer trenda tudi mogoča. Ugotovili smo , da je številčno v sestoju največ majhnih poškodb, manj pa velikih. In the work we are discussing the Slovenian stand damages in detail. We have determined the stand damages after CTL harvesting in interval of 13,1 to 36,4%. A higher damage rate has been determined in beech thinnings 16,4% than in early spruce thinnings 13,1%. When combined CTL harvesting was used 23,9% of damages was determined. The incidence of old damages varied between 78,5 and 34,5% in older stands, with less damages in young stands. The largest damage incidence was Dosežek ANG determined on the bole, followed by the stump and roots. No bole damages were determined where pure CTL technology was employed. It has been established, that the least stand damages are present the furthest from the skid trail, while predominantly more damages are present in the stand than at the skid trail. The damage size iz sporadically distributed with high variance. In general it can be claimed, that larger damages are present on trees of larger sizes, however it wasn't significant. Predominantly there are more small damages and less bigger ones. Objavljeno v Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; 2017; Avtorji / Authors: Mihelič Matevž Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 - Krč J. (2017). Strojna sečnja kot dejavnik vpliva na gozdna tla in uspešnost obnove gozdnih sestojev. Gozdarski vestnik, 4(75): 218-223. - Seznam diplomskih in magistrskih nalog: Levičnik E. (2019) Poškodovanost tal po strojni sečnji in spravilu lesa v oddelku GGE Vrbovec: diplomsko delo - visokošolski študij. Samozaložba, Ljubljana: 41 str. Zore P. (2019) Presoja hitrih metod za določanje mehanskih lastnosti tal: diplomsko delo -univerzitetni študij. Samozaložba, Ljubljana: 46 str. Ogrin G. (2019) Ugotavljanje občutljivosti gozdnih tal na poškodbe zaradi pridobivanja lesa v GEE Zaplana: diplomsko delo - univerzitetni študij. Samozaložba, Ljubljana: 31 str. Jereb L. (v izdelavi) Nosilnost zmrznjenih tal in snežne odeje pri gozdni proizvodnji: diplomsko delo - visokošolski študij. Samozaložba, Ljubljana. - Poje A., Mihelič M., Leban V., Krč J. (2019) Integrating soil characteristics and routine weather data to enhance environment-friendly forest operations. IUFRO Congress Curitiba, Brazil, poster sekcija. - Naklon terena in poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 8 str. - Sistem za podporo odločanju pri strojni sečnji. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 5 str. - Hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 4 str. - Hitri test za ugotavljanje nosilnosti snega in zmrznjenih tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 2 str. 10.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Z vidika pomena znanosti izpostavljamo naslednje rezultate: 1. Določanje con tveganja za poškodbe tal Na osnovi klasifikacije Bygden (2012) smo določili tri cone tveganja za poškodbe tal, in sicer: a) Cona z visokim tveganjem (konusni indeks CI<700 kPa), b) Cona s srednje visokim tveganjem (konusni indeks CI = 700-1000 kPa), c) Cona z nizkim tveganjem (konusni indeks CI>1000 kPa). Postavljene meja za cone tveganja za pojav poškodb tal so ustrezne, saj upoštevajo tako ekonomski kakor tudi ekološki vidik gozdne proizvodnje. Verjetnost za pojav prekomernih poškodb tal zaradi različnega vpliva vlažnosti tal na nosilnost tal je različno za različne razrede tal/tipe tal (Preglednica 2). Tako je na primer, na rjavih pokarbonatnih tleh in distričnih tleh pod 40 % vsebnostjo vode v tleh tveganje za poškodbe nizko, visoko pa nad 54 % vsebnostjo vode. Povsem nasprotno je na rjavih opodzoljenih tleh, kjer je tveganje za poškodbe tal povišano pri vseh izmerjenih vsebnostih vode v tleh 2. Diagram poteka izvedbe in kontrole gozdarskih del Diagram poteka (tudi »postopkovnik«) je bil izdelan z namenom zagotavljanja učinkovite izvedbe del in predvsem preprečevanja poškodb tal pri uporabi težke gozdarske mehanizacije. V prvi vrsti je namenjen ključnim deležnikov kot pomoč pri opredelitvi njihovih aktivnostih in zadolžitev ter določa potek teh aktivnosti. Z upoštevanjem protokola bo moč povečati verjetnost, da bo izvedba gozdarskih del (do večje spremembe vremenski razmer in s tem spremembe nosilnosti tal) potekala v okvirih dopustnega in dovoljenega, upoštevaje rastiščne, sestojne in naravne razmere v povezavi z zagotavljanjem ekološko, družbeno in ekonomsko primernega dela v gozdu. 3. Prototip orodja za podporo odločanju Tehnično realizacijo koncepta sistema za podporo pri odločanju smo testirali s prototipom interaktivnega orodja oz. programske aplikacije. Interaktivno orodje smo izdelali v programu MS Excel® 2019 z vključenimi makri in nekaj vrsticami kode programskega jezika VBA (Visual Basic for Application). Osnovo orodja sestavlja baza odsekov ZGS, ki je dopolnjena s podatki o najbližji avtomatski meteorološki postaji, najbližji agrometeorološki postaji ter s podatki iz pedološke karte. Na osnovi vzorčnih ploskev je bilo za slednjo določenih šest tipov tal s katerih smo zbirali podatke o nosilnosti in vlažnosti tal. Orodje ima grafični uporabniški vmesnik, ki je še v razvoju. Rezultati modeliranja in prototip orodja so bili predstavljeni na IUFRO kongresu v Braziliji 2019. Drug uporabljeni model orodja oceni vlažnost tal po shemi, ki so jo predlagali Shang in sod. (2007). Podatki z meteoroloških (tj. povprečna letna temperatura, povprečne letne padavine, povprečna letna oblačnost) in agrometeoroloških postaj (tj. padavine, evapotranspiracija) se uporabijo kot vhodni podatki za model ocene vlažnosti tal. Potrebni podatki za oceno vlažnosti tal so še nadmorska višina (v model vstopa kot povprečna nadmorska višina odseka) ter zemljepisna dolžina (v model vstopa kot x koordinata centroida odseka). ANG_ Relevant results from the scientific perspective are the following: 1. Determining soil injury risk zones Based on the typology presented by Bygden (2012), three soil injury risk zones have been identified: (a) High risk zone (cone index CI <700 kPa) (b) Medium risk zone (cone index 700 1, 000 kPa) The risk zones identified are suitable because they consider the economic and ecological aspects of forest management. The likelihood for soil damage due to various influences of soil moisture varies according to soil type (Table 2). For example, dystric soils with a water content of less than 40% are classified in the low risk zone, while over 54% are classified in a high-risk zone. Conversely, podzols are classified as high-risk zones regardless of soil moisture. 2. Flowchart for activity and control of forest operations The flowchart has been designed to ensure efficient working and prevent soil damage when using heavy forestry machinery. It is primarily aimed at key stakeholders as a tool for defining their activities and tasks. It defines the activities and their process. Consistent application of the flowchart increases the likelihood that forest operations will be carried out in a tolerable manner and in compliance with legal restrictions, including site and stand conditions. This will enable the ecological, social and economic forest operations to be fulfilled. 3. Prototype of a decision support system A prototype for evaluating the technical implementation of the concept of the Decision Support System (DSS) was created using MS Excel(R) 2019 and the Application Programming Language Visual Basic (VBA). The DSS prototype uses the Slovenia Forest Service compartment database, weather data from the nearest meteorological station and data from a pedological map. Six soil types were defined based on data collected from sampling plots. Soil moisture and bearing capacity were measured on these sampling plots. The prototype of the DSS offers a graphical user interface, which is still in the development phase. The modeling results and the prototype were presented at the IUFRO Congress in Brazil 2019. The second model is based on soil moisture data according to the scheme of Shang et al (2007). The main input parameters of the model include annual mean temperature, annual mean precipitation, annual mean cloud cover, current precipitation and evapotranspiration data. In addition, data on height (i.e. the average height of the forest compartment) and length (i.e. the x-coordinate of the compartment center of gravity) are used to perform the model. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Ocenjujemo, da bodo rezultati projekta izboljšali proces načrtovanja, izvedbe in kontrole gozdarskih del in predvsem pripomogla z varovanju gozdnega ekosistema. Vse pogosteje smo namreč priča pojavu naravnih ujm velikega obsega, ki jih bolj učinkovito obvladujemo in saniramo z uporabo sodobne gozdarske mehanizacije. Le ta pa ostane v lasti gozdarskih gospodarskih družb in jo uporabljajo tudi v razmerah brez ujm. Zato je za njihovo izkoriščenost potrebno skrbno načrtovanje - kamor spada izbira delovišč in delovnih (klimatskih) pogojev, v katerih se le ta lahko učinkovito uporablja. Tekom izvedbe del se vremenski in drugi pogoji lahko tudi intenzivno spremenijo. Zato smo izdelali postopkovnik, ki določa kompetence in zadolžitve deležnikov, ki morajo ustrezno usmerjati izvedbo gozdarskih del. Vse skupaj smo poskusno združili v orodje za podporo odločanju, ki uporablja sodobne (domače) podatkovne zbirke ter določa aktualno oceno stanja na lokalni ravni glede primernosti rabe težke gozdarske mehanizacije. ANG_ We assess that the project results will improve the processes of planning, activities and control of forest operations. In particular, the results will improve the protection of forest ecosystems. We are witnessing large-scale natural disasters in forests. The use of modern forest mechanization improves the efficient restoration of damaged forests. These machines are then also used for regular logging, which requires careful planning of their optimal use. Some factors (e.g. the slope inclination) remain constant, while others (e.g. the bearing capacity of the soil) can change drastically. Therefore, the flowchart has been designed to define the competencies and tasks of the stakeholders who have to manage the forest operations. We are building a DSS prototype that contains all the data and knowledge collected at local level. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? r~j v domačih znanstvenih krogih r~j pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Javna gozdarska služba, Gozdarske gospodarske družbe, Subjekti varovanja okolja (Npr. TNP) 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? [j v mednarodnih znanstvenih krogih r~j pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 IUFRO, FORMEC Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:1^ Predstavitve rezultatov na simpozijih in konferencah 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T I F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat 1 Dosežen T II Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Ф DA Ф N E Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih T 1 Uporaba rezultatov Delno T I F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov Delno T 1 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj S DA ФN E Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih T I Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih T 1 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat 1 JI Uporaba rezultatov T 1 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 Komentar i — 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o © G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o ® G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o © o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o ® o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o © o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o ® o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o © G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o ® o G.02.07. Večji delež izvoza o o ® o G.02.08. Povečanje dobička o o o © G.02.09. Nova delovna mesta o o ® o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o © o o G.02.11. Nov investicijski zagon o ® o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o ® o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o ® o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o © G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o © o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o ® o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o ® o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti ® o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe ® o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete ® O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o ® G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura ® o o o G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o ® o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o ® o o G.09. Drugo: o o o o Komentar i -1 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi Javnih razpisov za sofinanciranje ciljnih raziskovalnih projektov za leta 2016, 2017, 2018 in 201914 http://www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-gozdarstvo/o-oddelku/katedre-in-druge-org- enote/katedra-za-gozdno-tehniko-in-ekonomiko/vpliv-strojne-secnje-na-gozd-in-dolocitev- meril-za-njeno-uporabo/ C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Biotehniška Janez Krč fakulteta ŽIG Datum: 19.5.2020 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/46 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta. Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo sprememb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka -sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FORD področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti , ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežke iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FORD področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot dosežek na raziskovalnem področju. Povzetek dosežka na raziskovalnem področju je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 2 v v Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 3 v Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016, Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 in Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 ter Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016 in Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2020 v1.00 A8-7A-C7-3D-FB-4D-98-A9-99-DE-2C-68-57-4A-BB-24-93-6B-ED-DF Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta GOZDARSKI INŠTITUT 5L0VENUE SLOVENIAN FORESTRY INSTITUTE Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo Ciljni raziskovalni program »ZAGOTOVIMO SI HRANO ZA JUTRI« v letu 2016 Naslov projekta: Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo Šifra projekta: V4-1624 Nosilna raziskovalna organizacija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Sodelujoče raziskovalne organizacije: Gozdarski inštitut Slovenije Ime in priimek vodje projekta: prof. dr. Janez Krč Vsebinski spremljevalec: Tomaž Remic ZAKLJUČNO POROČILO Ljubljana, September 2019 Kazalo 1 Povzetek........................................................................................................................3 2 Struktura projekta..........................................................................................................5 3 Najpomembnejše ugotovitve.........................................................................................6 4 Pregled doseženih ciljev................................................................................................7 4.1 Vpliv sodobne gozdarske mehanizacije in različnih tehnologij na gozd...................7 4.1.1 Pregled dosedanjih raziskav.......................................................................................7 Zakonodajni okvir....................................................................................................................7 Vpliv na okolje..........................................................................................................................7 Zmanjševanje vpliva strojne sečnje na okolje.................................................................8 Poškodbe sestojev..................................................................................................................9 4.1.2 Merila za razvrstitev gozdnih tal................................................................................9 Kazalniki za razvrstitev gozdnih tal glede občutljivosti na prevoznost v programu iFOS ............................................................................................................................................. 9 Pregled meril sprejemljive poškodovanosti tal...............................................................9 Stratifikacija gozdnih tal Slovenije...................................................................................10 4.2 Nosilnosti gozdnih tal z vidika klimatskih in topografskih dejavnikov....................13 4.2.1 Pridobivanje in analiza podatkov............................................................................13 Pedološki profili na vzorčnih ploskvah............................................................................13 Vlažnost in nosilnost tal.......................................................................................................13 Napovedovanje občutljivosti tal s pomočjo fitocenoloških združb.........................17 4.3 Strokovne podlage za hitro in objektivno oceno stanja gozdnih tal........................18 4.3.1 Pregled dosedanjih raziskav in določitev hitrih metod......................................18 Hitre metode ugotavljanja fizičnih lastnosti tal............................................................19 Hitri test za ugotavljanje nosilnosti snega in zmrznjenih tal.....................................19 4.4 Usmerjanje rabe sodobne gozdarske mehanizacije.....................................................20 4.4.1 Določitev meril in kazalnikov...................................................................................20 Oblikovanje meril sprejemljive poškodovanosti tal.....................................................20 4.4.2 Vključevanje deležnikov in diseminacija...............................................................21 Usklajevanje predlaganih meril in kazalnikov z deležniki..........................................21 Spletna stran...........................................................................................................................21 Seminar in delavnica na Pokljuki.......................................................................................21 Gozdarski študijski dnevi 2019..........................................................................................22 4.4.3 Oblikovanje »postopkovnika«.................................................................................22 Določanje con tveganja za poškodbe tal.........................................................................22 Diagram poteka izvedbe in kontrole gozdarskih del....................................................23 Prototip orodja za podporo odločanju.............................................................................25 5 Pregled doseženih rezultatov......................................................................................26 6 Predlogi prihodnjih raziskav........................................................................................27 7 Seznam prilog..............................................................................................................29 1 POVZETEK Osrednji del gozdnega ekosistema prestavljata sestoj in tla. Njihovo varovanje zagotavlja trajnost funkcij gozda v proizvodnem, ekološkem in socialnem pogledu. Poleg ekoloških sprememb, ki so pod velikim vplivom klimatskih dejavnikov, na stanje in razvoj gozdnih ekosistemov vpliva tudi način izvajanja proizvodne funkcije gozda (predvsem pridobivanja okroglega lesa in lesnih sekancev). Le ta se v zadnjem obdobju intenzivno modernizira z uvajanjem sodobnih tehnologij, običajno povezanih z rabo težke mehanizacije. Moderne tehnologije so bolj učinkovite (še posebej pomembno pri izvedbah sanacij ujm), a hkrati lahko povzročajo destruktivne učinke s trajnimi posledicami na gozdni ekosistem. Vpliv težke gozdarske mehanizacije na gozdni ekosistem je težko merljiv, zato je težavno meriti in ugotavljati negativne učinke, ki jih te tehnologije imajo. V zadnjem času zaradi različnih razlogov beležimo porast uporabe takšne mehanizacije, ne vemo pa kakšen je vpliv teh strojev, niti nimamo jasnih meril za njihovo uporabo. V projektu smo raziskovali vplive mehanizacije na gozdni ekosistem (atmosfero, drevesa in gozdna tla) in načine za zmanjševanje negativnih posledic, zanimalo nas je, kako zakonodaja varuje gozdna tla, predvsem pa smo prepoznali glavne dejavnike, ki vplivajo na občutljivost gozdnih tal na vožnjo, jih preverili na terenu in pokazali, kako bi vse te podatke integrirali v enoten sistem, ki bi služil upravljalcem gozdov pri odločanju glede občutljivosti tal. Ugotovili smo da je v prihodnje k problematiki varstva gozdnih tal potrebno pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, saj ima stroka zaradi nedorečenosti kriterijev varovanja tal velike težave, zaradi slednjega pa lahko puščamo nepopravljive posledice gozdnemu ekosistemu. Tehnologije pridobivanja lesa okolje onesnažujejo s kemičnim onesnaževanjem zraka, kemičnim onesnaženjem gozdnih tal in mehanskimi poškodbami gozdnih tal. Slednje je široko, saj raba sodobnih tehnologij v gozdarstvu in povzroča obremenitve tal zaradi zbijanja, kar zmanjša sposobnost tal za zadrževanje vode, zraka in hranil v tleh, kot zelo problematična zaradi odstranjevanja rodovitne površine pa se je pokazala tudi vodna erozija. Predlagali smo nova merila za poškodovanost tal, ki smo jih predstavili tudi strokovni javnosti ter pripravili hitre metode za ugotavljanje lastnosti tal ter odpornosti tal na vožnjo. V nadaljevanju jih je potrebno strokovno in znanstveno preveriti. Pot naprej kaže tudi novo osnovani sistem za podporo odločanju, ki bo v prihodnosti zagotovo močno pripomogel k varstvu tal. Menimo, da je moč spoznanja in rezultate projekta postopoma in na eleganten način uvesti v gozdarsko stroko v Sloveniji. Predvsem zaradi pomanjkanja osnovnih znanj o vplivu težke gozdarske mehanizacije na gozdne ekosisteme, lahko danes v praksi srečamo različne (organizacije) izvedbe gozdarskih del. Marsikatera temelji na zastarelih ali neaktualnih paradigmah in zato negativno vpliva na gozdni ekosistem ali odnose med deležniki. Menimo, da uporabnikom v praksi manjka enostavnih orodij za pomoč pri odločanju in praktičnih napotkov za ravnanje v (mejnih) primerih. V prvi vrsti zato predlagamo okrepiti delo na ozaveščanju in opremljanju operativnega kadra (v vseh institucijah) z informacijami, orodji in drugimi uporabnimi gradivi. Politične odločevalce bodrimo za dosego poenotenja in posodobitve temeljnih zakonskih aktov povezanih z gozdovi in gozdnimi tlemi. Pričujoča raziskava je ponudila odgovor na marsikatero zastavljeno vprašanje, a je za vsako istočasno tudi odprla nekaj novih vprašanj. Obsežnejši seznam priporočenih nadaljnjih raziskav sestavlja poglavje 6. 2 STRUKTURA PROJEKTA Projekt so sestavljali štirje delovni sklopi (v nadaljevanju DS). Prvi sklop (DS1), ki se je nanašal na vodenje projekta, je vodil prof. dr. Janez Krč. Delo v drugem sklop (DS2), ki ga je vodil doc. dr. Matevž Mihelič, je obsegalo pregled dosedanjih raziskav s področja vplivov strojne sečnje na gozdne ekosisteme, prenos znanja iz tujine in oblikovanje pedoloških stratumov, na osnovi talnih tipov. Tretji sklop (DS3), ki ga je vodil doc. dr. Anton Poje, je obsegal testiranje nosilnosti tal na v DS2 določenih vzorčnih ploskvah, določanje mejnih vrednosti kazalnikov ter preverjanje metod hitrih ocen stanja tal. Zadnji, četrti delovni sklop (DS4) je vodila izr. prof. dr. Špela Pezdevšek Malovrh in bil namenjen implementaciji in diseminaciji rezultatov projekta. Grafično je struktura projekta prikazana na Sliki 1. Slika 1: Grafični prikaz ciljev, delovnih sklopov in strukture projekta CRP V4-1624 3 NAJPOMEMBNEJŠE UGOTOVITVE V nadaljevanju povzemamo najpomembnejše ugotovitve: • Varstvo gozdnih tal je v dokumentih na ravni države in v gozdarski zakonodaji obravnavano zelo posredno, zato v prihodnje svetujemo izbiro bolj konkretnega in z finančnimi instrumenti podprtega pristopa. • Na verjetnost nastanka poškodb sestoja najmočneje vplivajo prsni premer dreves, položaj v sestoju in drevesna vrsta. • Zaradi nedorečenih meril sprejemljive poškodovanosti tal ima stroka velike težave, kar prinaša večjo verjetnost nastanka konfliktov predvsem med lastniki/upravljalci in izvajalci del. • Upravljavec ali lastnik lahko učinkovito zmanjša vpliv tehnologij na tla z ustreznim načrtovanjem gozdnih prometnic, omejevanjem vožnje, izbiro primernih tehnologij ter delom v primernih vremenskih razmerah. • Izvajalec lahko za uspešno zmanjšanje vpliva tehnologij na tla poskrbi za večji stik koles s podlago, prilagodi tehniko dela, spremeni geometrijo stroja, uporabi ekološko primernejše stroje ter zamenja tehnologijo. • Pri normalnem načinu dela, z običajno tehnologijo, zadostno odprtostjo s prometnicami in relativno ugodnimi talnimi razmerami, na naklonih pod 20 % ne bi smelo prihajati do prekomernih poškodb tal. • Metoda blatne kepe je primerna za uporabo v gozdarstvu predvsem v smislu preventivnega varovanja tal pred poškodbami tal zaradi gozdne proizvodnje. • Diagram poteka je izdelan z namenom zagotavljanja učinkovite izvedbe del in preprečevanja poškodb tal pri uporabi težke gozdarske mehanizacije. Izdelan je za ključne deležnike kot pomoč pri opredelitvi njihovih aktivnostih in zadolžitev ter določa potek teh aktivnosti. • S posvetovanjem in seminarjem smo skušali dvigniti tako zavedanje o pomenu gozdnih tal kot zanimanje za spoznavanje in raziskovanje tega širokega področja. 4 PREGLED DOSEŽENIH CILJEV 4.1 Vpliv sodobne gozdarske mehanizacije in različnih tehnologij na gozd V okviru študija vpliva sodobne gozdarske mehanizacije in različnih tehnologij na gozdni ekosistem smo postavili naslednja delovna cilja: (1) pregled dosedanjih raziskav o vplivu strojne sečnje na ekosisteme in tla, ter pregled kazalnikov in meril za določanje prevoznosti tal, (2) pripraviti merila za razvrstitev gozdnih tal glede na občutljivost na prevoznost. 4.1.1 Pregled dosedanjih raziskav Zakonodajni okvir Pregled zakonodajnega okvira povezanega z varstvom gozdnih tal pred zbijanjem je povzet v članku z naslovom » Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje - ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?« (Priloga J), ki je bil objavljen v znanstveni reviji Acta silva et ligni. V članku smo prikazali mednarodne procese s področja okolja, gozdov in gozdarstva na mednarodni in regionalni ravni, politike na ravni EU ter politike, zakonske in podzakonske akte v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo z varstvom tal. Rezultati kažejo, da so cilji na vseh nivojih zelo ambiciozni glede preprečevanja nadaljnje degradacije tal in ohranjanja njihovih funkcij. Kljub temu, da je zbitost tal, kot ena od oblik degradacije tal, identificirana kot ena izmed glavnih groženj tlom, ki pomembno vpliva na zmanjšano rodovitnost tal, je le ta v političnih dokumentih na nivoju države relativno slabo zastopana in obravnavana. Varstvo gozdnih tal je v dokumentih na ravni države in v gozdarski zakonodaji obravnavano posredno, predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. Pokazali smo, da je v prihodnje k problematiki varstva (gozdnih) tal potrebno pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj. Stroka ima namreč zaradi nedorečenosti kriterijev varovanja tal velike težave, predvsem zaradi nedorečenih meril za sprejemljivo poškodovanost tal, kar skupaj s porastom uporabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, povzroča konflikte med upravljalci in izvajalci del ter nepopravljive posledice gozdnemu ekosistemu. Vpliv na okolje Pregled literature s področja vplivov na okolje je vključen v interno poročilo (Priloga I). Ugotavljamo, da tehnologije pridobivanja lesa okolje onesnažujejo s kemičnim onesnaževanjem zraka, kemičnim onesnaženjem gozdnih tal in mehanskimi poškodbami gozdnih tal. Glavni vir kemičnega onesnaževanja zraka predstavljajo pogonski agregati strojev, vplive teh izpustov na okolje pa lahko razdelimo na klimatske spremembe, zakisanje tal in vodnih teles ter evtrofikacijo. Od kemičnih onesnažil smo zaradi ključnega vpliva na zdravje ljudi in rastlin posebej izpostavili ozon in prašne delce. Področje mehanskih poškodb tal je široko, saj raba sodobnih tehnologij v gozdarstvu in povzroča obremenitve tal zaradi zbijanja, kar zmanjša sposobnost tal za zadrževanje vode, zraka in hranil v tleh. Posledično se zmanjša hitrost rasti rastlin in številčnost organizmov v tleh, zmanjša se tudi hitrost kroženja hranil v tleh. Kot rešitve se predlagajo dvig količine organske snovi v tleh, globoko oranje tal in nadzor ter omejevanje vožnje. Pregled literature je pokazal, da smo v gozdarstvu omejeni glede reševanja zbijanja tal, možnosti ukrepanja so predvsem na področju načrtovanja in omejevanja vožnje. Drugi pojav, ki je bil prepoznan kot zelo problematičen je vodna erozija, ki povzroča ogolela tla, saj odnaša rodovitna tla in s tem zmanjšuje rastno površino sestojev. Ukrepi proti eroziji morajo obsegati primerno načrtovanje gozdnih prometnic in urejeno odvajanje vode ter primerno ureditev gozdnih prometnic po zaključenem pridobivanju lesa v sestoju. Zmanjševanje vpliva strojne sečnje na okolje S pregledom literature s področja zmanjševanja vplivov vožnje strojev na okolje smo ugotovili, da so najpomembnejši ukrepi iz vidika upravljalca načrtovanje gozdnih prometnic, omejevanje vožnje, izbira primernih tehnologij ter delo v primernih vremenskih razmerah. Iz strani izvajalcev pa je mogoče menjati tehnologije, povečevati stik s podlago (pnevmatike, gosenice), spreminjati geometrijo stroja glede na razmere, uporabljati sodobne stroje, ki so ekološko primernejši. Iskali smo tudi najnovejše trende glede zmanjševanje vpliva strojne sečnje na tla, zato smo obiskali največji sejem gozdarske mehanizacije na svetu Elmia. Izsledki so objavljeni v reviji Gozdarski vestnik (Priloga D). Na izzive s področja poškodb tal, ki so bile v središču našega zanimanja, so se proizvajalci mehanizacije odzvali z napredkom pri nadzoru pogona koles. Največ novosti je na področju stika strojev s tlemi, predvsem z izboljšavami pnevmatik in goseničnih verig. Prihodnji trendi izboljšav sečnih glav gredo predvsem v smeri izboljšanja elektronike in krmiljenja ter natančnosti pri merjenju. Možnosti zmanjševanja vpliva strojne sečnje na gozdna tla so bile nadalje predstavljene na srečanju Gozd in les ter v reviji Gozdarski vestnik (Prilogi B in E). Poškodbe sestojev Pregled literature in dodatne obdelave podatkov s področja poškodbe sestojev po strojni sečnji v Sloveniji je zaključen z objavo znanstvene monografije: »Poškodbe sestojev pri uporabi tehnologije strojne sečnje v Sloveniji« (Priloga H). Način gospodarjenja in s tem povezana jakost odkazila je pomemben dejavnik pri poškodbah sestoja, prav tako pa je za zmanjševanje poškodb sestoja pomemben dejavnik gostota prometnic. Pri uporabi strojne sečnje je v redčenjih nesmiselno imeti zelo nizko gostoto odkazila, saj se tako odkaže le lesna masa na sečnih poteh, preostanek sestoja pa ni deležen učinka gojitvenega ukrepa. Kombinirana strojna sečnja povzroča več poškodb kot strojna sečnja brez dodatne uporabe ročno-strojne sečnje, saj je vpliv nekontroliranega padanja dreves med podiranjem z motorno žago značilen. Nadalje smo z modeliranjem potrdili predhodne ugotovitve raziskovalcev s področja poškodb sestojev. Ugotovili smo, da na verjetnost za nastanek poškodb najmočneje vplivajo prsni premer dreves, položaj v sestoju in drevesna vrsta. Zato predlagamo, da se v prihodnje posvetimo predvsem dodajanju prostorskih podatkov našim raziskavam, kar pomeni, da bi morali vedeti lokacijo vseh dreves v sestoju, iz česar lahko ugotovimo intenziteto sečnje in spravila lesa v razdalji ene drevesne višine od posameznega drevesa ali pa uporabimo razdaljo do najbližjega posekanega drevesa in razdaljo do najbližje vlake ali sečne poti. 4.1.2 Merila za razvrstitev gozdnih tal Kazalniki za razvrstitev gozdnih tal glede občutljivosti na prevoznost v programu iFOS Osnovni kazalnike, ki smo jih upoštevali v Stratifikaciji gozdnih tal Slovenije , pri pedoloških analizah in podrobnejših raziskavah, smo povzeli po program iFOS (»integrated Forest Operations Software«), ki je nadgradnja programa ProFor, nastalega v sklopu nemškega projekta Physikalischer Bodenschutz im Wald (Lüscher et al. 2016). Programsko orodje iFOS tako med drugim omogoča ugotavljanje mejne vsebnosti vode v tleh, do katere je še dopustna vožnja, ki ne povzroča večje ekološke škode - pojava mešanja tal na kolesnicah, glede na teksturo tal, naklon terena, delež humusa in skeleta v tleh ter izbranega tipa stroja (Prilogi F in AD). Analiza podatkov iz programa nam je omogočila oceno vpliva posameznih dejavnikov na nosilnost tal. Pregled meril sprejemljive poškodovanosti tal Pri pregledu literature, ki obravnava merila sprejemljive poškodovanosti tal smo se osredotočili na domača merila, kjer smo našli tri merila različnih avtorjev, za primerjavo pa smo obravnavali še dve tuji merili, in sicer eno evropsko (Nemčija) in eno ameriško (ZDA). V splošnem se vsa merila pri določanju sprejemljive poškodovanosti tal naslanjajo na vidne poškodbe tal, in sicer na globino kolesnic, ki posredno kažejo tudi na ostale, nevidne poškodbe tal, ter delež poškodovane površine. Med državami obstajajo razlike v definicijah poškodbe. Tako nekatere poleg globine kolesnic upoštevajo tudi njihovo dolžino, ki v nekaterih primerih lahko doseže tudi 15 metrov oz. približno dve dolžini stroja. Če je dolžina kolesnic krajša od določene v definiciji, to ni poškodba tal. Največjo težavo pri uporabi meril je, da pogosto v njih ni jasno definirano za katere kategorije prometnic veljajo (vlake, sečne poti) ter kakšna je njihova praktična uporaba. Na podlagi raziskav poškodovanosti tal, ki so v zadnjih treh desetletjih potekale predvsem v sodelovanju s prof. dr. Boštjanom Koširjem, se je v Sloveniji oblikovalo merilo sprejemljive poškodovanosti tal pri strojni sečnji, ki določa, da lahko dela potekajo »v kolikor se na sečni poti pojavijo vidne poškodbe gozdnih tal do 10 cm globoke kolesnice na manj kot 10 % njene dolžine ali do 5 cm globine na do 20 % dolžine sečne poti« (Krč in sod., 2014). To merilo je različica predloga merila iz ekspertize (Košir, 2010) in je konsenz med različnimi deležniki v gozdarski panogi, ki so sodelovali pri nastajanju strokovne knjige Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji (Krč in sod., 2014). Postavljeno merilo velja le za sečne poti ter za delo v rednih sečnjah. Simončič in sod. (2013) so predlagali poenostavljeno merilo za uporabo pri pridobivanju lesne biomase, kjer so izločili kazalnik globine kolesnic zaradi časovno potratnega ugotavljanja slednjih. Uporaba različnih meril na izbranem objektu je pokazala različno poškodovanost tal po gozdni proizvodnji. Tako so bile poškodbe vlak kot tudi sečnih poti sprejemljive, če je merilo kot kriterij upoštevalo le poškodovano površino, če pa je merilo upoštevalo tudi globino kolesnic, so se poškodbe tal izkazale kot nesprejemljive. Tematiko je, v okviru svoje diplomske naloge, podrobneje predstavil Levičnik (Priloga AA) Stratifikacija gozdnih tal Slovenije Cilj stratifikacije je bil zmanjšanje števila različnih tal ter sočasno pokriti čim večji delež površine gozdov (1.192.194 ha). Zato smo tla analizirali na osnovi podatkov, razpoložljivih v pedološki karti Slovenije, in obstoječih pedoloških profilov ter jih združili glede na kombinacijo treh lastnosti, in sicer teksture, globine tal ter vsebnosti organske snovi. Po površini tako izstopajo trije talni »tipi« (Slika 2), in sicer srednje težka tla z variabilno globino tal in majhnim deležem organske snovi, ki prevladujejo na Notranjskem (512) ter bogata in srednje bogata lahka tla majhne globine, ki prevladujejo v SZ delu Slovenije (121 in 131). Skupno našteti trije tipi tal pokrivajo skoraj 2/3 gozdov v Sloveniji. Glede na dobljene rezultate analize smo oblikovali tri stratume, pri čemer poimenovanje stratumov zelo v grobem pomeni tudi geografsko razširjenost, saj se posamezni tipi tal lahko pojavljajo v zelo različnih delih države: (1) Alpski in predalpski svet (predvsem lahka tla, do 50 cm globoka, s 4-10% deležem organske snovi), (2) Dinarsko-primorski svet (predvsem srednje težka tla, z zelo variabilno globino tal in z majhnim, pod 4% deležem organskega dela), (3) Panonski svet (težka, nad 70 cm globoka tla, z nad 4% organskega dela). 92 «•D 911 913 C1 Slika 2: Tekstura, globina tal ter vsebnosti organske snovi v tleh ter njihove kombinacije Na osnovi zgornje delitve smo postavili skupno 17 ploskev (Slika 3), in sicer glede na geografsko delitev 6 v prvem (Kranj, Jezersko, Osankarica, Pokljuka), 10 v drugem (Primorska, Notranjska, Kočevska) ter 1 ploskev v tretjem stratumu (Dobrovnik). Pri postavljanju vzorčnih ploskev smo poleg stratifikacije upoštevali tudi pestrost gozdov, glavne talne tipe ter pretekle in potencialne površine, kjer je ali bi se lahko uporabljala tehnologija strojne sečnje. Podrobno sta metodologija in opis ploskev predstavljeni v Prilogah F, G, K in V. 4.2 Nosilnosti gozdnih tal z vidika klimatskih in topografskih dejavnikov V okviru raziskave nosilnosti gozdnih tal z vidika dinamike klimatskih in topografskih dejavnikov smo postavili naslednja delovni cilji: (1) pridobiti in analizirati podatke o spreminjanju nosilnosti tal glede na vlažnost in zmrznjenost tal, debelino snežne odeje in naklona terena, 4.2.1 Pridobivanje in analiza podatkov Pedološki profili na vzorčnih ploskvah Do septembra 2018 so bili opravljeni pedološki popisi na vzorčnih ploskvah (Priloga G). Skupno so raziskovalci popisali talne razmere na več kot tridesetih mestih. Na popisanih vzorčnih ploskvah so tla uvrščena v 4 različne razrede (kambična, hidromorfna, eluvialno-iluvialna in oglejena tla) in 6 različnih tipov gozdnih tal. Tla na globini med 10 in 20 cm so na večini ploskev uvrščena med srednje težka tla, kjer glede na teksturo tal prevladuje melj in meljasta ilovica, ponekod pa tudi ilovica in meljasto glinasta ilovica. Na večini vzorčnih ploskev delež organske snovi ne presega 5%, z izjemo ploskve v Trnovskem gozdu (Fondek). Delež skeleta presega 10% le na vzročnih ploskvah Stojna in Smrekova draga. Vlažnost in nosilnost tal Po določitvi lokacij in postavitvi vzorčnih ploskev, so se v avgustu 2017 začele meritve, ki so trajale do septembra 2018. Ob vsakem pobiranju podatkov je bilo na 17 vzorčnih ploskvah izvedenih 35 meritev nosilnosti in vlažnosti tal - 5 ponovitev na sedmih ploskvicah na vsaki ploskvi. Skupaj smo tako pridobili 2.764 podatkovnih vrstic, kar pomeni, da smo vsako ploskev obiskali tri do šestkrat. Nadalje smo surove podatke prečistili in jih uredili v podatkovno zbirko. Z uporabo pridobljenih podatkov smo analizirali odnos med nosilnostjo tal in vsebnostjo vode v tleh za vsako ploskev (Slika 4). Slika 5 prikazuje osnovna merilna instrumenta za merjenje vlažnosti in nosilnosti tal, slika 6 pa način merjenja nosilnosti tal. Slika 4: Odvisnost nosilnosti tal od vlažnosti tal na objektu Mrtvice V raziskavi, skladno s tujimi študijami (Greacen in Sands, 1980), ugotavljamo, da se nosilnost tal zmanjšuje z vsebnostjo vode v tleh, povprečna nosilnost in hitrost zmanjševanja nosilnosti tal pa sta različni glede na tip tal. V praksi to pomeni, da so nekatera tla, kot so hipogleji in rjava opodzoljena tla, ki so na splošno manj nosilna, občutljivejša za poškodbe tal v pretežnem delu leta. Na drugih tleh je tveganje za poškodbe tal med gozdno proizvodnjo veliko bolj odvisno od vsebnosti vode, kar pa določata trajanje in količina padavin. Tako na primer podatki kažejo, da je tveganje za poškodbe tal na rjavih pokarbonatnih tleh večje le pri zelo visoki nasičenosti tal z vodo, kar pomeni, da je nosilnost tal občutno zmanjšanja le ob močnejših ali dolgotrajnejših padavinah in nekaj dni po njih. Nosilnost tal z vsebnostjo vode v tleh se najhitreje zmanjšuje na obrečnih tleh, kar pri vsebnostih vode več kot 35 % zelo poveča tveganje za nastanek nesprejemljivih poškodb tal (Prilogi T in AC). Slika 5: Merilec nosilnosti tal (leva slika) in vlažnosti tal (desna slika), uporabljena pri meritvah (foto: M. Mihelič) Slika 6: Meritve nosilnosti tal s penetrometrom (foto: M. Mihelič) Vpliv debeline snega in zmrznjenost tal na poškodbe tal V teku je izdelava diplomske naloge, ki bo v širšem smislu obravnavala vpliv snega na potek gozdne proizvodnje (Jereb; Priloga AA). Ocene o nosilnosti in potrebni globini zmrznjenih tal ter o nosilnosti in potrebni debelini snežne odeje, ki še preprečuje večje poškodbe tal (kolesnice globje od 10 cm, na več kot 10 % dolžine sečnih poti) smo pridobili z anketo med uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije, podjetja SiDG in izvajalskih podjetij. Nadalje smo na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje za obdobje od 1.1.2013 do 31.12.2018 pridobili podatke o debelini snežne odeje in temperaturi tal na globini 5, 10 in 30 cm. Za preprečitev prekomerne poškodovanosti tal po mnenju anketirancev zadostuje od 17 do 34 cm debela snežna odeja, odvisno od vrste snega, pokritosti sečne poti s sečnimi ostanki ter uporabe gosenic. Tanjša snežna odeja je potrebna pri uporabi sečnih ostankov na sečni poti, če jo primerjamo z debelino odeje, ki je potrebna, če se sečnih ostankov ne polaga na sečno pot. Med uporabo in neuporabo gosenic ter med obema vrstama snega potrebna debelina snežne odeje ni značilno različna. Rezultati so le delno skladni z dosedanjimi raziskavami, saj naj bi za neprekinjeno delo bilo potrebno od 40-60 cm snega, debelina pa je odvisna od vrste snega (Sutherland 2003). Povprečno letno število dni z debelino snežne odeje vsaj 17 cm (ti dnevi so na podlagi ankete primerni za spravilo lesa v zimskih razmerah z gozdarsko mehanizacijo, če podložimo sečne ostanke) je največje v GGO Bled, tam je takih dni več kot 40, najmanj pa na Kraškem GGO in GGO Murska Sobota je takih dni manj kot 5 do 10. Povprečna debelina snega med leti zelo niha. Debelina zmrznjenih tal, ki preprečuje prekomerne poškodbe tal, mora po mnenju anketirancev segati vsaj 9 do 18 cm pod površje tal. Pri tem je potrebna globina značilno manjša v primeru uporabe sečnih ostankov na sečnih poteh kot v primeru njihove neuporabe. Dobljeni rezultati so skladni z ugotovitvami drugih raziskovalcev, ki za preprečevanje pojavljanja kolesnic na mineralnih tleh priporočajo od 7-15 cm debelino zmrznjenih tal, za preprečevanje stiskanja tla pa debelino nad 15 cm. Podrobna analiza meteoroloških podatkov o temperaturi tal na 15 agrometeoroloških postajah po Sloveniji pokaže, da se temperatura tal spusti pod nič stopinj na globini 5 cm v povprečju 9,4 dni, na globini 10 cm v povprečju 7,0 dni ter na globini 30 cm v povprečju 3,8 dni na leto. Vpliv naklona terena na poškodbe tal Na podlagi raziskave in meril dopustne poškodovanosti tal (Košir 2010; Krč et al. 2014; Poje et al. 2019), ki večinoma dovoljujejo do 10 cm globoke kolesnice na sečnih poteh, ocenjujemo, da bi bila na globokih tleh in večkratni uporabi dopustna globina kolesnic presežena pri naklonih terena nad cca. 20 %. Po drugi strani pa lahko v ugodnih talnih razmerah, kjer imajo tla zaradi tipa tal, nizke vlažnosti, večjega deleža skeleta in humusa večjo nosilnost (Cambi et al. 2015; Lüscher et al. 2016; Mohtashami et al. 2017), gozdna proizvodnja poteka tudi na veliko višjih naklonih terena, tudi do 60 % (Hittenbeck 2013). Ker velik razpon v naklonu terena, ki še omogoča gozdno proizvodnjo s hkratnim minimalnim vplivom na tla, lahko v praksi povzroči veliko zmede, je treba omenjene naklone terena upoštevati z veliko previdnostjo. Glede na raziskavo, in sicer pri normalnem načinu dela, z običajno tehnologijo, zadostno odprtostjo s prometnicami in relativno ugodnimi talnimi razmerami, na naklonih pod 20 % ne bi smelo prihajati do prekomernih poškodb tal. Za delo na višjih naklonih je treba uporabljati lažje stroje, katerih tlak na kolo ne presega 150 kPa, saj omogočajo delo na tleh z večjo vsebnostjo vode. Vsebnost vode v tleh je tako lahko pri delu z lažjimi stroji v povprečju 17 % višja kot pri delu s težjimi stroji (tlak na kolo večji od 250 kPa). Uporaba verig in gosenic omogoča delo na do 14 % višjih naklonih kot v primeru njihove neuporabe (Hittenbeck 2013). Ker je naštete ukrepe med izvajanjem dela pogosto težko izvajati, je za učinkovito varovanje tal pred poškodbami nujno izobraževanje strojnikov, ki morajo biti sposobni zaznati občutljivost delovišča za pojav poškodb in izbrati pravilne ukrepe za njihovo preprečitev ali zmanjšanje na najmanjšo možno stopnjo. Kljub izobraževanju je nujno sodelovanje med načrtovalci proizvodnje, delovodji in strojniki (Archibald et al. 1997). Obsežnejši pregled je podan v Prilogi AD. Napovedovanje občutljivosti tal s pomočjo fitocenoloških združb Nizka natančnost obstoječih pedoloških podlag onemogoča operativno načrtovanje del v gozdovih. Po drugi strani pa imamo fitocenološke elaborate velikega dela države, ki so bili narejeni v obdobju od 1960 do 1985. Ker je gozdna združba poleg reliefa in klime odraz matične podlage smo hoteli preveriti hipotezo, ali so globine kolesnic na vlakah in sečnih poteh med gozdnimi združbami različne. Raziskava (Ogrin; Priloga AA) te hipoteze sicer ni potrdila, a v pripravi je več podrobnejših raziskav, s katerimi bomo skušali hipotezo potrditi ali zavrniti. 4.3 Strokovne podlage za hitro in objektivno oceno stanja gozdnih tal V okviru proučevanja strokovnih podlag za hitro in objektivno oceno stanja gozdnih tal smo postavili naslednji delovni cilj: (1) pregled dosedanjih raziskav in določitev hitrih metod za določevanje okoljskih parametrov, ki vplivajo na nosilnost tal. 4.3.1 Pregled dosedanjih raziskav in določitev hitrih metod Hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal Med hitrimi metodami za določanje mehanskih lastnosti tal so najbolj praktični ročni testi. Pri pregledu literature smo od treh najdenih izbrali metodo z blatno kepo, ki smo jo znanstveno ovrednotili s pomočjo osnovnih pedoloških analiz in določanja mej plastičnosti tal. Metodo smo tudi razširili tako, da smo testu dodali še podatke o umazanosti rok in odtisov rok med izvedbo testa, ki nam lahko služijo kot dodaten ali nadomesten znak o stanju tal (Slika 7). Slika 7: Videz blatne kepe, umazanost rok in odtis rok pri zgornji meji plastičnosti S pomočjo raziskave ugotavljamo, da je metoda blatne kepe primerna za uporabo v gozdarski praksi v smislu preventivnega varovanja tal pred poškodbami tal zaradi gozdne proizvodnje. Pri gozdni proizvodnji na tleh, z vlažnostjo tal, nižji od spodnje meje plastičnosti, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo kolesnice, ki bodo nižje od 10 cm. Kepe s takšno vlažnostjo se ob metu praviloma vedno drobijo. Če pa vlažnost tal med delom preseže zgornjo mejo plastičnosti oz. poljsko kapaciteto tal, bodo kolesnice presegle globino 20 cm. Iz kep z vlažnostjo nad zgornjo mejo plastičnosti se ob metu vedno izloči voda v obliki žarkov. Podrobnejši opis metode in rezultatov je podan v Zoretovi diplomski nalogi (Priloga AA) in Prilogi AH. Hitre metode ugotavljanja fizičnih lastnosti tal V projektu smo razvili hitro metodo za ugotavljanje občutljivosti tal na vožnjo. Z metodo lahko ugotovimo stanje tal na posameznem objektu. V okviru predlagane hitrem metode, ob načrtovanih ali obstoječih sečnih poteh z lopato in ob vsaki spremembi reliefa in vegetacije izkopljemo profil v globini in širini lopate. Vsebnost skeleta se tako ugotavlja glede na silo, ki je potrebna za potiskanje lopate v tla, tekstura se ugotavlja glede na prstni preizkus, vsebnost humusa pa glede na barvo tal. Metodo podrobneje opisujemo v prilogi AJ. Metoda je zelo prilagodljiva, predvsem pa je zelo hitra in ne zahteva veliko predznanja. S predlagano metodologijo lahko pristopimo celo k kartiranju sestojev na operativnem nivoju, da izločimo najbolj občutljive dele sestojev, pri bolj napredni rabi pa lahko s pomočjo programa iFOS napovemo tudi ali je določenemu stroju v sestoju dovoljen vstop ali ne. Hitri test za ugotavljanje nosilnosti snega in zmrznjenih tal Za praktično uporabo v gozdarstvu sta bila za ugotavljanje nosilnosti snega predlagana dva hitra testa, in sicer test na podlagi globine stopinje v snegu pri hoji in pri skoku (Curran 1999). Oba testa posnemata sile stiskanja in tresenja ter strižne sile, ki nastanejo pri uporabi gozdarskih strojev. Za ugotavljanje povprečne globine stopinj je potrebnih vsaj pet meritev. Nosilnost snega je odvisna od vrste snega, in sicer je najbolj nosilen zmrznjen, skorjast sneg, manj moker, stisljiv sneg in najmanj suh sneg. Zmrznjen in skorjast sneg je mogoče ustvariti tako, da se na koncu delovnega dne opravi en prehod stroja po poteh novega sečišča, saj preko noči sneg zmrzne in tako bolje varuje tla pred poškodbami. V primerih, ko je debelina snega manjša od 15 cm, je treba upoštevati kriterije za nosilnost tal glede na vlažnost tal ali zmrznjenost tal. Za hitro ugotavljanje zmrznjenosti tal lahko uporabimo penetrometer ali kladivo za označevanje dreves (Curran 1999). Pri uporabi penetrometra, z 9,5 mm debelo kovinsko palico in 30 stopinjskim stožcem, je bilo ugotovljeno, da je v tla, ki so 7,5 cm globoko zmrznjena, s penetrometrom nemogoče (< 1 cm) prodreti. Na takšnih tleh prav tako ni poškodb tal, če so tla pod zmrznjeno plastjo dovolj suha. Za ugotavljanje skladnosti meritev s kriteriji je treba na terenu izvesti vsaj 10 meritev. Eden od možnih načinov povečevanja nosilnosti tal je, da se glavne sečne poti pred uporabo splužijo in pusti, da zmrznejo. Podrobnejši opis in referenčne vrednosti podaja Priloga AK. 4.4 Usmerjanje rabe sodobne gozdarske mehanizacije V okviru usmerjanja rabe sodobne gozdarske mehanizacije smo postavili naslednje delovne cilje: (1) določiti merila in kazalnike za dopustnost izvedbe strojne sečnje, (2) vključevanje deležnikov z namenom zagotovitve sodelovanja med deležniki in pridobivanja čim širše podpore in uporabnost meril in kazalnikov ter postopkovnika v praksi, (3) izdelava »postopkovnika« (npr. v obliki diagrama poteka) izvedbe ter kontrole gozdarskih del glede na dopustnost uporabe strojev za strojno sečnjo in spravilo lesa. 4.4.1 Določitev meril in kazalnikov Oblikovanje meril sprejemljive poškodovanosti tal V povezavi z vsebino projekta smo na seminarju v oktobru 2018 na podlagi anketiranja udeležencev prišli do zaključka, da se strokovnjaki pri ugotavljanju sprejemljive poškodovanosti tal odločajo intuitivno na podlagi subjektivno izbranih meril. Zato smo na osnovi dosedanjih meril in analize podatkov iz seminarja pripravili predlog osnutka novih meril. Tako predlagamo, da se v prvem koraku uredi evidenca sekundarnega omrežja prometnic, ki bo ustrezala razmeram na terenu in potrebi sodobnih tehnologij, v drugem koraku pa se to omrežje postopno nadgradi z dodatnimi prometnicami, ki bodo zagotovile optimalno odprtost gozdov glede na predvideno uporabljeno tehnologijo sečnje in spravila lesa. Na omrežju vlak naj poškodovanost tal omejuje merilo prevoznosti, z drugimi besedami globina kolesnic, ki ustreza višini prehoda (klirensu) povprečnega spravilnega sredstva. Skupna relativna površina tega omrežja sme znašati 10 % (odprtost 250 m/ha) ne glede na uporabljeno tehnologijo in tip sestoja. Primarni uporabniki tega omrežja so prilagojeni kmetijski traktorji, zgibniki in zgibni polprikoličarji, glavni namen pa je spravilo lesa. Nadalje predlagamo, da se za vse sečne poti, tj. poti, ki niso načrtovane in niso del zgoraj omenjenega omrežja sekundarnih prometnic, poškodovanost tal omeji z globino kolesnic, ki na 90 % dolžine sečne poti ne presega 10 cm, hkrati pa ne presega 30 cm na kateremkoli odseku poti. Relativna površina vseh prometnic ne sme presegati 20 % površine delovišča. Primarno so te sečne poti namenjene strojem za sečnjo. Predlog temelji na podmeni t.i. »žrtvovanega« prostora, kjer del gozdne površine zavestno namenimo (intenzivnejši) rabi, preostali del pa temeljiteje varujemo. Naj poudarimo, da velja zgornji predlog zgolj za redne in načrtovane sečnje. Podrobnejšo sliko o rezultatih podajata Prilogi P in U. 4.4.2 Vključevanje deležnikov in diseminacija Usklajevanje predlaganih meril in kazalnikov z deležniki Leta 2019 smo v okviru 35. Gozdarskih študijskih dni med 135 udeleženci izvedli anketo, kjer so udeleženci ocenjevali vrednosti posameznih kazalnikov, ki so vključeni v predlog merila o sprejemljivi poškodovanosti tal (Priloga P). Statistična primerjava vrednosti kazalnikov iz predlaganih meril sprejemljive poškodovanosti tal (študija Poje in sod., 2019) z vrednosti kazalnikov iz ankete, je pokazala, da so vse vrednosti kazalnikov - z izjemo največje globine kolesnic na 90% dolžine sečnih poti, ki za 21,8% presega predlagano - iz ankete značilno nižje od predlaganih vrednosti v merilih. Podrobneje so rezultati, vključno z metodologijo, predstavljeni v Prilogi AE, predlog usklajenih meril, uporabnih za prakso, pa v Preglednici 1. Preglednica 1: Predlog usklajenih meril po izbranih kazalnikih Kazalnik Tehtane sredine ocen* Usklajena merila Odprtost s prometnicami širine 3,9 m (m/ha) Delež površine gozda namenjen vlakam (%) 7,6 7,5 192 (= 200) Delež površine gozda namenjen vlakam in sečnim potem (%) 13,6 15 385 (= 400) Največja globina kolesnic na vlakah (cm) 29,8 30 Največja globina kolesnic na 90% dolžine sečnih poti (cm) 12,7 10 Največja globina kolesnic na sečnih poteh (cm) 21,5 20 Legenda: *vrednosti izračunane kot tehtne sredine z utežmi enake recipročni vrednosti števila anketirancev po skupinah ustanov in podjetij Spletna stran Spletna stran je narejena na podlagi že obstoječe grafične podobe Biotehniške fakultete in objavljena na spletni strani Oddelka za gozdarstvo, Katedri za gozdno tehniko in ekonomiko (Priloga C). Spletna stran vsebinsko vključuje naslednje sklope: a) vsebinski opis projekta in cilje, b) podatke o sodelavcih s povezavami na SICRIS; c) rezultate projekta (bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta), d) novice in dogodke, e) povezave in f) kontakte. Tekom projekta smo skrbeli, da je bila spletna stran stalno ažurirana z novicami, dogodki in dosežki projekta. Poskrbeli smo za povezave do vseh objavljenih gradiv. Seminar in delavnica na Pokljuki Prenos izsledkov raziskave v prakso je bil izveden na seminarju za deležnike z naslovom »Vpliv tehnologij strojne sečnje na gozdna tla«, ki smo ga izvedli 18. 10. 2018 na Pokljuki v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in raziskovalci INTERREG projekta Link4Soil. Celodnevni seminar so sestavljali trije vsebinski sklopi: začetek je bil posvečen pregledu trenutnega stanja rabe sodobnih tehnologij v svetu in Sloveniji ter gozdnim tlom in njihovim specifičnosti. Sledil je terenski del, kjer so udeleženci na petih tematskih točkah spoznavali značilnosti tal, ocenjevali poškodovanost gozdnih tal, preizkušali znanje o gozdnih prometnicah in se seznanili s praktičnimi izzivi pri načrtovanju in izvedbi del s perspektive izvajalca in pravil/zahtev Triglavskega narodnega parka. Projektna skupina je na seminarju predstavila vsebino projekta in izsledke glede bodočega razvoja gozdarske mehanizacije (Prilogi L in M). Na delavnici (tj. terenski del seminarja) so udeleženci ocenili poškodovanosti gozdnih tal po opravljenih delih (Prilogi N in O). Glavne ugotovitve so povzete v članku v reviji Gozdarski vestnik (Priloga P). Gozdarski študijski dnevi 2019 Gozdarski študijski dnevi s tematskim naslovom »Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom« so potekali 11. 04. 2019 v prostorih Biotehniške fakultete. Posvet 35. Gozdarski študijski dnevi je bil posvečen pregledu trenutnih dognanj in izkušenj v zvezi z delovanjem in varovanjem gozdnih tal. Predstavitve, zbornik in druge informacije o posvetu so objavljeni na spletni strani: http://gsd.bf.uni-lj.si/2019/ (Prilogi R in S), kratko poročilo o posvetu pa je bilo objavljeno v reviji Gozdarski vestnik (Priloga Z). Na osnovi prispevkov in razprave smo prišli do zaključka, da se ekološki komponenti trajnostnega gospodarjenja daje vedno večji poudarek. Zaradi svojevrstnih značilnosti gozdarske mehanizacije se spreminjata ne zgolj učinkovitost in varnost izvedbe del, temveč tudi način dela. S posvetovanjem smo skušali dvigniti tako zavedanje o pomenu gozdnih tal kot zanimanje za spoznavanje in raziskovanje tega širokega, a privlačnega področja. 4.4.3 Oblikovanje »postopkovnika« Določanje con tveganja za poškodbe tal Na osnovi klasifikacije Bygden (2012) smo določili tri cone tveganja za poškodbe tal (Priloga AI), in sicer: a) Cona z visokim tveganjem (konusni indeks CI<700 kPa), b) Cona s srednje visokim tveganjem (konusni indeks CI = 700-1000 kPa), c) Cona z nizkim tveganjem (konusni indeks CI>1000 kPa). Postavljene meja za cone tveganja za pojav poškodb tal so ustrezne, saj upoštevajo tako ekonomski kakor tudi ekološki vidik gozdne proizvodnje. Verjetnost za pojav prekomernih poškodb tal zaradi različnega vpliva vlažnosti tal na nosilnost tal je različno za različne razrede tal/tipe tal (Preglednica 2). Tako je na primer, na rjavih pokarbonatnih tleh in distričnih tleh pod 40 % vsebnostjo vode v tleh tveganje za poškodbe nizko, visoko pa nad 54 % vsebnostjo vode. Povsem nasprotno je na rjavih opodzoljenih tleh, kjer je tveganje za poškodbe tal povišano pri vseh izmerjenih vsebnostih vode v tleh. Preglednica 2: Pregled nosilnosti tal po vsebnosti vode v tleh in razredih/tipih tal Vsebnost vode v tleh (%) Razred tal Tip tal Najnižja Pri CI = Pri CI = Najvišja izmerjena 1000 kPa 700 kPa izmerjena Kambična tla 5 41 55 65 Distrična rjava tla 6 40 56 60 Rjava pokarbonatna tla 5 41 54 55 Evtrična tla 8 36 49 65 Oglejena tla Hipoglej 15 22 40 65 Eluvialno-iluvialna tla Rjava opodzoljena tla 24 8 30 62 Obrečna tla Razvita obrečna tla 16 28 35 44 Legenda: CI - konusni indeks Diagram poteka izvedbe in kontrole gozdarskih del Diagram poteka (tudi »postopkovnik«) je bil izdelan z namenom zagotavljanja učinkovite izvedbe del in predvsem preprečevanja poškodb tal pri uporabi težke gozdarske mehanizacije. V prvi vrsti je namenjen ključnim deležnikov kot pomoč pri opredelitvi njihovih aktivnostih in zadolžitev ter določa potek teh aktivnosti. Z upoštevanjem protokola bo moč povečati verjetnost, da bo izvedba gozdarskih del (do večje spremembe vremenski razmer in s tem spremembe nosilnosti tal) potekala v okvirih dopustnega in dovoljenega, upoštevaje rastiščne, sestojne in naravne razmere v povezavi z zagotavljanjem ekološko, družbeno in ekonomsko primernega dela v gozdu. Diagram poteka (Slika 8 ter Priloga AF) naj se razume kot sistem povezanih aktivnosti, ki se začne na točki »Začetek« in poteka do točke »Zaključek«. Odločitve (znak romb), podatki (znak paralelogram) in procesi (znak pravokotnik) znotraj teh dveh točk se izvajajo rekurzivno dokler ne dosežemo točke »Zaključek«. To pomeni, da med samo izvedbo del stalno preverjamo zapisane kazalnike: točkovne globine kolesnic, dolžine in globine kolesnic na sečnih poteh. Poleg tega se ob spremembi nosilnosti tal vrnemo na preverjanje variabilnih pogojev (znakov) in same nosilnosti tal. Za oceno slednje predlagamo uporabo metode blatne kepe (glej Prilogo AH). Slika 8: Diagram poteka protokola za preprečevanje poškodb tal pri gozdarskih delih Prototip orodja za podporo odločanju Tehnično realizacijo koncepta sistema za podporo pri odločanju smo testirali s prototipom interaktivnega orodja oz. programske aplikacije. Interaktivno orodje smo izdelali v programu MS Excel® 2019 z vključenimi makri in nekaj vrsticami kode programskega jezika VBA (Visual Basic for Application). Osnovo orodja sestavlja baza odsekov ZGS, ki je dopolnjena s podatki o najbližji avtomatski meteorološki postaji, najbližji agrometeorološki postaji ter s podatki iz pedološke karte. Na osnovi vzorčnih ploskev je bilo za slednjo določenih šest tipov tal s katerih smo zbirali podatke o nosilnosti in vlažnosti tal. Struktura in vsebina orodja, vključno s psevdo-kodo in programsko kodo je Priloga AG. Orodje ima grafični uporabniški vmesnik, ki je še v razvoju (Slika 9). Rezultati modeliranja in prototip orodja bodo predstavljeni na IUFRO kongresu v Braziliji 2019 (Priloga AB). Drug uporabljeni model orodja oceni vlažnost tal po shemi, ki so jo predlagali Shang in sod. (2007). Podatki z meteoroloških (tj. povprečna letna temperatura, povprečne letne padavine, povprečna letna oblačnost) in agrometeoroloških postaj (tj. padavine, evapotranspiracija) se uporabijo kot vhodni podatki za model ocene vlažnosti tal. Potrebni podatki za oceno vlažnosti tal so še nadmorska višina (v model vstopa kot povprečna nadmorska višina odseka) ter zemljepisna dolžina (v model vstopa kot x koordinata centroida odseka). Gozdnogospodarsko območje: Odsek; BREŽICE 09094 *-- najprej izberi GGO! nato izberi odsek (posodobitev je avtomatizirana - nujna je internetna povezava)! Koordinate centroida Zemljepisna dolžina i;iongtxj: odseka Zemljepisna Eirina (lat, y|s 15,№2 46,061 52S50C I020M 4221 Distrična rjava tla Tip tal (po pedološki karti - glede na -B75 po površino prevladujoči tip tal) Kat ObCina: Krajevno ime; Občine: Lovska dru lina: Kategorija gozda; 7ABUKOVJE Lastina SEVNICA LDZABUKOVJE Večnamenski gozdovi Slika odseka: Položaj v pokrajini: Relief: Nadmorska višina - od; Nadmorske višina - do: POBOČJE J Aft KASTO DO GREBENASTO •»OO 620 metrov NMV metrov NMV Baza odseki Naklon; Kamnina: Kamnitost: Skalnatost: 25 GLINASTI SKRILAVCI, BOGATEJŠI 0 procentov procentov Rastlščnogojltveni razred GGO: Razdalja zbiranja: Delež odprte površine s cestami; Požarna ogroženost: Intenziteta gospodarjenja; NI PODATKA 4M M> MAIHNA OGUOŽFNOST 1J procentov ШШгјШШ^ ..' Јшвш Agiometeorološka postaja Ime najbliJje postaje: Šifra najbližje postaje; Oddaljenost od najbližje postaje; Azimut do najbližje postaje: Nadmorska nižina najbližje postaje: IM6 nzi,l metrov 2/i Stopinj ime najbližje postaje: LISCA šifra najbližja postaje: USCA_ Oddaljenost od najbližje postaje; Azimut do najbližje postaje: Artonatsfea Nadmorska uižina najbližje postaje: vremenska postaja Veljavnost podatkov ARSO" 11.07.201914;5flCEST Povprefne letna temperatura: Povprečne Jeme padavine; 752J metrov 1/1,9 stopinj 7,18 stopinj mm količina padavin v zadnjih IZ dneh; Evapotransplracija v zadnjih IZ dneh: Ocenjena trenutna vlažrosttal: Ocenjena nosilnost tal: 57,2 mm Ј7Д mm ЗЗД procentov TLA SO DOVOLI NOSILNA - DELA SE LAHKO NADALJUJEJO Temperatura zraka: Temperatura rosišče; vfaga v zraku: Hitrost vetra; Zračni tfak na lokaciji: ta,? stopinj C 8,2 stopinj C a km/h 908.2 hPa Slika 9: Pregledno okno orodja za podporo odločanju 5 Pregled doseženih rezultatov V nadaljevanju podajamo pregled doseženih rezultatov, kot so bili predvideni v sprejetem programu projekta leta 2016. Št. rezultata DS Naslov Tip rezultata Doseganje rezultatov R 1.1 1 Vmesna poročila I Oddanih je bilo 6 polletnih poročil v e-Obrazce ARRS. R 1.2 1 Zaključno poročilo I Zaključno poročilo je bilo MKGP oddano 29.09.2019, ARRS pa 60 dni po zaključku projekta. Poročilo je sestavljeno iz tehničnega povzetka in 33 prilog. R 1.3 1 Projektni sestanki s sodelavci in vsebinskim spremljevalcem projekta I Projektna skupina se je sestala na 6 formalnih sestankih in 2 sestankoma z vsebinskim spremljevalcem. Med sestanki je komunikacija potekala preko e-pošte in telefona (Priloga A). R 2.1 2 Poročilo o pregledu literature P Priloge B, D, E, F, H, I in J. R 2.2 2 Poročilo o klasifikaciji gozdnih tal z vidika terenske prevoznosti P Priloge K, V in AJ. R 3.1 3 Kriteriji in merila za dopustnost izvedbe strojne sečnje P Priloge G, P, AA, AC, AD in AE. R 3.2 3 "Postopkovnik" za hitro določanje okoljskih dejavnikov za izvedbo strojne sečnje I Priloge AH, AJ in AK. R 4.1 4 Internetna stran projekta P Spletna stran je bila oblikovana in postavljena novembra 2016 na strežniku fakultete. Priloga C. R 4.2 4 Delavnica za deležnike P Delavnica je bila izvedena 18.10.2018 na Pokljuki skupaj s celodnevnim seminarjem. Aktivno je sodelovalo 83 udeležencev. Priloge L, M, N in O. R 4.3 4 Gozdarski študijski dnevi P Posvet je potekal 11.04.2018 v Ljubljani, udeležilo se ga je 135 udeležencev. Priloge R, S, T, U, V in Z. R 4.4 4 Diagram poteka nadzora opravljenih del ("postopkovnik") I Priloge AF, AG in AI. Oznake tipa rezultata: I Interni dokument (del poročil) P Javni dokument (objavljen v tiskani verziji) 6 PREDLOGI PRIHODNJIH RAZISKAV Pomen varovanja gozdnih ekosistemov ostaja in postaja vse bolj aktualen, na kar kažejo evropski projekti, kot je na primer EFFORTE, in pa tudi zaključki na podlagi niza delavnic v Sloveniji, ki sta jih organizirala ZGS in BF v sodelovanju s številnimi deležniki (glej Beguš, 2019; Priloga R). Zato v nadaljevanju izpostavljamo nekatera področja in aktivnosti, na katerih bi bilo treba nadaljevati strokovno in znanstveno raziskovalno delo: Velika variabilnost talnih lastnosti, ki vplivajo na nosilnost gozdnih tal, ter njihova povezava s klimatskimi dejavniki vpliva na prostorsko in časovno spreminjanje vlažnost gozdnih tal. Razmerje med naštetimi elementi je slabo poznano. Zato predlagamo vzpostavitev stalnega sistema merilnih točk, ki bi kontinuirano beležile klimatske dejavnike in njihov vpliv na vlažnost gozdnih tal. Na podlagi meritev bi bilo mogoče izdelati model spreminjanja nosilnosti gozdnih tal glede na klimatske in topografske dejavnike ter zagotoviti čim večjo natančnost napovedi nosilnosti tal v realnem času ali celo v bližnjo prihodnost. Nadaljnje predlagamo nadaljnji razvoj Prototipa orodja za podporo odločanju (na višje ravni TLR - technology readiness level), ki bi ga lahko ponudili kot orodje / aplikacijo za mobilne telefone in s tem omogočili in približali to orodje za njegovo široko uporabo v praksi. Aplikacija bi služila za pomoč pri sprotnem in vsakodnevnem odločanju o sprejemljivosti talnih razmer za gozdno proizvodnjo. V pomoč pri odločanju za primernost uporabe sodobne gozdarske mehanizacije bi bila karta nosilnosti tal. Karta bi bila koristen in učinkovit pripomoček vseh organizacijskih fazah gospodarjenja oz. ukrepanja (načrtovanju, pripravi, izvedbi in kontroli gozdarskih del). Pri izdelavi karte nosilnosti gozdnih tal bi bilo tudi potrebno preveriti možnost vključevanja fitocenoloških značilnosti oz. raziskati korelacijo med fotocenološkimi in pedološkimi lastnostmi gozdnih tal. V času digitalizacije proizvodnih procesov se moramo vključiti in aktivno sodelovati pri razvoju okolju prijaznih tehnologij. S te imamo v mislih kibernetske delovne sisteme, ki v realnem času zajemajo stanje na delovišču in preko podpornega okolja strojniku (deležnikom, odločevalcem) poročajo o spremembah dejavnikov, ki vplivajo na gozdni ekosistem oz. njegovo primernost na rabo posameznih tehnoloških rešitev. Evidenca poškodovanosti gozdnih tal bi služila za oceno stanja gozdnih tal v Sloveniji, spremljanje trenda poškodovanosti ter za nadaljnje raziskovanje vplivnih dejavnikov, ki so pripeljali do takšnega stanja. Predlagana merila sprejemljive poškodovanosti tal je treba uvesti v gozdarsko stroko, v prihodnosti pa preveriti njihovo uspešnost za preprečevanje pojavljanja poškodb tal. Model za optimalno odpiranje gozdov s sečnimi vlakami bi temeljil na obstoječi mreži vlak ter predpostavkah za ekološko in ekonomsko sprejemljivo izvedbo strojne sečnje. Rezultat modela bi bil v pomoč v fazi priprave dela. 7 Seznam prilog Priloga A Zapisniki formalnih projektnih sestankov (2016-2019) Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 17 str. Priloga B Krč J. (2016) Možnosti zmanjševanja vpliva strojne sečnje na gozdne tla kot dejavnika uspešne obnove sestojev. V: Železnik P. (ur.). Sistemski problemi obnove gozdov: povzetki referatov 3. znanstvenega srečanja Gozd in les, Ljubljana, 24. 11. 2016, (Studia Forestalia Slovenica, 150). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 19-20. Priloga C Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo (Ciljni Raziskovalni Projekt V4-1624). (2016) Internetna stran. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-gozdarstvo/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/katedra-za-gozdno-tehniko-in-ekonomiko/vpliv-strojne-secnje-na-gozd-in-dolocitev-meril-za-njeno-uporabo/ (23.09.2019) Priloga D Mihelič M., Marenče J. (2017). Mednarodni gozdarski sejem ELMIA WOOD 2017. Gozdarski vestnik, 10(75): 430-431. Priloga E Krč J. (2017). Strojna sečnja kot dejavnik vpliva na gozdna tla in uspešnost obnove gozdnih sestojev. Gozdarski vestnik, 4(75): 218-223. Priloga F Poje A., Kobal M., Mihelič M., Pezdevšek Malovrh Š., Krč J. (2017) Oblikovanje stratumov in postavljanje raziskovalnih ploskev. Metodološke osnove za postavitev vzorčnih ploskev - interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 3 str. Priloga G Opis vzorčnih ploskev. (2018) Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 21 str. Priloga H Mihelič M. (2017) Poškodbe sestojev pri uporabi tehnologije strojne sečnje v Sloveniji: znanstvena monografija. (Studia forestalia Slovenica, 154). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 108 str. Priloga I Onesnaževanje okolja po strojni sečnji. (2018) Pregled literature - interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 11 str. Priloga J Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J. (2018) Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje: ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?. Acta Silva et Ligni, 115: 43-56. Priloga K Bratun P., Kobal M. (2018). Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji. Gozdarski vestnik, 5/6(76): 237-248. Priloga L Krč J., Poje A., Mihelič M., Marenče J., Potočnik I., Pezdevšek Malovrh Š., Kobal M., Leban V., Krajnc N., Sinjur I. (2018) Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo. Predstavitev na delavnici na Pokljuki, 18.10.2018: 23 prosojnic. Priloga M Marenče J. in sod. (2018) Smeri razvoja gozdarske mehanizacije. Predstavitev na delavnici na Pokljuki, 18.10.2018: 26 prosojnic. Priloga N Točka 2: Ocenjevanje poškodovanosti gozdnih tal. (2018) Poster na delavnici na Pokljuki, 18.10.2018. 1 str. Priloga O Vprašalnik o oceni poškodovanost tal. (2018) Vprašalnik za udeležence delavnice na Pokljuki, 18.10.2018. 3 str. Priloga P Poje A., Mihelič M., Leban V. (2019). Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal. Gozdarski vestnik, 1(77): 3-20. Priloga R Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom: zbornik prispevkov posvetovanja. (2019) Krč J. (ur.). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 67 str. Priloga S Krč J. (2019) Uvodnik. V: Krč J. (ur.). Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom : zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 2. Priloga T Poje A., Mihelič M., Pezdevšek Malovrh Š., Potočnik I., Leban V. (2019) Vpliv nekaterih terenskih in vremenskih dejavnikov na vidne poškodbe gozdnih tal. V: Krč J. (ur.). Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom: zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 58-63. Priloga U Mihelič M., Leban V., Krč J., Marenče J., Poje A. (2019) Presoja strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal. V: Krč J. (ur.). Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom: zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 64-67. Priloga V Kobal M., Kralj T., Bratun P. (2019) Gozdna tla in strojna sečnja. V: Krč J. (ur.). Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom: zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 52-57. Priloga Z Leban V., Krč J. (2019) Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom - odmev 35. Gozdarskih študijskih dni. Gozdarski vestnik, 77, 4: 196-197. Priloga AA Seznam diplomskih in magistrskih nalog (2019). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 1 str. Priloga AB Poje A., Mihelič M., Leban V., Krč J. (2019) Integrating soil characteristics and routine weather data to enhance environment-friendly forest operations. IUFRO Congress Curitiba, Brazil, poster sekcija. Priloga AC Rezultati meritev na vzorčnih ploskvah. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 11 str. Priloga AD Naklon terena in poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 8 str. Priloga AE Preverjanje meril sprejemljive poškodovanosti tal znotraj gozdarske stroke. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 7 str. Priloga AF Protokol za okolju prijazno izvajanje strojne sečnje. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 6 str. Priloga AG Sistem za podporo odločanju pri strojni sečnji. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 5 str. Priloga AH Hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 4 str. Priloga AI Določanje con tveganja za nastanek poškodb tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 3 str. Priloga AJ Hitra metoda ugotavljanja lastnosti tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 2 str. Priloga AK Hitri test za ugotavljanje nosilnosti snega in zmrznjenih tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 2 str. Poročilo so pripravili sodelavci: • Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Gozdarstvo in obnovljive gozdne vire o dr. Janez Krč (vodja projekta), dr. Anton Poje, dr. Matevž Mihelič, dr. Špela Pezdevšek Malovrh, Vasja Leban • Gozdarskega inštituta Slovenije: o dr. Nike Krajnc, Iztok Sinjur V Ljubljani, Univerza IJU bljani ßjoiefy n јуј,а fakulteta PRILOGE Naslov projekta: Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo Šifra projekta: V4-1624 Ljubljana, September 2019 SEZNAM PRILOG Priloga A Zapisniki formalnih projektnih sestankov (2016-2019) Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 17 str. Priloga B Krč J. (2016) Možnosti zmanjševanja vpliva strojne sečnje na gozdne tla kot dejavnika uspešne obnove sestojev. V: Železnik P. (ur.). Sistemski problemi obnove gozdov: povzetki referatov 3. znanstvenega srečanja Gozd in les, Ljubljana, 24. 11. 2016, (Studia Forestalia Slovenica, 150). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 19-20. Priloga C Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo (Ciljni Raziskovalni Projekt V4-1624). (2016) Internetna stran. Dostopno na: http://www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-gozdarstvo/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/katedra-za-gozdno-tehniko-in-ekonomiko/vpliv-strojne-secnje-na-gozd-in-dolocitev-meril-za-njeno-uporabo/ (23.09.2019) Priloga D Mihelič M., Marenče J. (2017). Mednarodni gozdarski sejem ELMIA WOOD 2017. Gozdarski vestnik, 10(75): 430-431. Priloga E Krč J. (2017). Strojna sečnja kot dejavnik vpliva na gozdna tla in uspešnost obnove gozdnih sestojev. Gozdarski vestnik, 4(75): 218-223. Priloga F Poje A., Kobal M., Mihelič M., Pezdevšek Malovrh Š., Krč J. (2017) Oblikovanje stratumov in postavljanje raziskovalnih ploskev. Metodološke osnove za postavitev vzorčnih ploskev -interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 3 str. Priloga G Opis vzorčnih ploskev. (2018) Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 21 str. Priloga H Mihelič M. (2017) Poškodbe sestojev pri uporabi tehnologije strojne sečnje v Sloveniji: znanstvena monografija. (Studia forestalia Slovenica, 154). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 108 str. Priloga I Onesnaževanje okolja po strojni sečnji. (2018) Pregled literature - interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 11 str. Priloga J Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J. (2018) Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje: ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?. Acta Silva et Ligni, 115: 43-56. Priloga K Bratun P., Kobal M. (2018). Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji. Gozdarski vestnik, 5/6(76): 237-248. Priloga L Krč J., Poje A., Mihelič M., Marenče J., Potočnik I., Pezdevšek Malovrh Š., Kobal M., Leban V., Krajnc N., Sinjur I. (2018) Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo. Predstavitev na delavnici na Pokljuki, 18.10.2018: 23 prosojnic. Priloga M Marenče J. in sod. (2018) Smeri razvoja gozdarske mehanizacije. Predstavitev na delavnici na Pokljuki, 18.10.2018: 26 prosojnic. Priloga N Točka 2: Ocenjevanje poškodovanosti gozdnih tal. (2018) Poster na delavnici na Pokljuki, 18.10.2018. 1 str. Priloga O Vprašalnik o oceni poškodovanost tal. (2018) Vprašalnik za udeležence delavnice na Pokljuki, 18.10.2018. 3 str. Priloga P Poje A., Mihelič M., Leban V. (2019). Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal. Gozdarski vestnik, 1(77): 3-20. Priloga R Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom: zbornik prispevkov posvetovanja. (2019) Krč J. (ur.). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 67 str. Priloga S Krč J. (2019) Uvodnik. V: Krč J. (ur.). Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom : zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 2. Priloga T Poje A., Mihelič M., Pezdevšek Malovrh Š., Potočnik I., Leban V. (2019) Vpliv nekaterih terenskih in vremenskih dejavnikov na vidne poškodbe gozdnih tal. V: Krč J. (ur.). Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom: zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 58-63. Priloga U Mihelič M., Leban V., Krč J., Marenče J., Poje A. (2019) Presoja strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal. V: Krč J. (ur.). Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom: zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 64-67. Priloga V Kobal M., Kralj T., Bratun P. (2019) Gozdna tla in strojna sečnja. V: Krč J. (ur.). Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom: zbornik prispevkov posvetovanja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 52-57. Priloga Z Leban V., Krč J. (2019) Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom - odmev 35. Gozdarskih študijskih dni. Gozdarski vestnik, 77, 4: 196-197. Priloga AA Seznam diplomskih in magistrskih nalog (2019). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 1 str. Priloga AB Poje A., Mihelič M., Leban V., Krč J. (2019) Integrating soil characteristics and routine weather data to enhance environment-friendly forest operations. IUFRO Congress Curitiba, Brazil, poster sekcija. Priloga AC Rezultati meritev na vzorčnih ploskvah. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 11 str. Priloga AD Naklon terena in poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 8 str. Priloga AE Preverjanje meril sprejemljive poškodovanosti tal znotraj gozdarske stroke. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 7 str. Priloga AF Protokol za okolju prijazno izvajanje strojne sečnje. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 6 str. Priloga AG Sistem za podporo odločanju pri strojni sečnji. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 5 str. Priloga AH Hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 4 str. Priloga AI Določanje con tveganja za nastanek poškodb tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 3 str. Priloga AJ Hitra metoda ugotavljanja lastnosti tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 2 str. Priloga AK Hitri test za ugotavljanje nosilnosti snega in zmrznjenih tal. (2019) Interno gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 2 str. Zapisniki projektnih sestankov 2016-2019 Prvi sestanek CRP Strojna sečnja (»interni kick-off meeting«) Datum: 10.10.2016 Ura: 11.00-12.05 Prisotni: prof. dr. Janez Krč, dr. Matevž Mihelič, dr. Anton Poje, doc. dr. Špela Pezdevšek Malovrh, Vasja Leban - Prvi sestanek vodji delovnih sklopov CPR-a - Povzetek projekta: o za projekt bomo dobili financiranje v višini 100.000 € (v procesu obravnave prijave je izpadla ena naloga četrtega sklopa); o kapacitete na projektu: od 2 % (doc. dr. Marenče) do 22,5 % (dr. Poje); o 20 % sredstev gre soizvajalcu (Gozdarski inštitut Slovenije, GIS); o časovnico bo potrebno malce prilagoditi vsebini pogodbe; o 50 % sredstev bo namenjenih plačam, 25 % sredstev materialnim stroškom in 25 % so stroški režije (vključno z amortizacijo, pisarniškim materialom ipd.) - Janez pove, da je prejel e-sporočilo od vsebinskega spremljevalca Tomaža Remica; o Do 15.11. je treba oddati prvo vmesno poročilo o Do 15.11. je treba organizirati srečanje z vsebinskim spremljevalcem - Janez pošlje e-sporočilo g. Remicu s predlogom srečanja v ponedeljek, 24.10.2016, ob 12h na Oddelku za gozdarstvo - Vsebina srečanja z g. Remicem še ni znana, pripravili bomo povzetek vsebin po delovnih sklopih, od njega pričakujemo vsebinska vprašanja o Na sestanku sodelujejo; Janez, Špela, Matevž, Anton in predstavnik GIS-a (npr. dr. Krajnc) o Predstavili mu bomo tudi prvo idejo o vsebini spletne strani - Špela predlaga, da na spletno stran damo tudi sliko vseh sodelavcev na projektu - Janez želi, da delamo veliko na diseminaciji rezultatov in pove, da smo od SAZU prejeli povabilo za predstavitev na posvetu, ki ga organizira SAZU (prof. Hojka Kraigher): o Naslov posveta: Sisteme rešitve za probleme v gozdovih o Datum 24.11.2016 (naslov predavanja posredovati še ta teden, izvlečke do 15.11.) o Poudarek na pomlajevanju in ekosistemskih storitvah - Anton poudari, da je potrebno jasno zastaviti metodologijo projekta in dela - Matevž omeni, da je že začel delati na zbiranju literature - Janez meni, da bi lahko izhodišča za oblikovanje metodologije pridobili iz pregleda literature - Janez na DropBox-u ustvari novo mapo »Delo« in excelovo datoteko za sledenje porabe finančnih sredstev - Špela: za spletno stran bo pogledala primerljive spletne strani drugih in v kratkem pripravila osnutek vsebine spletne strani - Spletna stran: o Imamo proste roke za odločitev o lokaciji spletne strani, vendar smo se strinjali o podzavihku na domači spletni strani Oddelka za gozdarstvo; mapo bo ustvaril Matevž o Spletna stran bo preprosta, brez dodatnih podzavihkov o Janez predlaga, da se spletna stran uredi do 31.12.2016 o Okvirna vsebina: »aktualno«, pregled projekta, poročila, mogoče kakšne slike s terena - Matevž predlaga izvedbo pregleda literature na temo vplivi na okolje, ker se na tem področju pojavlja veliko novih raziskav - Anton predlaga, da Matevž zbere naslove in jih razdeli vsem za pregled in povzetek - Janez meni, da naj se celovit pregled literature opravi do 31.12.2016, do oddaje prvega vmesnega poročila pa pripravi spisek referenc in krajši pregled osnovne literature - Janez poudari, da bo zahteval držanje rokov in bo pravočasno opozarjal na bližanje roku - Redni sestanki na temo projekta bodo v tem bloku potekali ob ponedeljkih ob 11.30 - Pri prof. Koširju se bosta Matevž in Anton pozanimala o izdelavi logotipa ali slike, ki bi upodabljala projektno vsebino Zapisal: Vasja Leban Sestanek CRP Strojna sečnja Datum: 17.10.2016 Ura: 11.15-11.50 Prisotni: prof. dr. Janez Krč, dr. Matevž Mihelič, dr. Anton Poje, Vasja Leban - Janez naznani dnevni red: o Priprava na sestanek s spremljevalcem o Dnevni predloga WWW strani projekta o Razno - Sestanek organizira vodilni partner, potekal bo v sejni sobi Oddelka za gozdarstvo - Prejemniki vabila na sestanek so (poleg vodje CRP-a in sklopov): doc. dr. Marenče, prof. dr. Potočnik, dr. Kobal, dr. Krajnc, dr. Robek in Sinjur (zadnji trije iz GIS-a) - Dnevni red sestanka: uvod, cilji, namen, predstavitve vodij sklopov, vprašanja spremljevalca - Točke (dnevni red) 1. sestanka z vsebinskim spremljevalcem: 1. Cilj, namen in časovni potek projekta (Krč) 2. Predstavitev delovnih sklopov (Mihelič & Poje & Pezdevšek-Malovrh) 3. Pričakovanja financerja (Remic) 4. Razno - Janez omeni, da bo - zaradi drugih obveznosti - moral sestanek zapustiti po cca. 1 uri - Dr. Mihelič in Leban se bosta udeležila sestanka na GIS-u v sredo, 19.10. ob 10h (CRP pri katerem sodeluje tudi BF) - Skupinsko sliko za spletno stran bomo izdelali v ponedeljek, 24.10., med ali po sestanku - Leban predstavi idejo o vsebini spletne strani, ki jo je pripravila doc. dr. Pezdevšek Malovrh o Spletna stran bo zavihek na oddelčni spletni strani o Oblika ene tekoče strani (brez podstrani), na začetku bo kazalo s povezavami do poglavij o Povezavo do spletne strani prilepimo tudi na začetno stran oddelka GTE - Razmisliti moramo o morebitnem akronimu projekta - Prof. Koširja se vpraša ali lahko nariše logotip Zapisal: Vasja Leban Sestanek z vsebinskim spremljevalcev projekta »CRP Strojna sečnja« Datum: 24.10.2016 Ura: 12.00 - 12.50 Prisotni: Tomaž Remic, prof. dr. Janez Krč, dr. Matevž Mihelič, dr. Anton Poje, doc. dr. Jurij Marenče, doc. dr. Špela Pezdevšek Malovrh, dr. Nike Krajnc, Jaka Klun, Vasja Leban - prof. Krč začne s predstavitvijo namena in ciljev projekta, predstavi financiranje in razporeditev ur za ARRS (108 ur za leto 2016, ki jih je potrebno razdeliti med ljudi na projektu) - g. Remic omeni spremembo roka za izplačilo obroka v letu 2019 in sicer marca 2019 ne bo izplačila, celotno izplačilo se izvede v enkratnem znesku novembra 2019 - dr. Krajnc pojasni, da dr. Robek zapušča GIS; njegov del se prenese na Iztoka Sinjurja in Jako Kluna; za vsak delovni sklop želi informacijo o tem, kakšna so pričakovanja GIS-a - g. Remic razloži, da MKGP pričakuje držanje rokov, ki so zapisani v pogodbi; pred novembrsko oddajo poročila se bosta prof. Krč in Remic dobila na sestanku in pregledala vsebino poročila; morebitne težave in zamude se bo reševalo sproti - vodje delovnih sklopov (dr. Mihelič, dr. Poje, dr. Pezdevšek Malovrh) na kratko predstavijo vsebino, cilje in predvidene aktivnosti znotraj delovnih sklopov - g. Remic omeni, da naj merila in kazalniki nastajajo sproti in da je potrebno že pri nastajanju aktivno vključiti deležnike (predvsem ZGS in inšpekcijo, kot dva od končnih uporabnikov rezultatov projekta) - ideja je, da bi omejitve bile del odločbe ZGS - g. Remic poudari še, da bi bilo dobro organizirati več delavnic z deležniki sproti in da se pričakuje, da bo postopkovnik predstavljen do GŠD Zapisal: Vasja Leban (s pomočjo Špele in Antona) Prvi sestanek v letu 2017 projekta »CRP Strojna sečnja« Datum: 30.01.2017 Ura: 10.00 - 11.00 Prisotni: prof. dr. Janez Krč, dr. Matevž Mihelič, dr. Anton Poje, doc. dr. Jurij Marenče, Vasja Leban Dnevni red: 1. pregled 2. sodelovanje z GIS 3. osnutek časovnice za leto 2017 4. razno - Špela se je opravičila zaradi obveznosti v tujini - Jurij se je opravičil in sestanek zapustil ob 10:45 zaradi pedagoških obveznosti - točka 1: pregled dosedanjega dela o v uvodu in poda izkušnjo s sestanka projektne skupine »optimizacija nege mladega gozda« s prof. dr. Diacijem na MKGP --> lahko pričakujemo, da bomo v kratkem imeli podoben poglobljen sestanek o zahteve do naročnikov: ■ redna poročila MKGP - OK ■ sestanek s projektnim spremljevalcem - OK ■ poročilo o pregledu literature - mogoče malce v zamudi, V IZDELAVI ■ poročilo o klasifikaciji gozdnih tal - V IZDELAVI ■ internetna stran projekta - OK o Matevž predstavi poročilo o delu po WP-jih: ■ s Kobalom sta v sodelovanju ■ Kobal ima karte pripravljene (in kup idej za nadaljnje delo) ■ glede literature sta precej napredovala ■ glavni indikatorji prevoznosti tal: • tip tal • skelet • globina tal • vlažnost ■ mogoče bi kazalo kombinirati tudi s fitocenološkimi kartami ■ omejeni s številom izkopanih talnih profilov - karte z merilo 1:25.000 (bolj detajlnih kart ni) ■ skoraj v celoti že prevedel publikacijo »Physikalische bodenschütz in Walden« ■ Špela bo naredila pregled zakonodaje ■ Jurij trenutno dela na pregledu literature o Janez predlaga, da se vse rezultate iz poročila literature, oblikuje v obliki, ki ga bomo lahko v čim večji meri uporabili za izdelavo končnega poročila o Matevž vpraša kolikšen je obseg poročila ^ vprašati MKGP o Janez predlaga, da naj se končno poročilo oblikuje kot zaključen izdelek, ekspertiza (več dela danes, vendar manj čez tri leta) o Anton (in Matevž) predlaga rabo »klasičnega« stila poročila: ■ uvod ■ zakonodaja ■ pedološke osnove ■ kolesnice ■ emisije ■ poškodbe tal ■ stratifikacija ■ izbira objektov ■ opis poskusov ■ rezultati ■ zaključki o Jurij omeni, da sta se z Matevžem dobila in dogovorila o metodoloških osnovah pregleda literature; zaradi pedagoških obveznosti še ni začel z delom ^ začel bo v sredo, 01.02.2017 o Janez omeni, da smo v rahli zamudi glede pregleda literature in poročila o Anton pove, da ni veliko delal na projektu, je pa razmišljal o izvedbi del (ali meritve in vitro ali in vivo?) ■ vprašanje je kako simulirati vremenske razmere (npr. količina, trajanje padavin)? ■ kako simulirati pritisk na tla (ali simulacija z eksperimentiranjem ali izvedba z opazovanjem)? o Janez omeni Jurijev doktorat in izkušnje ki jih ima s podobnim delom o Vasja podal kratko poročilo o spletni strani o Janez: resno je treba razmišljati o temu kako bi katedra skupaj sodelovala na GŠD --> v letu 2019 bi nato katedra GTE organizirala GŠD ■ v fokusu je prevoznost tal in strojna sečnja ■ dodatna, robna področja o marca moramo oddati prvo poročilo (on-line) - točka 2: potreba in opredelitev sodelovanja s projektnim partnerjem (GIS) o Janez je »brainstormal« in podal dva predloga: ■ konzultacija glede dilem o izvedbi poskusa z GISom ■ vključitev prof. Koširja (proti plačilu) o Anton meni, da je Jaka predvsem primeren »terensko delo«, manj pa za »teoretično delo« o Matevž doda, da na GIS imajo laboratorij in raziskovalno opremo in pripomočke o Anton je razmišljal, da bi GIS samostojno izvede del raziskave o Janez zaključi, da obstajajo tri variante: ■ Vsak opravi delo na »svojem« projektu sam v celoti ■ bo GIS sodeloval pri tehnični izvedbi terenskih del (plus laboratorijski del) ■ bo GIS samostojno izvedel zaključen del raziskave (»paketek«) o ta zapisnik bo objavljen kot interno gradivo; na spletno stran se obesi krajšo notico o Janez se bo v te tednu dobil z Nike in ji predlagal omenjene variante - točka 3: časovnica za leto 2017 o najpomembnejši del je treba opraviti do marca: pregled literature in poročilo za MKGP (in ARRS) o do prvega oktobra moramo napisati in oddati poročila za MKGP in ARRS (?) o Matevže ponovno predlaga, da MKGP prosimo za osnutek poročila - točka 4: razno o Jurij vpraša za novi server BF - trenutno so še težave in ne obratuje o Janez predlaga naslednji sestanek 15.03.2017 (izjema je kakšna kritična situacija, ko se dobimo ad hoc); mogoče bi sestanek organizirali tudi okrog 20.02. (zaključek študijskih počitnic) o Anton vpraša o praktičnih pogledih izvedbe del s stroji (npr. da se strojnik zna odločiti za izvedbo) --> kakšna bo oblika rezultatov (npr. navodila, o Janez predlaga: Sistem za zagotavljanje kakovosti (npr. Košir: Organizacija gozdarskih del) o Janez predlaga spremljanje projekta EFFORTE (https://www.luke.fi/efforte/) o Janez predlaga, da bi končno poročilo lahko bil tudi v obliki zbornika GŠD ali v zbirka strokovnih in znanstvenih del (Studia Forestalia Slovenica) Zapisal: Vasja Leban Prvi sestanek v letu 2018 projekta »CRP Strojna sečnja« Datum: 29.01.2018 Ura: 12.00 - 13.30 Prisotni: prof. dr. Janez Krč, dr. Matevž Mihelič, dr. Anton Poje, doc. dr. Špela Pezdevšek Malovrh, Vasja Leban Dnevni red: 1. Pregled dela (aktivnosti in rezultatov) v letu 2017 2. Načrtovane aktivnosti za 2018 3. Problemi, dileme, težave 4. Aktivnosti v zvezi s pripravo na poročanje (vmesno poročilo) in sestanek z vsebinskim spremljevalcem 5. Razno Opomba: zapis ne sledi kronologiji sestanka; med sestankom so se teme namreč obravnavale izmenjujoče - točka 1: pregled dosedanjega dela o Matevž na kratko predstavi izdano znanstveno monografijo o poškodbah sestojev; dostopna je na portalu DiRROS: http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8159 ■ Matevž predlaga pripravo članka na temo, Špela podpira idejo (razširitev na politike) o Matevž pove, da bo potrebno izdelati še en pregled literature - s tematiko bolj usmerjeno na metode in metodologije v specifičnih razmerah (npr. sneg) ■ Anton poudari, da je potrebno pregledati specifično usmerjene članke o Matevž pove, da skupaj z Jurijem Marenčetom delata na članku (pregled literature) o Matevž predlaga pilotno izvedbo programa deljenja datotek MS SharePoint o Anton povzame pred kratkim interno predstavljene preliminarne rezultate (grafikone) meritev na vzorčnih ploskvah ■ Na eni ploskvi meritve izvaja tudi en njegov diplomant o Anton predlaga, da se v prihodnje (in do konca meritev) merjenja izvaja v bolj sušnih razmerah (za vlažne terene je zbranih zadovoljivo število podatkov) ■ Anton opaža, da so na določenih ploskvah velike podobnosti v indeksih CI, kar nakazuje na to, da imajo določeni tipi tal tudi lahko podobne značilnosti glede CI o Anton povzame, da se tla združujejo na podlagi njihovih lastnosti (npr. tekstura, struktura, skelet) ■ Milan naj bi določil vrsto tal z izkopom talnih profilov (rok: do konca junija) ter pregledal parametre, ki jih zahteva program iFOS • V programu iFOS se lahko nato izvede validacija obstoječih podatkovnih zbirk in/ali modelira z empiričnimi podatki [preveriti izvedljivost] - točka 2: načrtovane aktivnosti za 2018 o Anton v bližnji prihodnosti predlaga naslednje aktivnosti: ■ Obisk Šumarske fakultete v Zagrebu (katedra za ŠTE) za izmenjavo idej o nadaljnjem delu na področju raziskovanja vpliva strojne sečnje na tla ■ Nosilnost tal naj se rešuje z dostopno obstoječo literaturo ^ predlaga, da se pozanimamo pri nekom iz tujine (npr. Finske), ki ima tovrstne izkušnje ali znanja • Špela predlaga dr. Antti Asikainen: www.researchgate.net/profile/Asikainen Antti ■ Priprava in izvedba vprašalnika za izvajalce • Potencialna vprašanja: kako se odločajo, kdaj in s čim posegajo, ... • Alternativa: na terenu preveriti njihovo odločanje in dejanske razmere v tistem času o Anton predlaga, da se spremlja en/nekaj strojev od izvedbe do konca del, kasneje pa preveri/oceni posledice ■ Janez doda, da bi lahko podoben (isti?) vprašalnik oblikovali za tehnologe na ZGS o Anton predlaga izvedbo delavnice z deležniki (npr. ZGS, SiDG, MKGP) na kateri bi jih povprašali o uporabnosti, smiselnosti, metodah (tudi hitrih) ■ Namigne tudi, da bodo rezultati lahko uporabni za oblikovanje tehnoloških kart ■ Posebno zanimivo bi bila vključitev vremenskih kart (dinamičnih vremenskih podatkov) o Janez sklene, da bi za to potrebovali dodatna sredstva in nov CRP projekt v katerem bi lahko nemoteno raziskovali sušenje in vlaženje tal... v tem projektu bomo presegli pričakovanja, če bomo oblikovali podlage ali en grob sistem za označitev primernosti za izvedbo del na določenem območju ■ Anton se strinja in doda, da obstaja tudi možnost vključitve kmetijskih podatkov ali meritev na stalnih vzorčnih ploskvah GIS/ZGS - točka 3: problemi, dileme, težave o Milan Kobal je pripravil osnovo za klasifikacijo tal, na osnovi katere pripravlja članek -možna odstopanja z empiričnimi podatki?? ■ Članek pripravlja v sodelovanju z Bratunom (?) ■ Janez se sestane z Milanom in ga povpraša po rezultatih in napredku članka o Anton povzame, da bodo meritve do poletja zaključene ■ Problem se lahko skriva v tem, da je za eno meritvijo (npr. vlage) na voljo zgolj ena info ■ Predlog: v izbranem sestoju/ih se oblikuje »testno progo« z različnimi vrednostmi proučevanih spremenljivk (npr. vlažnost, pokritost z vejami, ...) • Več možnosti izvedbe: prošnja izvajalcem, SiDG, najem stroja (cca. 500-1000€/dan) ■ Problem verodostojnosti bo nastal, če bo odstopanje empiričnih podatkov v nasprotju z rezultati Koširjeve ekspertize (?!) ■ Janez se strinja (preveriti rezultate Koširjeve eksperize) ■ Matevž doda, da bi lahko uspešno preverili empirične podatke z rezultati iFOS -pogoj so podatki, ki jih mora pridobiti Milan Kobal o Anton poudari, da so modeli vlažnosti ključni rezultat projekta, zato mora večina truda biti usmerjena na dosego slednjih - točka 4: aktivnosti v zvezi s pripravo na poročanje o Janez spomni, da nas bo v kratkem obiskal spremljevalec g. Remic ter da je potrebno do 15. 03. 2018 pripraviti vmesno poročilo o Osnova za predstavitve ob obisku spremljevalca bodo ppt-ji prejšnjega srečanja o Na sestanek s spremljevalcem se povabi dr. Krajnc in sodelavce z GIS-a o Janez prosi Špelo naj pripravi načrt za izvedbo diseminacijo o Janez zaključi, da je treba oglaševati diplomske naloge s področja projekta/GTE - točka 5: razno o Janez najprej povzame sklepe sestanka: ■ Sklep #1: Anton poda usmeritve za izvajanje meritev na terenu - v naslednjih treh tednih ■ Sklep #2: Janez spomni Milana za izvedbo del in povpraša do članku - izvedba del do 30. 06.2018 ■ Sklep #3: Anton vpraša kolege iz ŠF v Zagrebu o primernem datumu za obisk -predvidoma jih obiščemo v torek, 06. 02.2018 ■ Sklep #4: Anton pripravi osnutek vprašalnika za izvajalce/tehnologe/(mogoče tudi strojnike?) - izvedba predvidoma do februarja 2019 ■ Sklep #5: Špela pripravi načrt za izvedbo diseminacije - do poletja (?) o Anton meni, da bi se morali na MKGP izjasniti o tem, katere rezultate bi radi oni videli in katere bodo kasneje tudi uporabljali v praksi ■ Pri trenutni metodologiji CRP-a niso upoštevani nakloni, zato bi lahko uporabili obstoječe/stare podatke, kjer mogoče o GŠD na temo tal in strojne sečnje bo katedra GTE organizirala v letu 2019 (spomladi?) o Janez opozori na proučitev možnosti povezave v CRP-u oblikovanih modelov in obstoječih vremenskih modelov/podatkov (tudi za oblikovanje »postopkovnika«) o Ob obisku Zagreba se kolegom predstavi še idejo o INTERREG projektu ■ Sklep #6: V petek 02. 02.2018 se sestanemo za brainstorming na temo in vsebino projekta INTERREG SLO-HR; Vasja pripravi predstavitev ideje in glavnih poudarkih programa. Zapisal: Vasja Leban Sestanek z vsebinskim spremljevalcem projekta »CRP V4-1624« Datum: 07.03.2018 Ura: 13.00 - 14.15 Prisotni: prof. dr. Janez Krč, dr. Nike Krajnc (GIS), dr. Matevž Mihelič, dr. Anton Poje, prof. dr. Igor Potočnik, Vasja Leban Opravičeno odsotni: Tomaž Remic, izr. prof. dr. Špela Pezdevšek Malovrh Dnevni red: 1. Izhodišča (aktivnosti in rezultatov) projekta (Krč) 2. Opravljene aktivnosti (Mihelič, Poje, Pezdevšek Malovrh) 3. Razprava 4. Razno - Točka 1: izhodišča • Janez začne sestanek s pozdravnimi besedami in se zahvali dr. Krajnc (GIS) za udeležbo • Na kratko povzame vsebino projekta, namen in časovnico • Janez predstavi izhodišča - strojna sečnja, uporaba in cilji projekta • Cilji projekta: osredotoča se na tla, podati predlog za hitro oceno nosilnosti tal • Namen projekta: smernice za izbiro in pripravo objektov, izbiro in oceno izvajalcev - Točka 2: opravljene aktivnosti (poročila o delu po DS) • Delovni sklop 2 o Matevž predstavi opravljeno delo v okviru drugega delovnega sklopa. Ta je razdeljen v tri dele: (a) poškodbe sestojev, (b) onesnaževanje okolja, rast rastlin in pomlajevanje ter (c) koreninski sistem in mikoriza. o (a) Prvi del DS 2.1 ■ Prvi del je zaključen - izdana je monografija, ki je v celoti dostopna na portalu DiRROS ■ Pregled literature na temo onesnaževanja okolja, rasti rastlin ter koreninskega sistema še ni končan, reference so zbrane, sedaj bo potrebno podatke analizirati o (b) Drugi del- DS 2.2 ■ Matevž poudari, da zadnja dva dela trenutno nista ključna, saj se pomembnejša vprašanja, na katera je nujno dobiti odgovor, postavljajo v zvezi z metodologijo in meritvah v snežnih razmerah ter povezavo z DS3, saj je potrebno meritve v celoti zaključiti v naslednjem letu ■ Na temo politik iz področja zakonskih podlag s področja varovanja tal je napisan članek, skupaj s Špelo in Janezom napisala članek ■ Pregled literature na temo hitrih metod ugotavljanja prevoznosti malce še ni v celoti opravljen ■ Izbrana metoda v sklopu projekta je »metoda blatne kepe« ■ Matevž izpostavi, da je potreben vložek pedologov za hitre metode ugotavljanja lastnosti tal (dr. Milan Kobal) o (c) Tretji del- DS 2.3 ■ V tretjem delu smo gozdna tla v državi razdelili v stratume glede na njihovo občutljivost za prevoznost. Odločili so se za uporabo samo treh kazalnikov, ki imajo jasno povezavo z pedološkimi kartami in pripravili stratifikacijo celotne države ■ Kazalniki so tekstura, globina tal in delež organske snovi ■ Poleg tega smo pri postavljanju vzorčnih ploskev upoštevali še pestrost gozdov, glavne talne tipe ter pretekle in potencialne površine, kjer je ali bi se lahko uporabljala tehnologija strojne sečnje • Delovni sklop 3 o Matevž preda besedo Antonu, ki predstavitev začne s pregledom časovnice o Naloge tretjega delovnega sklopa so razdeljene v tri podsklope s končnim ciljem spoznati nosilnost tal. Ugotoviti se želi koliko vplivajo vlaga, snežna podlaga, zmrznjenost tal na nosilnost tal. o Anton vzpostavi povezavo z GISovo aplikacijo mojgozdar.si in možnost povezave meril in kazalnikov s slednjim o Anton pove, da od avgusta potekajo sistematične meritve nosilnosti in vlage tal na poskusnih ploskvah. Preliminarni rezultati nakazujejo tri skupine ploskev: ■ Prva skupina, kjer je jasno razvidno, da nosilnost tal pada z naraščanjem vlage (logaritemsko) ■ Druga skupina ploskev nakazuje na manjši in konstanten vpliv vlage ■ Tretja skupina vsebuje ploskve, kjer je premajhno število meritev. V nadaljevanju projekta, bodo meritve pretežno izvedene na slednjih. o Na nekaterih ploskvah (kot je npr. Stojna), kjer je apnenčasta podlaga, precej skeletna tla, veliko kamenja v tleh, obstoja velika variabilnost. o Anton deli ugotovitev, da tudi v mednarodnem prostoru ni študij o vplivu debeline snežne odeje in zmrznjenosti tal na nosilnost tal o Pove tudi, da se je bil pripravil vprašalnik za delavce, ki so posredno ali neposredno povezani s strojno sečnjo. Vprašalnik je v fazi evalvacije, po tem se bo poslal uslužbencem ZGS, SiDG in izvajalcem o Anton izpostavi v projektu obljubljen odgovor na vprašanje o vplivu naklona ter predstavi dve ideji o izvedbi: ■ pregled in ocena naklona na delovišču (in situ), ali ■ teoretična kalkulacija na osnovi faktorja in naklona. o Merila - ideja je ugotoviti kje in kdaj je delo dopustno, kje je območje previdnosti in kje bo morebitno delo nedvomno povzročilo težave (tj. pregloboke kolesnice). o Če se to želi narediti, Anton izpostavi dve možnosti: ■ uporaba Koširjeve študije (teoretična študija; NGP nominalna nosilnost tal, NK indeks kolesa) - problemi: različni modeli, različne vrednosti; različne tehnologije, različen NGP ■ meritve na deloviščih (test na 100 metrov dolgem odseku, nekaj lokacij, različne vlažnosti, oprema) - problemi: nepoškodovano (predhoden pregled), ob določeni vlažnosti tal, pripravljenost izvajalcev, lokacija, trajanje, finance o Anton se najbolj nagiba k izvedbi meritve na delovišču (in situ), Janez ga podpira. o Na koncu spregovori še o hitrih metodah: ■ hitro preverjanje tipa tal (Milan Kobal do decembra 2018) ■ hitro preverjanje lastnosti tal • Delovni sklop 4 o Janez pove uvodne besede o preteklem in prihodnjem delu v okviru DS4 o Vasja na kratko predstavi opravljeno delo v okviru DS4, o spletni strani in njeni vlogi - Točki 3 in 4 (prepletajoče): razprava in razno o Janez pove, da si želi spletno aplikacijo (omeni delo Nikice Ogris z GIS), vendar da moramo slediti zapisanim ciljem projekta o Matevž doda, da je bistveno, da se naredi dobre modele, jih kalibrira ter bi spletna aplikacija bila preveč zahtevna (časovno, finančno), zato zahteva nov projekt o Nike omeni WoodChainManager in mojgozdar.si - ter vizijo (dodatki: kombinacija strojev, število delavcev, razdalje; neke vrste sečni načrt). Izpostavi, da sta strani pomembni za diseminacijo in nas spodbudi, da na njiju obesimo kakšno novico (mesečni obisk presega 4.000 obiskovalcev/uporabnikov) o Nike razkrije, da bo septembra izvedena delavnica - tudi v okviru enega drugega projekta - ter poudari, da težko ponudijo GIS pomoč pri bazičnem znanju, lahko pa olajšajo dostop do informacij/baz podatkov in izvedbo diseminacije. Zapisal: Vasja Leban Sestanek projekta »CRP V4-1624« Datum: 05.06.2018 Ura: 10.00 - 11.45 Prisotni: prof. dr. Janez Krč, prof. dr. Igor Potočnik, doc. dr. Jurij Marenče, dr. Matevž Mihelič, dr. Anton Poje, izr. prof. dr. Špela Pezdevšek Malovrh, Vasja Leban Dnevni red: 1. Poročilo o izvedbi aktivnosti (vodje DS) 2. Načrt dela v času do začetka naslednjega študijskega leta (vodje DS) 3. Informacije o jesenski delavnici (v sodelovanju z ZGS in KIS) (Krč) 4. Razno - Točka 1: poročilo o izvedbi aktivnosti • Janez začne sestanek s pozdravnimi besedami in se prisotnim zahvali za udeležbo • Na kratko povzame namen sestanka in povzame trenutno stanje projekta (obdobje M18-M21) • Delovni sklop 2 o Matevž predstavi pretekle aktivnosti znotraj DS2 in pove, da aktivnosti trenutno mirujejo - vključno s poročilom o Janez Matevža prosi, da se poročilo dokonča do naslednjega sestanka • Delovni sklop 3 o Anton pove, da so na večini ploskev meritve zaključene, da pa se na posameznih ploskvah meritve trenutno ne izvajajo - na slednjih je treba izvesti meritve za manjkajoče konfiguracije (npr. z določeno vlažnostjo tal) o Anton pove, da so se pedološke meritve začele - izvaja jih dr. Kobal (s sodelavci) o V nadaljevanju Anton izpostavi, da so naleteli na nepredvidljivo zadevo: kako določiti stopnjo poškodovanosti tal? ■ Težavo vidi v tem, da bo treba razviti nekaj, kar sploh nismo obljubili, da bomo naredili v okviru projekta -hitra metoda ocenjevanja ■ Predlog rešitve vidi v popolnem popisu objekta in nato v testiranju več znanih metod ocenjevanja na tej lokaciji. Na osnovi rezultatov predlagati ustrezno metodo in jo kalibrirati na delavnici. o V marcu je bila izvedena anketa o nosilnosti na zmrznjenih/zasneženih tleh, pri čemer je sodelovalo okrog 20 izvajalcev (vrnjene ankete) ■ Ker so bile ankete izvajalcev poslane prepozno, testiranja niso bila izvedena ■ Dodatno se postavlja vprašanje vpliva naklona, ki je sicer izven projekta, vendar morda pomemben dejavnik, in katerega vpliv ni poznan o Anton in Matevž sta s pomočjo Andreja »izumila« in izdelala napravo za merjenje globine kolesnic - naprava je v testiranju o Anton zaključi, da bomo sami in v okviru projekta težko izvedli celotno študijo za pridobitev relevantnih empiričnih podatkov (tj. vključno z določitvijo kaj je poškodovanost z vidika tal) • Delovni sklop 4 o Špela pove, da od marca ni bilo večjih aktivnosti v okviru DS4 o Špela doda, da je v revijo ASL poslala članek o politikah varstva tal ter da je spletna stran projekta ažurna o Janez predlaga, da si med poletjem ogledamo rezultate projekta EFFORTE in iz njih skušamo pridobiti relevantne in uporabne informacije/zaključke - Točka 2: načrt dela v poletnem času • Janez bo večino resursov usmeril v pripravo jesenske delavnice • Anton bo pripravil seznam manjkajočih podatkov o Poudari, da je treba na vsaki ploskvi tudi opisati vidne nadzemne lastnosti okolice (npr. prevladujoča drevesna vrsta, višina dreves) - predloga je na DropBox-u o Predlaga, da se izmeri luknje... • Matevž dokonča poročilo DS2 • Špela in Vasja do jesenske delavnice pripravita prvi osnutek »postopkovnika« - Točki 3 in 4 (prepletajoče): jesenska delavnica in razno o Janez na kratko predstavi idejo in namen jesenske delavnice v sodelovanju z ZGS in KIS o Delavnica bo organizirana oktobra 2018, naslednji sestanek organizatorjev je 06. 06. 2018 o Janez predlaga, da na delavnici predstavimo projekt, ploskve in (preliminarne) rezultate o Anton predlaga izpustitev predstavitve hitrih metod ocenjevanja in drugačen pristop k delavnici: ■ Meni, da je pomembno ugotoviti kaj pomeni »preveč poškodovano« (DS3, alineja 3 zgoraj) ■ Način ugotovitve: 1. udeležence delavnice se na začetku oboroži le z najnujnejšimi informacijami o znanih zadevah okrog nosilnosti tal in metodah ocenjevanja 2. sledi ogled objekta (delovišča, v katerem smo sami predhodno ocenili poškodovanost z različnimi metodami ocenjevanja), kjer bi udeleženci opisali in ocenili poškodovanost na osnovi njihovih izkušenj, prakse 3. v dvorani predstavitev naših ugotovitev - ocen po različnih metodah iz tujine 4. nadaljevanje s predstavitvijo ocen udeležencev in razprava (vključno z merili in kazalniki?) ■ Ker ni znanja o ciljih delavnice ZGS in KIS, ostaja vprašanje, ali bo enodnevno delavnico moč organizirati na način, da bomo vsi dobili največ koristnih informacij ■ Jurij predlaga, da se pogleda VDR in jih primerja z napredkom, ki je bil storjen v teh letih o Anton poudari, da ko ocenjuje poškodbe se gozdar večinoma osredotoča le na stanje vlak ■ tuje študije (npr. iz ZDA) so že usmerjene predvsem v preprečevanje erozije na stalnih vlakah, ki pa so gosteje umeščene v prostoru (npr. 500 m ha-1) ■ pomembni omejitvi pri teh ocenah sta razdalja od tal pod osjo stroja (»ground clearance«) in prevoznost ■ vprašanje ostaja o sečnih poteh (tj. terciarnih prometnic) in njihovo ocenjevanje o Janez povzame, da se združi referata o tleh in metodah ocenjevanja v en referat o Glede postopkovnik Janez predlaga izdelavo osnutka organigrama »kdo naredi kaj in kdaj« kot osnovo za postopkovnik ■ postopkovnik: načrtovanje ^ izvedba ^ kontrola ■ preveriti tudi rezultate projekta EFFORTE ■ pripraviti osnutek v0.1 do jesenske delavnice Zapisal: Vasja Leban Sestanek »CRP Strojna sečnja« po izvedenem seminarju na Pokljuki Datum: 25.10.2018 Ura: 10.00 - 13.30 Prisotni: prof. dr. Janez Krč, dr. Anton Poje, Vasja Leban Neuradni dnevni red: 1. Pregled preliminarnih rezultatov seminarja 2. Razno - Pregled preliminarnih rezultatov seminarja o na prvi vtis se kot najpogostejša kazalnika pojavljata globina kolesnic in površina poškodb o na točki T2 je opaziti, da udeleženci niso razlikovali med vlako in sečno potjo o na točki T1 se opaža, da večina udeležencev točkovne poškodbe ni zaznala; ravno tako udeleženci niso kot problematične zaznali dolžine poškodbe o razmisliti je treba ali bi zastajanje vode bil svoj kazalnik o pri interpretaciji rezultatov ankete je treba razlikovati med ukrepi za preprečevanje poškodb in ukrepi za odpravljanje poškodb o cilj: merilo (tj. poškodovanost tal) trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki bo za vse enako (tj. z istimi kazalniki, kot je npr. globina tal ali površina poškodb). o razmisliti bo treba o razlikovanju med: ■ »sečnimi potmi« - tj. potmi, po katerih je vozil izključno stroj za sečnjo • Idejno ostaja to t.i. »žrtvovana površina« • Primer kvantificiranega kazalnika: kolesnice 10 cm (ali 5 cm) na 90% dolžini poti ■ »sečno-izvoznimi potmi« - tj. potmi, vključno z vlakami, po katerih je potekalo spravilo lesa s traktorji in zgibnimi polprikoličarji, lahko pa tudi sečnja • Idejno je to površina, ki naj bo čim manj prevožena, saj bo na njen rasel nov sestoj • Primer kvantificiranega kazalnika: kolesnice globine do 30 cm (ali 50 cm) o predlog: oblikujemo merilo/a in kazalnike, jih pošljemo »v prakso« (tj. izvajalcem, ZGS,...) in čakamo na njihov odziv ^ v obliki članka v GV o morda bi bilo smiselno postaviti absolutno mejo vlak/izvoznih poti in sečnih poti na hektar o v naslednjih tednih bomo dokončali analize in pripravili objavo za GV - Empirični poskus o poskus na terenu lahko izvedemo na dva načina: ■ ZGS prosimo za oceno delovišč (za določen čas nam pošiljajo opravljene ocene delovišč in druge/dodatne podatke (npr. ocenjena vlažnost, poškodbe) ■ Eksperiment (na vsaj eni ploskvi/tipu tal) • Varianta #1: v zasebnih gozdovih (v sodelovanju z Boštjanom Hribernikom) • Varianta #2: v dogovoru z izvajalci (npr. GG NM) ali SiDG v državnih gozdovih - Hitre metode o hitre metode: najhitrejša je z uporabo penetrometra o preizkus z blatno kepo ■ poskus z vzorci s 14-ih vzorčnih ploskev ^ sušenje ^ poskus z različnimi vlažnostmi ■ 5 ponovitev na vzorec ^ variante izvedbe: spust z določene višine; oblikovanje »katapulta«, 5 kandidatov prosto vrže v navpično ploskev ■ meritev: površine (preko fotografije), odtekanje, kompaktnost, ... o morda razmisliti o testiranju drugih metod, kot je npr. »metoda ugreza palice« Postopkovnik o Kot pripomoček za odločanje med izvedbo + zadolžitve/odgovornosti o Gre za vzporedni sistem za zagotavljanje kakovosti (predlagano ime: »sistem za ohranjanje tal«) o Umestitev znotraj VDR: v kvadratek »izvedba« o Vprašanje je, kdo naj prvi izvede določene ukrepe in kdo sledi po protokolu ■ Primer: strojnik med delom zazna, da je globina kolesnice skoraj dosegla maksimalno dovoljeno (npr. 30 cm na vlaki) ^ ukrepa (npr. namesti gosenice) ^ nadaljuje z deli dokler so kolesnice globoke 31 cm ^ prekine z deli ali pokliče delovodjo ^ ta odobri/ne odobri nadaljevanja del ^ ... ■ Cilj je preprečiti nastanek poškodb tal in optimizirati proizvodnjo (?!) • Tudi npr. s pomočjo »modela vlažnosti«, ki bi npr. na osnovi padavin, vlage, temperatur, ...xy... ^ in preračunano na vlažnost tal - predvidel nosilnost tal na določenem področju o Novembra se sestanemo z dr. Marinškom (GIS), da pregledamo podatke s ploskev Fondek in Brdo ter se dogovorimo za izmenjavo podatkov in sodelovanje/skupno oblikovanje modela (?!) Zapisal: Vasja Leban Silva S love nie a Studia Forestalia Slovenica 150 Povzetki referatov 3. znanstvenega srečanja GOZD IN LES Sistemski problemi obnove gozdov Prireditelji: Razred za naravoslovne vede in Svet za varovanje okolja SAZU ter Gozdarski inštitut Slovenije Ljubljana, 24. novembra 2016 (SS Silva \Д/ Slovenica Kazalo Studia Forestalia Slovenica, 150 ISSN zbirke 0353-6025 Izdajatelj: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, Ljubljana 2016 Uredniški svet Založbe Silva Slovenica: prof. dr. Tom Levanič, predsednik; dr. Andreja Ferreira, dr. Barbara Piškur, prof. dr. Dušan Jurc, dr. Gregor Božič, prof. dr. Hojka Kraigher, doc. dr. Jožica Gričar, dr. Lado Kutnar, dr. Marko Kovač, doc. dr. Matjaž Čater, dr. Mitja Ferlan, dr. Nike Kranjc, dr. Nikica Ogris, dr. Primož Simončič, dr. Robert Robek, dr. Tine Grebenc, dr. Urša Vilhar Naslov: GOZD IN LES: Sistemski problemi obnove gozdov - povzetki referatov 3. znanstvenega srečanja SAZU, 24. novembra 2016 Urednik: dr. Peter Železnik Uredniški odbor monografije: prof. dr. Hojka Kraigher, akad. dr. Andrej Kranjc, prof. dr. dr. h. c. Nikolaj Torelli, akad. dr. Mitja Zupančič Tisk: Gozdarski inštitut Slovenije Naklada: 80 izvodov Cena: brezplačen Elektronski izvod: https://doi.org/10.20315/SFS.150 Sofinanciranje: Srečanje finančno podpirajo Javna gozdarska služba ZGS in GIS, programske skupine P4-0015, P4-0059, P4-0107, ter Ciljni razvojni projekti v sofinanciranju MKGP in ARRS: V4-1438 - Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob pričakovanih spremembah pravnih zahtev V4-1614 - Obvladovanje tveganja pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije V4-1616-Ocena sistema ohranjanja gozdnih genskih virov in stanja gozdnega semenarstva v povezavi z novimi sistemi vzgoje gozdnega drevja V4-1624 - Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo REPUBLIKA SLOVENIJA MiNISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 Program srečanja Trideseta obletnica svetovnega kongresa IUFRO v Ljubljani Nikolaj Torelli Obnova slovenskih gozdov danes in jutri Jošt Jakša Odziv gozdnega drevja na klimatske spremembe Tom Levanič Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji Robert Brus, Lado Kutnar Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdov Nikica Ogris, Dušan Jurc Sanacija gozdov po katastrofah in javna gozdarska služba Damjan Oražem Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo v Sloveniji v luči prilagajanja spremembam v okolju: trenutno stanje in pogled v prihodnost Marjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher Možnosti zmanjšanja vpliva strojne sečnje na gozdna tla kot dejavnika uspešne obnove sestojev Janez Krč Les lubadark - priložnost ali katastrofa Miha Humar Indeks avtorjev Seznam prijavljenih JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=287432704 ISBN 978-961-6993-17-3 ZNANSTVENO SREČANJE GOZD in LES: Sistemski problemi obnove gozdov Velika dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 3, Ljubljana, Četrtek, 24. 11. 2016, od 09. do 15. ure Hitre klimatske spremembe s svojimi posledicami, ekstremnimi vremenskimi pojavi, veliko-površinskimi ujmami, širjenjem bolezni in škodljivcev, vse bolj spreminjajo podobo slovenskih gozdov in jo bodo tudi v prihodnje. Za prilagajanje gozdov na okolje prihodnosti, ohranjanje prilagoditvenih sposobnosti, uporabo novih količin, vrst in kakovosti lesa in vseh ekosistemskih storitev, ki jih gozd zagotavlja, je potrebno usklajeno sodelovanje znanosti, stroke, izvajalcev del in lastnikov ter prilagajanje zakonodaje. Prav k temu prispeva srečanje z naslovom: Sistemski problemi obnove gozdov. Vabljeni! Program (moderatorji: Hojka Kraigher, akademik Andrej Kranjc, Nikolaj Torelli, akademik Mitja Zupančič) 9.00 - 9.05 Odprtje posveta akademik Robert Zorec, tajnik IV. razreda SAZU 9.05 - 9.10 Obnova gozdov v noveli Zakona o gozdovih, Marjan Podgoršek, državni sekretar, MKGP 9.10 - 9.15 Pozdravne besede predsednika SAZU, akademika Tadeja Bajda 9.15 - 9.20 Nikolaj Torelli: Trideseta obletnica svetovnega kongresa IUFRO v Ljubljani 9.20 - 9.40 Jošt Jakša: Obnova slovenskih gozdov danes in jutri 9.40 - 10.10 Tom Levanič: Odziv gozdnega drevja na klimatske spremembe 10.10 - 10.40 Robert Brus: Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji 10.40 - 11.10 Nikica Ogris: Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdov 11.10 - 11.40 Premor s sadjem 11.40 - 12.10 Damjan Oražem: Sanacija gozdov po katastrofah in javna služba 12.10 - 12.40 Marjana Westergren: Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo v Sloveniji v luči prilagajanja spremembam v okolju: trenutno stanje in pogled v prihodnost 12.40 - 13.10 Janez Krč: Možnosti zmanjšanja vpliva strojne sečnje na gozdna tla kot dejavnika uspešne obnove 13.10 - 13.40 Miha Humar: Les lubadark - priložnost ali katastrofa 13.40 - 14.10 Splošna razprava in usmeritve za znanost in prakso 14.10 - 15.00 Srečanje v Župančičevi dvorani, Novi trg 4. Vabilu je priložena prijava. Prireditelji: Naravoslovni razred in Svet za varovanje okolja SAZU ter Gozdarski inštitut Slovenije. Srečanje finančno podpirajo Javna gozdarska služba ZGS in GIS, programske skupine P4-0015, P4-0059, P4-0107, ter Ciljni razvojni projekti v sofinanciranju MKGP in ARRS: V4-1438 Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob pričakovanih spremembah pravnih zahtev V4-1614 Obvladovanje tveganja pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije V4-1616 Ocena sistema ohranjanja gozdnih genskih virov in stanja gozdnega semenarstva v povezavi z novimi sistemi vzgoje gozdnega drevja V4-1624 Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo ÜSSf REPUBLIKA SLOVENUA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO JAVNA AGENCIJA: DEJAVNOST MOŽNOSTI ZMANJŠANJA VPLIVA STROJNE SEČNJE NA GOZDNA TLA KOT DEJAVNIKA USPEŠNE OBNOVE SESTOJEV Janez Krč Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana Tehnologija kratkega lesa, pogosto poimenovana tudi strojna sečnja, je v slovenskih gozdovih prisotna že vsaj dve desetletji, v nekaterih državah Evrope, ZDA ter Kanade pa že precej dlje. V proizvodnem procesu pridobivanja okroglega lesa in gozdnih lesnih sekancev je uporaba tehnologije kratkega lesa povezana z rabo sodobne (pretežno težke in visoko zmogljive) mehanizacije. Z mehanizacijo vse bolj povečujemo moč dela in vpliv proizvodnih procesov na gozdni ekosistem ter tako premikamo meje v primerjavi z močjo človekovih fizičnih zmogljivosti. Oboje, teža in moč mehanizacije, lahko povzroči velike negativne posledice na gozdnih sestojih in še posebej na gozdnih tleh. V skrajnih primerih lahko pride tudi do dolgoročnega vpliva oz. zmanjšanja proizvodnje zmogljivosti rastišč, pri čemer ima pomembno vlogo možnost in uspešnost obnove gozdnih sestojev. Tako ima posodabljanje tehnološkega procesa v gozdarstvu poleg številnih pozitivnih učinkov (visoki učinki, ki se izkažejo za zaželene predvsem v pogojih sanacije sestojev po vremenskih ujmah, višja stopnja varnosti pri delu, nižji stroški dela predvsem v tanjših sestojih in v sestojih iglavcev, deloma manjša odvisnost izvedbe del od vremenskih pogojev /pozimi/, kakovostno, kupcu prilagojeno krojenje ter uvajanje informatizacije in avtomatizacije delovnih procesov, ugodni učinki izvoza lesa namesto spravila po tleh), lahko tudi številne negativne učinke. Mednje zagotovo sodijo v prvi vrsti velika nevarnost za poškodbe tal in sestojev, ki so povzročene ob neprimerni rabi tehnologije kratkega lesa. Največje poškodbe pogosto nastanejo z uporabo težke mehanizacije na občutljivih rastiščih (npr. majhna nosilnost tal, povečana ranljivost sestoja v vegetacijski dobi). Verjetnost poškodb tal pa se veča pri nestrokovni izvedbi del pridobivanja lesa in najpogosteje poškodbe nastanejo pri uporabi strojne sečnje v neprimernih sestojnih, terenskih in klimatskih razmerah. Obseg in intenziteta poškodb tal je odvisna od uporabe tehnologije kratkega lesa, ki močno vpliva na gostoto sečnih poti, ki omogočajo dostop stroja za sečnjo in zgibnega polprikoličarja do vsakega odkazanega drevesa oz. izdelanega sortimenta. Stopnja poškodovanost tal vpliva na uspešnost in hitrost obnove sestojev. Razmere za izvedbo del v gozdovih so v Sloveniji zelo heterogene. Imamo zelo raznolike talne razmere, številne gozdne (rastlinske) združbe ter veliko mešanost sestojev, ki so izredno pestri tudi zaradi načina gospodarjenja z gozdovi, po katerem sledimo načelom trajnosti, sonaravnosti in polifunkcionalnosti. Dodatno že zaradi samih naravnih danosti (fitogeografska razdelitve Slovenije, topografija terena oz. orografskih značilnosti) se na majhnih razdaljah pogoji izvedbe gozdarskih del zelo spreminjajo tudi med letnimi časi oziroma z razvojem vremena. K variabilnosti prispevajo tudi posestne razmere, saj se na prevladujoči majhni zasebni gozdni posesti močno spreminja intenzivnost gospodarjenja in usposobljenost izvajalcev gozdnih del z vidika načina in kakovosti izvedbe ter žal tudi varnosti dela. Posebej želimo izpostaviti vpliv različnih modelov izvedbe tehnologije kratkega lesa z vidika naravne obnove sestojev ter zagotovitve trajnosti in čim večjega izkoristka proizvodnje zmogljivosti gozdnih rastišč. Predstavljeni so rezultati študije, ki obravnava uspešnost naravnega pomlajevanja na dveh vrstah sečišč glede strukture tal (groba in fina tekstura tal) in motene površine (na in ob sečni poti ter v sestoju), kjer je sedem let potekalo vzorčenje obnove gozda (Harvey in Brais 2002). V raziskavi je bilo ugotovljeno, da skrbna izvedba gozdne proizvodnje različno vpliva na uspešnost pomlajevanja sestojev - tako z vidika sestave mahov, zeliščnih in grmovnih vrst, kakor tudi sestojnih struktur (gostote, vitalnosti in višine posameznih drevesnih vrst) obnovljenega sestoja. Nadalje obravnavamo možnosti prilagajanja izvedbe tehnologije kratkega lesa. Predstavimo različne tehnološke modele ter tehnične in izvedbene različice pridobivanja lesa, ki vplivajo na obseg ter intenziteto motenih tal, kar vpliva na uspešnost in hitrost obnove gozdnih sestojev. V kolikor želimo čim bolje izkoristiti prednosti sodobnih svetovnih trendov tehnološkega razvoja na področju pridobivanja lesa in gozdnih lesnih sekancev ter zmanjšati tehnološki zaostanek za najbolj tehnološko razvitimi državami, moramo vzpostaviti okolje in sistem regulacije, s čimer bo jasno opredeljena potreba in način objektivne presoje primernosti izvedbe gozdarskih del. Tako bomo zagotovili pogoje za kakovostno delo v gozdni proizvodnji in hkrati povečali stopnjo izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti novih tehnologij. Naj poudarimo, da mora biti zagotovljena strokovno utemeljena podlaga za omejevanje procesa posodabljanja gozdne proizvodnje oz. rabe sodobnih tehnologij in s tem posledično povečanje stroškov gozdne proizvodnje. Sistemske rešitve problemov v zvezi s preprečevanjem poškodovanosti tal in sestojev morajo zato vključevati čim širši nabor relevantnih deležnikov z namenom usklajenega zagotavljanja ohranjenosti, gospodarskega izkoriščanja in sonaravnega razvoja gozdnih ekosistemov. V pestrih in pogosto specifičnih pogojih uporabe strojne sečnje v Sloveniji tako ni smiselno neposredno prenašati kriterijev in meril rabe težke gozdarske mehanizacije iz predelov (držav), kjer so naravni in socialni pogoji izvedbe gozdarskih del drugačni, predvsem pa so po večini manj raznoliki. Zato bomo v okviru CRP težišča »Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri« izvedli projekt V4-1624 z naslovom »Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo«. Namen projekta je preučiti spremembe nosilnosti občutljivih gozdnih tal z vidika dinamike klimatskih dejavnikov ter podati strokovne podlage za objektivno oceno stanja gozdnih tal glede na možnost rabe sodobne gozdarske mehanizacije. Gozdarstvo v času in prostoru GDK 945.24(485)(045)=163.6 Mednarodni gozdarski sejem ELMIA WOOD 2017 Na južnem Švedskem, natančneje v gozdovih v bližini mesta Jönkoping, so od 7. do 10. junija 2017 priredili največji sejem gozdarske mehanizacije na svetu. Sejem Elmia Wood je prireditev, na kateri se vsako četrto leto srečajo lastniki gozdov, podjetniki in drugi strokovnjaki s področja gozdarstva. Sejem je resnično velik, saj obsega 13,1 ha prostora. Na njem je tokrat razstavljalo 555 udeležencev iz 28 držav, organizatorji pa so zabeležili 41.834 obiskovalcev. Sejem je kombinacija klasične razstave in prikaza delovanja strojev ter poteka v gozdu in je sestavljen iz več sklopov. Na prvi krožni poti v gozdu so bili zbrani razstavljavci profesionalne gozdarske mehanizacije, na drugi pa predvsem hobi opreme, ki je namenjena delu v zasebnih gozdovih. Na obeh poteh smo si obiskovalci lahko ogledali delo posameznih strojev in druge gozdarske opreme. Letos so organizatorji pripravili prikaz treh novih področij. Prvi je bil transport, kjer so predstavili največje svetovne novosti s področij gradnje in vzdrževanja gozdnih cest, transporta lesa in manipulacije lesa na terminalih in skladiščih. V drugem so prikazali področje t.i. dronov (UIV). Tehnologija uporabe brezpilotnih letalnikov vse bolj vstopa tudi na področje gozdarstva. Organizatorji sejma so združili moči s švedskim Forumom UAS in zbrali strokovnjake s področja daljinskega zajema podatkov, izdelave rešitev za zajem podatkov in njihovo interpretacijo ter sistemov za podporo odločanju in proizvajalcev dronov. Predstavili so letala in tudi drone nižjega cenovnega razreda. Tretji, nov predstavljeni del je bilo lovstvo - predstavili so se izdelovalci orožja in opreme, med novostmi pa naj omenimo tudi avtomatske krmilnice za živali in njihovo nadzorovanje preko telefona. Na izzive s področja poškodb tal, ki so bile v središču našega zanimanja, so se proizvajalci mehanizacije odzvali z napredkom pri nadzoru pogona koles. Največ novosti je na področju stika strojev s tlemi, predvsem z izboljšavami pnevmatik. Proizvajalci so tokrat predstavili pestro ponudbo kolesnih verig za stroje, ki zmanjšujejo pritisk na tla. Nadaljuje se tudi trend povečevanja števila koles na zgibnih polprikoličarjih. Na Elmii 2013 je EcoLog predstavil prototip prvega zgibnega polprikoličarja z desetimi kolesi. Na tokratnem sejmu je podobno konceptualno rešitev predstavil tudi Ponsse, vendar takšnih strojev še ni v prodaji. John Deere je tokrat prvič predstavil nov stroj za Slika 1: Novost: Osem kolesni stroj za sečnjo (foto: J. Marenče) Gozdarstvo v času in prostoru sečnjo z dvema dvojnima osema (1170G), kar je velika novost, saj so doslej vsi stroji imeli eno dvojno os spredaj, zadaj pa je bila le ena toga. Poleg tega so predstavili tudi novo (G) serijo strojev. Prihodnji trendi izboljšav sečnih glav gredo predvsem v smeri napredka elektronike in krmiljenja ter natančnosti pri merjenju. Proizvajalec Gremo je predstavil zelo lahek in okreten zgibni polprikoličar 750F. Podnebne spremembe so bile pomembna tema. Proizvajalci so se odzvali na izzive zmanjševanja ogljičnega odtisa z uvajanjem elektrike v pogonskih sklopih svojih proizvodov. Prikazali so hibridne pogone strojev za sečnjo in uporabo hibridnih pogonov pri gozdarskih žičnih žerjavih in v vozičkih teh naprav. Pri vseh večjih proizvajalcih so bile v ospredju izboljšave sistemov za nadzor strojev v podjetjih in razširitev njihovega delovanja. Razvoj teh sistemov gre od spodaj navzgor in obsega vse stroje v gozdarstvu - od motorne žage do velikih strojev. Zelo poudarjen je bil razvoj sistemov v smeri virtualne resničnosti. Proizvajalci so v izbrani sistem integrirali kamere 3D, očala za navidezno resničnost ter nadzor nad stroji. Ena zanimivejših novosti je uporaba tega sistema za nakladanje tovornjakov z lesom, kar omogoča nakladanje lesa brez zapuščanja kabine in s tem večjo učinkovitosti dela. Od ergonomskih izboljšav je treba omeniti predvsem napredek pri hidravličnem vzmetenju pri zgibnih polprikoličarjih. Vse bolj je v ospredju oprema, ki delavca na stroju ohranja zdravega, pa tudi zdrav življenjski slog, kar je pogoj za kakovostno in prijaznejše delo. V tujini se uveljavlja tudi uporaba nabave goriva kot storitve v gozdu. Pri strojni sečnji so potrebe po gorivu velike in delavci porabijo precej časa za polnjenje in dostavo goriva. Pri tej storitvi je mogoča nabava enega ali dveh tisočlitrskih rezervoarjev za gorivo, ki so v gozdu. Sistem j e uporaben predvsem pri strojni sečnji. Rezervoarji za gorivo so na delovišču, kjer poteka tudi dolivanje goriva. Ko so posode prazne, jih zgibni polprikoličar pripelje na cesto, kjer jih s pomočjo cisterne naftne trgovske družbe ponovno napolnijo. Naj omenimo tudi udeležbo slovenskih proizvajalcev na sejmu. Ze skoraj tradicionalno so bila prisotna podjetja Tajfun, Uniforest, Veriga Lesce in Krpan. ZAHVALA Ob obisku sejma se za podporo zahvaljujemo financerjema projekta CRP V4-1624 Vpliv strojev za sečnjo in spravilo lesa na gozdne ekosisteme in določitev meril za njihovo uporabo - Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Matevž MIHELIČ, Jurij MARENČE Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire f- . -r '"■<:. n ■ -'--i , : -Sr - f , { ' 1 J». ■ r ' ■ ■ ■ - • '• .C " ■-■ v 1 - £ < ■ ^S* w Mi Cjš Bs— Л.( л ГУ гс JjMlj {■- ■ i - J Slika 2: Prototipna, desetkolesna izvedba zgibnega polprikoličarja (foto: M. Mihelič) GozdVestn 75 (2017) 10 Strokovna razprava GDK 31+114:232(497.4)(045)=163.6 Strojna sečnja kot dejavnik vpliva na gozdna tla in uspešnost obnove gozdnih sestojev Mechanized Logging as a Factor of Impact on the Forest Soil and Successfulness of Forest Stand Regeneration Janez KRČ1 Izvleček: Krč, J.; Strojna sečnja kot dejavnik vpliva na gozdna tla in uspešnost obnove gozdnih sestojev; Gozdarski ve-stnik, 75/2017, št. 4. V slovenščini z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 11. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Prispevek obravnava nekatere vidike uporabe strojne sečnje; navedeni so podatki o strojni sečnji, opremljenosti z mehanizacijo in obsegu proizvodnje. Sledi predstavitev nekaterih prednosti in slabosti uporabe strojne sečnje. Poseben poudarek je namenjen vplivu strojne sečnje na gozdna tla, posledicam na obnovo sestojev in sistemu uravnavanja vpliva na gozdna tla, kjer so opisani posamezni ukrepi in njihov učinek. Prispevek smo zaključili z obravnavo sistema za zagotavljanje kakovosti izvedbe del s strojno sečnjo. Ključne besede: strojna sečnja, vpliv na tla, obnova sestoja, sistem za zagotavljanje kakovosti Abstract: Krč, J.: Mechanized Logging as a Factor of Impact on the Forest Soil and Successfulness of Forest Stand Regeneration; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 75/2017, vol 4. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 11. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. The article deals with some aspects of mechanized logging implementation. Data about mechanized logging, equipment with mechanization, and production scope are shown. These data are followed by the presentation of some advantages and disadvantages of mechanized logging implementation. Extra emphasis is laid on the impact of mechanized logging on forest soils, consequences on stand regeneration, and system of balancing the impact on forest soils, where individual measures and their effect are described. The article ends with the discussion about the system for ensuring quality of forest operation using mechanized logging. Key words: mechanized logging, impact on soil, stand regeneration, quality assurance system 1 OBSEG RABE STROJNE SEČNJE V SLOVENIJI Glede na dejstvo, da se strojna sečnja (SS) uporablja v Sloveniji že več kot dvajset let, menimo, da je postala del nabora tehnologij, ki je redno v uporabi v gozdni proizvodnji. Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo se je sprostil pretok blaga in storitev, zato zmogljivosti rabe SS niso več toliko odvisne od obsega ponudnikov doma, pač pa se vse bolj srečujemo z izmenjavo domačih in tujih ponudnikov izvedbe gozdarskih del. Domnevo o rasti zmogljivosti ponudnikov tehnologije SS potrjujejo tudi uradni statistični podatki, ki v razredu gozdarske mehanizacije izkazujejo veliko stopnjo povečanja števila strojev za sečnjo in izdelavo sortimentov (preglednica 1). Podobno dinamiko rasti zmogljivosti kažejo tudi podatki iz tujine, le da so se obdobja velikega povečanja zmogljivosti pojavila deset let prej v srednji Evropi oz. dvajset let prej v Skandinaviji in bila po večini povezana s pojavom ujm v gozdovih. Ob uvedbi strojne sečnje v Sloveniji smo opravili več raziskav, v katerih smo presojali njeno primernost (Krč in Košir, 2003; Krč in Košir, 2004; Malovrh in sod., 2004; Krč, 2006). To je bilo v obdobju pred zadnjimi večjimi in obsežnejšimi pojavi ujm v slovenskih gozdovih, ki so se stopnjevale do pojava obsežnega žledoloma v začetku leta 2014. Kljub dejstvu, da je bil prvi 1Prof. dr. J. K., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. janez.krc@bf.uni-lj.si Preglednica 1: Statistični podatki o stanju mehanizacije v gozdarstvu (SURS, 2017) VRSTA MEHANIZACIJE Št. v letu 2012 Št. v letu 2013 Št. v letu 2014 Št. v letu 2015 Odstotek spremembe števila strojev med letoma 2012 in 2015 Traktorski priključki, gozdarske traktorske prikolice z nakladalno napravo 27 22 38 52 93 % Zgibni polprikoličarji 15 16 21 16 7 % Stroji za sečnjo in izdelavo sortimentov 15 13 22 24 60 % Motorne žage nad 4 kW 286 329 352 221 -7 % Motorne žage 3 do 4 kW 736 792 829 1021 39 % Motorne žage do 3 kW 145 228 143 180 24 % evidentirani nakup stroja za sečnjo v Sloveniji s strani zasebnika na prelomu tisočletja, pa sta se raba strojne sečnje in opremljenost dokaj hitro pojavila pri delu v državnih gozdovih (DG) oz. gozdarskih gospodarskih družbah. Tudi v Sloveniji ne moremo mimo dejstva, da je bila intenzivnost rabe strojne sečnje še posebno velika ob sanacijah ujm, kar kažejo tudi zadnji podatki in primerjave obsega del med letoma 2011 in 2015 v preglednici 2 (ZGS, 2017). Obsežna ujma, kot je bil žledolom l. 2014, je vplivala tudi na veliko povečanje rabe strojne sečnje v zasebnih gozdovih (ZG). 2 NEKATERE PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE STROJNE SEČNJE Tehnologija povečuje moč človekovega dela in ima lahko številne prednosti pa tudi številne slabosti. Na oboje lahko vplivamo z uvedbo strokovnega dela, katerega namen je v čim večji meri izkoristiti prednosti in se hkrati kar najbolj izogniti oz. preprečiti možne slabosti uporabe različnih tehnologij v proizvodnih procesih (npr. Oikari in sod., 2010). V nadaljevanju izpostavljamo nekatere prednosti in slabosti, ki so povezane z uvedbo Leto Posek s SS, skupaj SLO [m3] Posek s SS v DG [m3] Posek s SS v ZG [m3] Delež poseka s SS [%] Posek, skupaj SLO [m3] 2011 75904 69395 6509 1,9 % 3895636 2012 111476 93691 16409 2,9 % 3910807 2013 90177 71382 18795 2,3 % 3923995 2014 461516 355245 99865 7,3 % 6349736 2015 431029 431029 7,1 % 6039652 Preglednica 2: Obseg rabe strojne sečnje v Sloveniji v obdobju od leta 2011 do 2015 Preglednica 3: Nekatere prednosti in slabosti strojne sečnje NEKATERE MOŽNE PREDNOSTI UPORABE STROJNE SEČNJE NEKATERE MOŽNE SLABOSTI UPORABE STROJNE SEČNJE veliki učinki povečane možnosti poškodb tal večja varnost pri delu povečane možnosti poškodb sestojev manjši stroški dela večji delež površine za gozdne prometnice deloma manjša odvisnost izvedbe del od vremenskih razmer/pozimi/ monotono delo strojnikov kakovostno, kupcu prilagojeno krojenje zahtevnejši standardi za gozdno infrastrukturo uvajanje informatizacije in avtomatizacije delovnih procesov /kibernetski delovni sistemi/ zahtevna organizacija dela manjši vpliv na tla in sortimente pri izvozu lesa namesto spravila /vlačenja/ lesa po tleh zahtevna logistika oz. premiki strojev zahteva po veliki izkoriščenost delovnih zmogljivosti drage mehanizacije strojne sečnje in posledično rabe strojne sečnje v proizvodni proces pridobivanja okroglega lesa. Številne izpostavljene prednosti in hkrati obvladovanje potencialnih slabosti je mogoče uresničiti le z visoko stopnjo strokovne organizacije dela v vseh organizacijskih fazah proizvodnega procesa (načrtovanje, priprava, izvedba in kontrola dela). Namen tega prispevka ni presojati pomena in teže posameznih izpostavljenih dejavnikov in meril, po katerih bi lahko ocenjevali prednosti ali slabosti rabe strojne sečnje. Hkrati se zavedamo, da seznam vplivnih dejavnikov in meril tudi ni popoln. V nadaljevanju bomo privzeli podmeno, da poškodbe tal in sestojev sodijo med pomembnejša in najbolj izpostavljena tveganja, ki vplivajo na odločitev o primernosti uporabe in izvedbe del s strojno sečnjo ter posebej osvetlili njihov vpliv na uspešno obnovo sestojev. 3 VPLIV RABE TEHNOLOGIJE STROJNE SEČNJE NA GOZDNA TLA Gozdna tla so temeljni sestavni del gozdnega eko-sistema, ki omogočajo izvedbo vseh proizvodnih procesov v gozdarstvu in z njimi zagotavljanje trajnosti funkcij gozda ter ekosistemskih storitev. Tveganje za poškodbe gozdnih tal (npr. tvorba kolesnic) ob uporabi težke mehanizacije je v prvi vrsti odvisno od vrednosti treh vplivnih dejavnikov. Dva sta dana in se z vidika trajanja proizvodnih procesov pretežno ne spreminjata veliko (to sta vrsta tal in naklon terena), tretji (vlažnost tal) pa je pod velikim vplivom dodatnega dejavnika (vremena). Slednji dejavnik se zelo spreminja in je z vidika ocene primernosti rabe strojne sečnje po navadi odločilnega pomena pri izvedbi del. Največ problematičnih situacij zato nastane ravno ob rabi težke mehanizacije v neprimernih vremenskih razmerah oz. na deloviščih s povečano vlažnostjo tal. V neugodnih vremenskih razmerah se poveča možnost negativnega vpliva težke mehanizacije na gozdna tla in negativne posledice prehajajo iz časovno kratkoročnih v dolgoročne ter v najslabših primerih tudi trajne. Tako se lahko porušijo tla, ko se premešajo talni horizonti (Košir, 2010; Krč in sod., 2014). V takih razmerah je treba vzpostaviti sistem, ki preprečuje nadaljnjo rabo strojne sečnje v razmerah nedopustno velikih specifičnih pritiskov na gozdna tla. 4 POSLEDICE MOTENJ PO STROJNI SEČNJI NA OBNOVO SESTOJEV Kanadska raziskava (Harvey in Brais, 2002) analizira uspešnost obnove sestojev v odvisnosti od obsega motenih tal glede na lego prometnice: na prometnici; ob njej; nemoteno. V raziskavi so analizirali dva kazalnika (gostoto in višino prihodnjega novega sestoja) za različne drevesne vrste (pionirske in sestojne). Podatki so bili izmerjeni v sedmih zaporednih letih od obnove sestoja ob izvedbi del obnove s strojno sečnjo. Rezultate analize smo uporabili za presojo posledic različic rabe SS, ki vplivajo na gostoto prometnic in s tem na obseg motenih tal. Analiza na primeru pionirske drevesne vrste (jelša) je pokazala, da uporaba različnih oblik tehnologije SS glede gostote prometnic lahko zmanjša delež motene površine iz 25 % na 13 %. Posledično lahko na tak način vplivamo na uspešnost obnove sestojev. Uspešnost obnove sestojev, merjene s povprečnimi hektarskimi vrednostmi kazalnikov za gostoto in višino podmladka pionirske drevesne vrste, se lahko spremeni za 4 % do 6 %. Podobno, a še večje razlike so beležili pri smreki. Motene površine po sedmih letih izkazujejo bistveno nižje vrednosti kazalnikov gostote (do 67 %) in višine (do 34 %) glede na nemotene površine. Uporaba različnih modelov tehnologije SS torej vpliva na vrednosti kazalnikov obnove (povprečne hektarske vrednosti za gostoto in višino podmladka) pri smreki od 4 % do 9 %. 5 NEKATERI PREVENTIVNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE VPLIVA STROJNE SEČNJE NA GOZDNA TLA Najučinkovitejši preventivni ukrep za preprečitev posledic rabe težke mehanizacije na gozdna tla je zagotovo ustrezna časovna in prostorska razporeditev del, ki jo predvidimo že v fazi načrtovanja del. Le-ta mora omogočati veliko stopnjo prilagodljivosti podnebnim in vremenskim razmeram. S prilagodljivostjo podnebnim razmeram mislimo na nabor delovišč, njihovo medsebojno razporeditev in vključevanje dodatnega nabora rezervnih delovišč, ki izkazujejo večjo mero odpornosti za rabo težke mehanizacije v slabših vremenskih razmerah. Dejavnika, ki vplivata na uspešno načrtovanje in razporeditev delovišč za strojno sečnjo, sta (1) obvladovanje stroškov premika strojev in (2) zagotavljanje visoke stopnje izkoriščenosti strojev. Dodatno lahko z nekaterimi preventivnimi ukrepi blažimo vpliv težke mehanizacije in tako podaljšujemo čas, v katerem je primerna raba tehnologije SS na edafsko in vremensko občutljivih deloviščih. Mednje sodijo izbira tehnološkega modela in uravnavanje specifičnega tlaka na gozdna tla (preproga iz sečnih ostankov, velikosti tovora, tlak v pnevmatikah in vrsta podvozja). V povezavi z uporabo različnih tehnoloških modelov strojne sečnje gre v prvi vrsti za merilo določanja najmanjše razdalje med sečnimi potmi, ki je po navadi od 20 metrov (t.i. polna strojna sečnja) in vse do 40 metrov, ko so vključeni dodatni delovni sistemi za sečnjo in zbiranje drevja. Uporaba tehnološkega modela torej določa število vključenih samostojnih delovnih sistemov (samo stroj za sečnjo, dodani sekač, dodani traktor ali drugi sistem za predspravilo drevja oz. zbiranje v doseg hidravlične roke). Tehnološki modeli različno vplivajo na organizacijo dela, obseg motenj na tleh in sestoju in seveda na stroške dela. Preproga iz sečnih ostankov (veje, vrhovi dreves, drugi komercialno neizkoristljivi deli drevesa) morajo biti razpoložljivi v zadostni količini na delovišču, njegovi bližini oz. bližini kritičnega predela z vidika prevoznosti tal, saj je daljša dostava sečnih ostankov povezana z velikimi stroški. Pomemben pozitivni učinek po navadi zagotavlja že dokaj majhna količina sečnih ostankov. Velikost tovora je naslednji ukrep, ki lahko odločilno vpliva intenzivnost poškodovanosti tal. Gre predvsem za fazo spravila lesa, pri kateri je pomemben del specifičnega pritiska na gozdna tla posledica mase tovora. Vsako zmanjšanje stopnje izkoriščanja nosilnosti zgibnih polprikoličarjev ali gozdarskih traktorskih polprikolic je povezano z dodatno porabo časa na enoto proizvoda, slabšim razmerjem med pomožnim in glavnim produktivnim časom ter posledično večjimi stroški dela. Podobno kot omejitve velikosti tovora učinkujejo tudi ukrepi zmanjševanja specifičnega pritiska na gozdna tla z izbiro različnih širin pnevmatik, tlaka v njih, dodajanjem goseničnih trakov in tudi oblike podvozja. Na deloviščih z enakimi razmerami glede nosilnosti tal (vrsta, vlažnost) in ob enaki obremenitvi lahko z navedenimi ukrepi zelo zmanjšamo globino kolesnic. Nižji tlak v pnevmatikah poleg manjšega specifičnega pritiska vpliva tudi na udobnost dela strojnika, življenjsko dobo pnevmatik, njihovo obrabo pa tudi na »samočiščenje« blata oz. zemljine ter s tem na boljši oprijem in prenos moči stroja na gozdna tla. 6 SISTEM ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI UPORABE STROJNE SEČNJE Ocenjujemo, da je sedanji sistem načrtovanja izvedbe gozdnih del sorazmerno zapleten (Krč in sod., 2015). Na različnih ravneh načrtovanja, izvedbe in kontrole dela se vključujejo številni deležniki (upravljavec, lastnik, gozdarska služba, inšpekcija), ki pa v množici postopkov lahko hitro naletijo na težave pri usklajevanju. Tako se objektivno večajo možnosti za prenašanje odgovornosti drug na drugega. Uspešnost sistema se pokaže v kritičnih razmerah. Samo po sebi se postavlja vprašanje, ali naredimo dovolj, da se iz težav (napak) učimo in sproti prilagajamo strukturo in delovanje sistema izvedbe gozdarskih del s tehnologijo strojne sečnje tako, da se napake in težave ne ponavljajo? Kot primer navajamo praktično opredelitev aktivnosti, ki so povezane z operativno izvedbo del. Gre za vsebino izvedbenega načrta, ki se nanaša na opredelitev okoliščin in zapisanih ter s podpisom potrjenih obveznosti med neposredno sodelujočimi deležniki (preglednica 4). V sistemu za zagotavljanje kakovosti, ki omogoča kakovostno izvedbo del v gozdarstvu, ostajajo številni izzivi, povezani predvsem z nastajanjem, naravo in sanacijo motenj ter njihovim učinkovitim zaznavanjem in uravnavanjem. Dandanes je mogoče uporabiti številna nova orodja in načine upravljanja procesov s pomočjo sodobnih infor-macijsko-komunikacijskih orodij in obsežnih podatkovnih baz. Znanost in razvoj se soočata z dodatnimi možnostmi digitalizacije procesov, kar je vzporedni sistem za izboljšanje učinkovitosti procesa pridobivanja okroglega lesa in tudi gozdnih lesnih sekancev. Preglednica 4: Primer opredelitve vidika varovanja tal v pogodbi med naročnikom in izvajalcem del s tehnologijo strojne sečnje (prirejeno po Lüscher in sod., 2016) OPREDELITEV PRIMER UČINKI NA TLA Vožnja zunaj vlak in drugih prometnic ni dovoljena. Tip vlake 3 (glej Košir, 2010) se lahko pojavi največ v vnaprej opredeljenem deležu dolžine prometnice glede na občutljivost gozdnih tal. NAČRTOVANA DELA Izvajalec del poskrbi za pripravo izvedbenega načrta. Nadomestne površine/dela v primeru neugodnega vremena in poslabšanja nosilnosti tal načrtuje naročnik (na ravni revirja). IZVEDBE DEL Ko se pojavi tip vlake 3 (glej Košir, 2010) na več kot dvojni dolžini stroja, se dela ustavijo in naročnik odloči glede nadaljevanja del. Na slabše nosilnih tleh se predpiše uporaba 6 ali 8 kolesnih strojev z goseničnimi trakovi. STROŠKI Povečani stroški pridobivanja lesa zaradi slabe nosilnosti se poravnajo s sredstvi iz namenskega sklada. NADZOR Naročnik nadzoruje dela na podlagi sistema, ki omogoča določitev razporeditve vlak tipa 3 (glej Košir, 2010) na vsem uporabljenem omrežju prometnic. Z zahtevami in sistemom nadzora je izvajalec del predhodno seznanjen in jih je verificiral. UKREPI/ POSLEDICE Poškodovane površine se sanirajo z biološkimi ukrepi na stroške povzročitelja. 7 VIRI Harvey, B., Brais, S. 2002. Effects of mechanized careful logging on natural regeneration and vegetation competition in the southeastern Canadian boreal forest. Can. J. Forest. Res., 32., pp. 653-666. Lüscher, P., Frutig, F., Thees, O. 2016. Physikalischer Bodenschutz im Wald. Http://www.wsl.ch/fe/ waldressourcen/produktionssysteme/publikationen/ PhysikalischerBodenschutzImWald.pdf (dostopno 31. 3. 2017). Košir, B. 2010. Gozdna tla kot usmerjevalec tehnologij pridobivanja lesa, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 80 str. Krč, J., Košir, B. 2003. Presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v Sloveniji = The suitability evaluation of cut-to-length in Slovenia in view of terrain and stand. Zb. gozd. lesar., št. 71, str. 5-18. Krč, J., Košir, B. 2004. Stroški dela v različicah delovnih pogojev in izkoriščenosti strojev za sečnjo = Labour costs in diverse forest work conditions and utilization of wood harvesters. Zb. gozd. lesar., [i.e. 2005], št. 75, str. 105-120. Krč, J. 2006. Vpliv velikosti posesti na strojno sečnjo v zasebnih gozdovih = The influence of fragmented private forest property on mechanized cutting. Zb. gozd. lesar. , št. 79, str. 93-102. Krč, J., Beguš, J., Primožič, J., Levstek, J., Papler-Lampe, V., Klun, J., Mihelič, M. 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire., 38 str. Malovrh, Š., Košir, B., Krč, J. 2004. Analiza učinkovitosti učenja strojnika na stroju za sečnjo = Harvester operator learnig efficiency analysis. Zb. gozd. lesar., št. 75, str. 53-69. Oikari, M., Kärhä, K., Palander, T., Pajuoja, H., Ovaskainen, H. 2010. Analyzing the views of wood harvesting professionals related to the approaches for increasing the cost-efficiency of wood harvesting from young stands. Silva Fennica, 44, 3: 481-495. SURS. 2017. Število strojev gozdarske mehanizacije in opreme, poslovni subjekti, Slovenija, letno. Http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval. asp?ma=1671502S&ti=&path = ../Database/ Okolje/16_gozdarstvo_lov/08_16715_gozd_posl_ subjekti/&lang=2 (dostopno 31. 3. 2017). ZGS, 2017. Letna poročila Zavoda za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/slo/zavod/publikacije/letna_ porocila/index.html (dostopno 31. 3. 2017). Oblikovanje stratumov in postavljanje raziskovalnih ploskev A. Poje, M. Kobal, M. Mihelič, Š. Pezdevšek Malovrh, J. Krč Gozdna tla v Sloveniji so zelo heterogena. Tako že na manjših površinah tal, ki na površju dajejo videz homogenih tal, lastnosti tal lahko močno variirajo, predvsem glede velikost talnih delcev, vsebnosti skeleta, zadrževalne kapacitete tal za vodo in vsebnosti humusa. Omenjene dejavnike smo identificirali kot tiste,ki odločilno vplivajo na občutljivosti tal na stiskanje oz. na potencialne poškodbe tal pri pridobivanju lesa iz gozdov. Zaradi velike heterogenosti tal, je bila prva naloga znotraj ciljnega raziskovalnega projekta, z naslovom Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo, združiti tla glede na skupne lastnosti v večje stratume. Pri tem smo uporabili razpoložljive podatke o lastnostih tal v Sloveniji ter na podlagi kombinacije treh lastnosti (Slika 2), in sicer teksture, globine tal ter vsebnosti organske snovi, oblikovali tri stratume: (1) Alpski in predalpski svet (predvsem lahka tla, do 50 cm globoka, s 4-10% deležem organske snovi), (2) Dinarsko - primorski svet (predvsem srednje težka tla, z zelo variabilno globino tal in z majhnim, pod 4% deležem organskega dela) in (3) Panonski svet (težka, nad 70 cm globoka tla, z nad 4% organskega dela). Pri tem poimenovanje stratumov zelo v grobem pomeni tudi geografsko razširjenost, saj se posamezni tipi tal lahko pojavljajo v zelo različnih delih države. Slika 1: Tekstura, globina tal ter vsebnosti organske snovi v tleh ter njihove kombinacije Glede na zgornjo delitev po stratumih smo v juliju in avgustu 2017 skupno postavili 14 ploskev (Slika 1), in sicer glede na geografsko delitev 5 v prvem (Kranj, Jezersko, Osankarica), 8 v drugem (Primorska, Kočevska) ter 1 ploskev v tretjem stratumu (Dobrovnik). Pri postavljajnju vzorčnih ploskev smo poleg stratifikacije upoštevali tudi pestrost gozdov (Slika 3), glavne talne tipe ter pretekle in potencialne površine, kjer je ali bi se lahko uporabljala tehnologija strojne sečnje. Dve vzorčni točki (Brdo, Fondek) sta bili postavljeni v bližini ploskev, ki jih Gozdarski inštitut Slovenije uporablja za intenzivni monitoring stanja gozdov (Level 2), ter ena (Stojna) v bližni ploskve reprezentativnega monitoringa (Level 1), ki ga opravljajo na 16x16 km veliki mreži. Predvidevamo, da nam bodo podatki, ki jih zbirajo na teh točkah, pomagali pri analizah preteklih vremenskih razmer, ki vplivajo na stanje tal. V prihodnje načrtujemo postavitevene ploskve na Pokljuki, ploskve na Ljubljanskem vrhu ter morda še ene v Krakovskem gozdu. Slika 3: Gozdni sestoji na vzročnih ploskvah Mrtvice, Šahen in Stojna (od leve proti desni) Vsaka od postavljenih vzročnih ploskev je sestavljena iz 7 ploskvic, premera cca. 1 m, ki si v linji sledijo na vsake 4 metere (Slika 4). Slika 4: Shema vzorčne ploskve Na vsaki od ploskvic smo odstranili vrhnji organski sloj ter 5-krat izmerili vlažnost tal z vlagomerom ter nosilnost tal (konusni indeks) s penetrometrom (Slika 5). Glede na načrt testiranj se bodo meritve na vsaki ploskvi mesečno ponavljale, s čimer želimo zajeti čim širši spekter različnih vlažnosti ter nosilnost tal. Ploskve smo označili s količki in lokacije posneli z GPS sprejemnikom. Slika 5: Priprava ploskvic ter meritve nosilnosti in vlažnosti tal Ljubljana, Avgust 2017 1 Pregled vzorčnih ploskev Preglednica 1: Seznam vzorčnih ploskev s kratkim opisom talnega tipa Naziv Talni tip Komentar Brdo Distrična rjava tla Dobrovnik Distrična rjava tla, slabo humozna, izprana globoka, deloma izprana Osankarica Distrična rjava tla, globoka humozna Mrtvice Hipoglej, srednje močan, evtričen Pojavljajo se hipogleji, rendzine in rjava pokarbonatna tla, izprana rjava pokarbonatna tla ter izprana distrična rjava tla. Pekel Distrična rjava tla, izprana Sahen - greben Rjava pokarbonatna tla, slabo humozna Šahen - vrtača Rjava pokarbonatna tla, slabo humozna Stojna Rjava pokarbontna tla, plitva Fondek Rjava pokarbontna tla, globoka Razdrto Distrična rjava tla, srednje globoka distrična rjava tla na flišu, razvita obrečna tla ter rjava pokarbonatna tla Smrekova draga Rjava pokarbonatna tla, izprana, globoka Vipava Razvita obrečna tla Hrastje Evtrična rjava tla na produ, izprana Pojavljajo se opodzoljena tla, distrična rjava tla, izprana tla ter evtrična rjava tla Jezero Opodzoljena tla Krtina Evtrična rjava tla, srednje globoka Dolgi tali Rjava pokarbonatna tla Pokljuka Evtrična tla Slika 1: Lokacije vzorčnih ploskev 2 Podroben opis vzorčnih ploskev 2.1 Brdo Tip tal: Distrična rjava tla Razred: Kambična tla 2.2 Dobrovnik Tip tal: Distrična rjava tla, slabo humozna, izprana Razred: Kambična tla Horizont Ol Of Oh Ah BE Bt Meritev 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 4 2 1 0 5 35 Sp. meja (cm) 2 1 0 5 35 85 Tekstura MI MI MI/MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 4/1 10 YR 5/2 10 YR 5/6 Meritev 2 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 4 2 1 0 6 33 Sp. meja (cm) 2 1 0 6 33 85 Tekstura MI MI MI/MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 4/1 10 YR 5/2 10 YR 5/6 Meritev 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 4 2 1 0 7 45 Sp. meja (cm) 2 1 0 7 45 85 Tekstura MI MI MI/MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 4/1 10 YR 5/2 10 YR 5/6 2.3 Osankarica Tip tal: Distrična rjava tla, globoka Razred: Kambična tla Horizont Ol Of Oh Ah AB Bv Bv1 Bv2 Meritev 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 5 3 1 0 10 50 Sp. meja (cm) 3 1 0 10 50 80 Tekstura MI MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 5 5 Barva 10 YR 3/3 10 YR 4/3 10 YR 5/6 Meritev 2 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 4 2 1 0 12 30 Sp. meja (cm) 2 1 0 12 30 50 Tekstura MI M/MI M/MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 5 5 Barva 10 YR 3/3 10 YR 4/3 10 YR 5/6 Meritev 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 4 2 1 0 11 30 Sp. meja (cm) 2 1 0 11 30 45 Tekstura MI M/MI M/MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 5 5 Barva 10 YR 3/3 10 YR 4/3 10 YR 5/5 2.4 Mrtvice Tip tal: Hipoglej, srednje močan, evtričen Razred: Oglejena tla Horizont Ol Of Oh Ah Go GoGr Gr Meritev 1 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 2 1 0,5 0 3 30 50 Sp. meja (cm) 1 0,5 0 3 30 50 70 Tekstura MI MI MGI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 2/2 10 YR 5/1 10 YR 6/1 10 YR 5/6 Meritev 2 2 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 2 1 0,5 0 5 35 50 Sp. meja (cm) 1 0,5 0 5 35 50 75 Tekstura MI MI MGI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 2/2 10 YR 5/1 10 YR 6/1 10 YR 5/6 Meritev 3 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 2 1 0,5 0 2 25 52 Sp. meja (cm) 1 0,5 0 2 25 52 70 Tekstura MI MI MGI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 2/2 10 YR 5/1 10 YR 6/1 10 YR 5/6 2.5 Pekel Tip tal: Distrična rjava tla, izprana Razred: Kambična tla Horizont Ol Of Oh A EB B1 B2 Meritev 1 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 4 3 2 0 2 40 80 Sp. meja (cm) 3 2 0 2 40 80 100 Tekstura MI MI MI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 3/2 10 YR 5/6 10 YR 5/8 10 YR 5/8 Meritev 2 2 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 4 3 2 0 2 40 80 Sp. meja (cm) 3 2 0 2 40 80 100 Tekstura MI MI MI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 3/2 10 YR 5/6 10 YR 5/8 10 YR 5/8 Meritev 3 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 5 2 1 0 5 35 75 Sp. meja (cm) 2 1 0 5 35 75 110 Tekstura MI MI MI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 3/2 10 YR 5/6 10 YR 5/7 10 YR 5/8 2.6 Šahen Greben Tip tal: Rjava pokarbonatna tla, slabo humozna Razred: Kambična tla Horizont Ol Of A E EB Bt1 Vrtača Tip tal: Rjava pokarbonatna tla, slabo humozna Razred: Kambična tla 2.7 Stojna Tip tal: Rjava pokarbonatna tla, plitva Razred: Kambična tla Horizont OL Ol Of Oh Ah A2 AC Brz CB Meritev 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 7 3 1 0 4 15 Sp. meja (cm) 3 1 0 4 15 20 Tekstura MI MI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5+ 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 30 Barva 10 YR 2/2 10 YR 4/2 10 YR 3/6 Meritev 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 4 2 1 0 10 Sp. meja (cm) 2 1 0 10 20 Tekstura MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5+ Skelet (%) 0 0 0 20 20 Barva 10 YR 2/2 10 YR 3/4 Meritev 3 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 6 3 1 0 6 20 30 Sp. meja (cm) 3 1 0 6 20 30 40 Tekstura MI MGI MGI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 1 3 60 Barva 10 YR 2/2 10 YR 3/2 10 YR 4/6 10 YR 5/6 2.8 Fondek Tip tal: Rjava pokarbontna tla, globoka Razred: Kambična tla Horizont Ol Of Oh A1 A2 BA Meritev 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 22 17 13 0 15 50 Sp. meja (cm) 17 13 0 15 50 90 Tekstura MI MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5+ 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 2/1 10 YR 3/3 10 YR 3/6 10 YR 4/4 Meritev 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 22 17 13 0 10 Sp. meja (cm) 17 13 0 10 30 Tekstura MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5+ Skelet (%) 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 2/1 10 YR 3/3 10 YR 3/6 Meritev 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 22 17 8 0 6 Sp. meja (cm) 17 8 0 6 30 Tekstura MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5+ Skelet (%) 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 2/1 10 YR 3/3 10 YR 3/6 2.9 Razdrto Tip tal: Distrična rjava tla, srednje globoka Razred: Kambična tla 2.10 Smrekova draga Tip tal: Rjava pokarbonatna tla, izprana, globoka Razred: Kambična tla Horizont Ol Of Oh Ah B1 B2 Meritev 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 16 15 10 0 8 60 Sp. meja (cm) 15 10 0 8 60 100 Tekstura MI I MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 3 10 10 Barva 10 YR 2/2 10 YR 3/2 10 YR 4/6 10 YR 5/6 Meritev 2 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 12 11 8 0 7 40 Sp. meja (cm) 11 8 0 7 40 100 Tekstura MI I MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 3 10 15 Barva 10 YR 2/2 10 YR 3/2 10 YR 5/6 10 YR 5/6 Meritev 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 12 11 8 0 7 40 Sp. meja (cm) 11 8 0 7 40 100 Tekstura MI I MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 3 10 15 Barva 10 YR 2/2 10 YR 3/2 10 YR 5/6 10 YR 5/6 2.11 Vipava Tip tal: Razvita obrečna tla Razred: Obrečna tla Horizont Ol A B1 B2 Meritev 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 1 0 10 40 Sp. meja (cm) 0 10 40 65 Tekstura MI MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 3 5 Barva 10 YR 4/3 10 YR 5/4 10 YR 5/4 Meritev 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 1 0 10 40 Sp. meja (cm) 0 10 40 65 Tekstura MI MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 3 5 Barva 10 YR 4/3 10 YR 5/4 10 YR 5/4 Meritev 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 1 0 10 40 Sp. meja (cm) 0 10 40 65 Tekstura MI MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 7 10 Barva 10 YR 4/3 10 YR 5/4 10 YR 5/4 2.12 Hrastje Tip tal: Evtrična rjava tla na produ, izprana Razred: Kambična tla Horizont Ol Of Oh Ah Bv CB Meritev 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 6 5 4 0 2 30 Sp. meja (cm) 5 4 0 2 30 40 Tekstura MI I Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 5 Barva 7.5 YR 3/1 7.5 YR 3/3 7.5 YR 4/6 7.5 YR 4/6 Meritev 2 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 6 5 4 0 2 25 Sp. meja (cm) 5 4 0 2 25 35 Tekstura MI I Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 5 Barva 7.5 YR 3/1 7.5 YR 3/3 7.5 YR 4/6 7.5 YR 4/6 Meritev 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 6 5 4 0 3 30 Sp. meja (cm) 5 4 0 3 30 45 Tekstura MI I Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 5 Barva 7.5 YR 3/1 7.5 YR 3/3 7.5 YR 4/6 7.5 YR 4/6 2.13 Jezero Tip tal: Rjava opodzoljena tla Razred: Eluvialno-iluvialna tla Horizont OL Of Oh AE AB E EB Bt Meritev 1 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 6 5 4 0 14 22 40 Sp. meja (cm) 5 4 0 14 22 40 60 Tekstura MI MI MI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 3/2 10 YR 4/2 10 YR 6/2 10 YR 5/3 10 YR 5/4 Meritev 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 9 4 1 0 13 Sp. meja (cm) 4 1 0 13 35 Tekstura MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 2/1 10 YR 4/1 10 YR 3/1 Meritev 3 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 5 4 3 0 10 16 38 Sp. meja (cm) 4 3 0 10 16 38 78 Tekstura MI MI MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 0 0 0 Barva 10 YR 2/1 10 YR 4/1 10 YR 6/1 10 YR 6/3 10 YR 5/4 2.14 Krtina Tip tal: Evtrična rjava tla, srednje globoka Razred: Kambična tla Horizont Ol Of Oh Ah AB B1 B2 Meritev 1 1 1 1 1 1 Zg. meja (cm) 6 5 4 0 2 55 Sp. meja (cm) 5 4 0 2 55 80 Tekstura MI MI MI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 5 5 Barva 10 YR 3/2 10 YR 3/3 10 YR 5/4 2.5 Y 5/4 Meritev 2 2 2 2 2 2 2 Zg. meja (cm) 6 5 4 0 2 10 60 Sp. meja (cm) 5 4 0 2 10 60 100 Tekstura MI MI MI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 2 2 3 Barva 10 YR 3/2 10 YR 3/3 10 YR 4/2 10 YR 5/5 10 YR 5/6 Meritev 3 3 3 3 3 3 3 Zg. meja (cm) 6 5 4 0 2 10 60 Sp. meja (cm) 5 4 0 2 10 60 100 Tekstura MI MI MI MGI Organska snov (%) 5+ 5+ 5+ 5+ 5- 5- 5- Skelet (%) 0 0 0 0 2 2 3 Barva 10 YR 3/2 10 YR 3/3 10 YR 4/2 10 YR 5/5 10 YR 5/6 2.15 Dolgi tali Tip tal: Rjava pokarbonatna tla Razred: Kambična tla 2.16 Pokljuka Tip tal: Evtrična tla Razred: Kambična tla UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Matevž MIHELIČ POŠKODBE SESTOJEV PRI UPORABI TEHNOLOGIJI STROJNE SEČNJE V SLOVENIJI ZNANSTVENA MONOGRAFIJA STAND DAMAGES AFTER THE USE OF CTL HARVESTING IN SLOVENIA SCIENTIFIC MONOGRAPHY Ljubljana, 2017 Studia forestalia Slovenica Znanstvena in strokovna dela / Professional and scientific works 154 Izdajatelj / Issued by Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire / University of Ljubljana, Biotechnical faculty, Department of forestry and renewable resources Naslov / Title Poškodbe sestojev pri uporabi tehnologiji strojne sečnje v Sloveniji / Stand damages after the use of CTL harvesting method in Slovenia Avtor / Author dr. Matevž Mihelič Tehnični urednik / Technical editor dr. Matevž Mihelič Recenzent / Reviewer prof.dr. Boštjan Košir Slovenska lektura / Slovene lectorship Katarina Prosenc Indeksiranje in klasifikacija / Indexing, classification and abstracting Lucija Peršin Arifović GDK 461:3 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=293157376 ISBN 978-961-6020-77-0 (pdf) DOI 10.20315/SFS.154 Financiranje / Financing CRP V4-1624- Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo Cena / Price Brezplačno / Free Leto izida / Year of publishing 2017 Elektronska izdaja http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8159 KAZALO VSEBINE str. Kazalo vsebine II Kazalo slik III Kazalo preglednic IV 1 UVOD.......................................................................................................................7 2 PREGLED DOSEDANJIH OBJAV.........................................................................8 2.1 POŠKODBE SESTOJA............................................................................................8 2.1.1 Razvoj raziskovanja poškodb sestojev v Sloveniji.................................................11 2.1.2 Razvoj metod raziskovanja poškodb sestoja v Sloveniji........................................12 2.1.3 Primerljivost metod uporabljenih v literaturi s sodobnimi metodami uporabljenimi v Sloveniji..............................................................................................................................13 2.1.4 Faktorji, ki vplivajo na poškodovanost sestojev.....................................................15 2.1.5 Poškodbe mladja.....................................................................................................16 2.1.6 Delež poškodovanih dreves v sestoju po pridobivanju lesa....................................17 2.1.7 Velikost poškodb preostalega drevja v sestoju.......................................................19 2.1.8 Vrste poškodb preostalega drevja v sestoju............................................................21 2.1.9 Lega poškodb na drevesu........................................................................................21 2.1.10 Starost poškodb na drevesih....................................................................................23 2.1.11 Vpliv časa izvedbe del na poškodbe sestoja............................................................23 2.1.12 Vpliv lokacije drevesa v sestoju na verjetnost poškodbe........................................24 2.1.12.1 Raziskave poškodovanosti sestojev v severni Ameriki.......................................25 2.1.13 Raziskave poškodovanosti sestoj ev s sodobnimi tehnologij ami kratkega lesa.......28 2.1.13.1 Delež poškodovanih dreves v sestoju po strojni sečnji in izvozu lesa................28 2.1.13.2 Velikost poškodb na stoječih drevesih po strojni sečnji in izvozu lesa...............30 2.1.13.3 Lokacija poškodb na drevju v sestoju po strojni sečnji in izvozu lesa................31 2.1.13.4 Lokacija poškodb v sestoju po strojni sečnji in izvozu lesa................................32 2.1.14 Sklep pregleda literature..........................................................................................32 3 METODE................................................................................................................33 3.1 METODE ANALIZE PODATKOV IN MODELIRANJA....................................33 3.2 METODA UGOTAVLJANJA POŠKODB STOJEČEGA DREVJA....................34 3.2.1 Ugotavljanj e poškodovanosti sestoj ev z metodo krožnih ploskev..........................35 3.2.2 Ugotavljanje poškodovanosti sestojev z metodo popolnega popisa.......................36 3.3 Poškodbe sestoja in mladja: nosilec informacije je število drevja na ploskvi......106 3.4 Poškodbe sestoja: nosilec informacije je drevo na ploskvi...................................107 3.5 UPORABA GPS SISTEMA TRIMBLE.................................................................36 3.6 OPISI POSKUSOV.................................................................................................37 3.6.1 Stroji za strojno sečnjo in spravilo lesa...................................................................39 3.6.2 Poskusni objekt Bradačeva frata.............................................................................40 3.6.3 Poskusni objekt Trije križi......................................................................................42 3.6.4 Poskusni objekt Osankarica....................................................................................47 3.6.5 Poskusni objekt Goričko.........................................................................................52 3.6.6 Poskusni objekt Mozeljski Sahen............................................................................56 3.6.7 Poskusni objekt Vetrih (Mislinja)...........................................................................61 3.6.8 Poskusni objekt Ljubelj...........................................................................................65 4 REZULTATI UGOTAVLJANJA POŠKODB SESTOJA.....................................69 4.1 ANALIZA PODATKOV Z REGRESIJSKIMI METODAMI...............................76 4.1.1 Verjetnost za nastanek poškodbe na drevesu..........................................................76 4.1.2 Velikost poškodb.....................................................................................................77 4.1.3 Lokacija poškodb....................................................................................................78 5 RAZPRAVA...........................................................................................................80 5.1 POŠKODBE SESTOJA..........................................................................................80 5.1.1 Primerjava poškodb sestoja med klasično tehnologij o in novimi tehnologij ami.... 80 5.1.1.1 Lokacij a poškodovanosti.....................................................................................82 5.1.1.2 Velikost poškodb.................................................................................................83 5.1.2 Primerjava naših ugotovitev z raziskavami strojne sečnje iz tujine........................85 6 ZAKLJUČKI...........................................................................................................91 7 POVZETEK............................................................................................................96 8 VIRI.........................................................................................................................99 KAZALO SLIK Slika 1: Shematski prikaz vzorčenja ploskev na objektu.......................................................35 Slika 2: Sistem Trimble.........................................................................................................37 Slika 3: Situacija objekta Bradačeva frata.............................................................................41 Slika 4: Situacija objekta Šahen.............................................................................................43 Slika 5: Prikaz ploskev na katerih smo ugotavljali meritve poškodb sestoja........................46 Slika 6: Situacija poskusnega objekta Osankarica.................................................................48 Slika 7: Objekt Osankarica; Prikaz objektov in ploskev za ugotavljanje poškodb sestojev.. 51 Slika 8: Prikaz situacije objekta Goričko...............................................................................53 Slika 9: Objekt Goričko; Prikaz ploskev za ugotavljanje poškodb sestoja............................55 Slika 10: Situacija objekta Mozeljski Šahen..........................................................................57 Slika 11: Objekt Mozeljski Šahen; Prikaz ploskev za ugotavljanje poškodb sestoja............60 Slika 12: Pregledna karta objekta Vetrih...............................................................................62 Slika 13: Pregledna karta objekta Ljubelj..............................................................................66 Slika 15: Frekvenčna porazdelitev prsnih premerov dreves po posameznih objektih...........69 Slika 16: Primerjava vseh poškodovanih in nepoškodovanih dreves po posameznih objektih ................................................................................................................................................70 Slika 17: Primerjava med nepoškodovanimi in na novo poškodovanimi drevesi po posameznih objektih..............................................................................................................71 Slika 18: Poškodovanost glede na starost poškodb vseh poškodovanih dreves po posameznih objektih..................................................................................................................................72 Slika 19: Poškodovanost glede na lego novih poškodb v sestoju po posameznih objektih... 73 Slika 20: Poškodovanost glede na lokacijo poškodbe na drevesu po posameznih objektih .. 74 Slika 21: Razporeditev vseh novih poškodb po velikostnih razredih....................................75 Slika 22: Poškodovanost glede na velikostni razred poškodbe za nove in stare tehnologije pridobivanja lesa....................................................................................................................83 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Odstotek poškodovanih dreves v sestoju glede na različne Slovenske avtorje, posest, drevesno vrsto, razvojno fazo, čas sečnje in jakost odkazila.....................................19 Preglednica 2: Deleži odrgnin po velikosti in metodi spravila (Ivanek F., 1976).................20 Preglednica 3: Velikostni razredi poškodb sestoja in delež vseh poškodovanih dreves v posameznem razredu..............................................................................................................20 Preglednica 4: Lega poškodb pri sečnji z motorno žago in spravilu s prilagojenim kmetijskim traktorjem (Šolar, S., 1994).................................................................................22 Preglednica 5: Ugotovljene lokacije poškodb na drevesu v odstotkih pri različnih avtorjih, glede na sestoje in tehnologije...............................................................................................22 Preglednica 6: Starost poškodb glede na razvojno fazo in spravilno sredstvo Slovenskih in tujih avtorjev..........................................................................................................................23 Preglednica 7: Strukturni deleži števila poškodovanih dreves v sestojih in ob vlakah glede na razvojno fazo in spravilno sredstvo (Ivanek F., 1976)...........................................................24 Preglednica 8: Odstotek poškodovanih dreves glede na velikost poškodbe v posameznih velikostnih razredih in lokacijo poškodbe (Ostrofsky W. D. in Dirkman J. A., 1991).........27 Preglednica 9: Povzetek rezultatov raziskave; Podatki o sestoju pred sečnjo in po njej ter deleži poškodovanosti glede na velikost in lokacijo poškodb stoječih dreves v sestoju (Howard A. F., 1996).............................................................................................................28 Preglednica 10: Podatki o strojih in deloviščih ter gojitvenih parametrih Slovenskih raziskav ................................................................................................................................................ 29 Preglednica 11: Ugotovljeni odstotki poškodovanosti glede na posamezne razrede poškodovanosti sestoja...........................................................................................................30 Preglednica 12: Rezultati raziskave (Heitzman E. in Grell A. G., 2002)) ter ugotovljeni odstotki poškodovanosti glede na posamezne razrede poškodovanosti sestoja.....................30 Preglednica 13: Rezultati raziskave in ugotovljeni odstotki poškodovanosti ter razredi poškodovanosti sestoj a...........................................................................................................31 Preglednica 14: Rezultati raziskave, in lega poškodb na drevesu v Švedski študiji..............31 Preglednica 15: Razredi glede na velikost poškodbe.............................................................34 Preglednica 16: Povzetek odkazila v odseku 28A.................................................................44 Preglednica 17: Povzetek odkazila v oddelku 39A................................................................56 Preglednica 18: Povzetek odkazila v oddelku 112B (Odkazilni, 2012)................................61 Preglednica 19: Osnovni tehnični podatki žičnice Syncrofalke 3 t.......................................67 Preglednica 20: Primerjava objektov iz tuje literature z našimi objekti................................87 1 UVOD V okviru projekta CRP V4-1624 z naslovom Vpliv strojne sečnje za gozd in določitev meril za njeno uporabo se je pojavil ponoven interes po proučevanju poškodb sestojev po strojni sečnji. Resda je sam projekt usmerjen v določevanje meril za uporabo strojne sečnje iz vidika poškodb tal, vendar je naročnika zanimalo tudi kakšna so najnovejša dognanja o vplivu strojne sečnje na poškodbe sestoja. V pričujoči publikaciji odgovarjamo na ta vprašanja. Glavna metoda je metoda pregleda literature, kjer smo vključili novejše raziskave s področja vpliva stroje sečnje na sestoj. Vključili smo tudi raziskave, v katerih je bila uporabljana kombinirana strojna sečnja z namenom primerjave in kvantifikacije vpliva te tehnologije na poškodbe sestojev. Poleg tega smo pri analizi uporabili nove statistične metode, ki so nam omogočili bolj poglobljeno razumevanje obstoječih podatkov. Na osnovi teh spoznanj bomo lahko nadgradili in izboljšali raziskave tega področja v prihodnosti. V delu odgovarjamo na sledeča vprašanja o novih dognanjih na področju o poškodb sestojev pri uporabi strojne sečnje v svetu, kakšni so uporabni vidiki teh raziskav. Prav tako kritično vrednotimo do sedaj uporabljene metode in predlagamo izboljšave ter podajamo predloge za nove raziskave na tem področju z izpostavljanjem lukenj v znanju. 2 PREGLED DOSEDANJIH OBJAV 2.1 POŠKODBE SESTOJA Poškodbe na stoječem drevju lahko razdelimo na poškodbe, ki so posledica naravnih dejavnikov in na poškodbe zaradi antropogenih dejavnikov. Vzroki poškodb na drevesih zaradi naravnih dejavnikov so predvsem poškodbe zaradi padajočega kamenja, strele, vpliva prostoživečih živali ter gliv in žuželk. Poškodbe, ki nastajajo zaradi človekovega vpliva, lahko razdelimo na poškodbe, ki nastanejo zaradi nepravilnega gospodarjenja z gozdom ter na poškodbe, ki nastanejo zaradi pridobivanja lesa (Ivanek F., 1976). Posledice poškodb stoječih dreves v sestoju so (Ivanek F., 1976): - zmanjšanje števila nosilcev gozdnogojitvenih funkcij v sestoju, - zmanjšanje števila vseh zdravih osebkov v sestoju, - manjša biološka in mehanska stabilnost sestoja zaradi bolezni in vetra, - negativen vpliv na količinski in vrednostni prirastek lesa (glive), - večja nevarnost erozije, - večanje stroškov obnove in vzdrževanja, - manjšanje varovalnih in socialnih funkcij gozda. Poškodbe sestoja lahko razdelimo tudi glede na razvojne faze gozda. Tudi njihov vpliv na rast in razvoj gozda je različen glede na razvojno fazo. Poškodbe pomladka, mladja ali gošče ovirajo naravno obnovo gozda in povečujejo vlaganja v gozdove, saj so potrebna vlaganja v umetno obnovo gozda. V starejših razvojnih fazah, - letvenjaku, drogovnjaku in debeljaku, pa se kažejo kot polomljena ali izruvana drevesa, polomljene veje ter stisnine in odrtine na deblu, korenovcu in koreninah (Ivanek F., 1976). Poškodbe v mlajših razvojnih fazah imajo največje ekonomske posledice, saj ostajajo v sestoju dlje časa. Zmanjšana kakovost prirastka in s tem sestoja ima resne posledice, saj sta tekoči in vrednostni prirastek nižja, kot bi bila sicer, prav tako je kulminacija vrednostnega prirastka tudi po vrednosti nižja kot sicer. Poškodovani sestoj tudi slabše izkorišča proizvodno sposobnost rastišča, v primerih velikih poškodb pa se lahko pojavlja potreba po predčasnem pomlajevanju sestoja, kar je v nasprotju s sonaravnostjo in trajnostjo gospodarjenja (Košir B., 1998a). V literaturi ni jasnih odgovorov ali mehanske poškodbe dreves povzročijo zmanjšanje debelinskega in višinskega prirastka. Manjše poškodbe namreč le mestoma prekinejo kambij. V smrekovih sestojih v Skandinaviji (Isomäki A. in Kallio T., 1974 cit. po Vasiliauskas R., 2001) so po poškodbah korenovca ugotovili 35 do 40 % zmanjšanje višinskega in debelinskega prirastka, poškodbe debla pa so prirastek zmanjšale za 15 %. Na Hrvaškem (Krpan A. P. B. in sod., 1993), v sestojih hrasta in bukve, ugotavljajo za 1,0 do 4,7 % letno zmanjšanje volumenskega prirastka pri poškodovanih dominantnih drevesih. Velikost in globina poškodb sta v raziskavi pozitivno korelirala z zmanjšanjem volumenskega prirastka. V raziskavi pa niso izločili vpliva poškodovanosti tal na prirastek. Več drugih avtorjev ugotavlja zmanjšanje prirastka za 14 do 25 % zaradi poškodb stoječega drevja (Vasiliauskas R., 2001), medtem ko več raziskovalcev (Staines B. W. in Welch D., 1984; Zaruba C. in Snajdr J., 1966) te trditve zavrača. Zmanjšanja prirastka zaradi poškodb korenovca in debla po divjadi namreč niso ugotovili. Tudi na Japonskem zmanjšanja prirastka dreves zaradi poškodb niso ugotovili (Suzuki Y. in sod., 1993). Eden izmed stranskih učinkov mehanskih poškodb stoječega drevja je tudi pojav obarvanja lesa. Obarvanje lesa ni nujno povezano z vstopom gliv v les, saj nekateri avtorji poročajo, da v bližini poškodbe les ni bil inficiran z mikroorganizmi, les pa se je vseeno obarval. Avtorji sklepajo, da je obarvanje lesa naravni zaščitni mehanizem pred napadom gliv (Aufsess H., 1984). Večina drevesnih vrst je zelo dovzetna za infekcije poškodovanih delov. Med avtorji, ki poročajo o teh pojavih je sicer veliko razlik, lahko pa zaključimo, da v 60 do 100 % primerov poškodb na stoječem drevju pride do obarvanja ali trohnjenja (cit. po Vasiliauskas R., 2001). Infekcija dreves z glivami največkrat ne predstavlja direktne nevarnosti obstoju drevesa, saj glive napadajo osrednji del debla, ki je mrtev. Kljub temu pa glive povzročajo veliko gospodarsko škodo, saj z razkrojem lesa uničujejo najvrednejši del lesne mase (Ivanek F., 1976). Kot bomo še povedali je večina poškodb dreves skoncentrirana na spodnjih dveh metrih debla (poglavje 2.1.9), kjer je ekonomska vrednost lesa največja. Razvoj trohnobe pri smreki, ki je zelo občutljiva drevesna vrsta je proučevalo več avtorjev. Pri nas ugotavljajo (Ivanek F., 1976), da se trohnoba razvije v povprečju 4,58 m navzgor po deblu, od mesta poškodbe. Trohnobo so ugotavljali več kot 10 let po poškodbi. Do zelo podobnih rezultatov so prišli tudi švedski raziskovalci, saj poročajo, da poškodbe korenin povzročijo trohnobo lesa na prvih 4 metrih dolžine debla od korenovca (Hagner S. in sod., 1964 cit. po Vasiliauskas R., 2001). Druga švedska študija je pokazala, da je dolžina razširjenosti trohnobe na deblu, po 10 letih po poškodbi, v večini primerov med 2 in 3 m, po poškodbah starih 33 let pa je bila dolžina trohnobe več kot 5 m (Nilsson P. O. in Hyppel A., 1968)cit. po(Vasiliauskas R., 2001). V nasprotju s smreko, bukev ni tako občutljiva na razvoj trohnobe in različna obarvanja zaradi poškodb po spravilu lesa (Diehl M. in Seidenschnur W., 1990; Ivanek F., 1976). Ko na drevesu naredimo mehansko poškodbo, drevo z obstoječimi in novonastalimi biokemičnimi snovmi ter tkivi omeji izsušitev in razkroji obstoječa tkiva. Ta odziv se imenuje kompartmentalizacija, ki izolira poškodovana tkiva tako, da zaščiti osnovne funkcije drevesa. V vsakem primeru se razvijajo prevalitvena tkiva na robu poškodbe in površinski kalus na izpostavljenem lesu. Tkiva, ki nastanejo po ranitvi drevesa, poškodbe prerastejo (Marion L., 2007). Hitrost preraščanja je tesno korelirana z radialno rastjo drevesa pri smreki, hrastu in jesenu (cit. po(Vasiliauskas R., 2001). Pomemben je tudi odnos med velikostjo površine poškodbe in popolnim zaprtjem poškodbe. Pri sitki (Picea sitchensis (Bong.) Carriere) je bilo opaženo (Welch D. in sod., 1997), da v 15 letih zapre vse poškodbe 2 2 debla manjše od 60 cm , poškodbe večje od 60 in manjše od 180 cm pa v istem času niso bile zaprte. Poškodba velikosti nad 30 cm ima več kot 50 % verjetnost okužbe (Doležal B., 1984). Pri bukvi so ugotovili zaprtje poškodb brez infekcije pri ranah širokih manj kot 5 cm. Pri poškodbah širokih od 5 do 8 cm je bilo takšnih primerov 70 %, pri poškodbah širših od 8 cm pa je bilo zaprtih poškodb brez infekcije le 50 %. Zaprtje poškodbe preprečuje naknadne okužbe in nadaljnji razvoj infekcije v okuženi poškodbi (Vasiliauskas R., 2001). Poškodbe sestojev, ki jih povzročimo tekom življenjske dobe dreves so krive za nižjo ekonomsko vrednost lesa ob končnem poseku. Te izgube niso majhne. Pri nas se je s to tematiko prvi ukvarjal Ivanek (Ivanek F., 1976), ki je za zelo nizke poškodovanosti sestojev (do 25 %) ugotovil kar od 5 do 12 % nižjo prodajno vrednost lesa. V presoji koncepta gospodarjenja s številnimi, po jakosti šibkimi, redčenji, avtor modelno ugotavlja, da takšen koncept povzroča veliko število poškodb že v mlajših razvojnih fazah. Rezultat tega je zmanjšanje vrednosti sortimentov in povečanje količine sečnih ostankov. Pri primerjavi vrednosti poškodovanega in nepoškodovanega sestoja ter z upoštevanjem stroškov pridobivanja lesa ugotavlja, da se v nepoškodovanem sestoju pridobivanje izplača že pri 22 cm prsnega premera, v poškodovanem sestoju pa šele pri 30 cm (Košir B., 1998b). Tudi v svetovni literaturi zasledimo veliko raziskav na temo zmanjšanja vrednosti sestoja zaradi poškodb. Zaradi občutljivosti in ekonomske zanimivosti so raziskave večinoma usmerjene v smreko. Finančne izgube naj bi bile precejšne. V smrekovih sestojih Spodnje Saške so vrednost letne izgube zaradi trohnobe ocenili 1 milijon DEM (Kato F., 1969), v Baden-Würtenbergu pa je ocenjena izguba znašala kar 25 milijonov DEM (Dietz P., 1981). Na Švedskem cenijo ekonomske škode zaradi poškodb korenin in korenovca pri spravilu lesa na 200 do 430 švedskih kron na hektar (Dehlen R., 1977). Vrednost poškodovanih in zaradi trohnobe prizadetih smrekovih hlodov je 30 % nižja, v primerjavi z zdravimi hlodi enakih dimenzij. Glede na obseg poškodb naj bi se vrednost sestojev zaradi trohnobe zmanjšala za 7 do 20 % (Vasiliauskas R., 2001). Do podobnih rezultatov prihajajo tudi Britanci, ki za smrekov sestoj, ki je bil v 80 % poškodovan zaradi divjadi ugotavljajo za 20 % nižje donose (Guy D. C., 1983). Švicarji (Butora A. in Schwager G., 1986) ugotavljajo, 11,6 % izgubo dohodka, če se med delom poškoduje 35 % izbrancev. Ugotovljeno je bilo tudi, da ob zrelosti sestoja, zaradi poškodb od 16 do 50 % hlodovine prve kvalitete preide v energijski les in celulozo (Vasiliauskas R., 2001). 2.1.1 Razvoj raziskovanja poškodb sestojev v Sloveniji Začetki raziskav o vplivih tehnologij na sestoj in stoječa drevesa segajo v sedemdeseta leta dvajsetega stoletja. Z raziskavami na tem področju je začel Ivanek (Ivanek F. in Krivec A., 1974), ki je prvič v našem prostoru podal klasifikacijo poškodb sestoja. V svojem nadaljnjem delu je proučeval poškodbe sestoja pri spravilu s traktorji in konjsko vprego ter poškodbe skušal predvsem ekonomsko vrednotiti (Ivanek F., 1976). Raziskave so se nadaljevale (Krivec A., 1975) s poskusi ugotavljanja poškodb na objektih redne sečnje, kjer so bile spremljane poškodbe v sestoju po ročnem spravilu, spravilu s traktorji in konjsko vprego, prav tako pa so raziskovali poškodbe po sečnji lesa. V osemdesetih letih se je delo nadaljevalo z raziskavami poškodb sestojev listavcev po traktorskem spravilu v zimski in letni sečnji (Žagar Z., 1982) ter primerjavami poškodb na sestoju v drogovnjakih, po traktorskem spravilu kratkega in dolgega lesa (Južnič B., 1984). Raziskave poškodb po traktorskem spravilu se nadaljujejo v devetdeseta leta, ko potekajo raziskave o ugotavljanju lokacij poškodb v sestoju (Papac B., 1992; Šolar S., 1994), ugotavljanju poškodb po spravilu z gozdarskim zgibnikom v zimski sečnji (Serec T., 1997), potekajo pa tudi raziskave o poškodbah pri spravilu z žičnim žerjavom (Fabjan D., 1998; Lapajna R., 2000). Prav tako se ves čas razvijajo metode ugotavljanja poškodovanosti sestoja (Beber M., 1998; Vintar M., 1995). Pomembne raziskave so potekale tudi na področju sanacije poškodb z različnimi zaščitnimi premazi (Ljubec M., 1993). Avtor ugotavlja, da je sanacija poškodb precej draga in se uporablja le za najvrednejša drevesa v sestoju ter za poškodbe večje od 10 cm . Večina raziskav se je do tedaj osredotočala na uporabo sodobnih tehnologij, pri tem pa se je pozabljalo na dejstvo, da poškodbe nastajajo po vsakokratnem posegu tehnologije v gozd, zato so raziskovalci razvili teoretični model naraščanja poškodb drevja pri redčenjih (Košir B. in Cedilnik A., 1996) in ga v praksi, na primeru gorskih gozdov (Košir B., 1998a) ter rednih sečenj (Košir B., 2000) tudi preverili. Po modelu, z ozirom na ekološke in ekonomske dejavnike je sledila presoja koncepta zgodnjih redčenj (Košir B., 1998b). Po letu 2000 se je še zmeraj raziskovalo poškodbe sestoja po traktorskem spravilu v državnih (Klun J. in Poje A., 2001; Vesel A., 2001) in zasebnih gozdovih (Žun B., 2002, Klančnik A., 2001). Ker se je v Sloveniji že začela uvajati strojna sečnja, se težišče raziskav seli na nove tehnologije. Tako že leta 2000 nastanejo prve objave raziskav poškodb sestojev s sodobnimi tehnologijami (Košir B. in Robek R., 2000), raziskave pa se nadaljujejo (Delavec J., 2003; Košir B., 2008b, 2008a; Košir B. in Mihelič M., 2011) še danes. 2.1.2 Razvoj metod raziskovanja poškodb sestoja v Sloveniji Na področju razvoja metod in primerjav med metodami vzorčenja je bilo v državi v preteklosti narejeno veliko raziskav, zato tej temi posvečamo posebno poglavje. V raziskavah iz sedemdesetih in osemdesetih letih ne moremo govoriti o dodelanih vzorčnih metodah. Običajno so znotraj večjega objekta izbrali ploskve, na katerih so spremljali delovni proces. Na teh ploskvah so poškodbe sestoja popisovali po opravljenem delu, na ozkem pasu ob vlakah (Žagar Z., 1982) ali pa spremljali sečnjo in spravilo lesa ter poškodbe na drevju beležili sproti (Južnič B., 1984). Slaba stran prve metode je, da z njo ne zajamemo poškodb celotnega sestoja, medtem ko je druga metoda delovno zelo intenzivna, saj zahteva stalno prisotnost raziskovalcev na delovišču. Velika prednost druge metode je dejstvo, da dobimo podatke o poškodbah sestojev ločeno za sečnjo in spravilo lesa. Podobno metodo, torej metodo sprotnega beleženja poškodb je v svojem delu uporabil tudi Ivanek (Ivanek F., 1976), v devetdesetih so na ta način delali tudi na trajnih raziskovalnih ploskvah (Papac B., 1992; Šolar S., 1994, Serec T., 1997). Vzporedno se začne intenziven razvoj vzorčnih metod ugotavljanja poškodb sestoja po sečnji in spravilu lesa. Do sredine devetdesetih avtorji, zaradi ugotavljanja več drugih parametrov (poškodbe po sečnji, detajlna razporeditev poškodb v sestoju) še uporabljajo sprotni popis poškodb med delom (Papac B., 1992; Šolar S., 1994). V Sloveniji uporabljane vzorčne metode lahko danes razdelimo v tri večje skupine, in sicer na metodo poskusnih ploskev, na katerih se izvede popolni popis, metodo pasov, ki je primernejša za klasične tehnologije in metodo krožnih ploskev, ki daje dobre rezultate pri novejših tehnologijah pri gostejši mreži prometnic. Metoda poskusnih ploskev je tesno povezana z metodo popolnega popisa. Raziskovalci v sestoju izločijo ploskve, na katerih spremljajo delo, nato pa popišejo vsa drevesa na ploskvah in ugotavljajo poškodbe. To metodo lahko zasledimo že na začetku raziskovanja poškodb sestojev v Sloveniji. Uporabljali so jo na mariborskem (Ivanek F., 1976) in kočevskem (Južnič B., 1984) ter na brežiškem (Papac B., 1992). Na ta način so avtorji tudi testirali metode (Vintar M., 1995). Metoda pasov (Robek R. in Košir B., 1996) je bila razvita za potrebe ugotavljanja poškodb sestojev in znanstvenega proučevanja tega problema, njena praktična izvedba pa je namenjena tudi hitri oceni kvalitete dela v praksi. Avtorja na podlagi 15 analiziranih delovišč ugotavljata pomembne razlike med zimskimi in letnimi delovišči ter povezavo med poškodbami tal in sestoja. Metoda je namenjena za proučevaje klasičnih tehnologij sečnje z motorno žago in spravila lesa s traktorjem. Na slovenskem so jo začeli uporabljati po letu 1995. Metoda se je obnesla tudi v redčenjih s tehnologijo sečnje z motorno žago in spravila z žičnim žerjavom (Fabjan D., 1998; Lapanja R., 2000). Prednost te metode je tudi možnost ocenjevanja poškodovanosti tal in mladja na delovišču. Nosilec informacije o poškodovanosti so pasovi - torej ocenjujemo poškodovanost posameznih pasov in ne posameznih dreves (Robek R. in Košir B., 1996). Temeljne primerjave med posameznimi vzorčnimi metodami in popolnim popisom stanja so bile narejene v začetku devetdesetih (Vintar M., 1995). Avtorica je primerjala metodo pasov in različne dendrometrijske metode (krožne ploskve, Bitterlichova metoda) s popolnim popisom stanja sestoja. Ugotovila je, da so vzorčne metode uporabnejše in boljše, kot popolni popis. Prav tako ugotavlja, da so dendrometrijske metode, kljub svoji objektivnosti, za uporabo v praksi neprimerne, saj so časovno preveč zahtevne. Za metodo pasov ugotavlja, da je objektivna metoda ter da ustreza postavljenim časovnim zahtevam (pregled 10 ha velikega delovišča v enem delavniku). Ugotovljeno je bilo (Beber M., 1998), da znaša dnevna norma za znanstveno metodo ugotavljanja poškodb sestoja in tal 9,08 ha/dan, za poenostavljeno metodo (popis poškodb sestoja) pa 13,10 ha/dan. Metoda krožnih ploskev je sistematična metoda vzorčenja s ploskvami. Temelji na metodah, ki so se pri strojni sečnji uporabljale v Skandinaviji (Fröding A., 1982). Podobne metode so poznane tudi v ZDA (Han H. S. in Kellogg L. D., 2000a), kjer so ugotovili, da sistematično vzorčenje pri ugotavljanju poškodovanosti sestoja daje najboljše rezultate, z napako od -1,6 do +3,4 %. Kot smo že omenili, je metoda primerna predvsem za tehnologije, kjer so gostote prometnic zelo velike. Težava pri uporabi metode pasov pri strojni sečnji je predvsem v dejstvu, da je skoraj nemogoče popisati celoten pas, brez da bi ga sekala prometnica. Na ta način skoraj nikoli ne dobimo popolnega pasu, kar nam pokvari rezultate, saj pri metodi pasov delamo samo s celotnimi pasovi. Več o metodah, uporabljenih v naši raziskavi, je napisano v poglavju 3.2. 2.1.3 Primerljivost metod uporabljenih v literaturi s sodobnimi metodami uporabljenimi v Sloveniji Metod, ki so uporabljene v dostopni domači in tuji literaturi, ne moremo direktno uporabiti pri vrednotenju rezultatov naših raziskav. Razlogov za to je več: - Različnost kategoriziranja velikosti poškodb V mednarodni literaturi se pojavljajo zelo različne definicije poškodbe sestoja. Večina starejših objav, - tujih in domačih, ima zelo široke razrede poškodovanosti, ki niso direktno primerljivi z našimi raziskavami. - Različne delitve lokacije poškodb na drevesu Glavna težava pri delitvi lokacije poškodb je ohlapnost delitve posameznih delov drevesa. Predvsem je to izrazito pri razmejitvi korenovca in debla. V starejših objavah je korenovec do višine 1 metra (Ivanek F., 1976; Ivanek F. in Krivec A., 1974), v novejših objavah pa kot korenovec razumemo spodnji del debla, do 0,3 metra višine od tal. Nekateri avtorji ugotavljajo le poškodbe na korenovcu in deblu, izpuščajo pa poškodbe korenin, vej ter krošnje (Južnič B., 1984; Žagar Z., 1982). V tujini so pristopi do tega vprašanja še bolj raznovrstni, v nekaterih raziskavah (Siren M., 1981, 1982) na primer ločujejo le korenine in deblo. - Starost poškodb Ločitev starosti poškodb na stare, nove ter nove in stare je relativno nova. Uporabljati se je začela v devetdesetih letih, pomembna pa je predvsem za ugotavljanje akumulacije poškodb na drevesih. Zanima nas torej, katera oziroma koliko dreves je bilo poškodovanih v predhodnih posegih in koliko dreves je bilo poškodovanih pri zadnjem posegu v sestoj. - Nezanesljivost vzroka nastanka poškodbe Ugotavljanje vzroka poškodbe je zanesljivo le pri sprotnem spremljanju dela v sestoju. Ugotovljena je bila neprimernost ugotavljanja vzroka poškodbe po opravljenem delu (Vintar M., 1995), zato nastanka poškodbe v naših raziskavah nismo proučevali. V tuji literaturi je pogosto ugotavljan vzrok nastanka poškodb. - Ugotavljanje poškodb na vseh drevesih v sestoju, ali le na izbrancih Takšen način spremljanja poškodb je poznan predvsem iz tuje literature. Ta podatek nas zanima predvsem, kadar skušamo poškodbe ekonomsko vrednotiti (Ivanek F., 1976). Glede na nizke odstotke poškodovanosti sestoja nekaterih tujih avtorjev menimo, da so popisovali poškodbe samo na izbrancih, saj drugače tako nizkega števila poškodb ne moremo tolmačiti. V svoji raziskavi na Finskem Siren (Siren M., 1981) ugotavlja 2 % poškodovanost, Eriksson (Eriksson H., 1981) na Švedskem 3 %, na Škotskem (El Atta H. A. in Hayes A. J., 1987) 2 % in v Rusiji (Georgievsky N. P., 1957)cit. po(Vasiliauskas R., 2001) 4 % poškodovanost. V splošnem nas je tekom naših raziskav zanimal vpliv poškodb na gozd kot celoto, zato smo ugotavljali poškodbe vseh dreves s prsnim premerom nad 10 cm, pri nekaterih poskusih pa smo vključili tudi drevesa z manjšim premerom. - Različno pojmovanje dreves v sestoju in ob vlakah Različni avtorji postavljajo mejo, kje se konča področje ob vlaki in kje se začne sestoj precej različno. Pri metodi sprotnega popisovanja (Ivanek F. in Krivec A., 1974) meja ni izrecno omenjena, avtorja opredelita, da so to poškodbe, ki nastanejo neposredno ob vlaki, medtem ko v drugih raziskavah (Žagar Z., 1982) to mejo začrtajo na 2-metrski pas na vsako stran vlake. 2.1.4 Dejavniki, ki vplivajo na poškodovanost sestojev Dejavnikov, ki vplivajo na količino poškodb v sestoju je več in so med seboj povezani - kot sta povezana tudi sečnja in spravilo. Na število poškodb vpliva jakost odkazila oziroma sečnje, letni čas, terenske značilnosti, razvojna faza gozda, drevesna vrsta, terenske razmere, priprava dela in strokovni nadzor, uporabljena tehnologija in v veliki meri tudi človeški faktor, torej motiviranost in izurjenost delavca ter način plačila. Številni avtorji ugotavljajo, da ti dejavniki vplivajo na kvaliteto izvedbe del na direkten in posreden način. Vpliv priprave dela na poškodbe so proučevali v Srbiji, kjer so ugotovili (Doležal B., 1984 cit. po Papac B., 1992) za 30 % zmanjšanje poškodb ob ustrezni pripravi dela. V Sloveniji je bilo ugotovljeno (Papac B., 1992), da je delavec povzročil vsaj 10 % poškodb pri sečnji in da se tem poškodbam da izogniti. Vpliv nagrajevanja delavcev so proučevali v Švici, kjer so ugotovili, da pri spravilu lesa, plačilo po času zniža poškodovanost za 4,7 % (Butora A. in Schwager G., 1986). Isti vir trdi, da velikost poškodbe narašča z močjo stroja, dolžino sortimenta in velikostjo bremena. Pri nas je te odvisnosti proučeval Papac (Papac B., 1992), ki je ugotovil, da je najpomembnejši dejavnik poškodb dolžina sortimenta. Le-ta je pomembnejša kot dolžina privlačevanja, volumen bremena in čas privlačevanja. Naraščanja števila poškodb z velikostjo stroja (Nichols M. T. in sod., 1994) v ZDA niso ugotovili, je pa res, da je bila dolžina sečnih poti na hektar pri težjem stroju bistveno večja kot pri manjšem. Na kitajskem (You X. in sod., 2009) so ugotovili, da je količina poškodb odvisna od jakosti sečnje, gostote sestoja in volumna drevesa, na Japonskem pa da je verjetnost poškodbe večja s povečevanjem volumna posekanih dreves in z zmanjševanjem razdalje do dreves ki so bila posekana ter do gozdnih prometnic (Tatsumi S., 2013). Na Finskem (Siren M., 1981) so ugotavljali vpliv velikosti drevesa, jakosti sečnje in števila preostalih dreves, a je rezultate težko prenesti v naše razmere. V drugi raziskavi ugotavljajo, da sta glavna vplivna faktorja na količino poškodb število preostalih dreves in čas potreben za posek in izdelavo drevesa (Siren M., 1982). Na Norveškem pa so ugotovili (Fjeld D. in Granhus A., 1998) močne odvisnosti med poškodovanostjo sestoja ter interakcijo jakosti sečnje in tehnologije. Odstotek odstranjene temeljnice je pojasnil 22 % variance, odvzeti volumen 29 %, največjo pojasnjevalno moč pa je imelo razmerje projekcij krošenj, ki je pojasnilo 40 % variance. V novejših raziskavah je bilo ugotovljeno, da na verjetnost poškodovanosti najmočneje vpliva razdalja do najbližjega posekanega drevesa in posekana temeljnica v razdalji 25m (Siren, M., 2015). V Sloveniji je Košir (Košir B., 2000) primerjal število drevja, jakost sečnje in gostoto sekundarnih prometnic za ugotavljanje poškodb drevja. Ugotovil je, da je količina poškodovanosti drevja v sestoju odvisna od gostote sekundarnih prometnic in jakosti sečnje. Gostota prometnic na poškodbe ne vpliva direktno, temveč posredno preko razdalje zbiranja, saj so raziskave pokazale, da pri večji razdalji zbiranja lesa nastaja več poškodb (Butora A. in Schwager G., 1986). Prav tako delež poškodb ni neposredno odvisen od jakosti sečnje. Tudi ta odvisnost je posredna, saj je od jakosti redčenja odvisen delež poškodovanega drevja. Ugotavlja tudi (Košir B., 2000), da je število dreves na hektar boljši kazalec od starosti sestoja. S primerjavo modela in raziskav ugotovijo, da je najmanj poškodb v sestojih mlajših razvojnih faz in pri nižjih koncentracijah posekane lesne mase. Večja gostota prometnic pozitivno vpliva na zmanjšanje deleža poškodb, a je njen vpliv majhen. Delež poškodovanega drevja ob koncu proizvodne dobe je odvisen od števila posegov in od deleža poškodb po vsakem posegu (Košir B., 2000). 2.1.5 Poškodbe mladja Del poškodb sestoja so tudi poškodbe mladja. Pod mladje uvrščamo vsa drevesa, ki imajo prsni premer manjši kot 10 cm. Zaradi zakona akumulacije poškodb v sestoju imajo poškodbe mladja posebno težo, saj drevo poškodujemo že v mladosti in se tako že zelo zgodaj uvrsti v kategorijo starih poškodb. Velik je tudi vpliv poškodb mladja na njegovo perspektivnost, saj je poškodovano mladje zlomljeno, poteptano, močno upognjeno, ali pa olupljeno (Košir B., 2008a). Mladje običajno poškoduje spravilno sredstvo, predvsem pri zbiranju lesa s traktorjem, zato avtorji opozarjajo na pomembnost dobrega načrtovanja. Nenačrtovane vlake v mladih sestojih ne smejo biti tolerirane, hkrati pa morajo načrtovalci poskrbeti za ustrezno odprtost sestoja. Glede na odprtost sestoja avtorji ugotavljajo več odvisnosti. Večja, kot je površina mladja, večja je poškodovana površina. S tem je povezana tudi gostota načrtovanih vlak, saj večja kot je površina mladja, boljša mora biti odprtost s prometnicami za zagotavljanje kvalitetnega dela. Zanimivo je tudi, da večja kot je pomlajena površina, večje število vlak je bilo izmerjeno, ne glede na to, ali so bile načrtovane ali ne. Poškodbe mladja se povečujejo z velikostjo površine mladja. Največje poškodbe so ugotovljene pri 17 % pomlajene površine sestoja. V raziskavi mladja (Košir B., 2008a) ugotavljajo, da se odstotek poškodovanosti mladja zmanjšuje proti koncu regeneracijskega obdobja, hkrati pa se povečuje delež poškodovanih letvenjakov. Celotno življenjsko dobo sestoja so glede na dinamiko poškodovanosti razdelili na tri obdobja: - v prvi fazi, ko mladje postaja odrasel gozd poškodovanost narašča od nič in se med odstranjevanjem starih dreves, ki so oblikovala stari sestoj povečuje. Poškodovanost se zmanjšuje v naslednjem obdobju, ko je izvedenega malo redčenja, - v drugi fazi, ko je mladje prisotno, a neperspektivno je čas, ko nas zanima obstoječi sestoj. Začne se prvo komercialno redčenje. Poškodovanost narašča, saj že s prvim redčenjem poškodujemo drevesa s prsnim premerom manjšim od 10 cm, ki so pomešana v obstoječih mladih sestojih, - v tretji fazi, ko mladje postane perspektivno se poškodovanost zmanjšuje, saj je prisotnih vse manj odraslih dreves v pomlajencu. Večina odraslih dreves je že bila poškodovana. Ugotavljajo tudi (Košir B., 2008a), da ni pomembne razlike med starostnimi razredi glede na sisteme gojenja gozdov. Razlog je v mozaični razporeditvi razvojnih faz, pri čemer razlika med sistemi gojenja ni vedno očitna. Iz raziskave izhaja še ena pomembna ugotovitev. Dokazano je bilo, da gostota vlak močno vpliva na poškodbe mladja. Torej boljša odprtost sestoja in posledično boljša dostopnost ugodno vpliva na zmanjševanje poškodb mladja, obenem pa boljša odprtost pomeni nekoliko več poškodb obstoječega sestoja. Poškodbe mladja so ugotavljali tudi na Hrvaškem (Petreš S., 2004). V raziskavi so uporabljali traktorje, delo pa se je vršilo v hrastovih gozdovih. Ugotovili so poškodovanost mladja med 3,9 in 15,3 %. Navedeni odstotek velja za primerjavo vseh poškodovanih dreves proti vsem nepoškodovanim. 2.1.6 Delež poškodovanih dreves v sestoju po pridobivanju lesa Ker sta sečnja in spravilo lesa povezana procesa, je veliko avtorjev ugotavljalo poškodbe sestojev ločeno, po sečnji in po spravilu. V iglastih sestojih na Pohorju (Ivanek F., 1976) so ugotovili 12 % poškodovanost po sečnji v letvenjakih, 6,7 % poškodovanost po sečnji v drogovnjakih in le 1,4 % poškodovanost po sečnji v debeljakih. V listnatih sestojih na kočevskem ugotavljajo (Južnič B., 1984), da je sečnja vzrok 18,7 % poškodb sestoja pri debelni in 11,2 % pri sortimentni metodi. Na brežiškem so ugotovili 37 % poškodovanost (Papac B., 1992), na novomeškem pa so ugotovili, da je kar 35,8 % poškodb nastalo zaradi sečnje (Šolar S., 1994). V raziskavi poškodovanosti sestojev v Sloveniji, glede na podatke iz ploskev popisa gozdov (Robek R. in Medved M., 1997) ugotavljajo 12,3 % poškodovanost sestojev po pridobivanju lesa. Nižji odstotki poškodovanosti so najverjetneje posledica nezanesljivosti ugotavljanja poškodb sestoja v večji časovni oddaljenosti od časa pridobivanja lesa in dejstva, da je ugotoviti dejanski vzrok poškodbe zelo težko, oziroma je obremenjeno s precejšnjo napako. Redkeje v literaturi zasledimo samo ugotavljanje poškodb po sečnji - brez spravila lesa. V Iranu ugotavljajo 9,2 % poškodovanost po sečnji listavcev. Ugotovili so tudi, da v debeljaku največ poškodb povzroči sečnja debelih dreves (Azarnoush M. R. in sod., 2010), s čimer se strinjajo tudi naši avtorji (Šolar S., 1994). Pri sečnji iglavcev so poškodbe zaradi sečnje za 3 do 5 % manjše (Butora A. in Schwager G., 1986). Povzamemo lahko, da slovenski avtorji ugotavljajo, da večino poškodb povzroči spravilo lesa. Ta pojav je dobro dokumentiran v domačih in tujih raziskavah. Na Češkem (Douda V., 1988b) so ugotovili 92 % poškodovanost zaradi spravila lesa. V Švici (Butora A. in Schwager G., 1986) so ugotovili, da sečnja poškoduje 37 % dreves, 63 % pa lahko pripišemo spravilu. Da so poškodbe po spravilu glavni vzrok za poškodbe sestoja v svojem preglednem članku ugotavlja tudi Vasiliauskas (Vasiliauskas R., 2001). Prav iz tega razloga se je proučevanje poškodb sestoja vse bolj premikalo k ugotavljanju poškodb na sestoju po opravljenem delu, torej po sečnji in spravilu lesa. Na ta način ugotovimo vpliv celotne tehnologije pridobivanja lesa na sestoj. Prav zato, ker gre za soodvisnost med poškodbami po sečnji in spravilu smo se odločili (Robek R. in Košir B., 1996), da bomo poškodbe po obeh fazah pridobivanja lesa obravnavali skupaj. V literaturi najbolj pogosto uporabljanih kazalcev vpliva, ki ga ima tehnologija na sestoj, je vsekakor odstotek poškodovanih dreves v sestoju. Ta kazalec je pri nas uporabljan že v prvih raziskavah (Ivanek F., 1976), kjer je bilo ugotovljeno, da pri uporabi traktorskega spravila v smrekovih sestojih na Pohorju tehnologija poškoduje med 17 in 24 % sestoja v letvenjakih, med 17 in 20 % v drogovnjakih in med 19 in 20 % sestojev debeljakov. Narejene so bile tudi primerjave med debelno in sortimentno metodo, kjer (Južnič B., 1984) ugotavljajo, da je bila poškodovanost pri debelni metodi 18,7 %, pri sortimentni pa 11,2 %. Podatke iz ostalih raziskav povzemamo v preglednici 1. Preglednica 1: Odstotek poškodovanih dreves v sestoju glede na različne Slovenske avtorje, posest, drevesno vrsto, razvojno fazo, čas sečnje in jakost odkazila_ Avtor Posest Drevesna vrsta Razvojna faza Jakost odkazila [m3/ha] Čas sečnje Delež poškodovanih dreves v sestoju [%] Papac B., 1992 Državno Listnati sestoji debeljak, drogovnjak 37 Letna 30 Solar S., 1994 Državno Mešani sestoji debeljak, 60 / 29 Klun J. in Poje A., 2000 Državno Mešani sestoji debeljak 72 Letna in zimska 20 Serec T., 1997 Državno Iglasti sestoji mlajši debeljak 37 Zimska 41 Klančnik A., 2001 Zasebno Iglasti sestoji drogovnjak 42,8 Letna in zimska 24 Zun B., 2002 Zasebno Mešani sestoji debeljak, drogovnjak 7,7- 305 / 27 Na hrvaškem nekateri avtorji uporabljajo metodologijo, ki jo je razvil Ivanek, tako da so raziskave primerljive z njegovo. V listavcih so ugotovili (Martinić I., 1992), da je bilo po sečnji z motorno žago in spravilu s traktorjem poškodovanih 8,2 % sestoja. V podobni raziskavi (Krpan A. P. B. in sod., 1993) pa ugotavljajo 38,5 % poškodovanost v nižinskih hrastovih sestojih in le 7,4 % poškodovanost v bukovih sestojih. Treba je povedati, da so v nižini lahko traktoristi vozili prosto po sestoju. Razlika je težko razložljiva samo s tem faktorjem, saj so drugod (Suhartana S., 1997) ugotovili, da je razlika med prosto vožnjo v sestoju in vožnjo po vlakah manjša - avtorji navajajo 5 % večjo poškodovanost sestoja pri prosti vožnji po sestoju. Zelo nizke odstotke poškodovanosti sestoja so zabeležili v Gorskem Kotarju (Sabo A., 1999), kjer v iglavcih in listavcih ugotavljajo poškodovanost od 1,18 do 3,46 %. V Švici (Butora A. in Schwager G., 1986) so ugotovili, da traktorsko spravilo poškoduje 25 do 33 % stoječih dreves, spravilo z žičnimi žerjavi pa 34 % stoječih dreves. V Italiji raziskav o vplivih sodobnih in klasičnih tehnologij na poškodbe sestoja primanjkuje (Spinelli R. in sod., 2010), v raziskavi za klasične tehnologije ugotavlja 13,6 ± 12,7 % poškodovanost. V Skandinaviji avtorji v splošnem ugotavljajo nižje stopnje poškodovanosti stoječega drevja. Razloge zato lahko iščemo v metodoloških razlikah. 2.1.7 Velikost poškodb preostalega drevja v sestoju Velikost poškodbe je pomembna zato, ker je velikost poškodbe tesno povezana z verjetnostjo za okužbo poškodbe z glivami (Butora A. in Schwager G., 1986). Odstotek poškodovanih dreves ni dober kazalec za presojanje o tem, ali je ugotovljena poškodovanost sestoja lahko bistveno manjša od dejanske. Največji problem tega kazalca je sama definicija poškodbe, saj nam sprememba praga velikosti poškodbe spremeni delež poškodovanih dreves v sestoju. Na začetku raziskovanja problematike poškodb so raziskovalci uporabljali razrede velikosti poškodb, ki so precej drugačni, kot ti, ki jih uporabljamo sedaj. Zasnovana metodologija (Krivec A., 1975) je predvidevala delitev poškodb na precej obširne razrede. Le-ti so bili razdeljeni od 0 do 99, 100 do 299, 300 do 499 in nad 500 cm2. To delitev in tej delitvi podobne delitve uporablja več slovenskih in hrvaških avtorjev (Ivanek F., 1976; Krpan A. P. B. in sod., 1993; Martinić I., 1992; Žagar Z., 1982), vendar so raziskave pokazale, da večine poškodb na ta način ne zajamemo. Kot ugotavlja že Ivanek, taka razporeditev razredov ni ustrezna, saj med delom v gozdu nastane veliko majhnih poškodb in relativno malo velikih. Njegove izsledke povzemamo v preglednici 2. Avtor ugotavlja, da večina poškodb pri vseh tehnologijah nastane v prvih dveh razredih in sicer pri konjskem spravilu 90,4 %, pri prilagojenem kmetijskem traktorju (PKT) 69,4 %, in pri zgibnem traktorju 65,4 %. Njegovim trditvam pritrjujejo tudi raziskave iz tujine, ki jih lahko strnemo v misel, da je večina poškodb, ki nastanejo v sestoju manjša od 100 cm (Siren M., 1981, 1982; Vasiliauskas R., 2001). V raziskavi so na Finskem (Fröding A., 1982) za zelo različne tehnologije ugotovili, da je 45 % poškodb velikosti do 100 cm2, 21 % jih je velikosti od 100 do 200 cm , večjih poškodb pa je 34 %. Preglednica 2: Deleži odrgnin po velikosti in metodi spravila (Ivanek F., 1976). Razredi velikosti poškodb [cm2] Spravilno sredstvo Konj PKT Zgibnik Do 100 50,8 33,8 29,8 100 - 299 39,6 35,6 35,6 300 - 499 6,5 14,3 15,5 Nad 500 3,1 16,3 19,1 Glede na izsledke slovenskih raziskav na Pohorju, kjer so ugotovili večino poškodb v razredu do 100 cm , se pojavi bolj podrobna delitev, ki je bila namenjena predvsem ugotavljanju manjših poškodb in njihovega porazdeljevanja (Južnič B., 1984). Velikostni razredi so se ustalili šele po letu 1990. Podlaga za ustalitev razredov so bile raziskave, literatura iz tujine (Fröding A., 1992a) ter posvetovanje s kolegi s področja varstva gozdov (Košir B., 2012). Velikostne razrede poškodb in odstotke poškodb, ki so jih v posameznem razredu ugotovili slovenski avtorji, prikazujemo v preglednici 3. Preglednica 3: Velikostni razredi poškodb sestoja in delež vseh poškodovanih dreves v posameznem razredu Velikostni razredi [cm2] (Papac B., 1992) (Šolar S., 1994) (Klun J. in Poje A., 2001) (Žun B., 2002) (Serec T., 1997) Sečnja in spravilo Sečnja Spravilo Sečnja in spravilo Sečnja in spravilo Sečnja in spravilo Do 10 19 22 8 N/A N/A N/A 10 - 29 24 10 26 69 38 16 30 - 49 22 18 21 19 10 13 50 - 99 17 19 25 2 10 24 100 - 199 12 8 9 5 14 22 Nad 200 6 23 11 5 28 25 Velikostni razredi poškodb se tudi v mednarodni literaturi zelo razlikujejo. Na to opozarjamo zaradi možnosti primerjav. Na Finskem (Siren M., 1981, 1982) so uporabljali širine razredov poškodb z napredovanjem po 100 ali 200 cm , razredi pa so si sledili do 2 2 1600 cm . Na češkem so uporabljali razrede od 0-99, do 100-999 in nad 1000 cm (Douda V., 1988b), v Ameriški literaturi so razredi različni od raziskave do raziskave. Na razlike opozarjamo, saj je pri interpretaciji rezultatov potrebno veliko previdnosti. Največje težave pri študiju literature smo imeli z ugotavljanjem praga poškodbe, - torej ugotavljanja dejstva, kako velika mora biti poškodba, da jo še smatramo kot poškodbo. Veliko avtorjev tega podatka ne navaja, v literaturi pa se pojavljajo tudi primeri, ko manjše poškodbe zaradi gospodarske nepomembnosti tudi izpustijo in predstavijo le rezultate večjih poškodb. 2.1.8 Vrste poškodb preostalega drevja v sestoju V literaturi lahko zasledimo tudi več ugotavljanja vrste poškodb (odrgnine, stisnine, zlomi vej, izruvano drevo). Pri nas se je s tem problemom v iglavcih prvič ukvarjal (Ivanek F., 1976). Ugotovil je, da so na terenu zabeležili 90 % odrgnin. Z vrsto poškodb, so se ukvarjali tudi drugi avtorji. Papac v listnatih sestojih (Papac B., 1992) ugotavlja, da se pri sečnji pojavljajo vse vrste poškodb: stisnine, odlomljeno deblo, odlomljene veje in veje na deblu v približno enakem deležu, dvakrat več je le odrgnin, pri spravilu lesa pa se pojavljajo le odrgnine in stisnine. Skupaj za sečnjo in spravilo v listnatih sestojih pa drugi avtorji (Šolar S., 1994) ugotavljajo, da odrgnine predstavljajo 69 % vseh poškodb, sledijo zlomi vej s 15 %, nato stisnine s 13 % vseh poškodb, izruvanin in ostalih poškodb pa je 4 %. Avtor torej ugotavlja, da veliko večino poškodb v sestoju predstavljajo odrgnine in stisnine - 82 %, kar se dobro ujema z ugotovitvami ostalih avtorjev. 2.1.9 Lega poškodb na drevesu Glede lege poškodb na drevesu lahko ugotovimo dvoje: - Razporeditev lege poškodb je odvisna od faze pridobivanja lesa (sečnja ali spravilo) in od uporabljene tehnologije. - Načini ugotavljanja lege poškodb so v literaturi različni. Nekateri avtorji se ukvarjajo le s poškodbami korenin, korenovca in debla do 2 m višine, prav tako precej variira meja korenovec - deblo. Nekateri drugi avtorji pa ločijo le korenine in deblo (Siren M., 1981). Obstaja tudi več raziskav, kjer ugotavljano poškodbe le na deblu. Pri proučevanju razporeditve lege poškodb na drevesu pri spravilu lesa je bilo ugotovljeno (Papac B., 1992), da se 99 % poškodb pojavlja na koreninah, korenovcu in deblu do enega metra višine. Odnos med sečnjo, spravilom in lego poškodbe na drevesu pri listavcih prikazujemo v preglednici 4 (Šolar S., 1994). Avtor ugotavlja, da se pri sečnji največ poškodb pojavlja na krošnji in deblu, pri spravilu pa na koreninah in korenovcu. Preglednica 4: Lega poškodb pri sečnji z motorno žago in spravilu s prilagojenim kmetijskim traktorjem (Šolar, S., 1994)_ Lega poškodb na drevesu Sečnja Spravilo Korenovec 6 41 Deblo 36 10 Krošnja 48 0 Korenine 2 49 Deblo in veje 8 0 Ugotovitve kasnejših raziskav o ugotavljanju poškodb po sečnji in spravilu lesa prikazujemo v preglednici 5. Iz preglednice je razvidno, da večina poškodb pri sečnji z motorno žago in spravilu s traktorjem nastane na korenovcu in deblu. Preglednica 5: Ugotovljene lokacije poškodb na drevesu v odstotkih pri različnih avtorjih, glede na sestoje in tehnologije_ Lega poškodb na drevesu (Klančnik A., 2001) (Zun B., 2002) (Klun J. in Poje A., 2000) (Serec T., 1997) Pretežno iglasti sestoji, PKT Mešani sestoji, PKT Mešani sestoji, zgibnik Iglasti sestoji, zgibnik Korenovec 48 36 21 28,5 Deblo 29 41 61 60 Krošnja 10 1 7 1,5 Korenine 7 12 6 6,5 Deblo in veje 6 10 5 3,5 Do podobnih rezultatov so prišli tudi tuji avtorji. Da se večina poškodb pri spravilu lesa pojavi na višini do dveh metrov od tal so ugotovili na Finskem (Siren M., 1981), poročajo pa tudi, da je pri zelo različnih tehnologijah (traktor, motorna žaga, stroj za sečnjo, zgibni polprikoličar, različne kombinacije) na korenovcu in koreninah 32 % poškodb, na deblu do treh metrov pa še nadaljnjih 54 % poškodb (Fröding A., 1982). V ZDA ugotavljajo, da se 82,7 % poškodb pri spravilu lesa z zgibnim polprikoličarjem pojavi na višini do 2,13 m od tal (Bettinger P. in Kellogg L. D., 1993). V Švici (Butora A. in Schwager G., 1986) ugotavljajo, da je 90,5 % poškodb na koreninah, korenovcu in deblu do 2 m višine. Na Hrvaškem (Krpan A. P. B. in sod., 1993; Sabo A., 1999) ugotavljajo, da se vse poškodbe pri iglavcih in listavcih pojavljajo na višini do 192 cm od tal. Bolj detajlno je poškodbe glede na lokacijo na drevesu pri listavcih razdelil Martinić (Martinić I., 1992). V raziskavi ugotavlja, da je največ - 71,5 % poškodb na korenovcu, sledi deblo z 19,8 %, bistveno manj poškodb pa je v krošnji 5,1 % in na koreninah 3,7 %. 2.1.10 Starost poškodb na drevesih Ugotavljanje starosti poškodb je pomembno za ugotavljanje časa nastanka poškodb in za ugotavljanje predhodne poškodovanosti sestoja. S tem indikatorjem lahko ugotovimo, kakšna je bila poškodovanost sestoja zaradi predhodnih posegov ter kakšen je prirast poškodb po zadnjem posegu v sestoj. Dejstvo je, da se poškodbe v sestoju kopičijo (Košir B., 1998a, 2000), saj so po vsakem naslednjem posegu v gozd poškodovana povsem nova drevesa ter del dreves s starimi poškodbami. Pri naslednjih vračanjih v sestoj se nam dogaja, da imamo poleg nepoškodovanih še enkrat, dvakrat in večkrat poškodovane osebke, del poškodovanih dreves pa se odstrani iz sestoja. Preglednica 6: Starost poškodb glede na razvojno fazo in spravilno sredstvo Slovenskih in tujih avtorjev Avtor Mešanost sestojev, spravilno sredstvo Razvojna faza Starost poškodb Nove Stare Stare in nove (Šolar S., 1994) Mešani sestoji, PKT mlajši debeljak 52 29 19 (Klančnik A., 2001) Pretežno iglasti sestoji, PKT drogovnjak 53 45 2 (Douda V., 1988a) Mešani sestoji, PKT debeljak, drogovnjak 14 11 2 (Klun J. in Poje A., 2000) Mešani sestoji, zgibnik debeljak 10 42 10 (Serec T., 1997) Iglasti sestoji, zgibnik mlajši debeljak 20 53 26 Košir (Košir B., 1998a) ugotavlja, da se s starostjo sestoja veča delež starih poškodb in tudi drevja s starimi in novimi poškodbami. Analogno se manjša delež na novo poškodovanih dreves, saj je zato vse manj možnosti. 2.1.11 Vpliv časa izvedbe del na poškodbe sestoja Čas sečnje, torej čas izvajanja del, je med pomembnejšimi dejavniki poškodovanosti sestojev. V grobem delimo sečnjo na letno in zimsko. Pozimi naj bi drevesa zaradi svoje neaktivnosti bila manj dovzetna za poškodbe. To domnevo potrjuje več domačih in tujih raziskav. V iglastih sestojih na Pohorju je bilo ugotovljeno (Ivanek F., 1976), da pri spravilu s prilagojenim kmetijskim traktorjem poleti nastane od 19 do 20 % poškodb, pozimi pa od 6 do 9 %. Pri spravilu z gozdarskim zgibnikom so deleži podobni; poleti od 17 - 19 %, pozimi le 10 %. V raziskavi, izvedeni v listnatih drogovnjakih in debeljakih, ugotavljajo (Žagar Z., 1982), da je odstotek poškodovanosti pri letni sečnji in spravilu za 13 % večji, kot pri delu pozimi. Do podobnih zaključkov so prišli tudi tuji avtorji, ki poročajo, da so zimske poškodbe manjše in ne tako globoke, kakor v poletnih sečnjah (Isomäki A. in Kallio T., 1974). Podobno ugotavljajo tudi v Švici (Butora A. in Schwager G., 1986), kjer so ugotovili, da je v poletnih sečnjah pogostost poškodb za 25 % večja, prav tako pa so pri spravilu ugotovili za 55 %, pri sečnji za 40 % večje poškodbe kot pri zimski sečnji. 2.1.12 Vpliv lokacije drevesa v sestoju na verjetnost poškodbe Lega poškodb glede na lokacijo drevesa v sestoju je zanimiva, saj nam pove nekaj več o lokaciji drevesa v sestoju. V primerljivi literaturi zasledimo delitev na dva razreda (ob vlaki in v sestoju), pogosto pa tudi delitev na tri razrede (ob prometnici, v sestoju in na razlesnici). S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da večina poškodovanih dreves leži ob vlakah (Vasiliauskas R., 2001). V eni od finskih študij poročajo o 81 % poškodovanosti dreves blizu vlak (Hannelius S. in Lillandt M., 1970), v drugi pa o tem, da je le 10 % poškodovanih dreves v sestoju oddaljenih za več kot 5 m stran od sredine vlake. Podobno ugotavljajo v ZDA, kjer so ugotovili (Ostrofsky W. D. in Dirkman J. A., 1991), da je 82 % poškodb lociranih do 7,62 m od sredine vlake. V primerjavi več tehnologij ugotavljajo (Han H. S. in Kellogg L. D., 2000b), da je bilo v razdalji 4,6 m od sredine sekundarnih prometnic povzročenih 56 % poškodb sestoja pri žičnici, 64 % pri strojni sečnji in 80 % pri spravilu s traktorji. Razloge za takšno porazdelitev poškodb so podrobno razčlenjevali v Švici (Butora A. in Schwager G., 1986). V raziskavi so ugotovili veliko večjo poškodovanost dreves, ki so v pasu do 40 m od vlake. Ugotovili so, da je verjetnost poškodbe stoječega drevesa v sestoju večja, čim bližje vlake je. Razlog je v tem, da mimo dreves, ki so od vlake oddaljena 80 m poteka spravilo bistveno manjšega števila hlodov, kot mimo dreves, ki so od vlake oddaljena 10 m. Posledično je verjetnost za nastanek poškodbe na drevesih blizu vlake večja, saj se mimo njih spravlja večje število hlodov. Pri nas je primerjava razlik med poškodbami v sestoju in ob vlakah (Ivanek F., 1976), pokazala, da značilnih razlik ni. Rezultate študije predstavljamo v preglednici 7. Kot vidimo, je poškodovanost glede na lokacijo precej variabilna. Ponekod odstotki poškodovanosti v sestoju celo presegajo poškodbe ob vlaki, drugje je poškodovanost v sestoju enaka poškodovanosti ob vlaki. Verjetnost nastopa poškodbe stoječega drevja upada z oddaljevanjem od prometnice, medtem ko verjetnost dotika s strani sortimentov narašča z približevanjem prometnici. Preglednica 7: Strukturni deleži števila poškodovanih dreves v sestojih in ob vlakah glede na razvojno fazo in spravilno sredstvo (Ivanek F., 1976)_ Letvenjak (50-60 let) Drogovnjak (70-80 let) Debeljak (90-100 let) Spravilno sredstvo PKT Zgibnik PKT Zgibnik PKT Zgibnik Lokacija poškodbe V sestoju Ob vlaki V sestoju Ob vlaki V sestoju Ob vlaki V sestoju 23,1 16,0 20,0 16,3 17,9 19,4 Ob vlaki 37,2 26,1 15,6 21,1 29,2 20,8 Na Hrvaškem so v listavcih (Martinić I., 1992) ugotovili, da je v sestoju 61,5 % poškodb, ob vlaki pa le 38,5 %, torej je bilo poškodb v sestoju več kot ob vlakah. Bolj intenzivno se je s tem vprašanjem ukvarjal Papac (Papac B., 1992), ki je ponovil eksperiment podoben švicarskemu, a zmanjševanja poškodovanih dreves z oddaljenostjo od vlake ne ugotavlja. Razlog je lahko v precej majhnem vzorcu. 2.1.12.1 Raziskave poškodovanosti sestojev v severni Ameriki Kot ugotavljajo že ameriški avtorji sami (Hassler C. C. in sod., 1999) je »Število različnih metodologij za ugotavljanje poškodb sestoja po pridobivanju lesa je skoraj enako številu študij«. Stanje se izboljša po letu 2000, saj se je stroka začela bolj aktivno ukvarjati z metodologijami. Predstavljena je metodologija (Stehman S. V. in Davis C. J., 1997) stratificiranega vzorčenja poškodb v sestoju, ki je razdeljen na stratum ob vlaki in na stratum v sestoju. Ob vlaki vzorčijo z metodo blokov v sestoju pa sistematično, z metodo krožnih ploskev. Z načini in stopnjami vzorčenja so se ukvarjali tudi drugi (Han H. S. in Kellogg L. D., 2000a), a nikjer ne omenjajo detajlne razdelite poškodb glede na velikost ali starost. Pozitiven vpliv teh del na nadaljnje raziskave je v tem, da definirajo poškodbe, kot poškodbe kateregakoli dela drevesa (ne samo debla) in da usmerjajo avtorje v ugotavljanje poškodb na vseh drevesih, ne samo na izbrancih, kar je v vseh Slovenskih raziskavah pravilo. Iz tega vidika so problematične primerjave s Hrvaškimi in severno-ameriškimi avtorji. Primerjave med avtorji nadalje otežujejo tudi različne mere, s katerimi ugotavljajo poškodbe. Le-te so opredeljene, kot odstotki poškodovanih dreves glede na vrsto, skupno velikost odrgnine v kvadratnih čevljih na aker in odstotek odrgnin razdeljen v tri razrede glede na drevesno vrsto (Bettinger P. in Kellogg L. D., 1993). Kelley (Kelley R. S. in sod., 1983) poroča o odstotku poškodovanih dreves glede na premer drevesa. Drugo avtorji (Lamson N. I. in sod., 1985) uporabljajo za mero število uničenih dreves na aker (0,4047 ha), odstotek preostale temeljnice, ki je bila uničena in število dreves na aker z odrgninami. Prav tako uporabljajo za mero temeljnico po drevesnih vrstah in odstotek poškodovane temeljnice. Omenili smo samo nekaj primerov, a očitno je, da so primerjave že med samimi avtorji zelo problematične, če ne nemogoče. Dejstvo pa je, da so te študije med prvimi, ki omenjajo poškodbe pri delu s strojno sečnjo in stroji za podiranje in zbiranje lesa ter drevesno metodo. Iz tega razloga jih tudi omenjamo. Prav tako v literaturi težko najdemo definicijo poškodbe, glede na njeno velikost. Šele Fajvan (Fajvan M. A. in sod., 2002) poda bolj detajlno definicijo velikosti poškodb. Poškodbe so ugotavljali na izbrancih in samo na prvih 4,9 m višine debla. Poleg tega so metodo izboljšali z ugotavljanjem poškodb na koreninah in korenovcu (30 cm od tal). Poškodbe na ostalih delih drevesa (drugi in tretji hlod ter krošnja) so ugotavljali le z odstotkom poškodovanosti. Velikost poškodbe delijo na tri razrede (Bustos O. in sod., 2010): majhna poškodba je manjša od 65 cm2 srednja sega od 66 do 323 cm2, velika poškodba pa je poškodba večja od 323 cm2. V raziskavi sečnje z motorno žago in spravila s traktorjem ugotavljajo (Fajvan M. A. in sod., 2002), da je na ploskvah ostalo 1380 dreves, od tega je bilo 697 poškodovanih in 170 uničenih, torej je bila poškodovanost 37 %, ob 66,3 % intenzivnosti sečnje. V drugi raziskavi traktorskega spravila ugotavljajo poškodbe na 8,5 % debel izbrancev (Dwyer J. P. in sod., 2004). V listnatih sestojih so ugotavljali tudi poškodovanost dreves po opravljenem delu s traktorji (Lamson N. I. in sod., 1985). Ugotavljali so več vrst poškodb, od katerih nas najbolj zanimajo odrgnine. Ugotovili so 15 % poškodovanost, sklepamo pa, da so ocenjevali poškodbe le na izbrancih. Povprečna velikost poškodbe je bila 70 cm . Podobne deleže poškodovanosti ugotavljajo tudi drugje (Verrier P., 1978). V mešanih gozdovih so ugotavljali poškodbe po spravilu lesa (Bustos O. in sod., 2010) z zgibnim polprikoličarjem (poškodbe po sečnji s strojem za sečnjo so predhodno izločili). Ugotavljajo 73 % poškodovanost dreves, od katerih je imelo manjše poškodbe debla 67 % poškodovanih dreves, večje poškodbe pa 32 % dreves. Prav tako poročajo, da je na ploskvah 27 % dreves utrpelo poškodbe korenin. Različno poteka tudi označevanje in izbira drevja za posek. V splošnem lahko za evropske avtorje trdimo, da večina uporablja odkazilo dreves za posek, v Severni Ameriki pa uporabljajo več pristopov. Bettinger (Bettinger P. in Kellogg L. D., 1993) poroča, da je gozdar označil le drevesa, ki se jih ne sme posekati na majhnem delu površine, velikosti 1 ha. Na ta način je strojnik vedel kakšna lesna zaloga se pričakuje po poseku. Podobno so delali v več drugih raziskavah (Camp A. E., 2002; Dwyer J. P. in sod., 2004). V raziskavi (Cline M. L. in sod., 1991) izvedeni v listnatih in mešanih sestojih poročajo, da so ugotovili razliko med poškodbami v sestojih, kjer so drevesa odkazali, in tam, kjer jih niso. Razlika sicer ni značilna, a v označenih sestojih naj bi bilo poškodb več. V raziskavi v Mainu (Nichols M. T. in sod., 1994) so uporabili metodo blokov in odkazilo, pri katerem so uporabili označevanje dreves za posek. Poškodbe pri popolni strojni sečnji v iglavcih je proučevalo več avtorjev. Ugotavljajo (Han H. S. in Kellogg L. D., 2000b), da stroj za sečnjo povzroči več poškodb (63,8 %), kot zgibni polprikoličar (28,6 %). V drugi raziskavi so ugotovili 29,4 % poškodovanost pri popolni strojni sečnji (Han H. S. in Kellogg L. D., 2000a). Spravilo lesa pa povzroči večje poškodbe, 2 2 saj je bila povprečna poškodba po sečnji velika 55,8 cm , po spravilu pa 69,2 cm . Avtor ugotavlja tudi, da so poškodbe korenin po spravilu lesa večje. V izogib poškodbam pri sečnji priporoča optimalno gostoto sečnih poti in čim manj zavojev v izogib poškodbam pri spravilu lesa. Poškodbe sestoja pri sečnjah za biomaso je ugotavljalo več avtorjev. Pri pridobivanju gozdne lesne biomase, za sečnjo večinoma uporabljalo stroje za podiranje in zbiranje lesa, za spravilo pa zgibne vertikalne traktorje s kleščami in sedlaste traktorje s kleščami. 2 Sortimenti se izdelujejo na skladiščih v gozdu. V iglavcih s temeljnico po poseku 17 m /ha ugotavljajo 17,6 % poškodovanost preostalega sestoja (Ostrofsky W. D. in Dirkman J. A., 1991). Prav tako je raziskava pokazala izrazit trend zmanjševanja poškodb z oddaljenostjo od vlake. Raziskava je zanimiva tudi zaradi precej podrobnega spremljanja velikosti poškodb. Ugotavljajo, da je večina poškodb na deblu in koreninah manjših od 63,5 cm . Ugotovitve raziskave o velikostih poškodb prikazujemo v preglednici 8. Preglednica 8: Odstotek poškodovanih dreves glede na velikost poškodbe v posameznih velikostnih razredih in lokacijo poškodbe (Ostrofsky W. D. in Dirkman J. A., 1991)__ Velikostni razredi poškodb [cm2] Odstotki poškodb debla glede na velikostne razrede [%] Odstotki poškodb korenin glede na velikostne razrede v [%] 63,5 - 190,4 50,4 36,6 190,5 - 317,4 20,5 26,4 317,5 - 444,4 10,1 12,7 444,5 - 517,4 6,5 7,1 571,5 - 698,4 4,1 4,2 698,5 - 825,4 3,3 2,3 825,5 - 952,4 1,2 3,1 Nad 952,5 4,0 7,7 Raziskava podobne biomasne tehnologije (Hartsough B., 2003), kjer je bil gojitveni predpis odstranjevanje vseh dreves s prsnim premerom med 10 in 25 cm je pokazala, da je bilo v sestoju po pridobivanju lesa poškodovanih 23 % izbrancev. Temeljnica pred redčenjem je 2 2 znašala 37,4 m /ha, po redčenju pa 21,1 m /ha. Gostota dreves pred posegom je znašala 1280 dreves/ha, po posegu pa 343 dreves/ha. Poškodbe pri žičničnem spravilu je ugotavljalo več avtorjev. 30 % poškodovanost je ugotovil Fairweather, S. E. (1991). Raziskava treh načinov redčenja (Kellogg L. D. in sod., 1986) je pokazala, da je pri goloseku na robnih drevesih12 % poškodovanih, pri kratki razdalji med preostalimi drevesi so zabeležili 47 % in pri dolgi razdalji med preostalimi drevesi 61 %. Poroča tudi, da je večina poškodb nastala v razdalji 6,1 m od linije. Poškodbe po sečnji in spravilu so proučevali v Kaliforniji, kjer so ugotovili (Miles J. in Burk J., 1984) 25 % poškodovanost sestoja zaradi sečnje in 34 % poškodovanost zaradi spravila z žičnico. V Britanski Kolumbiji so ugotovili 33,2 % poškodovanost stoječega drevja (Howard A. F., 1996). Rezultate iz te raziskave prikazujemo v preglednici 9. Podobno, kot Miles in Burk so ugotavljali tudi poškodbe po vzroku. Ugotovili so, da sečnja poškoduje 14,5 % dreves, spravilo po trasi povzroči 19,2 %, največ poškodb pa povzroči privlačevanje lesa do linije -kar 56,3 %. Zaradi dveh ali več vzrokov je bilo poškodovanih 9,9 % dreves. Preglednica 9: Povzetek rezultatov raziskave; Podatki o sestoju pred sečnjo in po njej ter deleži poškodovanosti Podatki o sestoju pred in po redčenju Skupaj Jakost redčenja [% volumna] 25 - 33 % Povprečen prsni premer odstranjenega drevesa 20 - 22 cm Povprečen prsni premer dreves, ki so ostala v sestoju 24 - 26 cm Razredi velikosti poškodb [cm2] 0 - 25 29,3 % 26 - 100 27,0 % 101 - 225 19,0 % Nad 225 24,6 % Lokacije poškodb Korenine 12,2 % Prvi meter 36,2 % Spodnja tretjina debla 9,1 % Srednja tretjina debla 0,8 % Zgornja tretjina debla 0,2 % Večkrat in na več mestih poškodovano drevo 41,6 % 2.1.13 Raziskave poškodovanosti sestojev s sodobnimi tehnologijami kratkega lesa Hkrati z uvajanjem strojne sečnje oziroma sodobnih tehnologij kratkega lesa smo v Sloveniji začeli proučevati tudi poškodovanost sestojev. Tako že leta 2000 (Košir B. in Robek R., 2000) poročajo o uporabi metode ploskev s sistematičnim vzorčenjem pri ugotavljanju poškodb stoječega drevja. Ta metoda se uporablja tudi v vseh ostalih raziskavah na naših tleh. V tuji literaturi zasledimo več načinov vzorčenja. Med najbolj pogostimi so metode krožnih ploskev s sistematičnim, ali naključnim vzorčenjem ter metoda blokov. 2.1.13.1 Delež poškodovanih dreves v sestoju po strojni sečnji in izvozu lesa V raziskavi na objektu, kjer so prevladovali iglavci, predvsem rdeči bor (Košir B. in Robek R., 2000), so pri iglavcih ugotovili 8 % poškodovanost dreves po strojni sečnji in spravilu lesa, pri listavcih pa 13 %. Vzorčili so na 2,6 % površine delovišča. Rezultati druge raziskave v iglavcih (Delavec J., 2003) se s to študijo precej dobro ujemajo, saj so ugotovili 8,2 % poškodovanost sestoja. Podatke o sestojih, v katerih so bile izvedene raziskave prikazujemo v preglednici 10. Preglednica 10: Podatki o strojih in deloviščih ter gojitvenih parametrih Slovenskih raziskav Avtor (Košir B. in Robek R., 2000) (Delavec J., 2003) Sečnja Timberjack 1270B Timberjack 1270B Spravilo Timberjack 1410 Timberjack 1110 Drevesna vrsta črni bor 16,4 %, rdeči bor 71,6 %, cer 8,1 %, ostalo 3,7 % smreka 66 %, jelka 32 %, bukev 2 % NMV [m] 1110 - 1260 Naklon 10° Velikost delovišča [ha] 2,56 Število dreves pred redčenjem [n] 1646 Lesna zaloga m3/ha 80 - 503 Jakost odkazila 124,11 m3/ha Jakost redčenja 25 % lesne zaloge, 77 m3/ha 31 % lesne zaloge Povprečno neto drevo 0,11 m3/drevo Povprečno bruto drevo 0,22 m3/drevo V tuji literaturi so razlike med raziskavami poškodovanosti precej velike. Na Slovaškem (Ferenčik M. in Stanovsky M., 2011) so v dveh bukovih sestojih po strojni sečnji ugotovili 14 in 24 % poškodovanost sestoja. V Skandinaviji ugotavljajo nižje odstotke poškodovanosti, kot v naših raziskavah in v ZDA. Na Norveškem v smrekovih sestojih ugotavljajo (Fjeld D. in Granhus A., 1998) 11,6 % poškodovanost. Na Švedskem so v sestojih rdečega bora (Lageson H., 1997) za tri različne tretmaje ugotavljali poškodovanost okrog 5 %. Za redčenje tankih dreves (thinning from below) so ugotovili 5 % poškodovanost sestoja, za nadzorovano redčenje debelejših dreves (thinning from above) 4,6 % poškodovanost in za enak tretma brez nadzora 5 % poškodovanost. V drugi zelo obširni raziskavi poškodb sestoja v redčenjih (Fröding A., 1992b) so za strojno sečnjo ugotovili 5,9 % poškodovanost. Na Finskem so proučevali poškodbe sestoja po strojni sečnji (Siren M., 1982) in po spravilu z zgibnim polprikoličarjem (Siren M., 1981). Strojna sečnja je bila proučevana v 15 sestojih, kjer poročajo o povprečni poškodovanosti 11,1 %. Poškodbe so ugotavljali na več deloviščih, na katerih je poškodovanost segala od 5 % na najmanj poškodovanem delovišču, do 21,9 % poškodovanosti na najbolj poškodovanem delovišču. V raziskavi o spravilu lesa pa poročajo o izredno nizkih deležih poškodovanosti, ki naj bi dosegala le 1 % poškodovanosti. Razlog tako nizkih deležev najverjetneje leži v drugačnem načinu izračunavanja deleža poškodovanosti in v bistveno manjših gostotah drevja pri redčenjih. V ZDA ugotavljajo precej višje deleže poškodovanosti. Razloge zato smo podrobneje predstavili v poglavju 2.1.12.1. Po strojni sečnji in spravilu v iglavcih (Bettinger P. in Kellogg L. D., 1993) ugotavljajo 39,8 % poškodovanost sestoja. Prav tako so v iglavcih v Oregonu (Han H. S. in Kellogg L. D., 2000b) ugotovili poškodovanost raziskovalnih sestojev v razponu od 31,9 do 41,3 %. Prag poškodbe v tej raziskavi je bil 60 cm . Višje odstotke poškodovanosti sestoja pa ugotavljajo v Washingtonu, kjer poročajo o 47 % poškodovanosti. V Mainu (Heitzman E. in Grell A. G., 2002) so za smrekove sestoje ugotovili širok razpon poškodovanosti in sicer med 26,8 in 40,3 %. 2.1.13.2 Velikost poškodb na stoječih drevesih po strojni sečnji in izvozu lesa Slovenski avtorji glede porazdelitve velikosti poškodb pri strojni sečnji ugotavljajo, da večina poškodb nastane do velikosti 100 cm2. Na Žekancu (Košir B. in Robek R., 2000) je bil ugotovljeno, da do te velikosti nastane 67 % poškodb, drugi avtorji (Delavec J., 2003) pa poročajo o 54 % poškodovanosti sestoja. Preglednica 11: Ugotovljeni odstotki poškodovanosti glede na posamezne razrede poškodovanosti sestoj a Avtor Razredi velikosti poškodb [cm2" 10 - 29 30 - 49 50 - 99 100 - 199 Nad 200 (Košir B. in Robek R., 2000) 28 26 13 13 21 (Delavec J., 2003) 36 9 9 0 46 Primerjave s tujimi raziskavami pokažejo na razlike v mejah razredov poškodovanosti. Bettinger (Bettinger P. in Kellogg L. D., 1993) poroča, da znaša skupna velikost poškodb na 2 2 objektu 2,94 m /ha ter da je velikost povprečne poškodbe 170 cm /ha. Podobne enote uporabljajo tudi v Oregonu (Han H. S. in Kellogg L. D., 2000b), kjer poročajo o manjših skupni velikosti poškodb. Le-te so bile na dveh objektih med 2,43 in 2,54 m /ha, na tretjem objektu pa so bile bistveno manjše - le 1,12 m /ha. O nekoliko manjših poškodbah poročajo iz Slovaške, kjer (Ferenčik M. in Stanovsky M., 2011) so ugotovili, da je velikost povprečne 2 2 poškodbe 108 cm, ugotovljena skupna velikost poškodb pa je bila 1,81 m/ha. Na Norveškem ugotavljajo (Fjeld D. in Granhus A., 1998), da je povprečna poškodba na drevesih s prsnim premerom manjšim od 10 cm 79 cm , za drevesa s prsnim premerom večjim od 10 cm pa je velikost povprečne poškodbe 105 cm . Bolj natančno o strukturi poškodb poročajo v Mainu, rezultate njihove raziskave podajamo v spodnji preglednici. Preglednica 12: Rezultati raziskave (Heitzman E. in Grell A. G., 2002) ter ugotovljeni odstotki poškodovanosti glede na posamezne razrede poškodovanosti sestoja_ Odstotek poškodovanosti [%] Velikostni razredi poškodb [cm2] Nad 12,4 12,5-25,4 25,5-38,1 38,2-76,2 76,3-127 Nad 127 40,3 84,25 9,25 3,25 2,3 0,5 0,5 26,8 67,75 17,25 6,5 5,0 1,75 1,75 V raziskavi 403 sestojev na Švedskem (Fröding A., 1992b) poškodbe sestoja sicer precej podrobno delijo (preglednica 13), a je potrebno opozoriti, da vrednosti v preglednici veljajo za vse tehnologije, ne samo za strojno sečnjo. Preglednica 13: Rezultati raziskave in ugotovljeni odstotki poškodovanosti ter razredi poškodovanosti sestoj a Avtor Odstotek poškodovanosti [%] Velikostni razredi poškodb [cm2] 0 - 14 15 - 100 100 - 200 Nad 200 Fröding A., 1992b 5,9 23,9 11,3 1,1 1,2 Na Finskem v sestoju bora in smreke za kombinacijo več tehnologij sečnje in spravila 2 2 ugotavljajo 71,5 % poškodb v razredu od 99 do 199 cm in 28,5 % v razredu nad 200 cm (Siren M., 1982). V drugi raziskavi, ki se je ukvarjala z različnimi spravilnimi sredstvi (Siren M., 1981), ugotavljajo 54,8 % poškodb v razredu od 99 do 199 cm2 in 43,7 % v 2 v razredu nad 200 cm . Ce povzamemo, lahko ugotovimo, da spravilo povzroča večje poškodbe. 2.1.13.3 Lokacija poškodb na drevju v sestoju po strojni sečnji in izvozu lesa V Sloveniji ugotavljamo, da je pri strojni sečnji malo poškodb krošnje in vej. Na Žekancu so ugotovili (Košir B. in Robek R., 2000), da je na deblu nastalo 68 % poškodb, na korenovcu 13 % in na koreninah 11 % poškodb. Podobno ugotavljajo tudi na Gorenjskem (Delavec J., 2003), kjer so na deblu ugotovili 28 % poškodb, na korenovcu 36 % in na koreninah 36 % poškodb sestoja. Ugotovitve iz tuje literature se skladajo z ugotovitvami naših raziskovalcev. Bettinger (Bettinger P. in Kellogg L. D., 1993) ugotavlja, da je večina poškodb blizu tal. Do višine 2,13 m so ugotovili 82,7 % poškodb. Treba je poudariti, da poškodb korenin v raziskavi niso ugotavljali. V Mainu so ugotovili, da so vse poškodbe na višini od tal do 2,7 m, vendar pa moramo povedati, da so v raziskavi ugotavljali le poškodbe debla. Na Slovaškem (Ferenčik M. in Stanovsky M., 2011) so na deblu nad 1 m višine od tal ugotovili 25 % poškodb, na deblu do 1 m od tal 42 % poškodb, na korenovcu 22 % poškodb in na koreninah le 1 % poškodb. Na Norveškem (Fjeld D. in Granhus A., 1998) ugotavljajo 26 % poškodb na deblu nad 1 m višine od tal, na koreninah 12 %, največ poškodb, 62 % pa so ugotovili na deblu od tal do 1 m višine. Poškodb korenovca niso ugotavljali. Podobne so tudi izkušnje z Švedske, rezultate raziskave prikazujemo v preglednici. Preglednica 14: Rezultati raziskave, in lega poškodb na drevesu v Švedski študiji_ Avtor Le ga poškodb na drevesu Nad 2 m Od korenovca do 2m Korenovec Lageson H., 1997 33 62,2 4,8 12,3 70,2 17,5 20,1 61,5 18,4 V drugi švedski raziskavi (Fröding A., 1992b) ugotavljajo 82,3 ± 2,0 % poškodb debla in le 17,7 ± 1,9 % poškodb korenovca in korenin. Ugotovljeni podatki veljajo za več tehnologij, ne le za strojno sečnjo. Na Finskem so za različne tehnologije spravila lesa v iglavcih (Siren M., 1981) ugotovili 55 % poškodb debla, 36,8 % poškodb korenin in 8,2 % poškodb korenovca. 2.1.13.4 Lokacija poškodb v sestoju po strojni sečnji in izvozu lesa Tuji avtorji pogosto ugotavljajo poškodbe v sestoju glede na lokacijo drevesa. V raziskavi v smrekovih sestojih (Heitzman E. in Grell A. G., 2002) poročajo o izrazitem trendu večje poškodovanosti ob prometnici. Na prvem objektu so ugotovili 43 do 60 % poškodovanost dreves ob prometnicah, na drugem objektu, v katerem so delali z velikim strojem, pa so poškodovanosti nekoliko nižje in segajo od 30 do 43 %. Zanimivo je, da so z velikim strojem ugotovili nižje poškodovanosti dreves ob prometnicah. Res pa je, da so na obeh objektih delali različni strojniki. 2.1.14 Sklep pregleda literature Iz pregleda literature lahko povzamemo, da metode raziskovanja poškodb sestoja v svetu in pri nas niso objektivizirane. Avtorji različno definirajo prag poškodbe, prav tako velikokrat izpuščajo ugotavljanje poškodb na določenih delih drevesa, ali pa poškodbe ugotavljajo le na izbrancih. Zaradi tega je rezultate raziskav težavno posploševati in uporabljati stare raziskave za neposredno primerjavo. Polemično vprašanje je, če so rezultati med seboj sploh primerljivi. Razlog za zelo nizke poškodovanosti nekaterih Hrvaških avtorjev je v dejstvu, da so poškodbe spremljali le na izbrancih, medtem ko razlogov za izredno nizko poškodovanost skandinavskih avtorjev še nismo uspeli doreči ugotoviti, menimo pa da gre za enak razlog, saj je tako nizko poškodovanost sicer nemogoče doseči. Poleg tega je velika težava tudi v pomanjkljivosti opisov sedanjega in predhodnega gospodarjenja z gozdom. Za dobro razumevanje dogajanja v sestoju je namreč potrebno opisati tudi način gospodarjenja. V primeru redčenj so pomembne informacije jakost redčenj, način, število ter cilj redčenj. Ni namreč vseeno ali redčimo zaradi zagotavljanja stabilnosti sestojev, ali zaradi ekonomskih razlogov. Primerjave med raziskavami otežuje tudi dejstvo, da se s spremembo tehnologije spremeni tudi način in stopnja vzorčenja. Razlogov zato je več. Če primerjajmo strojno sečnjo in klasične oblike sečnje z motorno žago in spravilom s traktorjem ali žičnim žerjavom, lahko ugotovimo, da je gostota prometnic pri strojni sečnji bistveno večja, kot pri klasičnih tehnologijah. Iz tega razloga so metode, ki so uporabne pri klasičnih tehnologijah neprimerne za uporabo pri strojni sečnji. Raziskovalci tako za proučevanje poškodb po strojni sečnji večinoma uporabljajo metode krožnih ploskev in blokov. 3 METODE V tem poglavju bomo predstavili metode, ki so bile uporabljene v teku izdelave našega dela. Uporabljene metode lahko razdelimo na metode modeliranja in metode za zajem podatkov na terenu, ki smo jih nato uporabili pri modeliranju. Metode ugotavljanja poškodb sestoja so metode, katere smo uporabljali za zajem podatkov na terenu, v poskusu kvantificiranja vplivov tehnologij na okolje. Podatkovne baze še niso popolne, a predstavljajo začetek poskusa kvantifikacije vpliva sodobnih tehnologij pridobivanja lesa na okolje v naših razmerah. Vloga uporabe GPS sistema Trimble je bila predvsem vsestranska podpora raziskovanju, standardizacija vnosnih shem pri zajemu podatkov. Sistem je tudi omogočil hiter in učinkovit zajem podatkov o objektih z majhnim številom ljudi, potrebnih za izvajanje pregleda terena. V drugem delu metod prikazujemo podatke o objektih, skupaj z načinom dela in morebitnimi posebnostmi, ki so se zgodile v času teka raziskave, saj so ti podatki pomembni za razumevanje razmer in okoliščin, v katerih se je delo na objektih izvajalo. 3.1 METODE ANALIZE PODATKOV IN MODELIRANJA Za analizo podatkov o poškodbah sestoja po strojni sečnji smo uporabili program R verzijo 3.3.3 (2017-03-06) - "Another Canoe", Copyright (C) 2017 The R Foundation for Statistical Computing, Platform: x86_64-w64-mingw32/x64 (64-bit). V programu smo za obdelave podatkov uporabili orodje GLM, iz paketa »stats«, ki je uporabljano za prilagajanje generaliziranih linearnih modelov. Kot družino funkcij za prilagajanje distribuciji smo zaradi narave poškodovanosti dreves (je poškodovano oz. ni poškodovano) uporabili binomsko porazdelitev, ki je za takšne podatke primerna. 3.2 METODA UGOTAVLJANJA POŠKODB STOJEČEGA DREVJA Cilj metode je ugotoviti deleže poškodb na nadmerskem drevju v sestoju po sečnji in spravilu lesa. Poškodbe drevja na objektih so odvisne od velikega števila dejavnikov, med drugim tudi od uporabljene tehnologije. Metoda ugotavljanja poškodovanosti sestojev se je tekom poskusov s povečevanjem našega znanja in spremembami v velikosti poskusnih objektov spreminjala. S spremljanjem poškodb v sestojih smo začeli že v devetdesetih letih, vendar so raziskovalci uporabljali metodo pasov, šlo pa je tudi za drugačne tehnologije. Metoda pasov za potrebe disertacije ni bila primerna, saj ni primerna za ugotavljanje poškodb na deloviščih, kjer je velika gostota prometnic, poleg tega pa zahteva tudi večje število popisovalcev. Razvoj metode je zato šel v smeri ugotavljanja poškodovanosti sestojev z metodo krožnih ploskev. Prednost te metode je v dejstvu, da lahko meritve na ploskvi izvaja en sam človek, čeprav je delo bistveno hitrejše, če delata dva popisovalca. Poškodbe sestoja smo popisovali s pomočjo sistema Trimble, v katerega smo vnesli predkodirane obrazce. Poudariti je potrebno, da smo ves čas raziskav vstajali pri enakih merah velikosti poškodb in načinu ugotavljanja le-teh. Poškodbe smo razdelili v 5 razredov, ki jih prikazujemo v preglednici 15, osnovna enota vzorčenja ni bila ploskev temveč posamezno drevo na ploskvi. Velikost poškodbe je definirana kot površina največje poškodbe na drevesu. Če je bilo drevo poškodovano večkrat se to odrazi v številu poškodb na drevesu. Pod velikost poškodbe pa zabeležimo le površino največje poškodbe na drevesu. Preglednica 15: Razredi glede na velikost poškodbe Razred poškodb Velikost poškodb [cm2] A 10 - 29,9 B 30 - 49,9 C 50 - 99,9 D 100 - 199,9 E > 200 Za vse poškodbe smo na vseh objektih ugotavljali tudi njihovo lokacijo na drevesu. Zanimalo nas je, ali so poškodovane veje, deblo, korenovec ali korenine. Če so bile poškodbe na več mestih smo zabeležimo le lokacijo največje poškodbe. Poleg velikosti poškodb smo na vseh objektih ugotavljali še starost poškodb (stara, nova ali nova in stara). Če je bilo poškodovano že prej smo zabeležili samo staro poškodbo, če pa je bilo poškodovano prej in sedaj smo zabeležili poškodbo ki je nova in stara. Pri ugotavljanju starih poškodb imamo bias na velike poškodbe (majhne izginejo), vseeno pa so stare poškodbe pomemben indikator preteklega gospodarjenja, ali pa vpliva okolja. 3.2.1 Ugotavljanje poškodovanosti sestojev z metodo krožnih ploskev Metoda krožnih ploskev je relativno preprosta in hitra metoda za ugotavljanje kvalitete izvedenega dela. Najbolj primerna je za delovišča velikosti do 5 hektarov, ki pri nas prevladujejo. Pri tej metodi uporabimo sistematično vzorčenje delovišča s ploskvami velikosti 100 m . Vzorčimo, kot je razvidno iz slike 1- in glede na usmerjenost delovnega polja določimo azimut v katerem bodo postavljene ploskve. Število ploskev na delovišču, oz. stopnjo vzorčenja ugotovimo glede na velikost delovišča. Če je delovišče večje je stopnja vzorčenja manjša, če pa je majhno pa stopnjo vzorčenja povečamo (Mihelič in Košir, 2009). Stopnja vzorčenja je bila prilagojena glede na metode tujih raziskav (Fröding, 1992b). Slika 1: Shematski prikaz vzorčenja ploskev na objektu Pri metodi smo uporabljali stojalo, na katerega smo pripeli sekaški meter ali pa v tla zabili količek, na katerega smo meter pripeli. Popisovali smo vsa nadmerska drevesa v polmeru kroga 5,64 metra. Ker z večanjem nagiba terena postajajo ploskve vse manjše, smo uporabili korekcijo polmera ploskve (Mihelič in Košir, 2009). Podatke smo zapisovali na liste ali v dlančnik. Metoda ne predvideva podrobnega popisa poškodovanega mladja, temveč le ocenimo delež zastrtosti z mladjem, upoštevamo pa le mladje omenjeno v gozdnogojitvenem načrtu. Delež ploskve, ki pade na vlako zapišemo in za ta odstotek zmanjšamo velikost ploskve. Ker se je metoda spreminjala je potrebno omeniti še način dela na posameznih objektih. Na objektih pri Treh križih in na Bradačevi frati smo določali lokacijo ploskev z busolo in metrom. Podatke smo zapisovali na liste (priloga 8.1), bistvena razlika z ostalimi objekti pa je bila v dejstvu, da smo podatke o deležu poškodovanosti zbirali za posamezno ploskev. V Mozeljskem Šahnu pa smo lokacijo ploskev določali z uporabo sistema Trimble s sočasno korekcijo podatkov iz bazne postaje preko mobilnega telefona. Podatke smo zapisovali v dlančnik. Podatki za poškodovanost sestoja niso vezani le na ploskev, temveč na posamezno drevo na ploskvi. 3.2.2 Ugotavljanje poškodovanosti sestojev z metodo popolnega popisa Metoda je primerna za ugotavljanje poškodovanosti sestoja na deloviščih manjših od enega hektarja in predvideva popoln popis vseh dreves in panjev na objektu. Zaradi tega je precej časovno zamudna. Metodo smo uporabljali na objektih Osankarica in Goričko, kjer smo popisali poškodbe na vseh drevesih, ki so ostala na ploskvah, na katerih smo izvajali meritve učinkov stroja za sečnjo. Podatki o poškodovanosti so bili vezani na posamezno drevo (priloga 8.2). Za vsako drevo smo zabeležili tudi njegovo lego (ob vlaki, v sestoju, ali na razlesnici), in jim izmerili premere, zabeležili smo tudi vse panje, njihovo starost in lokacijo (na vlaki, ob vlaki). 3.3 UPORABA GPS SISTEMA TRIMBLE Za nakup submetrskega sistema Trimble smo se odločili zaradi prijaznosti uporabniku in dobrih izkušenj s strani GIS-a. Dejstvo je, da zaradi majhne količine razpoložljivih kadrov nismo mogli zagotoviti snemanja vseh sečnih poti ter profilov oziroma bi to lahko izvedli le shematsko, ne pa z dejanskimi meritvami. Poleg tega ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti ugotavljanja pozicije strojev za sečnjo, saj ima merilec časovne študije preveč dela in ne more spremljati še premikov stroja. Sistem Trimble sestavljajo antena, drog , nahrbtnik ter dlančik GeoXT, predstavljamo pa ga na sliki 2. Poleg tega je na dlančniku naložena mobilna aplikacija Terra Sync, na osebnem računalniku pa uporabljamo programski paket Pathfinder Office za prenos podatkov iz dlančnika na računalnik, postprocesiraje pridobljenih podatkov z podatki iz baznih postaj v Rinex formatu. Podatke iz dlančnika smo obdelovali z programom ESRI ArcGis verzij 9.2, 9.3 in 10.0. Slika 2: Sistem Trimble Lasten sistem Trimble smo uporabili pri snemanju vseh gozdnih prometnic pri vseh poskusih. Na poskusih na Osankarici, na Goričkem in v Mozeljskem Šahnu smo z njim tudi ugotavljali lokacijo strojev za sečnjo in spravilo lesa in njihovo premikanje po sestoju. Antena sistema je bila montirana na strehi stroja ter povezana s sprejemnikom preko povezovalnega kabla. S sistemom Trimble smo tudi posodobili pobiranje podatkov o poškodbah sestoja, saj program Pathfinder Office omogoča preprosto kodiranj e obrazcev. To pomeni, da smo ugotovljene in zapisane parametre preprosto prenesli na računalnik v program ArcGis in nato izvozili direktno v MS Excel. Na ta način smo se izognili težavam s prepisovanjem podatkov ter napakam, ki se lahko pri tem opravilu zgodijo. 3.4 OPISI POSKUSOV Poskusi izvedeni v okviru doktorske disertacije (Mihelič, 2014) so bili financirani s strani ciljnih raziskovalnih programov V4-0520 »Proučevanje ekosistemom prilagojenega gospodarjenja z gozdom« in V4-1126 »Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov«. Pri poskusih smo predvsem pridobivali podatke o učinkih, seveda pa so nas zanimali tudi vplivi na sestoj in tla, skupaj s tem pa smo tudi razvijali metode. Poskusa izvedena v mariborskem in murskosoboškem GGO pa zahtevata nekoliko širšo razlago ozadja. Znotraj prej omenjenega ciljnega raziskovalnega programa deluje skupina za izdelavo vodil dobrega ravnanja za strojno sečnjo, ki je sestavljena iz predstavnikov Gozdarskega interesnega združenja, Zavoda za gozdove, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, Gozdarskega inštituta Slovenije in Oddelka za gozdarstvo, Biotehniške fakultete. Skupina v podobni sestavi deluje že od leta 2008, glavni cilj pa je sestava vodil dobre prakse za strojno sečnjo. Na sestankih v letu 2009 smo ugotovili, da nimamo dovolj podatkov in izkušenj s strojno sečnjo v redčenjih, zato smo se odločili, da je potrebno izvesti poskuse. K prizadevanjem raziskovalcev Gozdarskega inštituta Slovenije in Oddelka za gozdarstvo se je priključil tudi Zavod za gozdove Slovenije. Zanimala jih je predvsem kvaliteta dela strojnika iz gozdnogojitvenega vidika, prav tako pa jih je zanimala kvaliteta dela strojnika, če drevje odkazuje sam. Zato smo poskus zastavili tako, da smo v objektih izbrali 6 linij dolžine približno 100 metrov in širine 19 metrov, nato pa je ZGS tri linije pripravil tako, kot je to stalna praksa (odkazilo s sprejem, označevanje sečnih poti), na drugih treh linijah pa se odkazila ni izvajalo, označilo se je le sečne poti. Na objektih so označili in popisali vsa drevesa po IUFRO klasifikaciji ter na neodkazanih linijah izvedli slepo odkazilo. Rezultati poskusa so objavljeni na spletu v obliki predstavitve (Živan, 2009). Oddelek za gozdarstvo je na objektih izvedel časovne študije stroja za sečnjo ter zgibnega polprikoličarja, meritve vlage tal, nosilnosti tal, poškodb tal ter poškodb sestoja. Sodelavci z GIS so v raziskavi sodelovali s svojim certificiranim laboratorijem. Izvajali so ugotavljanje vlažnosti tal po standardiziranih metodah. V maju 2009 smo člani skupine VDR skupaj z predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter zaposlenimi Gozdnega gospodarstva Maribor izvedli izbiro objektov na Pokljuki in na Goričkem. Sledila je priprava in odkazilo, nato pa izvedba del s strani Gozdnega gospodarstva Maribor (na Pohorju) in Gozdnega lesnega gospodarstva (na Goričkem). Po koncu poskusov je ZGS v oktobru 2009 izvedel dvodnevno delavnico z naslovom »Pogledi na rabo sodobnih tehnologij strojne sečnje«, kjer smo izvedli predstavitve in predstavili preliminarne zaključke raziskav. 3.4.1 Stroji za strojno sečnjo in spravilo lesa Na objektih na Bradačevi frati, pri Treh križih in v Mozeljskem Šahnu so delo opravljali stroji v lasti Gozdnega gospodarstva Novo mesto in Gozdarstva Grče. Na vseh omenjenih objektih je sečnjo opravljal stroj za sečnjo John Deere 1470D, spravilo pa zgibni polprikoličar John Deere 1410D. Stroja sta bila nabavljena leta 2008. Stroj za sečnjo John Deere 1470D spada v kategorijo težkih strojev za sečnjo in ima 3 osi. Namenjen je opravljanju končnih sečenj in redčenj v starejših razvojnih fazah, tako da je za delo na omenjenih objektih primeren. Stroj za sečnjo je težak 19700 kilogramov, z največjim dosegom hidravlične roke (CH8) 10,8 metra z dvižnim navorom 210 kNm in glavo za sečnjo H 480 z maso 1200 kilogramov. Višina stroja z lučmi znaša 4,00 metra. Sprednje štiri gume na stroju so bile: Nokian 650/60 26,5 forest king TRS, zadnji dve pa Nokia 700/70-34 Tractor special. Širina stroja na sprednjem delu tako znaša 3000 milimetrov, na zadnjem pa 2960 milimetrov. Stroj za spravilo lesa John Deere 1410D ima 4 osi in je namenjen za delo v redčenjih in končnih sečnjah. Spada med velike zgibne polprikoličarje. Masa praznega stroja znaša 16500 kilogramov, na keson pa lahko naloži 17000 kilogramov tovora. Opremljen je s teleskopsko hidravlično roko CF772 z grabežem, z dosegom 7,2 metra in maksimalnim dvižnim navorom 1,25kNm. Gume na stroju so znamke Nokian Forest King, dimenzij 600/55R 26,5, kar pomeni, da je širina stroja 2890 milimetrov. Na objektu Osankarica je sečnjo in spravilo lesa opravilo gozdno gospodarstvo Maribor d.d., na objektu Goričko pa podjetje Gozdno lesno gospodarstvo Murska Sobota d.o.o. Sečnja se je izvajala s strojem za sečnjo Eco Log 580 C, spravilo pa z zgibnim polprikoličarjem John Deere 1110. Stroj za sečnjo je bil kupljen leta 2008, zgibni polprikoličar pa leta 2006. Stroj za sečnjo Eco Log 580 C spada v kategorijo težkih strojev za sečnjo in ima 3 osi. Namenjen je opravljanju končnih sečenj in redčenj v starejših razvojnih fazah, tako da za delo na objektu ni optimalen. Stroj za sečnjo je težak 18500 kilogramov, z največjim dosegom hidravlične roke 11,3 metra in glavo za sečnjo Log Max 6000 z maso 1330 kilogramov. Širina stroja znaša 2910 milimetrov. Sprednje štiri gume na stroju so dimenzij 600/55-26,5, zadnji dve pa 710/55-34. Stroj za spravilo lesa John Deere 1110D ima 4 osi in je nekoliko manjši od stroja John Deere 1410D. Masa praznega stroja znaša 14 600 kilogramov, na keson pa lahko naloži 12 000 kilogramov tovora. Opremljen je s teleskopsko hidravlično roko CF572 z grabežem, ki ima maksimalni doseg 7,2 metra in maksimalni dvižni navor 102 kNm. Gume na stroju so dimenzij 600/55-26,5, kar pomeni, da je širina stroja 2700 milimetrov. 3.4.2 Poskusni objekt Rog Poskusni objekt Rog na katerem smo izvajali časovne študije stroja za sečnjo in zgibnih polprikoličarjev je del odseka 43, s krajevnim imenom Bradačeva frata in se nahaja v Gozdno gospodarski enoti Poljane, KE Podturn. Prikazujemo ga na sliki 3. Odsek je del novomeškega gozdnogospodarskega območja. Površina odseka je 45,07 ha, povprečni naklon v odseku znaša 18 %, kamnitost 16 %, skalovitosti pa 50 %. Odsek je primeren za traktorsko spravilo in je odprt v celoti, povprečna spravilna razdalja pa znaša 250 metrov (Odseki, 2007). Odsek v celoti zavzema gozdna združba Omphalodo-Fagetum (Marinček L. in sod., 2002). Matična podlaga na objektu je mešanica apnenca in dolomita. Tla na objektu so v večjem delu rjava pokarbonatna tla, ki so v nekaterih delih tudi izprana, pojavljajo pa se tudi sprsteninaste rendzine (Pedološka, 2007). Poskusni objekt je del sestoja Z55 in Z54. Sestoj Z55 ima površino 20,82 hektara. Sestavljajo ga debeljaki z dobro zasnovo in tesnim sklepom. Lesna zaloga v sestoju je 310,73 m3/ha smreke in jelke ter 181,70 m3/ha bukve in javorja (Sestoji, 2008). Slika 3: Situacija objekta Bradačeva frata Na zgornji sliki prikazan objekt je objekt A2 in predstavlja del večjega objekta, na katerem je poškodbe sestoja ugotavljala mag. Černe (Černe M., 2016). Poskus je bil zastavljen tako, da smo sečno-spravilne enote razdelili v šest poskusnih polj. V njih je izmenično potekala ročno-strojna sečnja in traktorsko spravilo ter strojna sečnja in spravilo z zgibnim polprikoličarjem ter ročno predsečnjo. Na omenjenem objektu smo spremljali spravilo z zgibnim polprikoličarjem. Poškodbe sestoja po sečnji in spravilu lesa so bile ugotovljene z metodo krožnih ploskev, s stopnjo vzorčenja 0,29, glede na površino pri strojni sečnji in 0,26 pri klasični sečnji (Černe M., 2016). 3.4.3 Poskusni objekt Trije križi Poiskusni objekt na katerem smo izvajali časovne študije zgibnih polprikoličarjev je del odseka 28A, s krajevnim imenom Trije križi. Prikazujemo ga na sliki 4. Odsek 28 je del kočevskega gozdnogospodarskega območja. Površina odseka je 21,94 ha, povprečni naklon v odseku znaša 5 %, kamnitost 5 %, skalovitosti pa v odseku ni. Gozd v odseku spada v kategorijo večnamenskih gozdov, ki so bili v preteklosti podvrženi premeni. Odsek je primeren za traktorsko spravilo in je odprt v celoti, povprečna spravilna razdalja pa znaša 300 metrov (Odseki, 2007). Odsek v celoti zavzema gozdna združba Asperulo odoratae-Carpinetum betuli, tako kot na objektu Mozeljski Šahen (Marinček L. in sod., 2002). Prav tako sta enaka matična podlaga in tla na celotnem objektu (Pedološka, 2007). Poskusni objekt je del sestoja B9, ki ima površino 17,43 hektara. Sestavljajo ga drogovnjaki 3 3 z dobro zasnovo in tesnim sklepom. Lesna zaloga v sestoju je 269,2 m /ha smreke, 9,2 m /ha bukve in 9,2 m3/ha belega gabra (Sestoji, 2008). Slika 4: Situacija objekta Sahen V odseku 28A je bilo predhodno opravljeno redno odkazilo, ki ga je opravil Zavod za gozdove Slovenije. V odkazilu močno številčno in volumensko prevladuje smreka (preglednica 16). Povprečen volumen bruto odkazanega drevesa je znašal 0,51 m . Gostota odkazila glede na površino odseka znaša 56 m /ha. Tarifa za smreko je bila 34, za bukev 32, za brezo pa 30. Število dreves na objektu po redčenju je znašalo 886 dreves/ha. Do tega podatka smo prišli s pomočjo ploskev za ugotavljanje poškodovanosti sestoja, na katerih smo popisali vsa drevesa. Za izračun smo uporabili le ploskve, ki so ležale v sestoju, oziroma je manj kot 25 % ploskve ležalo na prometnici. S ploskvami smo vzorčili na 4,71 % objekta. Preglednica 16: Povzetek odkazila v odseku 28A Bruto volumen Neto volumen Odkazana drevesa v odseku 28A Število [n] Bruto volumen [m3] Neto volumen [m3] povprečno odkazanega drevesa [m3/drevo] povprečno odkazanega drevesa [m3/drevo] Smreka 2000 1033 878 0,52 0,44 Listavci 26 4 4 0,16 0,14 Skupaj 2026 1037 881 0,51 0,29 Dela na objektu so izvajali zaposleni podjetja Gozdno gospodarstvo Novo mesto d.d. in Gozdarstva Grča d.d.. Poskus pri treh križih je bil opravljen v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Raziskovalci Inštituta so opravili pripravo sestoja za strojno sečnjo in izvajali tudi časovne študije na stroju za sečnjo. Raziskovalci Oddelka za gozdarstvo pa smo ugotavljali učinke in izvajali časovne študije na zgibnem polprikoličarju ter s prej opisanimi metodami ugotavljali vplive na tla in sestoj. Poskusni objekt ima površino 5,52 ha, leži pa na nadmorski višini od 740 m do 774 m. Matična podlaga je apnenec, zato je na objektu več vrtač. Mladja na objektu ni v omembe vrednem deležu, zato je prehodnost terena izven prometnic lahka. Celotna dolžina vlak in sečnih poti na objektu znaša 3287 m. Povprečna odprtost objekta je 547,5 m/ha. Povprečna spravilna razdalja na objektu, izračunana z uporabo centroida objekta znaša 349,7 m. Delo na objektu je potekalo od 12.8.2009 do 25.8.2009. Od 12.8.2009 do 21.8.2009 smo izvajali časovne študije in meritve učinkov stroja za spravilo, hkrati pa so potekale tudi meritve poškodovanosti tal. Po odhodu strojev iz objektov smo izmerili še poškodbe tal po zgibnem polprikoličarju in poškodbe sestoja. Vse spremljano spravilo na objektu je vršil en strojnik z letom in pol delovnih izkušenj. Vedno smo merili delo strojnika v dopoldanskem delavniku, popoldne se je stroj prestavil na drugo delovišče. Razmere za delo so bile v času poskusa ugodne, vreme je bilo skoraj ves čas sončno, temperatura na objektu je bila vse dni zelo podobna. Na sliki 5 prikazujemo lokacije, število in površine ploskev, na katerih smo z metodo krožnih ploskev ugotavljali poškodovanost sestoja po strojni sečnji in spravilu lesa z zgibnim polprikoličarjem. Slika 5: Prikaz ploskev na katerih smo ugotavljali meritve poškodb sestoja 3.4.4 Poskusni objekt Osankarica Poskusni objekt se nahaja v gozdnogospodarskem območju Maribor v gospodarski enoti Osankarica, odsek 49B. GE Osankarica leži na južnem pobočju masiva Pohorja in obsega 2756 ha, od katerih je večina v državni lasti. Najvišja točka gospodarske enote je Rogla s 1517 n.m.v., najnižja pa naselje Lukanja v oplotniškem jarku z 840 n.m.v. Za enoto so značilni številni vodotoki, ki oblikujejo zavoje, meandre in korita. Klima v enoti Osankarica je mešanica srednjegorsko alpskega in panonskega podnebja. Količina letnih padavin se giblje med 1200-1800 mm. Temperatura ima pomembno vlogo v višjih izpostavljenih legah, saj je, kot faktor v minimumu, omejujoča za rast listavcev (Gozdnogospodarski, 2005). Odsek 49B leži na južnem pobočju z naklonom do 16° in ima valovit relief. Kamnitost je 5 %, skalovitosti ni. Površina odseka je 42,24 hektara (Odseki, 2007). Odsek v celoti zavzema gozdna združba Galio rotundifolii-Abietetum albae, oziroma združba bele jelke in okroglolistne lakote (Marinček L. in sod., 2002). Sestoji so zaradi preteklega načina gospodarjenja spremenjeni (31 do 70 %). Danes v odseku prevladujejo sestoji smreke in bukve z mestoma večjo primesjo jelke vseh razvojnih faz. Odsek je uvrščen v gozdove vmesnih oblik, smreka in bukev sta v 7. tarifnem razredu (Gozdnogospodarski, 2005). Matična podlaga na objektu je tonalit, ki ima kislo reakcijo in je mestoma nepropusten za vodo. Tla na objektu so tipična distrična rjava tla na tonalitu v 60 %, 20 % je distričnega rjavega rankerja, v enakem odstotku pa so prisotna tudi koluvialna distrična rjava tla. Po FAO klasifikaciji bi ta tla lahko uvrstili v tip distričnega kambisola (Pedološka, 2007). Poskusni objekt je del sestoja N407. Sestoj ima površino 8,04 hektara, razvojna faza so drogovnjaki z dobro zasnovo in tesnim sklepom. Lesna zaloga v sestoju je 117,1 m /ha 3 3 smreke, 3,7 m /ha bukve in 1,6 m /ha gorskega javorja. Govorimo torej o iglastih sestojih s primesjo listavcev, kar je posledica preteklega gospodarjenja (Sestoji, 2008). Slika 6: Situacija poskusnega objekta Osankarica Poskusni objekt ima površino 1,2 hektara, leži na pobočju, na nadmorski višini od 1220 metrov do 1250 metrov. Celotna dolžina sečnih poti na objektu znaša 477 metrov, objekt pa odpira tudi 114 metrov cest. Povprečna odprtost objekta tako znaša 492 m/ha, od tega je odprtost s cestami 95 m/ha, odprtost s sečnimi potmi pa znaša 397 m/ha. Gostota dreves na objektu po opravljenem delu je znašala 1951 dreves/ha. Gostoto smo ugotovili iz popisa vseh dreves na ploskvah. Iz ploskev smo ugotovili tudi gostoto dreves na objektu pred posegom in sicer tako, da smo vsem drevesom na ploskvi prišteli še vse popisane nove panje. Gostota dreves pred posegom znaša 2721 dreves/ha. Na objektu smo ugotavljali poškodbe sestoja na 21,7 % odstotka površine. Temeljnica po posegu na objektu znaša 38,67 m /ha. Gostoto in temeljnico smo ugotovili iz popisa vseh dreves na ploskvah. Temeljnica je bila ugotavljana iz popisanih dreves v sestoju, katerim smo izmerili tudi prsni premer (skupaj s skorjo). Povprečni prsni premer sestoja po opravljenem posegu je znašal 15,0 cm. Izbrani poskusni objekt je enostaven, ima zelo homogene razmere in homogeno sestojno zgradbo. Na Pohorju smo postavili 6 sečnih poti, dolgih 100 metrov in širokih 18 metrov. Sečne poti so bile slepe, postavljene neposredno ob gozdno cesto in na njo usmerjene pravokotno. Med seboj so bile vzporedne kar pomeni, da je bil razmik med sečnimi potmi enak. Sečne poti 1, 2, 3 in 4 so se med seboj stikale, poti 5 in 6 pa sta bili od ostalih linij oddaljene približno 110 metrov in del drugega sestoja, ki se je po dimenzijah dreves nekoliko razlikoval od sestoja, kjer so bile postavljene ostale štiri sečne poti. Popis vseh dreves na linijah so izvedli zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije. Znotraj sečnih poti smo postavili svoje ploskve velikosti 25*18 metrov, na katerih smo izvedli popolno premerbo odkazanih dreves, prav tako pa smo na drevesa napisali prsne premere zaradi ugotavljanja učinkov strojne sečnje. Na odkazanih sečnih poteh smo premere napisali le na odkazana drevesa, na neodkazanih poteh pa smo premere napisali na vsa drevesa na ploskvah, saj nismo vedeli katero drevo bo strojnik posekal. Stroja sta celoten čas poskusa delala brez nameščenih kolesnih verig ali verig v obliki gosenic. Normalna organizacija dela pri strojni sečnji je takšna, da strojniki na obeh strojih delajo 16 ur, nato pa so naslednji dan prosti. Sečnjo na objektu je opravljal izkušen strojnik. V podjetju je začel delati kot sekač, nadaljeval pa kot traktorist. Po hujši poškodbi nog, zaradi katere ni bil več sposoben za delo sekača, mu je podjetje ponudilo možnost upravljanja stroja za sečnjo, ki jo je sprejel. Tako je eden redkih strojnikov v državi, ki ima gozdarsko in ne tehnično ozadje, kar pomeni, da je bil zelo primeren za poskus, v katerem je moral odkazovati sam. V času poskusa je imel tri leta izkušenj z upravljanjem stroja za strojno sečnjo. Spravilo na objektu sta vršila dva strojnika. Oba sta bila izkušena, eden s tremi leti dela s strojem, drugi pa z dvoletnim stažem. Časovno študijo na obeh strojih je opravljal avtor doktorata, pomoč pri pripravi objekta, poškodbah tal in sestoja ter meritvah učinkov pa je opravljal študent. Delo na objektu je bilo tekoče, brez strojelomov, v dobrih razmerah, z motiviranim strojnikom na stroju za sečnjo in motiviranim mlajšim strojnikom na stroju za spravilo lesa. Starejši strojnik na stroju za spravilo ni bil motiviran in je delal precej počasneje, kot je običajno. Razmere za delo so bile v času poskusa ugodne, vreme je bilo skoraj ves čas sončno, temperatura na objektu je bila vse dni zelo podobna. Zjutraj ob 7:00 je bila minimalna 14°C, maksimalna pa 16°C, najvišja dnevna temperatura (ob 14:00) je znašala 20°C, najnižja pa 18°C. Povprečna zračna vlažnost je nihala med 70 in 95 %. 3.4.5 Poskusni objekt Goričko Poskusni objekt se nahaja v gozdnogospodarskem območju Murska Sobota v gospodarski enoti Goričko obrobje, oddelek 47. Klima v enoti je subpanonska, količina letnih padavin je le 815 milimetrov na leto, kar je najmanj v Sloveniji. Odsek 47 leži na ravnini, z naklonom do 3 % in ima gladek do valovit relief. Površina odseka znaša 50,3 hektara. Kamnitosti, ali skalovitosti ni (Gozdnogospodarski, 2003). Odsek v celoti zavzema gozdna združba Castaneo sativae-Fagetum, oziroma združba bukve in pravega kostanja (Marinček L. in sod., 2002). Sestoji so zaradi preteklega načina gospodarjenja spremenjeni (31 do 70 %), saj se je gozd razvil na nekdanjih kmetijskih površinah. Danes v odseku prevladuje bukev v fazi drogovnjaka, gozd je enodoben, bukev in hrast pa sta v 6. tarifnem razredu (Gozdnogospodarski, 2003). Matična podlaga na objektu so terciarni sedimenti, mestoma prekriti s pliocenskimi peščenjaki in terasastimi prodi. Tla na širšem območju sestavljaj pobočni, srednje globok distrični psevdoglej v 80 %, ostalo pa zavzemajo distrična rjava tla na pliocenskih nanosih (Pedološka, 2007). Poskusni objekt je del sestoja D124. Sestoj ima površino 4,37 hektara, razvojna faza so drogovnjaki z dobro zasnovo in tesnim sklepom (Sestoji, 2008). Popis vseh dreves na linijah so izvedli zaposleni Zavoda za gozdove Slovenije. Tudi na tem objektu smo znotraj sečnih poti postavili svoje ploskve velikosti 25*18 metrov, na katerih smo izvedli popolno premerbo odkazanih dreves, prav tako pa smo na drevesa napisali prsne premere zaradi ugotavljanja učinkov strojne sečnje. Slika 8: Prikaz situacije objekta Goričko Poskusni objekt ima površino 1,18 ha. Celotna dolžina sečnih poti na objektu znaša 583 m, objekt pa odpira 919 m dolga vlaka. Povprečna odprtost objekta tako znaša 1273 m/ha, od tega je odprtost z vlakami 779 m/ha, odprtost s sečnimi potmi pa znaša 494 m/ha. Vse robne točke ploskev in vsa mesta količkov smo posneli z GPS instrumentom znamke Trimble, model GeoXT. Gostota dreves na objektu po opravljenem delu je znašala 1875 dreves/ha. Gostoto smo ugotovili iz popisa vseh dreves na ploskvah. Iz ploskev smo ugotovili tudi gostoto dreves na objektu pred posegom in sicer tako, da smo vsem drevesom na ploskvi prišteli še vse popisane nove panje. Gostota dreves pred posegom znaša 2401 dreves/ha. Na objektu smo ugotavljali poškodbe sestoja na 23,9 % odstotka površine. Temeljnica po posegu na objektu je znašala 20,87 m/ha. Gostoto in temeljnico smo ugotovili iz popisa vseh dreves na ploskvah. Temeljnica je bila ugotavljana iz popisanih dreves v sestoju, katerim smo izmerili tudi prsni premer (skupaj s skorjo). Povprečni prsni premer sestoja po opravljenem posegu je znašal 10,3 cm. Razmere za delo so bile v času poskusa ugodne, vreme je bilo skoraj ves čas sončno. Minimalna temperatura na objektu merjena zjutraj ob 7:00 je znašala 17°C, maksimalna pa 19°C, najvišja dnevna temperatura (ob 14:00) je znašala 25°C, najnižja pa 11°C. Povprečna zračna vlažnost je nihala med 75 in 94 %. Slika 9: Objekt Goričko; Prikaz ploskev za ugotavljanje poškodb sestoja 3.4.6 Poskusni objekt Mozeljski Šahen Poskusni objekt na katerem smo izvajali časovne študije zgibnih polprikoličarjev je del odseka 39A, s krajevnim imenom Mozeljski Šahen, prikazujemo ga na sliki 10. Odsek 39 je del kočevskega gozdnogospodarskega območja. Površina odseka je 14,25 ha, povprečni naklon v odseku znaša 5 %, kamnitost 5 %, skalovitost pa 10 %. Gozd v odseku spada v kategorijo večnamenskih gozdov, ki so bili v preteklosti izmenjani. Odsek je primeren za traktorsko spravilo in je odprt v 90%, povprečna spravilna razdalja pa znaša 450 metrov (Odseki, 2007). Odsek v celoti zavzema gozdna združba Asperulo odoratae-Carpinetum betuli, oziroma drugotna združba navadnega gabra in dišeče lakote (Marinček L. in sod., 2002). Matična podlaga na objektu je mešanica apnenca in dolomita. Tla na objektu so v večjem delu rjava pokarbonatna tla, ki so v nekaterih delih tudi izprana, pojavljajo pa se tudi sprsteninaste rendzine. Po FAO klasifikaciji bi ta tla lahko uvrstili v tip kromičnega kambisola (Pedološka, 2007). Poskusni objekt je del sestojev F21 in F24 (slika 10). Sestoj F21 ima površino 5,7 hektara, sestoj F24 pa 3,4 hektara. V oba sestoja sestavljajo drogovnjaki z dobro zasnovo in 3 3 normalnim do rahlim sklepom. Lesna zaloga v sestoju F21 je 241,6 m /ha smreke, 2,4 m /ha 3 3 bukve in 4,9 m /ha belega gabra. V sestoju F24 pa znaša lesna zaloga 367,7 m /ha smreke, 3 3 3 3,8 m /ha bukve, 3,8 m /ha gradna in 3,8 m /ha belega gabra. Govorimo torej o iglastih sestojih s primesjo listavcev, kar je posledica preteklega gospodarjenja (Sestoji, 2008). Povzetek odkazila opravljenega v Mozeljskem Šahnu prikazujemo v preglednici 17. Odkazilo je bilo redno in opravljeno pred sečnjo. V strukturi odkazila močno prevladujejo iglavci, pretežno smreka z manjšo primesjo rdečega bora. Povprečen volumen bruto odkazanega drevesa je znašal 0,93 m . Gostota odkazila glede na površino odseka znaša "3 76 m / ha. Tarifa za smreko v oddelku je bila 32, za listavce pa 30. Preglednica 17: Povzetek odkazila v oddelku 39A Bruto volumen Neto volumen Odkazana drevesa v odseku 39A Število [n] Bruto volumen [m3] Neto volumen [m3] povprečno odkazanega drevesa [m3/drevo] povprečno odkazanega drevesa [m3/drevo] Iglavci 2056 1987 1689 0,97 0,82 Listavci 236 142 123 0,60 0,52 Skupaj 2292 2129 1813 0,93 0,67 Slika 10: Situacija objekta Mozeljski Šahen Gostota dreves na objektu po opravljenem delu je znašala 643 dreves/ha. Iz ploskev smo ugotovili tudi gostoto dreves na objektu pred posegom in sicer tako, da smo vsem drevesom na ploskvi prišteli še vse popisane nove panje. Gostota dreves pred posegom je znašala 783 dreves/ha. Na objektu smo ploskve sestoja vzorčili na 4,03 % odstotka površine. Temeljnica po posegu na objektu znaša 36,11 m /ha. Gostoto in temeljnico smo ugotovili iz popisa vseh dreves na ploskvah. Temeljnica je bila ugotavljana iz popisanih dreves v sestoju, katerim smo izmerili tudi prsni premer (skupaj s skorjo). Povprečni prsni premer v sestoju pred sečnjo je znašal 24,2 cm, po sečnji pa 24,4 cm. Povprečni prsni premer pred sečnjo smo ugotovili tako, da smo iz razmerja med premerom in korenovcem stoječih dreves ugotovili funkcijo in nato iz premera korenovca podrtih dreves sklepali na prsni premer. Delo na objektu je potekalo v maju in juniju 2011. Po izbiri objekta, ki smo jo izvedli skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije je sledila priprava objekta na strojno sečnjo. V delu objekta smo zaradi ugotavljanja učinkov strojne sečnje na debla napisali premere. Sečnjo in spravilo na objektu je opravljalo Gozdarstvo Grča d.d. s strojem za sečnjo JD 1470D Eco3 ter zgibnim polprikoličarjem JD 1410D. Stroja sta bila v času poskusa stara tri leta. Sečnja je potekala relativno hitro, z enim večjim zastojem. Organizacija dela in delavcev je bila dvoizmenska. Prvi delavec je delal od 6:00 do 14:00, drugi pa od 14:00 do 20:00. Delo s strojem za sečnjo je bilo opravljeno v enem dnevu- 2.6.2011. Celotno sečnjo smo nameravali opraviti z enim strojnikom, a zaradi strojeloma to ni bilo mogoče, saj so popravila vzela več kot tri ure časa. Stroj za sečnjo je delo na objektu opravil brez gosenic na sprednjih dveh kolesih, le na zadnjem kolesu je imel montirane verige. Zgibni polprikoličar je imel na zadnjih dveh kolesih montirane gosenice, na sprednjih dveh pa verige. Med strojnikoma se pojavljajo razlike, kljub temu, da oba že tri leta delata na tem stroju. Prvi strojnik, ki je delal od 7:00 do 11:30 je delal slabše in počasneje kot drugi strojnik, ki je delal od 17:00 do 19:00. Pri delu prvega strojnika je bilo problematično predvsem izpuščanje odkazanih dreves, kljub temu, da so bila vidna, prav tako pa je slabo sortiral lesne sortimente- hlodovino, brusni les in celulozo je redno dajal na isti kup in tako povzročil nemalo težav pri spravilu lesa. Prav tako je prvi strojnik pokazal malo skrbi za poškodbe stoječega drevja. Po opravljenem poseku je sledilo delo z zgibnim polprikoličarjem. Pred prihodom le-tega pa je bilo potrebno zabiti količke in nato opraviti meritve talnih profilov. Vlažnost in nosilnost tal smo ugotavljali med delom stroja za sečnjo. Delo zgibnega polprikoličarja se je začelo v petek, 3.6.2011 ob 8:00 s prvim strojnikom in je trajalo do 13:30 istega dne. Drugi strojnik je začel delo opravljati v ponedeljek 6.6.2011 ob 7:00, končal pa je ob 12:00. Prvi strojnik je bil relativno neizkušen, saj je na stroju delal le pol leta, medtem ko je bil drugi strojnik bolj izkušen, saj na stroju dela že več kot tri leta. Kvaliteta in hitrost dela sta bila usklajena z stažem delavcev. Prvi delavec se je zelo trudil delati hitro, a so bili njegovi učinki še zmeraj precej nižji od drugega strojnika. Imel je precej težav zaradi nesortiranih sortimentov, in naredil veliko nepotrebnih premikov po sečnih poteh. Prav tako se je s hidravličnim dvigalom ali sortimenti velikokrat dotaknil stoječega drevja in ga tudi poškodoval. Drugi strojnik je delal umirjeno a zelo usklajeno in hitro. Prikazal je zelo suvereno obvladovanje hidravlične roke in stroja. Za njegovo tehniko dela je bilo značilno večje število majhnih premikov med nakladanjem lesa, kjer je izvajal fino pozicioniranje stroja skupaj s hkratnimi premiki hidravličnega dvigala. Oba strojnika sta sortimente sortirala v gozdu, kljub temu pa je bila večina ciklov sestavljena iz kombinacije različnih sortimentov. Ciklov s čistim tovorom enega samega sortimenta je bilo zelo malo. Vreme v času poskusov je bilo zelo spremenljivo, temperatura pa med 17 in 22 °C. Delo na objektu so vse dni spremljale plohe in nevihte, tla so bila ves čas zelo razmočena. Slika 11: Objekt Mozeljski Šahen; Prikaz ploskev za ugotavljanje poškodb sestoja 3.4.7 Poskusni objekt Vetrih (Mislinja) Poskusni objekt se nahaja v gozdnogospodarski enoti Mislinja, v odseku 112B, s krajevnim imenom Zaloh. Odsek je del gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec. Površina odseka je 76,78 ha, povprečni naklon v odseku znaša 20 %, kamnitosti in skalovitosti ni. Relief je valovit. Odsek spada v gospodarski razred visokogorski smrekovi gozdovi. Spravilno sredstvo je traktor, odprtost je 100%, povprečna spravilna razdalja pa znaša 400 metrov (Odseki, 2007). V odseku sta pomembni dve gozdni združbi: Luzulo sylvaticae -Piceetum, zastopan z 71 % ter Luzulo albidae - Piceetum z 29 % (Marinček L. in sod., 2002). Matična podlaga na objektu je biotitno - muskovitni blestnik. Tla na objektu so v 60 % srednje globoka distrična rjava tla, v 30 % pa rankerji. Po FAO klasifikaciji ta tla uvrščamo v tip distričnega kambisola (Pedološka, 2007). Poskusni objekt, kjer smo izvajali strojno sečnjo je del sestoja 1000 (preglednica 18), objekt, kjer smo uporabljali tehnologijo dolgega lesa pa je del sestoja 2000. Sestoj 1000 je v razvoji fazi letvenjaka s tesnim sklepom in površino 3,6 hektara, sestoj 2000 pa je v razvojni fazi debeljaka z normalnim sklepom in površino 28,9 hektara. Lesna zaloga v sestoju 1000 je 333 m /ha iglavcev, predvsem smreke brez primesi listavcev. V sestoju 2000 znaša lesna 3 3 zaloga 420 m3/ha iglavcev, predvsem smreke in 14 m3/ha bukve. Govorimo torej o skoraj čistih smrekovih sestojih s primesjo listavcev, kar je posledica preteklega gospodarjenja (Sestoji, 2008). Preglednica 18: Povzetek odkazila v oddelku 112B (Odkazilni, 2012) Odkazana drevesa v odseku 112B Število [n] Bruto volumen [m3] Neto volumen [m3] Bruto volumen povprečno odkazanega drevesa [m3/drevo] Neto volumen povprečno odkazanega drevesa [m3/drevo] Sestoj 1000- iglavci 567 194 165 0,34 0,28 Sestoj 2000- iglavci 75 90 76 1,2 1,01 Slika 12: Pregledna karta objekta Vetrih Na objektu, kjer smo izvajali strojno sečnjo je bila gostota dreves pred delom 813 dreves/ha po opravljenem delu pa je znašala 613 dreves/ha. Gostoto smo ugotovili iz prsnih premerov in popisanih panjev. Na objektu smo ploskve sestoja vzorčili na 10,36 % odstotka površine. 2 2 Temeljnica pred posegom je znašala 29,64 m /ha po posegu pa 24,01 m /ha. Gostoto in temeljnico smo ugotovili iz popisa vseh dreves na ploskvah. Temeljnica je bila ugotavljana iz popisanih dreves v sestoju, katerim smo izmerili tudi prsni premer (skupaj s skorjo). Povprečni prsni premer v sestoju pred sečnjo je znašal 24,7 cm, po sečnji pa 26,6 cm. Na objektu, kjer smo izvajali spravilo s sedlastim traktorjem je bila gostota dreves pred delom 439 dreves/ha po opravljenem delu pa je znašala 351 dreves/ha. Gostoto smo ugotovili iz prsnih premerov in popisanih panjev. Na objektu smo izvedli popolno premerbo na ploskvi. Temeljnica pred posegom na objektu je merila 36,8 m /ha, po posegu pa je padla na 36,11 m /ha. Gostoto in temeljnico smo ugotovili iz popisa vseh dreves na ploskvah. Temeljnica je bila ugotovljena iz popisanih dreves v sestoju, katerim smo izmerili tudi prsni premer (skupaj s skorjo). Povprečni prsni premer v sestoju pred sečnjo je znašal 29,8 cm, po sečnji pa 30,8 cm. Delo na objektu je potekalo v juniju 2012. Po izbiri objekta, ki so jo izvedli na gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec d.d., je sledila priprava objekta na strojno sečnjo. V obeh delih objekta smo zaradi ugotavljanja učinkov strojne sečnje na debla napisali premere. Sečnjo in spravilo na objektu je opravljalo podjetje Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec d.d. s kombiniranim strojem za sečnjo in spravilo HSM 805F. Organizacija dela in delavcev je bila enoizmenska. Na stroju je delal samo en strojnik, delavnik je bil od 6:00 do 15:00. Stroj je bil v času poskusa star eno leto. Strojnik na stroju za sečnjo ni bil izurjen. Drevesa s prsnim premerom nad 25 cm so povzročala manjše težave, drevesa s prsnim premerom nad 30 cm pa večje. Stroj za sečnjo je delal cel prvi in še del drugega dne (5 ur). Nato smo stroj predelali v zgibni polprikoličar, ki je les izvozil v dnevu in pol. Stojnik je bil navajen dela z zgibnim polprikoličarjem. Na stroju pri delu ni bilo nameščenih goseničnih, niti navadnih verig. Na spodnji sliki prikazujemo situacijo prometnic in lokacije ter številke količkov za ugotavljanje talnih profilov. V drugem delu poskusa smo delali s kombinirano ročno - strojno sečnjo v debeljaku in starejšem drogovnjaku. Sečnja je trajala 1 cel delovnik ter tri ure drugega dne. Stroj za sečnjo je drevesa, katera je dosegel sam podrl, obvejil in zložil ob vlako. Ostalo drevje so proti vlaki usmerjeno podirali sekači, stroj pa jih je nato s hidravličnim dvigalom potegnil k vlaki, obvejil in pripravil za spravilo. Delo je bilo tekoče, zaznamovalo pa ga je več skorajšnjih nesreč, zaradi prisotnosti sekačev na delovišču. Strojnik ni bil izkušen z delom v dolgem lesu, zato so bile poškodbe na sestoju večje, saj se je z drevesi pogosto dotikal stoječih dreves. Sistem dolgega lesa v taki obliki in intenziteti ni primeren za redčenja v razvojni fazi drogovnjaka, saj je strojnik zaradi pomanjkanja prostora veliko časa porabil za manipulacijo debel. Sledil je izvoz s sedlastim traktorjem. Tudi tu so bile večje težave z neizkušenostjo strojnika. Večkrat sem je namreč zgodilo, da je tovor zdrsnil iz sedla, kar je zmanjšalo učinke. Najverjetnejši razlog za to je bilo napačno zlaganje tovora. Poškodbe sestoja smo na objektu, kjer smo izvajali strojno sečnjo ugotavljali z metodo krožnih ploskev. Sistematično smo postavili 31 ploskev in tako vzorčili na 10,36 % površine objekta. Na delu objekta, kjer smo izvajali traktorsko spravilo smo poškodbe sestoja ugotavljali z metodo popolne izmere na ploskvi. 3.4.8 Poskusni objekt Ljubelj Poskusni objekt se nahaja v odseku 3213B. Odsek je del gozdnogospodarskega območja Kranj. Površina odseka, ki leži na pobočju je 22,42 ha, povprečni naklon znaša 35 %, kamnitost je 30 %, skalovitost pa 35 %. Spravilno sredstvo je žični žerjav, odprtost je 80%, povprečna spravilna razdalja pa znaša 450 metrov. Gozdovi so ohranjeni (Odseki, 2007). V odseku prevladuje gozdna združba dlakavega sleča in navadnega slečnika z rušjem (Marinček L. in sod., 2002). Poskusni objekt, kjer smo izvajali poskus je del sestojev 1127 in 1128. Sestoj 1127 je v razvoji fazi debeljaka s tesnim sklepom in površino 3,6 hektara, sestoj 1128 pa je v razvojni fazi debeljaka z normalnim sklepom in površino 18,8 hektara. Lesna zaloga v sestoju 1127 3 3 3 je 127,8 m /ha smreke, 42,8 m /ha macesna in 159,2 m /ha bukve. V sestoju 128 znaša 3 3 3 lesna zaloga 137,5 m /ha smreke, 38,5 m /ha macesna in 157,9 m /ha bukve. Govorimo torej o skoraj mešanih sestojih smreke, bukve in macesna (Sestoji, 2008). Matična podlaga na objektu je mešanica apnenca in dolomita. Tla so prhninaste in sprsteninaste rendzine. Po FAO klasifikaciji ta tla uvrščamo v tip rendizičnega leptosola (Pedološka, 2007). Objekt leži na nadmorski višini med 1150 (cesta in stojišče) in 1336 m (glavno sidro), kar je po nekaterih priporočilih že blizu meje dopustne uporabe drevesne metode, ki pogojuje odstranitev vse nadzemne lesne biomase. Horizontalna dolžina linije je bila 260 m. Na 3 3 objektu je bilo za posek ob prvem odkazilu označeno 316,23 m , od tega 151,99 m listavcev ter 164,24 m iglavcev, vendar je bilo izvedeno še dodatno odkazilo. Ti gozdovi imajo status varovalnih gozdov, saj poraščajo zelo strme in mestoma skalovite terene. Gradnja prometnic je tukaj iz ekonomskega in ekološkega vidika nemogoča. Lega objekta nad obstoječo cesto, omogoča uporabo žičničnega spravila navzdol. Slika 13: Pregledna karta objekta Ljubelj Na objektu smo uporabili drevesno metodo, izdelovali pa smo okrogli les. Izdelava sortimentov je potekala ob cesti. Tukaj so na kup zložili tudi sečne ostanke, iz katerih so po koncu spravila izdelali zelene sekance. Sečnja in izdelava okroglega je potekala z motornimi žagami ter procesorjem v več fazah. V prvi fazi so sekači podrli drevje na trasi in tisto drevje, ki bi kasneje pri podiranju ogrožalo linijo. V naslednji fazi je potekala sečnja ob hkratnem spravilu lesa, v zadnji fazi pa je potekala dodelava in izdelava sortimentov na kamionski cesti s procesorjem. Sečnja is spravilo lesa je potekalo v organizaciji gospodarske družbe Gozdarstvo Gorenjske d.o.o. Dela so potekala v oktobru in novembru 2011. Snega med delom ni bilo, smo pa med delom zabeležili večje zastoje zaradi dežja. Poleg motornih žag je bil osnovni stroj, ki ga imenujemo po žičnici »Syncrofalke« s procesorjem Woody 60 na kamionu in z dvigalom. Proizvajalec žičnega žerjava je podjetje Meyr Melnhof Technik. Osnova za prevoz in delovanje žerjava je tovornjak IVECO 410. Hidravlično dvigalo na stroju je proizvod podjetja LIV, z oznako L25.94N. Dvigalo ima 240 kNm dvižne sile, doseg 6,5 m, in kot obračanja 405 °. Osnovne podatke o žičnem žerjavu prikazujemo v spodnji preglednici. Preglednica 19: Osnovni tehnični podatki žičnice Syncrofalke 3 t Del žičnice Element žičnice Element Enota Vrednost Nosilna vrv Dolžina m 750 Premer mm 20 Vlačilna vrv Dolžina m 1700 Premer mm 11 Vitli Povratna vrv Dolžina m 1700 Premer mm 9 Delovna vrv Dolžina m 1700 Premer mm 11 Montažna vrv Dolžina m 1900 Premer mm 6 Nosilnost t 3 Voziček Sherpa U III Upravljanje Daljinsko Masa kg 400 Pregibno-teleskopski Višina m 11 Stolp Sidrne vrvi x 4 Dolžina m 40 Premer mm 18 Stroj za izdelavo Woody 60 obvladuje premer kleščenja dreves in sortimentov v razponu med 8 in 60 cm. Posebnost procesorja sta dva vgrajena meča z verižno žago. Prvi je daljši, njegov namen je osnovno krojenje sortimentov, drugi meč pa je krajši, njegov namen je odžagovanje vrhov in tanjših delov drevesa. Prisotnost dveh mečev na glavi zmanjša količino manipulacije procesorske glave. Procesor ima tudi možnost dviga potisnih valjev. Na ta način postane procesor sposoben natančnejše manipulacije z lesom in učinkovito deluje kot grabež. Po končanem spravilu okroglega lesa je podjetje Gajles d.o.o. s sekalnikom Starchl mk 74 600 na tovornjaku izdelalo zelene sekance. Zaradi omejenega prostora na cesti so sekance mleli v dve traktorski prikolici. Le - ti sta sekance odvažali na parkirišče pri mejnem prehodu Ljubelj. Sekance so nato s traktorjem s sprednjim nakladačem nalagali na tovornjak in odpeljali v toplarno v Svetem Andražu (Avstrija). Proučevano deloviše je imelo žičnično linijo postavljeno vzporedno s pobočjem. Poleg tega gojitveni ukrep ni bilo klasično redčenje, temveč sečnja v jedrih. Zato smo spremenili metodo ugotavljanja poškodovanosti sestoja. Na objektu smo izvajali prilagojeno metodo popolnega popisa. Poškodbe smo ugotavljali tako, da smo popisali vsa drevesa na robu celotnega delovišča. Pas je bil širok 5 m in je segal od roba krošnje ob liniji v preostali sestoj. Pri ugotavljanju poškodb posameznih dreves smo ugotavljali enake parametre, kot pri metodi za ugotavljanje poškodb sestoja pri strojni sečnji. 4 REZULTATI UGOTAVLJANJA POŠKODB SESTOJA Zaradi preglednosti rezultatov skušamo podatke združevati in jih prikazovati za vse objekte skupaj. Ko govorimo o vseh novih poškodbah mislimo na poškodbe, ki smo jih na terenu zbirali v kategorijah »nove« ter »nove in stare« poškodbe. Na sliki 14 prikazujemo frekvenčno porazdelitev prsnih premerov vseh dreves, ki smo jih popisali na ploskvah za ugotavljanje poškodovanosti sestoja. Na y osi je predstavljeno število dreves, na x osi pa razdelitev dreves na razrede, s širino razreda 10 cm. V razredu 0 do 9 cm prsnega premera ni podatkov iz Mozeljskega Šahna, saj tam podatkov o drevesih s prsnim premerom manjšim od 10 cm nismo zbirali. Objekta Trije križi na grafikonu ne prikazujemo saj tam prsnih premerov nismo izmerili, enako velja za objekt Rog. 70 0-9 10-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 70-79 80-89 Prsni premer dreves [cm] ■ Mozeljski Sahen ■ Osankarica "Bukovje Slika 14: Frekvenčna porazdelitev prsnih premerov dreves po posameznih objektih Frekvenčna porazdelitev dreves nam pokaže predvsem razvojno fazo sestoja na ploskvah. Prav tako nam frekvenčna porazdelitev omogoča vpogled v razvojno fazo sestoja, ki je za poškodbe sestoja bolj pomemben dejavnik. V neposredni povezavi razvojno fazo je tudi starost sestoja, ki nam pove več o številu predhodnih posegov. Ugotovimo lahko, da so sestoji na Osankarici in Bukovju v drugi razvojni fazi, kot v Mozeljskem Šahnu, saj so vsa drevesa na ploskvah tanjša od 30 cm prsnega premera. V Mozeljskem Šahnu pa lahko ugotovimo večji razpon premerov, večina dreves na ploskvah je imela premer manjši od 40 cm. Prsni premer povprečnega drevesa po posegu je na Osankarici znašal 15,0 cm, na Goričkem 10,3 cm, v Mozeljskem Šahnu pa 24,3 cm. Na sliki 15 primerjamo deleže vseh poškodovanih in vseh nepoškodovanih dreves na posameznih objektih. Pokazati želimo število vseh poškodb - torej »starih«, »novih« ter »novih in starih« poškodb. Veliko število poškodb lahko vidimo predvsem na objektu Mozeljski Šahen, kjer je bilo poškodovanih 62,8 % dreves na objektu. V Bukovju in Treh križih je poškodovanost približno enaka, na Osankarici pa je delež poškodovanosti najnižji. Objekt Rog je zanimiv, saj je v njem potekala strojna sečnja s predsečnjo. Ta objekt je vseboval najstarejša drevesa, ki so bila tik pred končnim posekom. Opazimo lahko za takšne sestoje nizko poškodovanost, kar nakazuje na dejstvo, da je poškodbe zelo težko prepoznati. Poškodovanost dreves s poškodbami iz kategorije »stare« je bila zagotovo višja od ugotovljene. Osankarica Goričko Mozeljski Šahen Trije križi Rog Ime objekta ■ Nepoškodovani ■ Poškodovani (vse kategorije) Slika 15: Primerjava vseh poškodovanih in nepoškodovanih dreves po posameznih objektih Glavni razlog za tako visoke deleže poškodovanosti je dejstvo, da smo v izračunu upoštevali vse poškodbe - torej tudi poškodbe, ki so nastale pri predhodnih posegih. Najmanj poškodovan objekt, s 16,8 % poškodb, je Osankarica, kjer se redčenja še niso izvajala. Stare poškodbe torej niso posledica gospodarjenja, temveč so nastale zaradi naravnih dejavnikov. Na Goričkem, kjer je poškodovanega 27,3 % sestoja so vidne sledi preteklega gospodarjenja. Na zgornjem delu objekta, pod našimi vzorčnimi ploskvami, je potekala konjska vlaka. Očitno je torej, da so v sestoju že gospodarili. Situacija na objektih Mozeljski Šahen in Trije križi je nekoliko drugačna. V obeh objektih je bilo gospodarjeno, vendar se poškodbam zaradi gospodarjenja pridružijo tudi poškodbe zaradi jelenjadi. Tu nastopi težava, saj je vzrok poškodbe zelo težko z gotovostjo ugotoviti. Drevesa na objektu Rog so bila starosti navkljub zelo vitalna in stare poškodbe je bilo težko ugotavljati. Na sliki 16 primerjamo vsa nepoškodovana drevesa, z vsemi poškodovanimi drevesi glede na starost poškodbe. V izračunu smo upoštevali le kategorije poškodb »nova« ter »nova in stara«. Podatke o starih poškodbah smo izločili, z namenom, da bi ugotovili koliko dreves je bilo poškodovanih le ob zadnjem gojitvenem posegu. 90 80 70 1 60 I 50 o T3 Ü 40 >сл O » 30 >N (D 20 Q 10 0 Slika 16: Primerjava med nepoškodovanimi in na novo poškodovanimi drevesi po posameznih objektih V iglastih sestojih smo na objektih Osankarica in Mozeljski Šahen ugotovili 11,6 % in 26,7 % novih poškodb. Poškodovanost je na Osankarici bistveno manjša, razloge za to lahko iščemo v načinu planiranja poskusa in izkušnjah strojnika. Vsekakor je poskus v Mozeljskem Šahnu manj modelen in bližje realnosti, objekt Osankarica pa nam lahko poda orientacijo za minimalno mejo poškodovanosti ob delu v idealnih razmerah, v mladem sestoju. Na objektu Goričko, v sestojih listavcev, smo ugotovili 14,1 % poškodovanost. Ugotovimo lahko, da sta objekta Osankarica in Goričko poškodovana približno enako. V mešanih starejših sestojih smo ugotovili 19,3 % poškodovanost na objektu Rog. Na slikah 15 in 16 prikazujemo razmerje med poškodovanimi in nepoškodovanimi drevesi v sestoju. Slika 15 prikazuje zelo velik delež poškodovanosti, razlog za to je upoštevanje starih poškodb. Veliko število poškodb lahko vidimo predvsem na objektu Mozeljski Šahen, kjer je bilo poškodovanih kar 62,8 % dreves na objektu. Poškodovanost po posegu je znašala 26,7 %, kar pomeni, da je kar 36,1 % dreves bilo poškodovanih prej. Naši podatki torej potrjujejo zakon akumulacije poškodb, ki je bil dokazan z modelom (Košir B. in Cedilnik A., 1996) in terenskimi opazovanji (Košir B., 2000). Od tega zakona odstopa objekt Rog, ki je najstarejši, a nima največ starih poškodb. Na sliki 17 prikazujemo starost poškodb na poskusnih objektih v treh razredih - »nova«, »stara« ter »stara in nova«. Deleži prikazani na sliki so odstotki izraženi od vseh Osankarica Goričko Mozeljski Sahen Ime objekta i Nepoškodovana ■ Poškodovana po zadnjem ukrepu poškodovanih dreves. Na objektu Trije križi smo ugotovili samo »nove« in »stare« poškodbe. Poškodb v kategoriji »nova in stara« nismo zasledili. Prav tako ni bilo zabeleženih novi in starih poškodb na objektu Rog, kar je nenavadno in s tem lahko razložimo tudi odstopanja od zgoraj omenjenega zakona ter razlog za nizko poškodovanost na sliki 18. nova nova in stara stara Kategorija starosti poškodbe ■ Mozeljski Šahen "Osankarica "Bukovje "Trije križi DRog Slika 17: Poškodovanost glede na starost poškodb vseh poškodovanih dreves po posameznih objektih Iz grafikona starosti poškodb (slika 17) je razvidno, da je največ starih poškodb v sestojih, kjer so se že prej izvajala redčenja. Na prvem mestu je Mozeljski Šahen s 78,5 % starih poškodb, sledi Goričko s 56,3 % in Osankarica s 34,8 % starimi poškodbami. Največ novih poškodb je bilo ugotovljenih na Osankarici - 59,6 %, na Goričkem pa 36,8 %. Najmanj novih poškodb je bilo zabeleženih v Mozeljskem Šahnu - 11,8 %, a je delež novih in starih poškodb tukaj največji - 9,7 %. Odnos med »novimi« ter »novimi in starimi« poškodbami je obratno sorazmeren, saj je na Goričkem več »novih in starih« poškodb - 6,9 %, kot na Osankarici - 5,6 %. Pojav je lahko razložiti, saj je znano (Košir B., 2000), da večje kot je število dreves s starimi poškodbami, manjše je število na novo poškodovanih dreves, hkrati pa je večje število dreves v kategoriji »nove in stare«. Tako v starih sestojih že zmanjkuje dreves, ki bi jih lahko na novo poškodovali. Na sliki 18 prikazujemo lego poškodb v sestoju na poskusnih objektih. Prikazane so le poškodbe, ki so nastale po tej tehnologiji, torej smo upoštevali le kategorije »nove« ter »nove in stare«. Na objektu Trije križi smo ploskve, na katerih smo ugotavljali poškodbe, razdelili v dve kategoriji. Prva kategorija so ploskve v sestoju, za katere je značilno, da je manj kot 25 % površine ploskve na prometnici. Druga kategorija so ploskve ob gozdnih prometnicah. Delež površine ploskve, ki leži na prometnicah je večji od 26 %. Ugotavljanje lege ploskve ob razlesnici na objektu Trije križi na opisani način ni bilo mogoče, zato vrednosti ob razlesnici nismo ugotavljali. Slika 18: Poškodovanost glede na lego novih poškodb v sestoju po posameznih objektih Grafikon na sliki 18 pokaže precej malo poškodb na razlesnici, saj v Mozeljskem Šahnu takšnih poškodb nismo zabeležili, na ostalih objektih pa je teh poškodb manj kot 5 %. Na vseh objektih smo opazili več poškodb v sestoju, kot ob vlaki. Razlika je velika na Goričkem, kjer smo ugotovili kar 69,8 % poškodb v sestoju in 27,0 % ob vlaki ter na Treh križih, kjer smo ugotovili 56,7 % poškodovanost v sestoju in 49,0 % ob vlaki. Razlika je manj izrazita v Mozeljskem Šahnu, kjer smo v sestoju ugotovili 54,5 % poškodb, ob vlaki pa 45,5 %. Na Osankarici bilo v sestoju poškodovanih 51,7 %, ob vlaki pa 46,6 % dreves. Razlike med obema objektoma so torej minimalne. V Rogu je bilo od vseh objektov največ zabeleženih poškodb dreves na razlesnici, kar 19,0 %. V sestoju je bilo več poškodb (42,9 %), kot ob vlaki (39,1 %), vendar je razlika minimalna. Razloge za tako velik delež poškodovanosti na razlesnici lahko iščemo v velikih višinah dreves in v dejstvu, da je podiranje dreves izvajal sekač in ne stroj za sečnjo. Na sliki 19 prikazujemo lokacijo poškodb na posameznih popisanih poškodovanih drevesih. V izračunu so bila upoštevana le na novo poškodovana drevesa, razen na objektu Trije križi, kjer so upoštevane poškodbe vseh starosti. Rezultati na objektu Trije križi zato niso direktno primerljivi z ostalimi objekti. Najbolj poškodovan del drevesa ■ Mozeljski Šahen ■Osankarica BGoričko ■*Trije križi DRog Slika 19: Poškodovanost glede na lokacijo poškodbe na drevesu po posameznih objektih Rezultati poškodovanosti dreves glede na lokacijo poškodbe (slika 19) kažejo, da je večina novih poškodb skoncentrirana na deblu. Poškodb vej ob deblu nismo ugotovili nikjer, razen na objektu Rog. Slika dobro ilustrira razliko med čisto strojno sečnjo in kombinirano strojno sečnjo. Pri čisti strojni sečnji namreč stroj v veliki meri lahko kontrolira padec drevesa in zato je poškodb krošnje in vej ob deblu manj. Na objektu Rog pa je bilo zaradi prisotnosti sečnje z motorno žago takšnih poškodb več, kar potrjuje ugotovitev, da so poškodbe vej pogostejše nastajajo med ročno-strojno sečnjo. Rezultati so zanimivi in kažejo na razlike med listavci in iglavci. Kot vidimo se pri listavcih poškodbe pojavljajo le na deblu in korenovcu, medtem ko so iglavci, precej bolj kot listavci, podvrženi poškodbam korenin. Na sliki 20 prikazujemo razporeditev velikosti poškodb po velikostnih razredih površine poškodb. Za vse objekte so prikazane le nove poškodbe, razen na objektu Trije križi, kjer prikazujemo poškodbe vseh starosti. 60 50 1 40 I 30 k š o p 20 ž20 e I e D 10 1 . . L IL I J 10-29.9 30-49.9 50-99.9 100-199.9 Velikostni razredi poškodovanosti (cm2) ■ Mozeljski Šahen "Osankarica "Goričko "Trije križi DRog nad 200 Slika 20: Razporeditev vseh novih poškodb po velikostnih razredih Velikost poškodb je precej različno porazdeljena in variira od objekta do objekta. V Bukovju ima velikost poškodb izrazit trend padanja, od majhnih poškodb proti velikim. Na objektu je največ majhnih poškodb in malo velikih. Večina poškodb - 52,4 % se nahaja v 2 2 razredu od 10 do 30 cm . V razredu od 30 do 50 cm je 17,5 % poškodb, v razredu od 100 do 200 cm pa 14,3 % poškodb. V preostalih dveh razredih je poškodovanost enaka v # 9 .... . in znaša 7,9 %. Ce seštejemo vse manjše poškodbe (od 10-99,9 cm ) in jih primerjamo z večjimi poškodbami (nad 100 cm ) lahko ugotovimo, da je v mladih sestojih pri strojni sečnji (Osankarica in Goričko) največ manjših poškodb (82,8 % in 77,8 %). Delež se zmanjša v starejših sestojih strojne sečnje, (Mozeljski Šahen in Trije križi), kjer smo ugotovili 50,0 oziroma 55,0 % manjših poškodb. Najnižji delež manjših poškodb je bil ugotovljen na objektu Rog, v najstarejšem objektu, kjer je bila tehnologija kombinirane strojne sečnje, delež manjših poškodb pa je bil najmanjši 40,4 %. Razloge za opisani trend lahko iščemo v premerih dreves. Na Osankarici in na Goričkem imajo drevesa manjše premere, kot v Mozeljskem Šahnu in na Treh križih. Posledično je na drevesu z manjšim premerom težje narediti poškodbo večjo kot 200 cm . Zaradi tega je v tanjših sestojih več manjših poškodb, v debelejših pa je običajno več večjih poškodb. Objekt Rog ima največje prsne premere in tudi sledi opisanemu trendu, vendar vpliv ni čist, saj nismo kontrolirali učinka tehnologije (kombinirana proti čisti strojni sečnji). 0 4.1 ANALIZA PODATKOV Z REGRESIJSKIMI METODAMI Z namenom pridobiti bolj poglobljeno razumevanje poškodb sestojev in razumevanja zakonitosti, ki bi nam lahko pomagale pri nadaljnjih raziskavah in izboljšavah metod v prihodnje, smo izvedli statistično analizo podatkov. Po podrobnem pregledu obstoječih podatkovnih baz smo ugotovili, da lahko z regresijsko analizo odgovorimo na vprašanja glede verjetnosti za nastanek poškodbe in velikosti poškodbe ter lokacije poškodbe na drevesu. 4.1.1 Verjetnost za nastanek poškodbe na drevesu Za pojasnitev razmerja med poškodovanimi in nepoškodovanimi drevesi tj. verjetnosti za nastanek poškodbe na drevesu smo uporabljali logistično regresijo. V regresijo so vstopali štirje objekti, za katere smo lahko zagotovili: - Enako metodo - Zanesljivost meritev - Vse potrebne parametre Na osnovi zgornjih kriterijev smo iz obdelav izločili vse objekte razen Mozeljskega Šahna, Vetriha, Goričkega in Osankarice. Spremenljivke, ki smo jih spremljali na vseh objektih so: - Poškodovanost drevesa - ali je drevo nepoškodovano (0) ali poškodovano (1) - Oddelek - vsebuje podatke o sestoju, odkazilu, tehnologiji in strojniku - Položaj - ob vlaki (1), v sestoju (2), na razlesnici (3) - Drevesna vrsta (DV) - iglavci (1), listavci (2) - Prsni premer dreves (D1,3) Preverjali smo večje število modelov in izbrali najboljšega. Kriterij za izbiro je bil Akaike Information Criterion (AIC). Preglednica 20: Rezultati modeliranja verjetnosti za nastanek poškodbe Model in njegova sestava AIC Poškodovanost drevesa ~ Drevesna vrsta 1529,3 Poškodovanost drevesa ~ Oddelek 1538.1 Poškodovanost drevesa ~ D1,3 1698.2 Poškodovanost drevesa ~ Položaj 1607,3 Poškodovanost drevesa ~ oddelek/ Položaj 1512.3 Poškodovanost drevesa ~ oddelek/ D1,3 1512,2 Poškodovanost drevesa ~ oddelek/ DV 1526,7 Poškodovanost drevesa ~ oddelek/ Položaj 1512,3 Poškodovanost drevesa ~ oddelek/ (D1,3+ Položaj) 1490,1 Poškodovanost drevesa ~ oddelek/ (D1,3+ Položaj +DV) 1473,9 Model je stabilen, stabilni so torej odzivi vseh spremenljivk v preprostejših modelih ter pojasni varianco najbolje od vseh preverjenih modelov. AIC je pri tem modelu najnižji, od vseh obravnavanih, zato smo model »Poškodovanost drevesa ~ oddelek/(D1,3 + Položaj + DV)« izbrali kot najboljši. Ugotovimo lahko, da je verjetnost za nastanek poškodbe drevesa povezana s prsnim premerom tako, da je večja verjetnost za nastanek poškodbe na objektih, kjer so imela drevesa manjši povprečni prsni premer - Osankarica (p = 0,22) in Goričko (p = 0,006). Na objektu, kjer so drevesa v povprečju imela večji prsni premer - Mozeljski Šahen (p < 0,001) je verjetnost za nastanek poškodb manjša. Položaj je bil kodiran z gradientom od vlake, preko sestoja do razlesnice. Ugotovimo lahko, da je trend upadanja števila poškodb od vlake proti razlesnici značilen za oddelek Osankarica (p < 0,01), kjer je verjetnost za nastanek poškodbe na drevesu ob vlaki za 0,853 večja kot v sestoju in na Goričkem (p < 0,05), kjer verjetnost za nastanek poškodbe ob vlaki za 0,54 večja kot v sestoju. Odvisnost na objektu Mozeljski Šahen ni bila statistično značilna, čeprav je trend nekoliko negativen, objekt Vetrih je bil zaradi pomanjkanja podatkov izključen iz obdelav. Ugotovili smo torej, da se pri strojni sečnji več dreves poškoduje blizu sečne poti, kot na globje v sestoju. Verjetnost za nastanek poškodbe na razlesnici je torej manjša kot za nastanek poškodbe ob vlaki. Vpliv drevesne vrste na verjetnost nastanka poškodbe je šibka. Ugotovimo lahko, da je edini značilen vpliv drevesne vrste zaznati v Mozeljskem Šahnu, kjer smo z visoko značilnostjo (p < 0,001) ugotovili, da je verjetnost za nastanek poškodbe na smreki za 2,88 večja kot za nastanek poškodbe na bukvi. Na drugih objektih je bila smer enaka, vendar ugotovitve niso bile značilne. Razlog zato, da je značilen samo Mozeljski Šahen, je v dejstvu, da je to edini objekt, kjer je bilo razmerje mešanosti (bukev - smreka) zadostno, da se je razlika lahko izrazila. Na vseh ostalih objektih smo delali v zelo homogenih sestojih. 4.1.2 Velikost poškodb Iz analize smo v prvem koraku izločili vse stare poškodbe. Zanima nas torej samo tisti del poškodb, ki je nastal po sečnji in spravilu lesa, torej »nove« in »nove in stare« poškodbe. Zaradi zelo omejenega števila različnih drevesnih vrst smo faktor drevesna vrsta izločili iz obdelav, saj variira samo na nivoju objekta. Iz nadaljnjih obdelav smo izločili tudi dejavnik naklon, saj ni bil povezan z vsemi objekti. Poleg tega smo iz obdelav izločili vsa nepoškodovana drevesa, saj na nepoškodovanih drevesih velikosti poškodbe ni in je torej 0. Ker obravnavamo samo poškodovana drevesa smo v nadaljevanju analize uporabljali linearni model. V nadaljevanju prikazujemo le gnezdene modele, čeprav smo najprej naredili tudi preproste modele, a so spet rezultati boljši, če uporabljamo gnezdenje. Preglednica 21: Rezultati modeliranja velikosti poškodb Model in njegova sestava AIC Velikost poškodbe ~ Oddelek / D1,3 2438,4 Velikost poškodbe ~ Oddelek / Položaj 2433 Velikost poškodbe ~ Oddelek/ Število_poškodb_na_drevesu 2433,8 Velikost poškodbe ~ Oddelek/(D1,3+Položaj+Število_poškodb_na_drevesu) 2430,2 Izbrani model Ugotovili smo, da na velikost poškodbe vpliva prsni premer drevesa. Z naraščanjem premera tudi velikost poškodbe narašča, kar je logično, saj lahko zelo veliko poškodbo naredimo na večjih drevesih. To se je izkazalo v Mozeljskem Šahnu (p = 0,04) in v Vetrihu (p = 0,03). Na teh objektih smo imeli večjo variabilnost v prsnih premerih dreves, kot na ostalih objektih, kjer so sestoji bili mlajši, drevesa pa bila zelo podobnih premerov. Ugotovili smo vpliv položaja v sestoju na velikost poškodbe na objektu Maribor (p = 0,06). Z oddaljevanjem od vlake se torej velikost poškodb zmanjšuje. Ugotovili smo, da velikost poškodb močno narašča z naraščanjem števila poškodb. To se je izkazalo na objektu Vetrih (p = 0,003). V Mozeljskem Šahnu nismo ugotavljali števila poškodb na drevesih, zato tega podatka v modelu ni. 4.1.3 Lokacija poškodb Tudi pri ugotavljanju lokacije poškodb smo iz analize smo izločili vse stare poškodbe. Zanima nas torej samo tisti del poškodb, ki je nastal po sečnji in spravilu lesa, torej »nove« in »nove in stare« poškodbe. Ker drevesna vrsta variira samo na nivoju objekta, smo jo izločili iz obdelav, prav tako kot vsa nepoškodovana drevesa. Ker sedaj obravnavamo samo poškodovana drevesa, smo v nadaljevanju analize uporabljali linearni model. Tudi tukaj prikazujemo le boljše, gnezdene modele. Preglednica 22: Rezultati modeliranja lokacije poškodb Model in njegova sestava AIC Lokacija poškodbe ~ Oddelek / D1,3 452,74 Lokacija poškodbe ~ Oddelek / Položaj 458,94 Lokacija poškodbe ~ Oddelek / Število_poškodb_na_drevesu 237,8 Lokacija poškodbe ~ Oddelek / Velikost poškodbe 456,54 Vpliv prsnega premera na lokacijo poškodbe je značilen na objektu Mozeljski Šahen (p = 0,098). Večji kot je prsni premer večja je verjetnost, da bomo poškodovali korenine in koreničnik in manjša, da bomo poškodovali deblo ali krošnjo. Število poškodb na drevesu in lokacija poškodb sta povezana. To se je pokazalo na Osankarici (p = 0,001), na Goričkem (p = 0,0039) in na Vetrihu (p = 0,0055). Na Osankarici in Goričkem v zelo tankih sestojih ugotovimo, da s povečevanjem števila poškodb, ki jih je utrpelo drevo med sečnjo in spravilom se veča verjetnost, da bo največja poškodba nastala na koreninah in koreničniku, manjša pa je verjetnost, da bomo poškodovali deblo ali krošnjo. Trend je obraten v Vetrihu, kjer je ugotovljeno, da je s povečevanjem števila poškodb na drevesu verjetnost, da bomo ugotovili poškodovan koreničnik ali korenine manjša in večja verjetnost, da bomo poškodovali krošnjo in veje. Velikost poškodbe statistično značilno vpliva na lokacijo poškodbe v oddelku Vetrih (p = 0,073). Ugotovimo lahko, da je največja verjetnost, da bomo naleteli na velike poškodbe na koreninah in koreničniku, manjša pa je verjetnost, da bo poškodovano deblo, ali da bodo poškodovane veje. Največje poškodbe pri strojni sečnji so torej skoncentrirane v spodnjem delu debel. 5 RAZPRAVA 5.1 POŠKODBE SESTOJA Zaradi preglednosti razprave in lažjih primerjav smo se odločili razdeliti razpravo na dva dela. V prvem delu primerjamo poškodbe sestoja med različnimi tehnologijami. Osredotočili smo se na primerjave med tehnologijama sečnje z motorno žago in spravila lesa s traktorjem ter strojne sečnje in spravila lesa z zgibnim polprikoličarjem. V nadaljevanju imenujemo tehnologijo strojne sečnje in izvozom lesa z zgibnim polprikoličarjem »nove tehnologije«, tehnologijo sečnje z motorno žago in spravila s traktorjem pa »klasična tehnologija«. Zaradi velikega števila objav s področja poškodb sestoja pri klasični tehnologiji pri nas se osredotočamo na slovensko literaturo. V drugem delu skušamo umestiti naše rezultate v širši slovenski in svetovni okvir. Osredotočamo se na primerjave novih tehnologij. Ker je literature iz tega področja v pri nas malo, se naslanjamo na vire iz tujine. 5.1.1 Primerjava poškodb sestoja med klasično tehnologijo in novimi tehnologijami Omenili smo že, da je bilo pri raziskovanju poškodb sestoja uporabljenih več metod. Žal pa uporabljene metode ugotavljanja poškodb sestoja pri novih ter klasičnih tehnologijah niso direktno primerljive. Raziskovalci so pri klasičnih tehnologijah uporabljali metodo pasov, pri strojni sečnji pa je boljša metoda krožnih ploskev. Kljub temu, da sta metodi različni, menimo, da sta obe statistično dovolj podkrepljeni, zato menimo, da so primerjave med metodama v omejenem obsegu mogoče. Naše rezultate bomo primerjali le z raziskavami, ki ugotavljajo poškodbe po opravljenem delu. Izločamo torej raziskave, ki ugotavljajo poškodbe sestoja med samim delom. Razlogov za to je več, poudarimo naj predvsem razlike v metodah in razredih ugotavljanja poškodb. Poleg tega nas poškodbe sestoja po sečnji in spravilu ne zanimajo ločeno po fazah, temveč skupaj, deležev poškodovanosti pa ne moremo preprosto sešteti. Glavni razlog, zakaj ugotavljamo poškodbe sestoja po opravljeni sečnji in spravilu lesa, so interakcije med obema delovnima fazama, ki potekajo v obe smeri. Razložimo na primeru klasične tehnologije. Sekač lahko pri podiranju drevja naredi zelo malo poškodb, saj na stoječa drevesa pazi in tako zasledimo majhno poškodovanost po sečnji. Težava pa se pojavi, ker pri izbiri smeri podiranja drevja ne upošteva spravila lesa. Tako se zaradi napačne smeri podiranja večina poškodb preseli k spravilu lesa, saj so drevesa posekana na način, da se je poškodbam pri zbiranju lesa nemogoče izogniti. Podobni primeri so prisotni tudi pri strojni sečnji. Ker je te interakcije nemogoče kontrolirati, se poškodbe sestoja popisujejo po končanem delu na delovišču. V Sloveniji lahko zasledimo več raziskav poškodb sestoja s klasično tehnologijo. Iz literature smo izbrali več primerov redčenj v drogovnjakih iglavcev. Primerjava naših rezultatov z raziskavo, ki je bila opravljena v pretežno smrekovih drogovnjakih (Klančnik A., 2001) pokažejo nekoliko višjo poškodovanost na naših objektih. V raziskavi je avtor ugotovil 24 % poškodovanost, medtem ko je v Mozeljskem Šahnu vseh novih poškodb 26,8 %, na Treh križih pa je vseh poškodb (»novih«, »novih in starih« ter »starih«) 28,6 %. Ta raziskava je ugotovila najnižje deleže poškodovanosti. Višje deleže poškodovanosti - 27 % ugotavljajo (Žun B., 2002) v mešanih sestojih in razvojni fazi starejšega drogovnjaka. Še več poškodb so ugotovili (Papac B., 1992) v starejšem drogovnjaku listavcev, je ugotovljena poškodovanost sestoja 30 %. Primerjava s tema dvema raziskavama je sicer težavna, saj so pri vsaki od njih delali v drugačnih razmerah in drevesnih vrstah, nam pa ti viri omogočajo vpogled v povprečno poškodovanost pri normalnem delu. Iz raziskav lahko zaključimo, da delež poškodovanosti dreves v letvenjaku in drogovnjaku, po klasični sečnji in spravilu s traktorjem dosega 24-30 %. Za boljšo orientacijo si lahko pomagamo z modelom. Narejena je bila primerjava modela poškodovanosti z dejanskimi rezultati terenskih meritev (Košir B., 2000). Avtorji navajajo 22 % povprečno poškodovanost sestoja. Spodnje meje poškodovanosti so med 13 in 18 %, zgornje meje pa med 20 in 41 %. Povprečne vrednosti poškodovanosti sestoja se gibljejo med 16 in 31 %. Če primerjamo rezultate naših raziskav z orientacijskimi vrednostmi iz te študije, lahko ugotovimo, da je poškodovanost naših objektov v intervalu povprečnih vrednosti poškodovanosti sestoja. Objekta Osankarica (11,6 %) in Goričko (14,1 %) sta na spodnji meji poškodovanosti sestoja, objekta Mozeljski Šahen (26,7 %) in Trije križi (s skupno poškodovanostjo 28,6 %) pa padeta v interval povprečne poškodovanosti. Tuja literatura pri klasičnih tehnologijah poroča o večji poškodovanosti dreves, ki ležijo v bližini vlak (Hannelius S. in Lillandt M., 1970; Ostrofsky W. D. in Dirkman J. A., 1991; Vasiliauskas R., 2001). Opisani trend je logičen, saj mimo dreves ob vlakah privlačujemo največje količine lesa in posledično se poveča verjetnost za nastanek poškodbe. Opisani trend smo ugotovili tudi v naši regresijski analizi, vendar naklonov regresijskih krivulj z zgornjimi raziskavami ne moremo primerjati, saj so se avtorji posluževali metod deskriptivne statistike. Verjetnost za nastanek poškodbe drevesa je povezana s prsnim premerom in sicer tako, da n arašča s povečevanjem prsnega premera dreves. Vpliv drevesne vrste na verjetnost nastanka poškodbe je šibka, ugotovili smo, da je verjetnost za nastanek poškodbe na smreki za 2,88 v ečja kot za nastanek poškodbe na bukvi. Podobno ugotavljajo tudi tuji avtorji ( Vasiliauskas R., 2001). 5.1.1.1 Lokacij a poškodovanosti Ugotovljene lokacije poškodovanosti pri delu s klasičnimi tehnologijami (Klančnik A., 2001) v iglastem drogovnjaku, so nekoliko netipične, v primerjavi z ostalimi slovenskimi raziskavami (Klun J. in Poje A., 2000; Serec T., 1997; Žun B., 2002) ter nekaterimi tujimi (Bettinger P. in Kellogg L. D., 1993; Fröding A., 1982). Klančnik (2001) je namreč ugotovil več poškodb na korenovcu, kot na deblu. Večina drugih raziskav pa ugotavlja težišče poškodb na deblu, kateremu sledi korenovec. Zato trdimo, da pri klasični tehnologiji večina poškodb nastane na deblu, sledi pa korenovec. Poškodovanost korenin pa je pri strojni sečnji in izvozu lesa ter klasični tehnologiji močno odvisna od drevesne vrste. Iglavci, predvsem smreka so močno nagnjeni k poškodbam korenin. To dokazuje primerjava med objektoma Goričko in Osankarica ter več zgledov iz tuje literature (Butora A. in Schwager G., 1986; Fröding A., 1982). Ugotovimo lahko, da primerjava lokacij poškodb med strojno sečnjo in izvozom lesa s klasičnimi tehnologijami pokaže, da so pri klasičnih tehnologijah poškodbe bolj porazdeljene po vsem drevesu. Največ poškodb je sicer še zmeraj na deblu, le da delež poškodovanosti ne dosega 70 ali 80 %, temveč se povzpne le med 40 in 60 %. Sledijo poškodbe korenovca in korenin ter vej ob deblu in krošnje. Poškodb na krošnji in vejah ob deblu je pri strojni sečnji manj, saj stroj za sečnjo lažje kontrolira smer in padec drevesa kot sekač z motorno žago. Pri novih tehnologijah so torej kritične poškodbe debla in korenovca. V iglastih sestojih se precej poškodb pojavlja tudi na koreninah. Glede na rezultate iz objekta Rog, kjer je potekala kombinirana strojna sečnja lahko ugotovimo, da je ta tehnologija vmesna, saj povzroča več poškodb na vejah in deblu kot strojna sečnja in manj kot klasične tehnologije. Izkušnje iz modeliranja kažejo, da pri strojni sečnji na verjetnost za nastanek poškodbe vplivajo prsni premer, položaj v sestoju in drevesna vrsta. Ugotovili smo, da z naraščanjem prsnega premera raste tudi verjetnost za poškodbo koreničnika in korenin. Enak trend je bil ugotovljen za število poškodb v tanjših sestojih. Treba je razumeti, da smo popisali število poškodb na drevesu, zabeležili pa smo le lokacijo največje poškodbe. V luči tega lahko trdimo, da je v mlajših razvojnih fazah zaradi manjših dimenzij dreves prisotnih več plitvih poškodb, najhujše so na koreničniku in koreninah. V starejših razvojnih fazah so drevesa večja in tako so poškodbe krošnje in debla pogostejše ter jih je več. Z naraščanjem števila poškodb se povečuje verjetnost, da je padajoče drevo poškodovalo stoječe drevo po krošnji, deblu in koreničniku (več poškodb). V tem primeru največje poškodbe pogosto niso na koreničniku temveč na deblu ali krošnji. Model je tudi pokazal, da se večje poškodbe pri strojni sečnji pojavljajo na koreničniku in koreninah, manj na deblu, najmanj pa v krošnji. Ugotovimo lahko, da strojna sečnja in izvoz lesa, po naših raziskavah, povzročita nekoliko manj poškodb na sestoju kot klasična tehnologija. Lokacija poškodb na drevesu je pri strojni sečnji na vseh naših objektih skoncentrirana na deblu drevesa. Sledita korenovec in korenine. Poškodb krošnje in vej ob deblu skoraj ni. 5.1.1.2 Velikost poškodb Primerjava velikosti poškodb je precej kompleksna, zato smo v ta namen naredili manjšo simulacijo velikosti poškodb. Primerjali smo povprečje poškodovanosti vseh naših objektov in povprečje iz več dosedanjih slovenskih raziskav klasične tehnologije. V to povprečje smo vključili raziskave, ki so jih opravili Papac (Papac B., 1992), Žun (Žun B., 2002), Serec (Serec T., 1997) ter Klun in Poje (Klun J. in Poje A., 2000). Rezultate primerjave prikazujemo na spodnji sliki. Slika 21: Poškodovanost glede na velikostni razred poškodbe za nove in stare tehnologije pridobivanja lesa Ugotovimo lahko, da večjih razlik v velikost poškodb med novimi tehnologijami in klasičnimi tehnologijami ni. Nekoliko več poškodb je pri klasičnih tehnologijah v razredu od 10 do 30 cm , vendar pa razlike niso velike. Za primerjavo je zanimiva tudi študija več tehnologij (Han H. S. in Kellogg L. D., 2000b), v kateri avtorji ugotavljajo 64 % poškodovanost pri strojni sečnji in 80 % poškodovanost pri spravilu s traktorji. Ugotovitve raziskave se ujemajo z našimi opažanji, saj je očitno, da tehnologiji nista primerljivi, oziroma pri spravilu s traktorjem predstavlja problem faza privlačevanja hlodov na gozdno prometnico, saj se tovor hitro nasloni ob drevo, ki stoji tik ob vlaki. Strojna sečnja je v tem pogledu bistveno boljša, saj stroj za sečnjo s hidravličnim dvigalom vrši kontrolo nad bremenom in ga lahko v veliki meri nadzoruje. Tako je verjetnost poškodb ob gozdni prometnici manjša. Na sliki 17 lahko opazimo, da je kombinirana strojna sečnja povzročila 19,3 % poškodb stoječih dreves v sestoju v zelo starem in redkem sestoju. Poškodovanost na tem objektu je sicer manjša kot na objektu Mozeljski Šahen, vendar je bil sestoj tam bistveno gostejši, zato objekta nista primerljiva. Na sliki 20 lahko primerjamo razliko med strojno sečnjo in kombinirano strojno sečnjo glede na strukturo poškodb. Ugotovimo lahko, da je verjetnost za nastanek poškodb debla in vej pri kombinirani strojni sečnji večja kot pri strojni sečnji. Pri kombinirani strojni sečnji namreč določen delež dreves podre sekač z motorno žago, pri čemer so poškodbe vej pogostejše. Kombinirana strojna sečnja je torej po strukturi poškodb nekje vmes med čisto strojno sečnjo in klasičnimi tehnologijami sečnje in spravila lesa. Iz slike 21 lahko ugotovimo, da je kombinirana strojna sečnja povzročila bistveno večje število velikih poškodb kot tehnologije strojne sečnje in je tako bolj podobna klasičnim tehnologijam. Rezultate je potrebno tolmačiti s previdnostjo - to je namreč edini objekt z zelo debelimi drevesi, na vseh ostalih objektih imajo drevesa manjše prsne premere. Če pogledamo podrobneje podatke o velikosti poškodb za posamezen objekt ugotovimo, da domači in tuji raziskovalci ugotavljajo, da je večina poškodb, ki nastanejo v sestoju manjša od 100 cm2 (Siren M., 1981, 1982; Vasiliauskas R., 2001). V raziskavi so na Finskem (Fröding A., 1982) za zelo različne tehnologije ugotovili, da je 45 % poškodb velikosti do 100 cm2, 21 % jih je velikosti od 100 do 200 cm2, večjih poškodb pa je 34 %. Če te ugotovitve primerjamo z ugotovitvami iz naših raziskav, lahko ugotovimo veliko variabilnost med objekti. S trditvijo, da je večina poškodb manjša od 100 cm se ujemajo objekti Osankarica, Goričko ter Trije križi. Objekta Rog in Mozeljski Šahen se bolj približujeta raziskavi Frödinga (1982), ob čimer ne smemo pozabiti, da je bila v Rogu uporabljena kombinirana strojna sečnja. Na sploh se objekta zelo dobro ujemata z ugotovitvami te raziskave, saj je na obeh več poškodb nad 200 cm kot poškodb od 100 do 200 cm2. Preglednica 23: Rezultati v naših raziskavah ugotovljenih velikosti poškodb v treh razredih do 99,9 100-199,9 nad 200 Mozeljski Šahen 50,0 20,0 30,0 Osankarica 82,8 8,6 8,6 Goričko 77,8 14,3 7,9 Trije križi 55,0 28,3 16,7 Rog 40,4 26,2 33,3 Ugotovitve iz modela kažejo, da na velikost poškodbe vpliva prsni premer drevesa in da se z oddaljevanjem od vlake velikost poškodb zmanjšuje ter da velikost poškodb močno narašča z naraščanjem števila poškodb. 5.1.2 Primerjava naših ugotovitev z raziskavami strojne sečnje iz tujine Hitra primerjava naših rezultatov z rezultati slovenskih avtorjev pokaže, da je poškodovanost, ki smo jo ugotovili na naših objektih nad državnim povprečjem. Na Krasu so (Košir B. in Robek R., 2000) v drobnem drevju (neto drevo 0,11m3) borovega sestoja ugotovili 8 % poškodovanost. V drugi raziskavi so v smrekovem sestoju (Delavec J., 2003), s povprečnim bruto drevesom 0,26 m prišli do podobnih rezultatov in sicer 8,2 % poškodovanosti. Zanimiva je podrobnejša primerjava rezultatov omenjenih raziskav z našimi objekti. Poškodbe, ki jih je v svoji raziskavi ugotovil Delavec (2003) so zelo nizke, sploh, če vemo, da je bila poškodovanost pri spravilu z goseničnim traktorjem le 13,3 %. Razloge za tako nizke deleže poškodovanosti lahko iščemo v sestojnih razmerah ali pa metodoloških razlikah. Raziskava v Žekancu, z našimi objekti ni primerljiva zaradi bistveno drugačnih sestojnih razmer in drevesne vrste. Glede sestojnih razmer naj povemo, da je bil raziskovalni objekt lociran na Krasu, kjer so drevesne višine bistveno nižje in tako drevesa med podiranjem povzročijo manj poškodb na drugih drevesih. Drugi faktor, ki je najverjetneje celo pomembnejši, je drevesna vrsta. Na objektu Žekanc je prevladujoča drevesna vrsta rdeči bor, ki ima debelo skorjo in je po izkušnjah iz Evrope in Amerike zelo odporen na poškodbe (Vasiliauskas R., 2001). Pogojno primerljive raziskave so bile izvedene tudi v Skandinaviji. V sestojih rdečega bora (Jäghagen K. in Lageson H., 1996), redčenih s tehnologijo strojne sečnje in izvoza lesa, so ugotavljali poškodovanost po metodi, ki je zelo podobna naši, saj prihaja ideja od istega avtorja. Razlika je le ta, da so vzorčili tudi znotraj ploskev. Popisali so le vsako četrto drevo na ploskvi. Nekoliko drugače so oblikovali tudi razrede poškodovanosti, saj se poškodba začne šele pri 20 cm . Drugačna je tudi definicija poškodbe, saj za poškodbo šteje le, če je skorja odstranjena in je les izpostavljen. Naša metoda je glede tega bolj stroga, saj kot poškodbo zabeležimo tudi manjše poškodbe kambija. Avtorji so na objektu ugotovili 12,7 do 17,0 % poškodovanost sestoja. Zaradi drugačne drevesne vrste in manjše gostote sestojev je objekt bolj primerljiv z Žekancem (Košir B. in Robek R., 2000), kjer so bile ugotovljene manjše poškodbe - le 8 %. Lokacija poškodb sestoja na objektu Žekanc je precej podobna našim ugotovitvam. Avtorji poročajo o 68 % poškodovanosti debla, 13 % poškodb na korenovcu, 8 % poškodb na vejah ob deblu in 6 % poškodovanost korenin. Večina poškodb je torej na deblu in korenovcu, kar smo ugotovili tudi na naših objektih. Prva težava na katero smo naleteli pri pregledu tuje literature, je relativno kratek seznam literature, ki je z našimi objekti primerljiva glede na sestojne razmere. Pri sestojnih razmerah nas zanima predvsem gostota dreves, saj se v gostih sestojih drevo hitreje poškoduje, kot v zelo redkih sestojih. Zaradi večje preglednosti in za lažje razumevanje smo sestavili spodnjo preglednico, kjer so izbrani najbolj podobni objekti iz tuje literature, s katerimi bomo primerjali naše objekte. Težave s primerljivostjo smo imeli pri objektih Osankarica in Goričko. V literaturi je malo primerov prvih redčenj s takšno gostoto sestojev, kot je to v naših primerih. Najbližje tem gostotam so prišli v ZDA (Camp A. E., 2002). Težave s primerljivostjo so manjše na objektih Mozeljski Šahen in Trije križi. V literaturi smo našli več poskusov, ki so po razmerah precej podobni tema dvema objektoma. Preglednica 24: Primerjava objektov iz tuje literature z našimi objekti Avtor in leto Stroj za sečnjo Stroj za spravilo Naklon (%) Število (dreves/ha) pred posegom Število (dreves/ha) po posegu Teme-ljnica pred posegom (m2/ha) Teme- ljnica p° posegu (m2/ha) Lesna zaloga (m3/ha) Lesna zaloga (m3/ha) po redčenju Jakost odkazila Jakost redčenja (%) Povprečni premer sestoja (cm) Povprečno neto drevo (m3) (Camp A. E., 2002) Goseničar Kabelco 200, Kato 500 Valmet 982 FW, 14 ton 0 2525 1238 41,3 Goseničar Kabelco 200, Kato 500 Valmet 982 FW, 14 ton 40 1455 358 32,1 (Heitzman E. in Grell A. G., 2002) Valmet 701 4kolesnik, Valmet 945 Valmet 546 6 kolesnik 0-10 2275 1236 37,9 24,3 Valmet 901, 4kolesnik, Valmet 945 Valmet 546 6 kolesnik 0-10 1769 1097 43,1 32,3 (Mihelič, 2014) Osankarica Eco Log 580C John Deere 1110 0-6 2721 1951 59,1 38,7 Pred: 15,0 Po: 13,97 (Mihelič, 2014) Goričko Eco Log 580C John Deere 1110 0-3 2401 1875 35,9 20,9 Pred: 10,9 Po: 9,5 (Fjeld D. in Granhus A., 1998) 88-155kW HW z 8,5-10m roko 80-100kW FW z 10-12t nosilnosti 950 22-45 131-396 (Ferenčik M. in Stanovsky M., 2011) John Deere 1070D Eco3 John Deere 810E eco3 15-25 995 725 228 216 12,32m3/ha 28 23 0,39 John Deere 1070D Eco3 John Deere 810E eco3 15-25 936 614 241 199 42,43m3/ha 33,6 20 0,27 (Lageson H., 1997) Osa 260/752 Brez zgib.polprikoličarja 2-7 1465 800 27,7 19 214 151 30% 14,8 Osa 260/752 Brez zgib.polprikoličarja 2-7 1344 913 27,9 18,7 219 130 30% 15,7 Osa 260/752 Brez zgib.polprikoličarja 2-7 1301 833 27,5 18,5 217 148 30% 16,1 (Fröding A., 1992b) Različni stroji za sečnjo Različni zgib.polprikolič. 1272±394 738±61 35,9-37,0% (Mihelič, 2014) Mozeljski Šahen JD 1470D JD 1410D 0-30 783 643 36,1 76 m3/ha 24,4 0,67 (Mihelič, 2014) Trije križi JD 1470D JD 1410D 0-30 886 / 56m3/ha (Mihelič, 2014) Vetrih- traktor HSM 805F HSM 805F 0-20 439 351 36,8 27,8 Pred: 29,8 Po: 30,8 (Mihelič, 2014) Vetrih- Stroj za sečnjo HSM 805F HSM 805F 0-20 813 613 29,6 24,0 Pred: 24,7 Po: 26,6 Metode, ki jih v svojem delu uporablja Camp (2002) so podobne našim, gre torej za vzorčenje znotraj sestoja. Razlika je v vlogi dreves v sestoju. V raziskavi se ukvarjajo samo z izbranci (retention trees). Izbranci so bili vidno označeni z oranžno barvo. Prav tako je gostota sestoja po posegu samo gostota izbrancev. Druga drevesa avtorjev ne zanimajo. Gostota preostalega sestoja je bila precej višja, torej lahko trdimo, da so si objekti precej podobni. Težave pa nastanejo pri primerjavi rezultatov. Tudi ostali avtorji navajajo le deleže poškodovanosti izbrancev. Na vzorčnih ploskvah so ugotovili, da je bilo na strmem objektu nepoškodovanih 26 % izbrancev. Manjše poškodbe skorje je imelo 26 %, poškodbe na kambiju so ugotovili pri 27 %, globoke poškodbe pa so ugotovili na 21 % izbrancev. V sestoju na ravnini (0 % naklona) je bila poškodovanost še večja. Tu so ugotovili le 10 % izbrancev brez poškodb, poškodbe skorje so bile vidne na 44 % izbrancev, kambialne poškodbe so ugotovili na 34 %, velike poškodbe pa na 12 % izbrancev. Avtorji ne navajajo niti povprečne velikosti poškodb, niti njihove lokacije. Navedeni deleži poškodovanosti so zelo veliki, kljub temu, da so ugotavljali poškodbe le na izbrancih. Čeprav ne govorijo o starosti poškodb, je jasno, da gre pri raziskavi za nove poškodbe, res pa je tudi, da so sestoji precej mladi in da starih poškodb v takem obsegu ne more biti. Če povzamemo, so avtorji ugotovili 74 % poškodovanost izbrancev v sestoju na strmem terenu in 90 % poškodovanost izbrancev v sestoju na ravnini. Tudi v drugi ameriški raziskavi (Heitzman E. in Grell A. G., 2002) so kot metodo uporabljali vzorčne ploskve s premerom 8,01 m, na katerih so za ugotavljanje poškodovanosti popisali vsa živa drevesa nad prsnim premerom 5,1 cm. Na ploskvah so ločevali med drevesi ob vlaki in v sestoju. Drevo ob vlaki je bilo definirano, kot drevo rastoče do 0,6 m stran od roba vlake. Kot vidimo, je sama metoda dobro primerljiva z našo metodo. Razlike pa so pri definiciji poškodbe. Kot poškodbo avtorji razumejo samo poškodbe debla, pri katerih je bila skorja odstranjena, les pa izpostavljen ali poškodovan. Poškodb na koreninah in krošnji niso proučevali. Prevladujoča drevesna vrsta je bila smreka (Picea rubens Sarg.). Drevesa v sestoju je za posek izbiral strojnik sam. Zaradi podobnosti sestojev, glede na prsni premer z objektom Osankarica in Goričko bomo poškodbe primerjali le z enim objektom, v raziskavi opisanim kot objekt »Allagash«. Na tem objektu je opravljal sečnjo 4-kolesni stroj Valmet 701 s sečno glavo Valmet 945, spravilo pa se je vršilo s 6-kolesnim zgibnim polprikoličarjem Valmet 546. Ta garnitura za strojno sečnjo je manjša, kot garnitura, ki je bila uporabljena v naših poskusih. Namenjena je za zgodnja redčenja, stroji so ožji in imajo krajši doseg hidravlične roke. Ugotovljena poškodovanost sestoja na objektu je bila med 34 in 46 %. Primerjava naših objektov s tujimi raziskavami pokaže, da sta naša objekta na Osankarici in na Goričkem precej manj poškodovana, kot kažejo tuje raziskave. Kot smo že povedali je poškodovanost na Osankarici dosegla 11 %, na Goričkem pa 14 %. Primerjava z obema ameriškima objektoma, kjer so ugotovili med 74 in 91 % poškodovanost izbrancev ter drugo raziskavo s povprečno poškodovanostjo vseh dreves na ploskvah med 34 in 46 % pove, da smo na obeh objektih globoko pod povprečjem poškodovanosti. Res pa je, da sta bila poskusna objekta dobro pripravljena in z lahkimi terenskimi razmerami, tako da lahko v praksi pričakujemo večje poškodbe. Več primerjav z literaturo lahko naredimo z objektoma Mozeljski Šahen in Trije križi. V zelo obširni raziskavi, v kateri so pregledali 403 pretežno smrekovih sestojev (Fröding A., 1992b) so zajeta prva redčenja. Inventuro so večinoma izvajali zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa. Povprečna gostota obravnavanih sestojev pred redčenjem je znašala 1500 dreves/ha, po redčenju pa 850 dreves/ha. Ugotovili so 7,2 ± 0,6 % poškodovanost sestojev po strojni sečnji in spravilu z zgibnim polprikoličarjem. Večina poškodb pri strojni sečnji je bila locirana na deblu (52 %), sledi korenovec s 34 % in korenine s 13 % poškodovanosti. Velikost poškodb po razredih je sledeča; V razredu od 0 do 15 cm je bilo ugotovljenih 23,9 % poškodb, v razredu od 2 2 15 do 100 cm je bilo ugotovljenih 53,6 % poškodb, v razredu nad 100 cm pa 22,5 % poškodb. Primerjava z našimi objekti pokaže, da so ugotovljeni deleži poškodovanosti zelo nizki, kar ugotavlja tudi vrsta drugih avtorjev. Razlogov za to je več. Omenimo naj nižje višine dreves in manjše premere (tarifa), k razliki pa je zagotovo prispevalo tudi dejstvo, da poškodb najverjetneje niso vedno popisovali takoj po izvedbi del. Poškodbe v sestoju s časom namreč obledijo, postanejo sive barve in jih je zelo težko opaziti. Če naredimo primerjavo s slovenskimi raziskavami, je ugotavljanje poškodb z inventurnimi metodami s ploskev za popis poškodovanosti gozdov (Robek R. in Medved M., 1997) pokazalo 12,3 % poškodovanost. Ugotovljeni delež je bistveno nižji od dejanskega, torej poškodovanosti, ki jo ugotavljamo z našimi metodami. Razlog leži predvsem v časovnem zamiku med izvedbo in popisom, saj predvsem v vegetacijski dobi velik delež poškodb že po krajšem času postane neopazen in tako ostanejo vidne le velike poškodbe. Lokacija poškodb na drevesu je podobna trendu, ki smo ga ugotovili tudi v naši raziskavi, torej je večina poškodb locirana na deblu, sledijo poškodbe korenovca ter poškodbe korenin. Z vidika velikosti poškodb so rezultati raziskav primerljivi, različnim velikostnim razredom navkljub. Tudi v naši raziskavi je večina poškodb v razredu od 15 do 100 cm , malo manj pa 2 2 je poškodb nad 200 cm . Primerjave za razred »od 0 do 15 cm « ne moremo narediti, saj podatkov nismo zbirali na primerljiv način, oziroma je tudi naša definicija poškodbe malce drugačna, kar bi se v tem, najmanjšem razredu zagotovo odražalo drugače. V drugi Švedski raziskavi (Lageson H., 1997) so ugotavljali poškodbe sestoja samo po strojni sečnji, brez spravila lesa. Delali so z istimi stroji in strojniki, a po različnih gozdnogojitvenih predpisih. Sestoji imajo podobno gostoto kot naši sestoji, a so prsni premeri dreves precej manjši. Od poskusnih objektov je našim razmeram najbolj podoben objekt, ki ga v članku imenuje »STB«. Ugotovljena poškodovanost v sestoju po strojni sečnji znaša 5,0 %. Na Norveškem (Fjeld D. in Granhus A., 1998) so poškodovanost sestojev ugotavljali z neopredeljenim vzorčenjem v smrekovih sestojih. Sečnja se je izvajala pozimi. Ugotovili so 13,7 % poškodovanost po strojni sečnji in spravilu lesa. Ugotovimo lahko, tako kot več drugih avtorjev (Hassler C. C. in sod., 1999; Heitzman E. in Grell A. G., 2002; Košir B. in Robek R., 2000), da skandinavski avtorji ugotavljajo nižje deleže poškodovanosti sestoja, kot ameriški ali srednjeevropski avtorji. Razlogov zato je več. Dejstvo je, da imajo drugače definirano poškodbo drevesa, saj kot poškodbo štejejo le velike poškodbe poleg tega pa pogosto ne popisujejo poškodb na koreninah in v krošnji. Poleg tega moramo upoštevati tudi močno drugačen sistem gospodarjenja, v katerem uporabljajo večje jakosti sečenj, kar skupaj z sestojnimi razmerami, v katerih je manj dreves na enoto površine ter dobro izšolanimi strojniki privede do manjše verjetnosti za nastanek poškodbe na drevesu. Dostopnih objav o poškodbah sestoja s sodobnimi tehnologijami strojne sečnje iz srednje Evrope, kjer so sestoji podobni našim razmeram, ni veliko. Na Slovaškem (Ferenčik M. in Stanovsky M., 2011), so izvedli poskus v podobnih razmerah, kot na naših objektih-primerljivi so srednji prsni premeri in gostote dreves. Žal je primerljivost omejena zaradi drevesne vrste sestoja, saj proučujejo bukev, dela pa so opravljali manjši stroji. Uporabljali so stroj za sečnjo JD 1070D in zgibni polprikoličar JD 810E. Oba stroja sta manjša od strojev uporabljenih v naših raziskavah. Sestoj so popisovali na ploskvah v velikosti 20 X 20 m. Ugotovili so, da je povprečna poškodovanost na ploskvah 105 dreves/ha v prvem oddelku in 150 dreves/ha na drugem. Če izrazimo v deležih, je poškodovanost v prvem oddelku znašala 15,2 %, v drugem pa 32,0 %. Ugotovimo lahko, da so rezultati te raziskave bližje našim ugotovitvam, kot ugotovitve skandinavskih raziskav. Ugotovljena poškodovanost v prvem oddelku je primerljiva z našimi ugotovitvami iz Osankarice in Goričkega, poškodovanost v drugem oddelku pa je primerljiva z objektoma Mozeljski Šahen in Trije križi. Razlogov za takšna odstopanja poškodovanosti med oddelkoma avtor ne podaja, ugotavlja pa, da je poškodovanost bistveno večja, kot v tuji literaturi. Očitno je, da v srednjeevropskih razmerah dosegamo drugačne poškodovanosti, kot v Skandinaviji. Razlogi so najverjetneje v bistveno drugačnih sestojnih razmerah. 6 ZAKLJUČKI V zaključkih želimo predvsem odgovoriti na vprašanja, ki so se pojavila med nastajanjem teksta, zlasti pa želimo biti izčrpni in odgovoriti na vprašanja in dileme, ki se pojavljajo. Še enkrat ponovimo vprašanja, ki smo si jih zastavili v uvodu. - Ali so uporabljene metode primerne in ali jih lahko izboljšamo? - Kakšni so vplivi načina gospodarjenja in uporabe različnih tehnologij na poškodbe sestojev? - Kaj se lahko naučimo iz dosedanjih raziskav domačih avtorjev? - Kakšna so nova dognanja o poškodbah sestojev iz področja poškodb sestojev pri uporabi strojne sečnje v svetu? - Kateri deli znanja o poškodbah sestojev še manjkajo in kakšni so predlogi za nadaljnje raziskave? Ustreznost naše metode ugotavljanja poškodb. Metode ugotavljanja poškodb sestojev v literaturi so še zmeraj daleč od poenotenja. Dejstvo je, da ugotavljamo močno različne definicije poškodb sestoja in prav tako tudi zelo različne načine merjenja. Razlike v razumevanju definicije poškodb so pravzaprav ekstremne. Pri naši metodi ugotavljamo velikost posameznih poškodb na drevesu (prag je poškodba velikosti 10 cm ), medtem ko drugi pristopi ugotavljajo, če je drevo poškodbo preživelo ali ne. Ta pristop se nam ne zdi smiseln iz etičnega niti ekonomskega gledišča. Če so namreč drevesa zelo močno poškodovana, jih je smiselno posekati že med delom. S tem preprečimo počasno hiranje drevesa, povečamo pa tudi ekonomski vidik s sečnjo in spravilom zdravega v 2 lesa. Še zmeraj zagovarjamo ohranjanje 10 cm kumulativne poškodbe na drevesu kot kriterij za poškodbo drevesa, saj tako majhne poškodbe drevo, ob pogoju vitalnosti zagotovo zelo hitro zaraste, raziskave pa tudi ugotavljajo, da je takšen vpliv na kakovost okroglega lesa minimalen. Dodaten argument je, da poškodbe manjše od 10 cm zelo hitro izginejo (razbarvanje) in so tako zelo težko merljive. Poleg tega velikosti poškodb mednarodno še zmeraj nismo poenotili, definicija tega, kaj je majhna, srednja ali velika poškodba torej ni. Naša metoda operira z veliko razredi in v prihodnosti bi kazalo razrede razdeliti na manj enot z enakomernim razmakom znotraj posameznih intervalov, kar bi olajšalo obdelave podatkov. Predlagamo razdelitev od 10-49.9, 50-99.9, 100-149.9, 150-199.9 in nad 200. Za neznanstvene namene bi veljalo uporabiti tudi razrede od 10-100, 100-200 in nad 200. Razlike v raziskavah nastajajo tudi zaradi vključevanja in izključevanja podmerskih dreves v ugotavljanje poškodovanosti sestoja, medtem ko druge raziskovalce zanimajo samo poškodbe na »komercialnih drevesih«, torej drevesih nad 30 cm. To močno spremeni glavni parameter, torej pomen povprečne poškodovanosti sestoja, saj s takšnimi razlikami v metodologijah ta kazalec ni več primerljiv med posameznimi raziskavami. Tudi v naših raziskavah smo v primeru mlajših razvojnih faz popisali vsa drevesa, tudi podmerska, saj je povprečni premer drevesa na objektu Osankarica znašal 15,5 cm, zato so bila podmerska drevesa pomemben gradnik sestoja in so še konkurirala za prostor v sestoju. Temu ni tako v sestojih z večjimi premeri, kjer podmerska drevesa nimajo več možnosti ujeti nosilcev in konkurentov, ki tvorijo streho sestoja, zato gospodarsko niso pomembna. Predlagamo, da se ohrani ta način, torej da se na podmerskih drevesih ne ugotavlja poškodovanosti, če pa je temu tako, je to potrebno jasno povedati. Glede mladja prav tako ne ugotavljamo poškodovanosti na mladju, če le-to ni perspektivno. Starost poškodb je pomemben parameter in ga je nujno ugotavljati. Tudi če v sestoju prej ni bilo gospodarjeno so lahko poškodbe nastale zaradi drugih razlogov in tako v sestoju brez nadaljnjega so. Ne pomagajo sicer pri sami raziskavi poškodovanosti po posameznem posegu, nam pa veliko povedo o samem sestoju, njegovih lastnostih in o preteklem gospodarjenju ter vplivu na sortimentacijo okroglega lesa. Glede uporabe različnih metod vzorčenja lahko ugotovimo, da so okrogle ploskve za ugotavljanje poškodb sestojev primerne, nujno pa je zastaviti dodatne raziskave, v katerih bi primerjali obe metodi (metodo pasov in krogov) na primeru strojne sečnje, s čimer bi poenotili pristop ugotavljanja poškodb pri vseh tehnologijah. Menimo, da je metoda krožnih ploskev ustrezna, potrebuje pa manjše korekcije. Način gospodarjenja Način gospodarjenja in s tem povezana jakost odkazila je pomemben dejavnik pri poškodbah sestoja. Pri uporabi strojne sečnje je v redčenjih (predvsem zgodnjih) nesmiselno imeti zelo nizko gostoto odkazila, saj se tako odkaže le lesna masa na sečnih poteh, preostanek sestoja pa ni deležen učinka gojitvenega ukrepa. Po drugi strani je res, da povečanje jakosti odkazila zmanjša količino poškodb, vendar je cilj gojitveno ukrepanje. Raziskave iz tujine tudi kažejo na dejstvo, da je pri uporabi strojne sečnje jakost odkazila pri uporabi strojne sečnje večja, kot je pri nas običajno za odkazilo pri uporabi tehnologije sečnje z motorno žago in spravila s traktorjem. Iz teh razlogov se je pri načrtovanju strojne sečnje potrebno zavedati, da ta tehnologija zahteva večje jakosti odkazila in zato za določene sestoje ni primerna. Gozdne prometnice so zelo pomembne iz vidika poškodb sestoja (Košir, 2009), tako ceste kot vlake in sečne poti. Predvsem pomembna je primerna gostota gozdnih prometnic, saj leta zmanjšuje tveganje za poškodbe, kar je nekoliko v nasprotju z dejstvom, da se ob prometnicah pojavi največ poškodb, saj je tam vpliv tehnologije največji. Ob višji gostoti prometnic namreč poškodovanost sestoja upada do neke ravni, nato je prometnic preveč in zato začne poškodovanost sestoja spet naraščati. Za vse tehnologije sicer velja, da več poškodb nastane ob prometnicah, manj pa v sestoju. Težava pri uporabi tehnologije strojne sečnje nastane, ker le-ta potrebuje večje gostote gozdnih prometnic in lahko se zgodi, da prekoračimo optimalno gostote prometnic in povzročimo velike poškodbe sestojev. Glede na večjo gostoto prometnic bi lahko sodili, da strojna sečnja povzroča večje poškodbe sestojev kot tehnologija sečnje z motorno žago in spravila s traktorjem, vendar temu ni tako. Vpliv kontroliranega podiranja je namreč močan in viden tako v strukturi kot tudi v številu poškodb. Zanimivo bi bilo narediti raziskavo, v kateri bi ugotavljali dejansko poškodovanost ob izvajanju del v redčenjih v državnih gozdovih, zlasti ob zadnjih ujmah, pogostemu vračanju v gozdove in različnih izvajalcih. Tudi namen odkazila je pomemben in iz tehnološkega stališča moramo ločiti končne sečnje, redčenja in zgodnja redčenja. Odkazilo, skupaj z načrtovanjem prometnic, je potrebno prilagajati tehnološkim posebnostim za vsak primer posebej. Tehnologije Glede na zadnja proučevanja kombinirane strojne sečnje in primerjave s čisto strojno sečnjo lahko ugotovimo, da kombinirana strojna sečnja povzroča več poškodb kot čista, saj je vpliv nekontroliranega padanja dreves med podiranjem z motorno žago značilen. Tehnologiji sečnje se pogosto mešata, čista strojna sečnja je najbolj prisotna v mlajših fazah, kombinirana pa povsod tam, kjer so razmere manj ugodne in premeri dreves večji. Kombinirana strojna sečnja, za katero ugotavljamo, da je v državi vse pogostejša, se iz vidika poškodb sestojev kaže kot zanimiva alternativa. Na objektu Rog smo pokazali, da lahko z uporabo te tehnologije dosežemo sprejemljiv obseg poškodb sestojev. Ker v raziskavi ni bilo narejene primerjave med čisto in kombinirano strojno sečnjo, naj poudarimo potrebo po večji raziskavi na enem velikem objektu, kjer bi lahko potrdili ali zavrgli razlike med obema tehnologijama. Kar se tiče sečnih poti, ki so nujno zlo pri uporabi strojne sečnje, jih je stroka sprejela in razume potrebo po takšnih prometnicah, precej so k temu pripomogle ujme po letu 2014, saj se je pokazalo, da je strojna sečnja uporabna tudi v takšnih terenskih in sestojnih razmerah, v katerih pred ujmami ni bila primerna. Zadržanost stroke glede strojne sečnje je razumljiva in v veliki meri tudi utemeljena, dejstvo pa je, da je sečne poti potrebno smiselno načrtovati in odstopanja od tega tudi primerno sankcionirati. Težavnejši so odgovori na vprašanje, kako velik stroj uporabiti v sestoju (majhen ali velik stroj za sečnjo), saj je gostota sečnih poti pri uporabi majhnega stroja bistveno večja in kako veliki stroji vplivajo na poškodbe sestojev. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da veliki stroji lahko delajo zelo dobro, z zelo majhnimi poškodbami tudi v zelo mladih razvojih fazah. Pojavlja pa se vprašanje ali je bolje v mlajših razvojnih fazah uporabiti manjše stroje za sečnjo in nato v starejših fazah večje. Zaradi različnega dosega dvigal to povzroči opuščanje dela sečnih poti. Dejstvo ostaja, da tehnologija potrebuje svoj prostor v sestoju in da je glavna dilema uporabe takšnih strojev izguba površine sestoja za prometnice. Poškodbe sestojev so tukaj nekoliko manjši problem, res pa je tudi, da raziskav o poškodovanosti sestojev z majhnimi stroji za sečnjo ni. Pri nas pogosto zanemarjan vidik uporabe tehnologij je dejstvo, da se lahko oprema stroja za sečnjo menja. Ta možnost se pri nas redko uporablja, zaradi strukture podjetij in relativno kratkega časa od uvedbe strojne sečnje. S tem ukrepom bi lahko delno rešili zgornjo dilemo, o uporabi velikega ali majhnega stroja za sečnjo, saj bi vseskozi uporabljali le stroje z eno dolžino dvigala in konstantno razdaljo sečnih poti. Ce torej večji stroj za sečnjo opremimo z manjšo sečno glavo, je le-ta v sestoju bolj okretna in lahko opravi večino dela z manjšimi poškodbami sestojev, hkrati pa je doseg stroja ves čas konstanten in iste sečne poti lahko uporabljamo ves čas. Terenske značilnosti predstavljajo pomemben dejavnik pri poškodbah sestojev, vendar se s tem vprašanjem do sedaj nismo ukvarjali, zaradi kompleksnosti takšne raziskave, vsekakor pa menimo, da je takšna raziskava potrebna. Prav tako ni raziskav glede poškodovanosti sestojev v odvisnosti od lastnosti sestojev. Dejstvo je, da imamo premalo podatkov in da je potrebno zastaviti širše raziskave z novimi metodologijami. Do sedaj smo namreč delali večinoma v monokulturah, redkeje v močno mešanih sestojih, v prebiralnih in raznomernih pa sploh ne. Glede novih dognanj v svetu s področja uporabe strojne sečnje lahko ugotovimo, da se na tem področju dogaja malo. Objave so redke, večina raziskovalcev se osredotoča na delo s traktorji. Drugi del objav se ukvarja z modeliranjem verjetnosti za nastanek poškodbe, modeli pa so zelo kompleksni in kot takšni neuporabni za predvidevanje poškodb sestojev. Ugotovimo lahko, da je raziskovanje poškodb sestojev s stroji za sečnjo nujno potrebno, saj raziskovalna sfera v zadnjih štirih letih ni postregla z bolj jasnimi in boljšimi študijami, kot so te, ki so bile izvedene v okviru slovenskih raziskav. Z modeliranjem smo potrdili predhodne ugotovitve raziskovalcev s področja poškodb sestojev. Ugotovili smo, da na verjetnost za nastanek poškodb najmočneje vplivajo prsni premer dreves, položaj v sestoju in drevesna vrsta. O kakovosti modelov lahko ugotovimo, da so slabi, saj so ostanki, ki ostanejo po pojasnjevanju modelne variance strukturirani. V prihodnje je tako pri raziskovanju poškodb sestoja potrebno v raziskavo vključevati nove parametre. Ena izmed glavnih težav je veliko število objektov, ki se med seboj razlikujejo po strojniku, stroju, sestavi in razmerah (drevesne vrste, odkazilo, naklon). Vse to so dejavniki, ki jih težko nadzorujemo oziroma jih skušamo zaradi boljše kakovosti podatkov v tem večji meri kontrolirati. To samo po sebi ni problem, vendar se moramo zavedati, da na poškodovanost posameznega drevesa vpliva njegova mikrolokacija v sestoju in intenziteta sečnje. Iz tega razloga predlagamo, da se v prihodnje posvetimo predvsem dodajanju prostorskih podatkov našim raziskavam, kar pomeni, da bi morali vedeti lokacijo vseh dreves v sestoju. Iz tega podatka bi lahko kot indikator uporabili intenziteto sečnje in spravila lesa v razdalji ene drevesne višine od posameznega drevesa ali enostavneje uporabili razdaljo do najbližjega posekanega drevesa in razdaljo do najbližje vlake ali sečne poti. Poleg tega nas mora zanimati tudi naklon terena na mestu, kjer drevo raste. Sodobne tehnologije, ki se neprestano razvijajo, nam pri tem lahko pomagajo, saj lahko s terestričnim LIDAR-jem ali GPS sprejemniki zajamemo lokacije vseh dreves v sestoju pred in po sečnji ter lokacije prometnic ter naklon na vsakem delu površine sestoja. Zanimive so tudi časovne vrste, s katerimi lahko ugotovimo, kako se občutljivost posameznih sestojev oz. drevesnih vrst spreminja s časom. Še enkrat naj poudarimo pomen ugotavljanja poškodb sestoja za ugotavljanje kakovosti dela v gozdovih - uporabimo jih lahko kot indikator za kakovost dela. Pomen kakovostnega dela v gozdu se pokaže šele čez nekoliko let in to z nižanjem kakovosti okroglega lesa, zato lastnik gozda, ki mu je izkupiček mar, pozorno bdi nad poškodbami dreves zaradi gozdne proizvodnje. 7 POVZETEK Podajamo poglobljene rezultate Slovenskih raziskav s področja poškodb sestojev. V sestojih ugotavljamo poškodovanost po delu s strojno sečnjo od 13,1 do 36,4 %. Večjo poškodovanost ugotavljamo v zgodnjih redčenjih bukve (16,4 %), kot v zgodnjih redčenjih smreke (13,1 %). Pri delu s kombinirano strojno sečnjo ugotavljamo 23,9 % poškodovanost. Prisotnost starih poškodb je variirala med 78,5 in 34,8 %, več poškodb je bilo v starejših sestojih, manj pa v mlajših. Največ poškodb je bilo ugotovljenih na deblu, sledi korenovec in korenine. Poškodb na deblu ni bilo ugotovljenih nikjer, kjer je bila prisotna čista strojna sečnja. Situacija je drugačna na objektu Rog, kjer je bila prisotna kombinirana strojna sečnja, saj se tukaj poškodbe debla pojavljajo. Ugotavljamo, da je na razlesnici najmanj poškodb sestoja, medtem ko smo na večini objektov opazili več poškodb v sestoju kot ob vlakah. Velikost poškodb je precej različno porazdeljena in variira od objekta do objekta. V splošnem lahko trdimo, da se večje poškodbe pojavljajo na večjih drevesih, vendar je obratna smer trenda tudi mogoča. Ugotovili smo, da je številčno v sestoju največ majhnih poškodb manj pa velikih. Verjetnost za nastanek poškodbe drevesa je povezana s prsnim premerom dreves v sestoju. Upadanje števila poškodb od vlake proti razlesnici je bilo statistično značilno dokazano na več objektih. Prav tako smo s statistično značilnostjo ugotovili, da na velikost poškodbe vpliva prsni premer drevesa, vpliv je bil značilen na štirih objektih. V delu se ukvarjamo tudi z prikazom obstoječih lukenj v znanju, predvsem pa poudarjamo možnost uporabe poškodovanosti sestojev kot kazalnika dobrega dela. ZAHVALA Zahvaljujem se prof.dr. Boštjanu Koširju za recenzijo monografije. Poskusi izvedeni v okviru doktorske disertacije so bili izvedeni v okviru ciljnih raziskovalnih programov V4-0520 in V4-1126. Ponovno zanimanje za tematiko se je pojavilo v okviru projekta CRP V4- 1624; Vpliv strojev za sečnjo in spravilo lesa na gozdne ekosisteme in določitev meril za njihovo uporabo. Za finančno podporo pri recenziji monografije se zahvaljujem projektu CRP V4-1624, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Pričujoča znanstvena monografija je izboljšana, z dodatnimi raziskavami in obdelavami razširjena verzija doktorske disertacije avtorja na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti. 8 VIRI Aufsess H. 1984. Some examples of wood discolorations related to mechanisms of potencial protection of living trees against fungal attack. IAWA Bulletin, 5: 133-138 Azarnoush M. R., Gholamnia A. R., Feiznejad A. R. 2010. Effects of utilized trees' diameter on the residual stand in the Savadkooh forest in Northern Iran. African Journal of Agricultural Research, 13, 5: 1678-1683 Beber M. 1998. Časovna primerjava dveh metod ocenjevanja poškodb drevja zaradi pridobivanja lesa: višješolska diplomska naloga. Ljubljana, [M. Beber]: 32 str. Bettinger P., Kellogg L. D. 1993. Residual stand damage from cut-to-length thinning of 2nd-growth timber in the cascade range of Western Oregon. Forest Products Journal, 43, 11-12: 59-64 Bustos O., Egan A., Hedstrom W. 2010. A Comparison of Residual Stand Damage along Yarding Trails in a Group Selection Harvest Using Four Different Yarding Methods. Northern journal of applied forestry, 27, 2: 56-61 Butora A., Schwager G. 1986. Holzerntenschäden in Durchforstunggsbeständen. Birmensdorf, Swiss Federal Institute fo Forestry Research,Research S. F. I. f. F.: 51 str. Camp A. E. 2002. Damage to Residual Trees from a Commercial Thinning of Small-Diameter Mixed-Conifer Stands in Northeastern Washington. V: Beyond 2001: A Silvicultural Odyssey to Sustaining Terrestrial and Aquatic Ecosystems: Proceedings of the 2001 National Silviculture Workshop, May 6-10, Hood River, Oregon. Pacific Northwest Research Station, USDA Forest Service: 38-46 Cline M. L., Hoffman B. F., Cyr M., Bragg W. 1991. Stand damage following whole-tree partial cutting in northern forests. Northern journal of applied forestry, 8, 2: 72-76 Černe M. 2016. Primernost dveh tehnologij sečnje in spravila v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na visokem krasu (Magistrsko delo). (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta). Ljubljana: 117 str. Dehlen R. 1977. Long and short distances between strip roads- how much do they cost. Skogen, 10: 437-442 Delavec J. 2003. Primerjava strojne in klasične tehnologije sečnje in spravila lesa : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij = The comparison of the mechanical and classical felling and skidding the wood : graduation thesis - higher professional studies. Ljubljana, 67 str. Diehl M., Seidenschnur W. 1990. Possibilities of wound closure are high on beech, damaged by bark stripping at the thicket stage. Allgemeine Forstzeitung, 19: 452-454 Dietz P. 1981. Avoiding and treatment of extraction wounds. Allgemeine Forstzeitung, 36: 263-265 Doležal B. 1984. Štete u šumi izazvane primenom mehanizacije. (Dokumentacija za tehniku i tehnologiju u šumarstvu, 81). Beograd, Jugoslavensko poljoprivredno šumarski center, Služba šumske proizvodnje: 47 str. Douda V. 1988a. Beschaedigung von Waldbestanden durch Nutzung und Transporttechnik. Lesnietvi, 56-58 Douda V. 1988b. Poškozovani lesnich poristu težebeni a dorpavni technikou [Češko]. Lesnictvi, 34: 29-50 Dwyer J. P., Dey D. C., Walter W. D., Jensen R. G. 2004. Harvest impacts in uneven-aged and even-aged Missouri ozark forests. Northern journal of applied forestry, 21, 4: 187-193 El Atta H. A., Hayes A. J. 1987. Decay in Norway spruce caused by Stereum sanguineolentum Alb.&Schw. ex Fr. developing from extraction wounds. Forestry (Oxford), 60: 101-111 Eriksson H. 1981. Strip Roads and Transport Damages. Results from Inventory of State Forests 1978-1979. Garpenberg, Sweden, Department of operational efficiency, Swedish Universtiy of Agricultural Sciences,Sciences S. U. o. A.: N/A str. Fabjan D. 1998. Poškodbe v sestoju pri sečnji in spravilu lesa z večbobenskim žičnim žerjavom s stolpom-Syncrofalke : diplomsko delo - univerzitetni studij višješolska diplomska naloga. Ljubljana, [D. Fabjan]: 39 str. Fairweather S. E. 1991. Damage to residual trees after cable logging in northern hardwoods. Northern journal of applied forestry, 8, 1: 15-17 Fajvan M. A., Knipling K. E., Tift B. D. 2002. Damage to Appalachian hardwoods from diameter-limit harvesting and shelterwood establishment cutting. Northern journal of applied forestry, 19, 2: 80-87 Ferenčik M., Stanovsky M. 2011. Impact of the cut-to-length technology on beech stand after savage felling. (Technology and Ergonomics in the Service of Modern Forestry, Krakow, Publishing house of the University of Agriculture in Krakow: 560 str. Fjeld D., Granhus A. 1998. Injuries After Selection Harvesting in Multi-Stored Spruce Stands- The Influence of Operating Systems and Harvest Intensity. International Journal of Forest Engineering, 9, 2: 33-40 Fröding A. 1982. Hur ser vara nygallrade bestand ut? En studie av 101 slumpmäsigt valda gallringsbestand= The condition of newly thinned stands. A study of 101 randomly selected thinnings. Garpenberg, The Swedish university of agricultural sciences, Department of operational efficiency,The swedish university of agricultural sciences D. o. o. e.: 47 str. Fröding A. 1992a. Bestandsskador vid gallring = Thinning damage to coniferous stands in Sweden. Garpenberg, The Swedish university of agricultural sciences, Department of operational efficiency: 66 str. Fröding A. 1992b. Gallringsskador- En studie av 403 bestand i Sverige 1988= Thinning damage- A study of 403 stands in Sweden in 1988. 193). Garpenberg, The Swedish university of agricultural sciences, Department of operational efficiency: 46 str. Georgievsky N. P. 1957. Thinning of forest stands. Moscow-Leningrad, Goslesbumizdat, Gozdnogospodarski. 2003. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Goričko obrobje za leto 2003-2012. Murska Sobota, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota: 120 str. Gozdnogospodarski. 2005. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Osankarica za leto 2004-2013. Maribor, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor: 123 str. Guy D. C. 1983. Too many red deer? Forestry and British Timber, 12: 19-21 Hagner S., Klofstein K., Lundmark A., Wentzel R. 1964. Study on decay in spruce, developing from injured roots. Norrl.Skosv.Förb.Tidskr., 4: 337-353 Hallonborg U., Bucht S., Olaison S. 1999. A new approach to thinning integrated off-ground handling reduces damage and increases productivity. Results - SkogForsk, 4 Han H. S., Kellogg L. D. 2000a. A comparison of sampling methods for measuring residual stand damage from commercial thinning. Journal of Forest Engineering, 11, 1: 63-71 Han H. S., Kellogg L. D. 2000b. Damage Characteristics in Young Douglas-fir Stands from Commercial Thinning with Four Timber Harvesting Systems. Western Journal of Applied Forestry, 15, 9 str. Hannelius S., Lillandt M. 1970. Damaging of Stand in Mechanized Thinnings. Helsinki, Department of Logging and utilization of Forest Products, Universtiy of Helsinki,Helsinki U. o.: 15 str. Hartsough B. 2003. Economics of harvesting to maintain high structural diversity and resulting damage to residual trees. Western Journal of Applied Forestry, 18, 2: 133-142 Hassler C. C., Grushecky S. T., Fajvan M. A. 1999. An Assessment of Stand Damage Following Timber Harvests in West Virginia. Northern journal of applied forestry, 16, 4: 191-196 Heitzman E., Grell A. G. 2002. Residual tree damage along forwarder trails from cut-to-length thinning in Maine spruce stands. Northern journal of applied forestry, 19, 4: 161-167 Howard A. F. 1996. Damage to residual trees from cable yarding when partial cutting second-growth stands in coastal British Columbia. Canadian Journal of Forest Research-Revue Canadienne De Recherche Forestiere, 26, 8: 1392-1396 Isomäki A., Kallio T. 1974. Consequences of injury caused by timber harvesting machines on the decay of spruce (Picea abies (L.) Karst.). Acta Forestalia Fennica, 36, 1-25 Ivanek F. 1976. Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju. (Strokovna in znanstvena dela, 51). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo: 195 str. Ivanek F., Krivec A. 1974. Poškodbe v gozdu pri sečnji in spravilu lesa. Gozdarski vestnik, 32, 10: 387-395 Jäghagen K., Lageson H. 1996. Timber quality after thinning from above and below in stands of Pinus sylvestris. Scandinavian Journal of Forest Research, 11, 4: 336-342 Južnič B. 1984. Poškodbe pri sečnji in spravilu lesa v bukovih gozdovih : diplomsko delo. Ljubljana, [samozal.]: 75 str. Kärhä K. 2006. Whole-tree harvesting in young stands in Finland. Forestry Studies / Metsanduslikud Uurimused, 45, 118: Kato F. 1969. Stem decay damage to spruce. Forstarchiv, 40: 81-92 Kelley R. S., Bradley D., Stevens D. 1983. Stand damage from whole-tree harvesting in Vermont hardwoods. Journal of Forestry, 81, 2: 95-96 Kellogg L. D., Olsen E. D., Hargrave M. A. 1986. Skyline thinning a western hemlock-Sitka spruce stand: harvesting costs and stand damage. (Research Bulletin, Forest Research Laboratory, Oregon State University, Oregon State University: 26 str. Klančnik A. 2001. Poškodbe drevja zaradi pridobivanja lesa v zasebnih gozdovih revirja Sela pri Kamniku. Ljubljana, [Klančnik, A.]: 41 str. Klun J., Poje A. 2000. Spravilo lesa z zgibnim traktorjem iwafuji t- 41 in poškodbe sestoja pri sečnji in spravilu = Mechanical stand injuries and skid-trails damage in high Karst region due to wood extraction with IWAFUJI T-41 skidder: diplomsko delo (univerzitetni študij). (Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta). Ljubljana: 127 str. Klun J., Poje A. 2001. Spravilo lesa z zgibnim traktorjem iwafuji t- 41 in poškodbe sestoja pri sečnj i in spravilu = Mechanical stand injuries and skid-trails damage in high Karst region due to wood extraction with IWAFUJI T-41 skidder. Gozdarski vestnik, 59, 3: 115-127 Košir B. 1998a. Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa. V: XIX. Gozdarski študijski dnevi, Gorski gozd: Logarska dolina. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 95-107 Košir B. 1998b. Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestojev. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56, 1: 55-71 Košir B. 2000. Primerjava rezultatov modela poškodb drevja v sestoju zaradi pridobivanja lesa in rezultatov terenskih opazovanj. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 61, 1: str. 53-86 Košir B. 2008a. Damage to young forest due to harvesting in shelterwood systems. Croatian Journal of Forest Engineering, 29, 2: str. 141-153 Košir B. 2008b. Modelling stand damages and comparison of two harvesting methods. Croatian Journal of Forest Engineering, 29, 1: 5-14 Košir B. 2012. "Širine velikostnih razredov poškodovanosti sestoja". Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo, 17.2.2012, (osebni vir) Košir B., Cedilnik A. 1996. Model naraščanja števila poškodb drevja pri redčenjih. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 48: 135-151 Košir B., Krajnc N., Piškur M. 2009. Uvajanje tehnologij strojne sečnje in izkoriščanja sečnih ostankov. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 177 str. Košir B., Mihelič M. 2011. Primerajva poškodb drevja v pretežno iglastih sestojih po strojni sortimentni metodi s poškodbami drevja po klasičnih oblikah sečnje in spravila lesa= Stand damage in conifer stands after established and fully mechanised methods of cutting and skidding. Gozdarski vestnik, 69, 10: 447-458 Košir B., Robek R. 2000. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča Žekanc. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 62: 87-115 Krivec A. 1975. Racionalizacija delovnih procesov v sečnji in izdelavi ter spravilu lesa glede na delovne razmere in poškodbe. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 13, 2: 145-193 Krpan A. P. B., Petres S., Ivanovic Z. 1993. Neke fizicke stete u sastojini, posljedice i zastita = Forest stand damage, effects and protection. [Croatian]. Glasnik za šumske poskuse, 4, 271:279 Lageson H. 1997. Effects of thinning type on the harvester productivity and on the residual stand. Journal of Forest Engineering, 8, 2: 7-14 Lamson N. I., Smith H. C., Miller G. W. 1985. Logging damage using an individual-tree selection practice in Appalachian hardwood stands. Northern journal of applied forestry, 2, 4: 117-120 Lapajna R. 2000. Poškodbe v sestoju pri sečnji in spravilu lesa z večbobenskim žičnim žerjavom - syncrofalke : višješolsko diplomsko delo = Damages at the cutting and skidding wood extraction with mobile tower Yarder -Syncrofalke: graduation thesis Ljubljana, Lapajna, R.: 45 str. Lapanja R. 2000. Poškodbe v sestoju pri sečnji in spravilu lesa z večbobenskim žičnim žerjavom - syncrofalke = Damages at the cutting and skidding wood extraction with mobile tower Yarder : višješolsko diplomsko delo. Ljubljana, 45 str. Ljubec M. 1993. Sanacija poškodb gozdnega drevja z zaščitnimi premazi : diplomska naloga. Ljubljana, [M. Ljubec]: 88 str. Marinček L., Čarni A., Seliškar A., Zupančič M. 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000= Commentary to the vegetation map of forest communities of Slovenia in a scale of 1:400.000 Ljubljana, ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija): 79 str. Marion L. 2007. Sezonska aktivnost kambija in njegov odziv na mehanske poškodbe pri mestnem drevju: doktorska disertacija (doktorski študij). Ljubljana: 182 str. Martinić I. 1992. Interakcije metoda rada, radnih uvjeta i proizvodnosti rada pri sjeci i izradi drva u proredama sastojina = Interactions of work methods, working conditions and work productivity in felling and processing of thinnings. Glasnik za šumske poskuse, 28, 133: Mihelič M., 2014. Gospodarnost in okoljski vidiki tehnologij pridobivanja lesnih sekancev za energetsko rabo: doktorska disertacija (doktorski študij). Ljubljana: 303 str. Miles J., Burk J. 1984. Evaluation of relationships between cable logging system parameters and damage to residual mixed conifer stands. Paper, American Society of Agricultural Engineers, 26-1608 Nichols M. T., Lemin R. C., Ostrofsky W. D. 1994. The impact of 2 harvesting systems on residual stems in a partially cut stand of Northern hardwoods. Canadian Journal of Forest Research-Revue Canadienne De Recherche Forestiere, 24, 2: 350-357 Nilsson P. O., Hyppel A. 1968. Studies on decay in scars of Norway spruce. Swenska Skogsvlrsforen Tidskr, 66: 675-713 Nurmi J., Lehtimäki J. 2011. Debarking and drying of downy birch (Betula pubescens) and Scots pine (Pinus sylvestris) fuelwood in conjunction with multi-tree harvesting. Biomass and Bioenergy, 35, 8: 3376-3382 Odkazilni. 2012. Odkazilni manual objekta Mislinja. Mislinja, Zavod za gozdove Slovenije: 4 str. Odseki. 2007. Odseki- Podatkovna baza in grafični sloj odsekov Slovenije. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije Ostrofsky W. D., Dirkman J. A. 1991. A Survey Of Logging Damage To Residual Timber Stands Harvested For Wood Biomass In Southern Maine. CFRU: 9 str. Papac B. 1992. Prostorska in časovna predstavitev nastanka poškodb pri sečnji in spravilu lesa s traktorji : diplomska naloga. Ljubljana, [B. Papac]: 79 str. Pedološka. 2007. Pedološka karta Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za sonaravno kmetijstvo Petreš S. 2004. Privlačenje oblovine zglobnim traktorima LKT 81 T i Timberjack 225 A iz dovršne sječine hrasta lužnjaka s osvrtom na oštećivanje mladog naraštaja : magistarski rad. Zagreb, [S. Petreš]: 222 str. Robek R., Košir B. 1996. Razvoj metode vzorčnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobivanju lesa. Izzivi gozdne tehnike, 73-81 Robek R., Medved M. 1997. Poškodbe drevja zaradi gozdarskih del po podatkih popisov propadanja gozdov v Sloveniji = Tree damage due to forest operations in Slovenian forest decline inventories. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52: 119-136 Sabo A. 1999. Privlačenje obloga drva zglobnim traktorom LKT81 u gorskokotarskim prebornim sastojinama različitog stupnja otvorenosti. Magistarski rad. Zagreb, [Sabo, A.]: 131 str. Serec T. 1997. Poškodbe v sestoju pri zimski sečnji in spravilu lesa z zgibnim traktorjem GT 70-Woody : višješolska diplomska naloga. Ljubljana, [T. Serec]: 39 str. Sestoji. 2008. Sestoji - Podatkovna baza in grafični sloj sestojev Slovenije. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije Siren M. 1981. Puuston vaurioituminen havennuspuun korjuussa = Stand damage in thinning operations. Folia Forestalia, 474, 1: 23-80 Siren M. 1982. Puuston vaurioituminen harvennuspuun korjuussa kuormainprosessorilla = Stand damage in thinning operations with a grapple loader processor Fenniae I. F.: 16 str. Siren M., Hyvonen J., Surakka H., 2015. Tree damage in mechanized uneven-aged selection cuttings, Croatian journal of forest engineering, 36,1: 33-42 Spinelli R., Cuchet E., Roux P. 2007. A new feller-buncher for harvesting energy wood: Results from a European test programme. Biomass and Bioenergy, 31, 4: 205-210 Spinelli R., Hartsough B. R. 2001. Extracting whole short rotation trees with a skidder and a front-end loader. Biomass and Bioenergy, 21, 6: 425-431 Spinelli R., Hartsough B. R., Owende P. M. O., Ward S. M. 2002. Productivity and Cost of Mechanized Whole-Tree Harvesting of Fast-Growing Eucalypt Stands. International Journal of Forest Engineering, 13, 2: 49-59 Spinelli R., Magagnotti N. 2010. A tool for productivity and cost forecasting of decentralised wood chipping. Forest Policy and Economics, 12, 194-198 Spinelli R., Magagnotti N., Nati C. 2010. Benchmarking the impact of traditional small-scale logging systems used in Mediterranean forestry. Forest ecology and management, 260, 11: 1997-2001 Spinelli R., Nati C., Magagnotti N. 2006. Biomass harvesting from buffer strips in Italy: three options compared. Agroforestry Systems, 68, 2: 113-121 Staines B. W., Welch D. 1984. Habitat selection and impact of Red (Cervus elaphus L.) and roe (Capreolus capreolus L.) deer in sitka and spruce plantation. Proceedings of the Royal Society of Edinburgh, 82, 303-319 Stehman S. V., Davis C. J. 1997. A practical sampling strategy for estimating residual stand damage. Canadian Journal of Forest Research-Revue Canadienne De Recherche Forestiere, 27, 10: 1635-1644 Sterle J. 1991. Nekatere ugotovitve o vplivih traktorskih vlak na priraščanje gozdnih sestojev = The influence of tractor skid trails on forest stand increments. Gozdarski vestnik, 49, 4: 193-198 Suhartana S. 1997. Penyaradan yang direncanakan untuk minimasi kerusakan tegakan tinggal: kasus di dua perusahaan hutan di Kalimantan timur = Planned skidding for minimizing residual stand damages: a case study at two forest companies in East Kalimantan. Buletin penelitan hasil hutan, 15, 1: 60-67 Suzuki Y., Kanzaki K., Kawakami Y. 1993. Damage and growth of a residual stand after a logging operation with a non-clearcutting system. Journal of the Japanese Forestry Society, 75, 6: 528-537 Šolar S. 1994. Nastanek poškodb v sestoju po miniranju ter sečnji in spravilu lesa: Diplomska naloga. Ljubljana, 75 str. Tatsumi S., Owari T., Kasahara H., Nakagawa Y., 2014. Individual-level analysis of damage to residual trees after single-tree selection harvesting in northern Japanese mixedwood stands, Journal of Forest Research, 19, 4: 369-378 Trafela E. 1986. Vpliv izgradnje gozdnih prometnic na proizvodnjo v gozdu: magistrsko delo (magistrski študij). Ljubljana: 87 str. Unknown. 2005. Valmet Combi Bioenergy hakee uutta tuottavuutta harvennuksille. Metsa trans, 30, 2: 74-78 Vasiliauskas R. 2001. Damage to trees due to forestry operations and its pathological significance in temperate forests: a literature review. Forestry (Oxford), 74, 4: 319-336 Verrier P. 1978. A look at timber harvesting in New Hampshire. Northern Logger and Timber Processor, 26, 11: 10-12 Vesel A. 2001. Ugotavljanje mehanskih poškodb drevja zaradi pridobivanja lesa v GE Čemšenik-Kolovrat, GE Mokerc in GE Ravnik : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij. Ljubljana, [A. Vesel]: 40 str. Vintar M. 1995. Uporaba vzorčnih metod pri ugotavljanju poškodb sestojev zaradi sečnje in spravila : diplomska naloga. Ljubljana, [M. Vintar]: 57 str. Welch D., Scott D., Staines B. W. 1997. Bark stripping damage by red deer in a Sitka spruce forest in Western Scotland III. Trends in wound conditon. Forestry (Oxford), 70: 113-120 You X., Wang L., Meng C. 2009. Effect of chainsaw selective felling operations on damage rate of residual trees based on multiple regression analysis. [Chinese]. Journal of Northeast Forestry University, 37, 11: 36-37 Zaruba C., Snajdr J. 1966. Effect of bark stripping by red deer on timber production. Lesnicky Casopis, 12, 81-100 Žagar Z. 1982. Poškodbe drevja ob vlakah pri spravilu različno dolgega lesa z IMT-558 : diplomska naloga. Ljubljana, [samozal.]: 50 str. Žun B. 2002. Poškodbe pri sečnji in spravilu lesa s traktorjem v zasebnih gozdovih GE Sovodenj : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij. Ljubljana, [B. Žun]: 39 str. 8.1 Poškodbe sestoja in mladja: nosilec informacije je število drevja na ploskvi Lokacija (referenca):_Sestoj (referenca):_Stroj (faza):_Čas dela:_Čas meritve:_Merilci: Ploskev Št Število dreves Število panjev Štev. starih panjev Nepos eka- no drevje Število poškodb Lega poškodb Velikost poškodb (cm2) Starost poškodbe Mladje % Delež pl. na vlaki % Igl Lst Igl Lst Igl Lst Krošnja Veje Deblo Kore-ničnik Korenine > 10 < 30 > 30 < 50 > 50 < 100 > 100 < 200 >200 Nova Stara Nova in stara Zastr-tost Poš-kodo- vanost 1 5 4 1 3 2 1 1 1 1 1 1 1 50 0 2 4 3 1 2 1 1 2 1 2 2 1 10 3 4 2 1 4 7 0 1 3 2 1 2 1 3 Število dreves: vse drevje nad 10cm prsnega premera; Število panjev: samo novi panji; Število starih panjev: skupaj ne glede na vrsto = ostanki preteklih sečenj; neposekano drevje: samo označeno neposekano drevje; lega poškodb: krošnja: veje do 7cm, veje: posamične veje ob deblu, deblo: predvsem komercialno zanimiv del drevesa, koreničnik: od tal do 1,3 m višine. 8.2 Poškodbe sestoja: nosilec informacije je drevo na ploskvi Lokacija (referenca):_Sestoj (referenca):_Zastornost ploskve (%): Površina ploskve (m2): Stroj (faza):_Čas dela:_Čas meritve:_Merilci:_ Ploskev Predmet opazovanja Dimenzija Položaj v sestoju Poškodbe Mladje Drevesna vrsta/mladje Prsni premer / premer panja Višina drevesa/ mladovja Drevo / panj / star panj / neposekano odkazano / suho mladovje Ob vlaki, sestoj, razlesnica, povsod Kaj: Krošnja / veje/ deblo / koreničnik / korenine Velikost: 30 / 50 / 100 /200 / 999 Kdaj: Nova / stara / NS Površina mladja 0/ 25/ 50/ 75/ 100 Poškodbe mladja 0/ 25/ 50/ 75/ 100 1 sm 23 D vl KA 30 N 1 sm 35 P se 1 bu 33 D vl VE 50 N 1 bu 11 D ra 1 sm 25 S ra 1 sm 35 S se 1 bu 31 D se DO 999 S 1 sm 21 D se KK 100 NS 1 sm 21 D se 1 ja 17 N se 1 sm 18 D se 1 sm 11 T ra 1 sm 15 D se 1 sm 14 D se KE 50 NS 1 mladovje 1 M p° 25 25 1 mladovje 3 M p° 25 0 Drevesna vrsta/mladje: sm, bu, ja itd. oz. ml (mladje); Prsni premer / premer panja (cm); Višina drevesa, če ugotavljamo tarifo oz. mladovja (m); D = drevo, P = svež panj, S = star panj, N = neposekano odkazano drevo, T = suho, puščeno drevo, M = mladovje; vl = drevo ob vlaki (do 4 m pri strojni sečnji, do 8 m ob traktorski vlaki), se = drevo v sestoju (do 8 m pri strojni sečnji, do 20 m pri traktorskem spravilu), drevo ob razlesnici (nad 8 m pri strojni sečnj i, nad 30 m pri traktorski vlaki), po = po vsej ocenjevani površini pri mladovju; poškodbe Kaj: Krošnja = v strnjeni krošnji, veje = na posameznih vejah ob deblu, deblo = na deblu, koreničnik = na koreničniku, korenine = na koreninah; Velikost: 10 do 30, do 50, do 100, do 200 in nad 200 cm2; Kdaj: N = nova, S = stara, NS = no va in stara poškodba; Površina mladja: 0 = ni mladja, 25, 50, 75, 100 % površine ploskve; Poškodbe mladja: 0 = ni poškodb, 25, 50, 75,100 % poškodovanih osebkov. Onesnaževanje okolja po strojni sečnji Pregled literature Naslov projekta: Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo Šifra projekta: V4-1624 Ljubljana, September 2018 KAZALO 1 Onesnaževanje okolja..........................................................................................................3 2 Sistematični pregled literature............................................................................................4 2.1 Kemično onesnaževanje zraka............................................................................................................5 2.2 Podnebne spremembe..........................................................................................................................5 2.3 Zakisanje tal in vodnih teles ter eutrofikacija.................................................................................6 2.4 Ozon...........................................................................................................................................................6 2.5 Prašni delci...............................................................................................................................................7 2.6 Povzetek kemičnega onesnaževanja zraka......................................................................................7 2.7 Kemično onesnaženje gozdih tal........................................................................................................8 3 Mehanske poškodbe tal in rast rastlin..................................................................................9 4 Viri....................................................................................................................................10 1 Onesnaževanje okolja Da lahko odgovorimo na vprašanje, kako strojna sečnja onesnažuje okolje se moramo najprej vprašati kaj onesnaževanje okolja sploh je. Onesnaževanje definiramo kot vnos onesnažil v naravno okolje, ki povzročijo neugodne vplive na okolje. Onesnažila, ki so sestavni deli onesnaženja lahko razdelimo na kemične substance, ali energijo (hrup, vročina, svetloba), v okolje so lahko vnesena, lahko pa se tam naravno pojavljajo (Glavič & Lukman, 2007). Strojna sečnja lahko torej potencialno vpliva na okolje z vnašanjem kemičnih substanc in energije. Če razdelimo možne izvore onesnaženja, glede na izvor lahko delimo kemične substance na izpuhe motorjev, izpuste olja iz motorjev, izlive goriva, hidravličnega olja, maziv in olja za mazanje verige. Energijske vplive lahko razdelimo na hrup, svetlobo in vročino. Da lahko govorimo o onesnaženju mora biti izpolnjen še en pogoj, namreč neugodni vplivi na okolje. Prav zaradi tega o energijskem onesnaženju okolja po strojni sečnji ne moremo govoriti, saj drevesa na onesnaženje s hrupom, vročino in svetlobo niso občutljiva. Vpliv strojne sečnje na divjad po drugi strani ni zanemarljiv, vendar pa predstavlja bolj občasno motnjo, saj se delovišča zaradi hitrega tempa dela tudi hitro zaključijo. Seveda pa ima hrup potencialne vplive tudi na ljudi, če dela potekajo v bližini naselij, problematično pa je predvsem nočno delo. Primerjava hrupa, ki ga oddajajo posamezne tehnologije, je pokazala, da je povprečna obremenitev okolja s hrupom do razdalje 300 m od vira hrupa manjša pri strojni sečnji in spravilu lesa (51,6 dB) kot pri ostalih tehnologijah gozdne proizvodnje (sečnja z motorno žago = 55,0 dB, žično spravilo = 56,1 dB, traktorsko spravilo = 57,7 dB, prevoz lesa = 58,0 dB). Če frekvenčni spekter hrupa prilagodimo človekovi občutljivosti na zvok ugotovimo, da na v povprečju najmanjši hrup povzroča žično spravilo (41,1 dB(A)) in največji pa sečnja z motorno žago (47,5 dB(A)). Strojna sečnja in spravilo lesa (43,1 dB(A)) je po jakost hrupa podobna traktorskem spravilu lesa (43,7 dB(A)). Hrup prevoza lesa dosega povprečno jakost 45,7 dB(A) (Poje A. & I., 2010). Ugotovimo lahko, da so najbolj problematični načini onesnaženja okolja z kemičnimi substancami in mehanske poškodbe, ki nastanejo zaradi uporabe strojev na drevesih in na tleh, hrup kot vir je manj problematičen, saj so delovišča v neposredni bližini naselij redka. 2 Sistematični pregled literature Za raziskovanje vplivov onesnaževanja okolja z gozdarsko mehanizacijo smo se poslužili metode sistematičnega pregleda literature, za vse tehnologije pridobivanja lesa. Sistematični pregled literature je usmerjeno iskanje s katerim odgovarjamo na raziskovalno vprašanje. Pri pregledu je pomembno tesno sledenje zastavljeni metodologiji s čimer zagotovimo ponovljivost rezultatov pregleda. Pri pregledu smo se omejili na znanstvene članke, zbrane v zbirki SCOPUS. Ključne besede in število zadetkov navajamo v spodnji preglednici. Ključne besede in logični operatorji iskanja Vsi zadet Releva -ntni -ki (n) zadetki (n) forestry AND "exhaust emission" 14 6 forestry AND "engine emission" 17 5 "off road vehicle" AND "exhaust emissions" 92 4 forestry AND "gas pollution" 49 0 harvesters AND " oil pollution" 4 0 "forestry harvesting" AND "water pollution" 3 0 "environmental impact" AND "forest harvesting" 16 6 "erosion processes" AND harvesting 28 4 harvesting AND "plant growing" AND regeneration 86 3 "forestry harvesting" 20 1 "off-road driving" AND roots AND "soil damage" 3 3 exhaust emissions, on-board measurement, forestry 1 1 emissions; AND logging AND operations; AND life AND cycle AND assessment; AND hydraulic AND oil; AND fuel AND consumption 1 1 fuel consumption , "life cycle analysis (LCA)" , "mechanized wood harvesting" , "oil consumption" 1 1 lca; AND forestry; "Energy use" ; AND forestry 7 "hybrid life cycle assessment" , "input--output analysis (IOA)" , "forest products" , AND logging 1 1 forwarders; "Life cycle assessment" ; "Energy consumption" ; "Emissions to air" 1 1 "Carbon dioxide" , AND diesel, "Emission factor" , AND harvester ) 1 1 "Life cycle assessment" , "Greenhouse gas emissions" , "Supply chain" 121 "Greenhouse gas emissions" , "Life cycle assessment" , "Forestry technology" , "Timber harvesting" , "Draft horse" 1 1 Skupaj 467 47 2.1 Kemično onesnaževanje zraka Glavni vir kemičnega onesnaževanja zraka predstavljajo pogonski agregati strojev, ki sodelujejo v pridobivanju lesa. Glavne spojine, ki nastajajo kot stranski produkti motorjev z notranjim izgorevanjem so: prašni delci, ogljikovodiki (HC), dušikovi oksidi (NOx), ogljikovi oksidi (CO, CO2), žveplov dioksid (SO2), metan ter ostali toksini (Kuhns et al., 2004). Vplive teh izpustov na okolje lahko razdelimo na klimatske spremembe, zakisanje tal in vodnih teles, evtrofikacijo, nastajanje ozona in nastajanje prašnih delcev (Berg & Lindholm, 2005). Ugotovljeno je bilo, da so izpusti CO2 pri uporabi mehaniziranih tehnologij pridobivanja lesa v plantažah manjši (2,25 kgCO2m-3), kot v naravnih sestojih (3,04 kgCO2m-3) ter da so izpusti večji v redčenjih (7,45 kgCO2m-3), kot pri golosečnem gospodarjenju (4,68 kgCO2m-3) (Cosola in sod., 2016). Meritve emisij stroja za sečnjo so pokazale, da emisije stroja pri delu v gozdu za CO znašajo 1,65 g/kWh, emisije NOx in ogljikovodikov pa so 8,28 g/kWh, oziroma izraženo v kubičnih metrih 0,20 g/kWh ogljikovega monoksida, 1,03g/kWh dušikovih oksidov in 0,01 g/kWh ogljikovodikov. Ugotovljene emisije prašnih delcev so znašale 0,62 (g/kWh)/m3, oziroma 0,08 (g/kWh)/m3. Primerjava emisij med tehnologijo sečnje z motorno žago in strojno sečnjo pokaže, da ima motorna žaga skoraj desetkrat višje izpuste CO2 (21,23 g/m3), kot stroj za sečnjo (2,68) na m3 posekanega lesa. Podobno je z izpusti prašnih delcev, ki so pri strojni sečnji veliko nižji (0,13g/m3), kot pri sečnji z motorno žago (2,86 g/m3), medtem ko so izpusti ogljikovodikov pri strojni sečnji višji (19,4 g/m3), kot pri sečnji (10,68 g/m3) z motorno žago (P. Lijewski, Merkisz, & Fuć, 2013). Primerjava dela stroja za sečnjo in zgibnega polprikoličarja pokaže, da so emisije CO2 večje pri stroju za sečnjo (2112 g/m3), kot pri zgibnem polprikoličarju (1505 g/m3). Emisije ogljikovega monoksida so manjše pri stroju za sečnjo (2,11g/m3), kot pri zgibnem polprikoličarju (3,38 g/m3), kar velja tudi za ogljikovodike. Razmerje pa je obratno za dušikove okside in prašne delce (Piotr Lijewski et al., 2017). 2.2 Podnebne spremembe Glede na rezultate meteoroloških opazovanj, je zemeljska klima spreminja (Raisainen et al. 2004). Razlog za spremembe v klimi je povečanje količine toplogrednih plinov. V splošnem je velika večina toplogrednih plinov (CO2,CH4,N2O), ki izvirajo iz človeških aktivnosti posledica uporabe fosilnih goriv (87%), le manjši del, 9% izhaja iz sprememb rab tal, preostanek pa izvira iz industrijskih procesov (Le Quere, Peters, Andrew, Andrew, & Boden, 2013). Večina toplogrednih plinov torej izhaja iz energijskih potreb človeštva, tehnološki razvoj zaradi povečanja porabe energije povečuje emisije. Problematičen je zlasti CO2, saj ga je v bilanci toplogrednih plinov kar 90%, 9% predstavlja CH4, 1% pa N2O. Povečanje primarne proizvodnje človeštva se je od časov industrijske revolucije od skoraj nič povečalo na več kot 33GtCO2 v letu 2015. Večina CO2 se proizvede zaradi uporabe premoga, saj ima visoko vsebnost ogljika, v odnosu na pridobljeno energijo, v primerjavi z zemeljskim plinom uporaba premoga povzroči dvakrat več izpustov CO2 na enoto pridobljene energije. Glede na vrsto goriva je kar 45% vseh izpustov CO2 zaradi premoga, 34% zaradi nafte in 20% zaradi plina. Večina svetovnih izpustov 42% nastane zaradi proizvodnje elektrike in toplote, sledi transport z 24% in industrija z 19% (IEA, 2017). Sektor transporta je zaradi hitre rasti od leta 1990 v emisijah prekosil industrijo, del tega sektorja pa je tudi gozdarstvo, oziroma transport v gozdarstvu. Po vsem povedanem se je potrebno vprašati, kolikšni so izpusti toplogrednih plinov v gozdarstvu. En kubični meter suhega lesa vsebuje približno 7700MJ energije, kar za Švedsko, kjer porabijo za sečnjo, transport lesa, gojenje in proizvodnjo sadik med 147 in 200MJ/m3, pomeni, da za gojenje in pridobivanje lesa porabimo manj kot 3% energije, ki je vsebovana v lesu. Razmerje je zelo ugodno, sploh v primerjavi z uporabo fosilnih goriv za nekatere aplikacije, kjer za dobavo surove nafte v rafinerijo, njeno predelavo in uporabo v dizelsko-električni lokomotivi ugotavljajo 5% učinkovitost (Frischknecht et all, 1996 cit po. (Berg & Lindholm, 2005) . Pri pridobivanju lesa se večina (53%) energije porabi za sekundarni transport lesa, sledi sečnja in spravilo lesa s 34%, gojenje gozdov z 8% in proizvodnja sadik s 5 %. Ugotovljeno je bilo, da pridobivanja okroglega lesa letno proizvede 15kgCo2/m3 oziroma 0,3Tg C na leto, kar je v nacionalni bilanci, ki znaša 18,9 TgC na leto zelo malo (Berg & Lindholm, 2005). Pri rabi biomase za energijske namene na Finskem je bilo ugotovljeno, da za izdelavo sekancev proizvedejo 2,57 gCO2/MJ energije, pri čemer izvoz sečnih ostankov predstavlja 15% , sekanje 37,2%, prevoz do porabnika pa 46,8% od te vrednosti. Sečnje za proizvodnjo energije v mlajših razvojnih fazah so energijsko bolj potratne na račun sečnje in spravila lesa in proizvedejo 3 gCO2/MJ (Jäppinen, Korpinen, Laitila, & Ranta, 2014). Glede na to, da les pri popolnem gorenju vsebuje 242 gCO2/MJ energije lahko tudi tukaj ugotovimo, da je energijska bilanca ugodna. 2.3 Zakisanje tal in vodnih teles ter eutrofikacija Zakisanje tal je zmanjševanje pH tal, zaradi kislega dežja, ali vnosa umetnih gnojil v tla. V hujših primerih lahko tla postanejo neprimerna za rastline, ali pa se jim zmanjša rodnost. Glavna povzročitelja kislega dežja sta SOx in NOx. Žveplovi oksidi prihajajo iz goriva, medtem ko dušikovi oksidi nastajajo v procesu izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem. Obremenitve z žveplovi oksidi so se preteklih letih zaradi spremembe aditivov v gorivih zmanjšale, medtem ko novejši emisijski standardi dizelskih motorjev zmanjšujejo količino teh spojin v izpustih. Kvantifikacija tega vpliva na primeru celotnega sistema pridobivanja pokaže, da je bilo ugotovljeno 3,6 mol H+/m3 lesa (Berg & Lindholm, 2005), kar je zelo malo v primerjavi z nacionalnimi izpusti. Zakisanje oceanov je posledica dejstva, da se količina CO2 v zraku povečuje. Posledično se v oceanih raztapljanja več tega plina, ocenjujejo, da se 30-40% vsega raztopi v vodi. Posledica raztapljanja je zmanjševanje pH vode, kar slabo vpliva na morske organizme in povzroča propadanje koralnih grebenov (Hoegh-Guldberg et al., 2007). Ugotovitve glede zakisanja oceanov so enake kot pri poglavju o klimatskih spremembah. Eutrofikacija je povečana poraba kisika v vodnih ekosistemih, ki se pojavi zaradi mineralizacije organskih snovi, katero so rastline in alge proizvedle iz emisij fosfatov in nitratov. Motorji z notranjim izgorevanjem prispevajo k temu procesu z emisijami NOx (Bouwman, Van Vuuren, Derwent, & Posch, 2002). V procesu pridobivanja lesa je bilo ugotovljeno, da večino izpustov NOx v okolje povzroči stroj za sečnjo, sledi zgibni polprikoličar in nato tovornjaki. V primerjavi s ročno-strojno sečnjo stroj za sečnjo v zrak izpusti 56% več NOx, kot motorna žaga na m3 posekanega lesa (P. Lijewski et al., 2013). V prihodnosti je torej pri razvoju novih motorjev potrebno več pozornosti posvetiti zmanjševanju emisij NOx, pri čemer lahko pričakujemo, da bomo v gozdarstvu sledili razvoju transportnega sektorja, ki je drugi največji onesnaževalec. 2.4 Ozon Ozon v zraku nastaja zaradi prisotnosti NOx in organskih delcev, ki izvirajo iz emisij motorjev, ob prisotnosti sončne svetlobe pa nastane ozon. Povečane koncentracije ozona povzročajo draženje dihalni poti ter lahko sproži astmo. Predvsem so ogroženi starejši in otroci, je pa tudi nedokazan vzrok velikega števila prezgodnjih smrti letno. Prav tako vpliva na rastline s poškodbami listov in zmanjšanjem pridelka (Felzer, Cronin, Reilly, Melillo, & Wang, 2007; Kampa & Castanas, 2008). Iz podatkov o emisijah se izračunava kazalec POCP (fotokemični potencial za nastanek ozona) (Altenstedt & Pleijel, 1998). Raziskovalci ugotavljajo, da v gozdarstvu emisije za celotno verigo pridobivanja okroglega lesa znašajo 17,5 POCP/m3. Ti vodikovo-ogljikovi izpusti nastajajo pri nepopolnem izgorevanju goriva. Izboljšave z uvedbo novejših motorjev z notranjim izgorevanjem zmanjšujejo količine emisij (Hochhauser, 2009) z boljšim izgorevanjem goriva in čiščenjem izpuhov. Težavo pa predstavljajo motorji motornih žag, kjer je bilo ugotovljeno, da zaradi zasnove motorja do 22% goriva v teh motorjih ne izgori (Magnusson et al., 2000), izboljšave pa se že pojavljajo v obliki katalitičnih motornih žag. 2.5 Prašni delci Prašni delci (PM) so vsebovani v izpušnih plinih motorjev in so poznani predvsem kot povzročitelji smoga. Do leta 2012 ni bilo dokazano, da so prašni delci karcenogeni, zato so bili zavedeni kot verjeten razlog za nastanek raka. Raziskave so pokazale, da so emisije dizelskih motorjev karcenogene (Attfield et al., 2012; Vermeulen et al., 2014), fini prašni delci pa vstopajo v pljuča in lahko povzročajo astmo in kronične pljučne bolezni (Gilmour et al., 1996). Zaradi tega se je v EU začela zakonodaja na področju prašnih delcev zaostrovati v smeri zmanjšanja nacionalnih emisij (COM2013,920), v posameznih delih EU pa so se odločili omejiti vožnjo z dizelskimi vozili v mestih. Glede prašnih delcev je bilo ugotovljeno, da stroj za sečnjo med delom izpusti 79 gramov prašnih delcev na uro (P. Lijewski et al., 2013). Težava je, da nam ta podatek ne pove dovolj o sami nevarnosti prašnih delcev. Študije kažejo, da pri prašnih delcih ni toliko težava le sama količina prašnih delcev temveč predvsem število delcev in njihova velikost. Če primerjamo tehnologiji sečnje med seboj lahko ugotovimo, da je sekač bolj izpostavljen nevarnosti prašnih delcev iz motorja motorne žage, saj jih vdihava direktno, četudi jih je zaradi bencinskega motorja manj kot pri strojih za sečnjo. Na drugi strani je strojnik v stroju za sečnjo ločen od okolja in diha zrak, ki je bil filtriran s filtri prašnih delcev. Okolju je izpostavljen le takrat ko stroj ugasne in izstopi iz kabine, vendar bi takrat motor- glede na pravila varnosti pri delu moral biti izklopljen. Pri spravilu lesa lahko podobno ugotovimo, da so delavci v traktorjih in zgibnih polprikoličarjih varovani pred prašnimi delci s kabinskimi filtri, vendar pa traktorist bistveno več časa preživi izven kabine ob delujočem motorju traktorja. Ugotovimo lahko da so strojniki pri strojni sečnji bistveno manj izpostavljeni nevarnosti prašnih delcev, kot delavci pri klasični sečnji, ob predpostavki seveda, da so kabinski filtri primerne kakovosti in primerno vzdrževani. 2.6 Povzetek kemičnega onesnaževanja zraka Ugotovimo lahko, da ima pridobivanje lesa majhen vpliv na okolje v vseh zgoraj obravnavanih kategorijah. To vsekakor ne pomeni, da ni potrebno ukreniti ničesar. Izboljšave motorjev z notranjim izgorevanjem so vsekakor korak v pravo smer. Raziskovalci ugotavljajo, da so izpusti motorjev z notranjim izgorevanjem sodobnih strojev za sečnjo in zgibnih polprikoličarjev, ki izpolnjujejo Stage IIIA standarde in tovornjakov z EURO IV motorji pri spravilni razdalji 400m in transportu lesa 31km znašali 5817 gCO2/m3 (Piotr Lijewski et al., 2017). Starejše raziskave so ugotavljale to povprečje za vse tri faze pridobivanja lesa pri 6314 gCO2/m3 (Michelsen, Solli, & Str0mman, 2008), kar pomeni 8% izboljšanje. Vsekakor so primerjave težavne, vendar vseeno lahko ugotovimo, da se poraba goriva na m3 zmanjšuje. Razloge lahko iščemo tako v dvigu učinkovitosti, kot tudi v izboljšavah emisijskih standardov motorjev. Kot smo povedali je v gozdarstvu sekundarni transport največji vir izpustov toplogrednih plinov. V gozdarstvu tovornjaki premagujejo velike razdalje, saj je les potrebno iz odmaknjenih lokacij pripeljati do obratov za predelavo. Zato so Finci leta 2013 povečali največjo dovoljeno maso tovornjakov iz 60 na 76 ton. Rezultati kažejo, da so s tem ukrepom uspeli zmanjšati izpuste za 9,2%, kar je velik napredek (Palander, 2016). Ker alternative sekundarnemu transportu v gozdarstvu trenutno ni, prav tako pa ni pričakovati velikih prebojev na tem področju je investiranje v boljšo in kakovostnejšo gozdno infrastrukturo, skupaj s strožjimi zahtevami glede emisijskih standardov vozil trenutno edini primeren ukrep. 2.7 Kemično onesnaženje gozdih tal Največje grožnje gozdnemu ekosistemu iz vidika onesnaženja tal prihajajo iz izlivov onesnažil iz gozdarske mehanizacije. Onesnaženje tal se lahko pojavi zaradi iztekanja motornega olja, olja za mazanje mehanskih prenosov, dizelskega goriva ali hidravličnega olja. V vseh primerih govorimo o mineralnih oljih. V primeru olja za mazanje verige pa bi morali govoriti izključno o uporabi biorazgradljivih olj, ki onesnaženja ne povzročajo. Ugotovljeno je bilo, da se pri onesnaženju tal z motornim oljem, dizelskim gorivom ali bencinom močno povečajo količine kovin (železa, bakra, cinka, kadmija, mangana in svinca) v prsti, spremenijo pa se tudi geotehnične lastnosti tal ob onesnaženju, saj se talne pore napolnijo z oljem, kar vodi k agregaciji tal in spremembam navidezne gostote tal (Singh et all, 2009, Okonokhua et all., 2007). Velike koncentracije motornega olja močno zmanjšajo možnost rastlin za preživetje in upočasnijo rast (Rusin et all, 2015, Zafar et all., 2016), močan vpliv pa imajo tudi manjše koncentracije. Onesnaženje tal z naftnimi derivati namreč spremeni vzorce zajemanja vode in hranil v rastlinah, preprečijo pa tudi transportiranje in delovanje veliko substanc na celični ravni. V splošnem lahko trdimo, da je onesnaženje z motornim oljem hujše od onesnaženja z dizelskim gorivom le-to pa ima večje posledice, kot onesnaženje z bencinom. Vpliv na rast rastlin je še po več letih močno prisoten, zmanjšanje količine težkih kovin pa je težavno in ga zaenkrat ne znamo doseči. Raziskav o vplivih hidravličnega olja ni, glede na lastnosti teh olja pa lahko ugotovimo, da je onesnaženje s hidravličnim oljem manj nevarno kot onesnaženje z motornim oljem in bolj problematično kot onesnaženje z dizelskim gorivom. Vsa mineralna olja pa so tudi vir onesnaženja s policikličnimi aromatični ogljikovodiki (PAH), ki so močno toksični, karcinogeni in mutageni, tla pa so največje skladišče PAH-ov, saj se v okolju kar 90% teh spojin akumulira v tleh (Lipinska et all, 2014). Gozdarstvo lahko torej še kako močno vpliva na onesnaženje okolja s PAH-i, saj neuporaba biorazgradljivih olj za mazanje verige vpliva na celoten ekosistem. Dokazano je namreč bilo, da onesnaženje z mineralnimi olji za mazanje verige direktno vpliva na tla in to na enak način, kot se to dogaja pri ostalih mineralnih oljih. Posledica onesnaženja je zmanjšanje biološke aktivnosti tal oz. zmanjšanje število deževnikov v tleh (Klamerus-Iwan et all, 2015). Vplivi izlivov so torej dokazani in nesporni, a kaj lahko naredimo ob takšnih dogodkih, ki se jim sicer v veliki meri lahko izognemo, pa ne popolnoma. Na onesnaženje lahko vplivamo s spodbujanjem nakupa novih strojev, pri katerih je verjetnost izlivov iz vseh sistemov manjša, vgrajene pa imajo tudi sisteme za zmanjševanje količine izlitega hidravličnega olja. Če primerjamo potencialno tveganje za izliv hidravličnega olja lahko ugotovimo, da je tveganje za izliv večje pri strojni sečnji, kot pri traktorskem spravilu. Razlog je v tem, da imajo prilagojeni kmetijski traktorji in zgibniki manjše sisteme hidravličnega prenosa moči in posledično manj olja v sistemih, kot stroji za sečnjo in zgibni polprikoličarji. Največje tveganje predstavlja stroj za sečnjo, ki ima najbolj kompleksen hidravličen sistem z velikimi količinami hidravličnega olja. Ravnanje v primeru izlivov olja je opredeljeno v FSC standardih za državne gozdove. Predvideva se uporaba pivnikov, ki olje vpijejo. Poročanje o teh dogodkih ni predvideno, kar ocenjujemo kot pomanjkljivost, saj bi na osnovi teh podatkov lahko ugotovili pogostost teh dogodkov ter vzpostavili monitoring onesnaženja na teh lokacijah. Težava je, da ne vemo, kako pogosti so ti dogodki, ali kje so se zgodili, še manj pa vemo kakšen je njihov vpliv na okolje. Takšne dogodke bi lahko zaznali le posredno, torej ko pride do onesnaženja podtalnice. V zadnjem času veliko truda vlaga v bioremediacijo onesnaženih tal, ki je vse bolj uspešna, saj je bilo dokazano, zmanjšanje razlik v vsebnosti dušika, ogljika, žvepla, kadmija, svinca in cinka med tretiranimi in netreniranimi rastlinami, medtem ko postopki niso uspeli zmanjšati količin bakra in niklja v rastlinah. Bioremediacija lahko pomeni več postopkov za vnos alg, gliv ali bakterij v tla, ki pospešujejo razgradnjo naftnih spojin. Postopki so zelo uspešni, saj so po 2 letih v tleh opazili 10* manj motornega olja, 20* manj dizelskega olja, onesnaženja zaradi bencina pa skoraj ni bilo več (Rusin et all, 2015). Tudi pri nas je potrebno razmisliti o uporabi takšnih ukrepov v praksi, seveda potem, ko in če se izvede monitoring kemičnega onesnaženja tal. 3 Mehanske poškodbe tal in rast rastlin Raba sodobnih tehnologij v gozdarstvu in kmetijstvu povzroča večje obremenitve tal zaradi zbijanja, kar zmanjša sposobnost tal za zadrževanje vode, zraka in hranil v tleh, posledično se zmanjša hitrost rasti rastlin, zmanjša se številčnost organizmov v tleh ter hitrost kroženja hranil v tleh. Kot rešitve predlagajo dvig količine organske snovi v tleh, nadzor in omejevanje vožnje ter globoko oranje tal (Hamza and Anderson 2005). V gozdarstvu uporaba tehnologije strojne sečnje zahteva izdelavo dreves ob panju, kar pomeni, da pri uporabi te tehnologije prihaja do vožnje s stroji po večjih površinah, posledično pa se pojavi nevarnost zbijanja tal. V močno stisnjenih tleh (več kot 2MPa pritiska) namreč korenine zelo težko rastejo (Silva, Reinert et al. 2000). Gozdni ekosistem je lahko izpostavljen tudi uničenju tal z mešanjem na večjih površinah, kar lahko ogrozi rastiščni potencial in funkcije gozdnih tal (Han, Han et al. 2009). Dodatna težava nastaja zaradi vse večje uporabe strojne sečnje v ujmah, kjer je težava še bolj pereča, saj se z izvajanjem pridobivanja lesa mudi in se posledično manj pozornosti posveča varstvu tal, kar lahko poveča obseg poškodovanosti tal. Vplivov gozdarske mehanizacije na tla je veliko, zato je tudi raziskovanje zbijanja tal izrazito multidisciplinarno področje. Vožnja vpliva na fizične lastnosti tal, saj so rodovitna tla močno prepredena z porami in tako občutljiva na stiskanje. Ugotovljeno je bilo, da se glede na več prehodov poveča navidezna gostota tal, zmanjša pa poroznost. Prav tako se z zbijanjem tal spreminjajo vse ostalih fizične lastnosti tal (Jurgensen, Harvey et al. 1997, Gerasimov and Katarov 2010, Cambi, Grigolato et al. 2016). S povečevanjem zbitosti tal se slabšajo pogoji za rast rastlin. Rastline so lahko izpostavljene pomanjkanju vode, če so tla močno stisnjena, saj vode iz takšnih tal ne morejo črpati, opazili so spremembe v delovanju rastnih hormonov rastlin, zmanjšanje absorpcije mineralov in fotosinteze ter posledično zmanjšanje dihanja rastlin (Kozlowski 1999). Močno je lahko prizadeta rast koreninskega sistema, kjer je opazno zmanjšanje velikosti in površinska rast (Alameda and Villar 2009), slabšanje pogojev za mikorizo in manjša razvitost asimilacijskega aparata pri 65 od 107 vrstah rastlin (Godefroid). Prav tako se zmanjšuje dejavnost mikroorganizmov v tleh, prevladovati pa začnejo mikrobi, ki bolje uspevajo v anaerobnih pogojih(Hartmann, Niklaus et al. 2014). Zbijanje tal tudi močno prizadene pomlajevanje. Dokazano je bilo, da je bila rast klic v bližini vlak 40% manjša, kot na nemotenih tleh ter 60% do 80% mortaliteta borovih klic na močno stisnjenih tleh. Zbijanje tal ima tudi močan vpliv na odrasel gozd, saj je višinski prirastek mladih smrek na stisnjenih tleh bil za 25% manjši (Kozlowski 1999). Področje teramehanike se ukvarja z vplivom lastnosti strojev na prevoznost tal, kar služi oblikovanju strojev in modeliranju vpliva strojev na tla (Smith and Peng 2013, Damanauskas and Janulevičius 2015, Jiang, Dai et al. 2018). Ugotavljanje vplivov vožnje na tla z vidika občutljivosti posameznih tal je pomembno področje, saj lahko na podlagi teh znanj razdelimo tla na za vožnjo občutljiva in manj občutljiva (Ampoorter, Van Nevel et al. 2010). Glavni dejavniki, ki vplivajo na občutljivost tal so tekstura, vlažnost in količina organske snovi v tleh (McDonald and Seixas 1997, Arthur, Schj0nning et al. 2013, Kleibl, Klvač et al. 2014). Spremljanje stopnje in obsega poškodovanosti tal nam poda podatke o količini poškodovanih tal (Wästerlund 1992, Williamson and Neilsen 2000, Allman, Jankovsky et al. 2015), vendar pa se pojavlja potreba po širšem monitoringu tal. V zadnjem času je bilo več poskusov ugotavljanja, koliko časa tla po zbijanju potrebujejo za povrnitev v osnovno stanje, predlagani pa so bili tudi ukrepi za pospešitev teh procesov (Kleibl, Klvač et al. 2014, Cambi, Certini et al. 2015). V projektu se osredotočamo na poškodbe tal, povzročene s tehnologijo strojne sečnje, katere osnovna značilnost je izdelava dreves ob panju. Posledično tehnologija za delo potrebuje večjo gostoto prometnic, ki je iz vidika motenj tal nezaželena. Kot poškodbe tal lahko razlikujemo več vplivov gozdne mehanizacije, ki so razvidni tudi iz zakonskih podlag. Razlikujemo erozijske pojave, onesnaženje tal, katerega obravnavamo v poglavju 2.2 in zbijanje tal. Erozija je premikanje prsti ali matične kamnine zaradi naravnih elementov (voda, veter, led, organizmi). V gozdarstvu je zaradi večinoma nagnjenih terenov močno povezana z gravitacijo in vodo. Erozija je nadpomenka, ki obsega tudi pojave plazenja in skalnih tokov, ki lahko nastanejo tudi pri rabi strojne sečnje na velikih naklonih (uporaba vitlov za premikanje strojev), ali pa ob izgradnji velike gostote vlak na strmih terenih. Slednja je v zadnjem času postala problematična, saj se skuša s sistemom vlak doseči tudi področja z velikimi nakloni, ki do sedaj niso bila odprta. Erozija je problematična, saj na vlakah in sečnih poteh odnaša prst in povzroča ogolela tla, kjerkoli pa se pojavi odnaša rodovitna tla in s tem zmanjšuje rastno površino sestojev. Ukrepi proti eroziji morajo obsegati primerno planiranje gozdnih prometnic in urejeno odvajanje vode ter primerno ureditev gozdnih prometnic po zaključenem pridobivanju lesa v sestoju. Zbijanje tal, povzroči, da tla postanejo bolj težka ter da so v njih so slabše razmere za rast rastlin. Večina škode se povzroči pri prvih nekaj prehodih strojev. Rešitve iz kmetijstva predvidevajo dvig količine organske snovi v tleh, nadzor in omejevanje vožnje ter globoko oranje tal. Od vseh treh rešitev je v gozdarstvu edina možna nadzor in omejevanje vožnje po gozdnih tleh, torej koncentriranje poškodb tal na stalnih poteh ter zaščito preostale površine sestojev. 4 Viri Altenstedt, J., & Pleijel, K. (1998). POCP for individual VOC under European conditions Retrieved from Göteborg: Attfield, M. D., Schleiff, P. L., Lubin, J. H., Blair, A., Stewart, P. A., Vermeulen, R., . . . Silverman, D. T. (2012). The Diesel Exhaust in Miners Study: A Cohort Mortality Study With Emphasis on Lung Cancer. JNCI Journal of the National Cancer Institute, 104(11), 869-883. doi:10.1093/jnci/djs035 Berg, S., & Lindholm, E. L. (2005). Energy use and environmental impacts of forest operations in Sweden. Journal of Cleaner Production, 13(1), 33-42. doi:10.1016/j.jclepro.2003.09.015 Bouwman, A. F., Van Vuuren, D. P., Derwent, R. G., & Posch, M. (2002). A Global Analysis of Acidification and Eutrophication of Terrestrial Ecosystems. Water, Air, and Soil Pollution, 141(1), 349-382. doi:10.1023/a:1021398008726 Cosola, G., Grigolato, S., Ackerman, P., Monterotti, S., & Cavalli, R. (2016). Carbon footprint of forest operations under different management regimes. Croatian Journal of Forest Engineering: Journal for Theory and Application of Forestry Engineering, 37(1), 201-217. Felzer, B. S., Cronin, T., Reilly, J. M., Melillo, J. M., & Wang, X. (2007). Impacts of ozone on trees and crops. Comptes Rendus Geoscience, 339(11), 784-798. doi:https://doi.org/10.1016/j.crte.2007.08.008 Gilmour, P. S., Brown, D. M., Lindsay, T. G., Beswick, P. H., MacNee, W., & Donaldson, K. (1996). Adverse health effects of PM10 particles: involvement of iron in generation of hydroxyl radical. Occupational and Environmental Medicine, 53(12), 817-822. doi:10.1136/oem.53.12.817 Glavič, P., & Lukman, R. (2007). Review of sustainability terms and their definitions. Journal of Cleaner Production, 15(18), 1875-1885. doi:https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2006.12.006 Hochhauser, A. M. (2009). Review of prior studies of fuel effects on vehicle emissions. SAE International Journal of Fuels and Lubricants, 2(1), 541-567. doi:10.4271/2009-01-1181 Hoegh-Guldberg, O., Mumby, P. J., Hooten, A. J., Steneck, R. S., Greenfield, P., Gomez, E., . . . Hatziolos, M. E. (2007). Coral Reefs Under Rapid Climate Change and Ocean Acidification. Science, 318(5857), 1737-1742. doi:10.1126/science.1152509 IEA. (2017). CO2 emmisions form fuel combustion. Retrieved from Jäppinen, E., Korpinen, O. J., Laitila, J., & Ranta, T. (2014). Greenhouse gas emissions of forest bioenergy supply and utilization in Finland. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 29, 369-382. doi:10.1016/j.rser.2013.08.101 Kampa, M., & Castanas, E. (2008). Human health effects of air pollution. Environmental Pollution, 151(2), 362-367. doi:https://doi.org/10.1016/j.envpol.2007.06.012 Kuhns, H. D., Mazzoleni, C., Moosmüller, H., Nikolic, D., Keislar, R. E., Barber, P. W., . . . Watson, J. G. (2004). Remote sensing of PM, NO, CO and HC emission factors for on-road gasoline and diesel engine vehicles in Las Vegas, NV. Science of the Total Environment, 322(1), 123-137. doi:https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2003.09.013 Le Quere, C., Peters, G., Andrew, R., Andrew, R., & Boden, T. (2013). The global carbon budget 1959-2013 Version 2.3 June 2014. Retrieved from Lijewski, P., Merkisz, J., & Fuć, P. (2013). Research of exhaust emissions from a harvester diesel engine with the use of portable emission measurement system. Croatian Journal of Forest Engineering, 34(1), 113-122. Lijewski, P., Merkisz, J., Fuć, P., Ziotkowski, A., Rymaniak, L, & Kusiak, W. (2017). Fuel consumption and exhaust emissions in the process of mechanized timber extraction and transport. European Journal of Forest Research, 136(1), 153-160. doi:10.1007/s10342-016-1015-2 Magnusson, R., Nilsson, C., Andersson, K., Andersson, B., Rannug, U., & Östman, C. (2000). Effect of Gasoline and Lubricant on Emissions and Mutagenicity of Particles and Semivolatiles in Chain Saw Exhaust. Environmental Science & Technology, 34(14), 2918-2924. doi:10.1021/es9912022 Michelsen, O., Solli, C., & Str0mman, A. H. (2008). Environmental impact and added value in forestry operations in Norway. Journal of Industrial Ecology, 12(1), 69-81. doi:10.1111/j.1530-9290.2008.00008.x Palander, T. (2016). Environmental benefits from improving transportation efficiency in wood procurement systems. Transportation Research Part D: Transport and Environment, 44, 211-218. doi:10.1016/j.trd.2016.03.004 Poje A., & I., P. (2010). Noise Pollution in Forest Environment Due to Forest Operations Croatian Journal of Forest Engineering, 31(2), 137-148. Vermeulen, R., Silverman, D. T., Garshick, E., Vlaanderen, J., Portengen, L., & Steenland, K. (2014). Exposure-Response Estimates for Diesel Engine Exhaust and Lung Cancer Mortality Based on Data from Three Occupational Cohorts. Environmental Health Perspectives, 122(2), 172-177. doi:10.1289/ehp.1306880 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper VARSTVO GOZDNIH TAL Z VIDIKA ZAKONODAJE - ALI OBSTAJAJO OMEJITVE PRI RABI SODOBNIH TEHNOLOGIJ? PROTECTION OF FOREST SOIL FROM THE LEGISLATION POINT OF VIEW -RESTRICTIONS FOR THE USE OF MODERN TECHNOLOGIES Špela PEZDEVŠEK MALOVRH1, Matevž MIHELIČ2, Janez KRČ3 (1) University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry, spela.pezdevsek.malovrh@bf.uni-lj.si (2) University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry, matevz.mihelic@bf.uni-lj.si (3) University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry, janez.krc@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih. Ključne besede: politični okvir, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije ABSTRACT Although soils are the key component for sustainable development, soil degradation in EU member states continues to increase. Forest soils are not excluded and are particularly vulnerable to degradation processes, the more so after natural disasters and intensive use of modern technologies. Compaction is the most common consequence of such uses. The present study analyses the existing national and international policy documents that refer to soil protection using content analysis. Particular emphasis is given to soil compaction and limitations of using modern technologies. The results indicate that the EU Thematic Strategy for soil protection set ambitious objectives related to soil degradation prevention and soil function conservation. Since the Directive setting out a framework for soil protection and amending Council Directive 2004/35/EC, as proposed in the Strategy, was not adopted, the various aspects of soil protection in EU member states are fragmented among numerous policies. However, the EU environmental policy has the most important role. Although soil compaction is identified as one of the main threats, it is not sufficiently addressed and considered in EU policy documents. Current forestry legislation only indirectly considers forest soil protection in terms of minimizing the negative effects of forestry operations. Due to the increasing use of modern technologies, a more active approach to (forest) soil protection will be necessary in the future. Likewise, limitations for using modern technologies on different soil types will have to be set. Key words: policy framework, legislation, forest soil, soil protection, degradation processes, soil degradation, soil compaction, modern technologies GDK 114.5+931(045)=163.6 DOI 10.20315/ASetL.115.4 1 UVOD - ZAKAJ JE VARSTVO GOZDNIH TAL POMEMBNO? 1 INTRODUCTION - WHY IS FOREST SOIL PROTECTION IMPORTANT? Gozdarji upravljamo z več kot polovico površine Slovenije (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o Prispelo / Received: 5. 6. 2018 Sprejeto / Accepted: 13. 8. 2018 gozdovih, 2016), pri čimer pa varovanje gozdnih tal ni opredeljeno kot prioritetna naloga, in to kljub dejstvu, da tla opravljajo številne funkcije in so zelo kompleksen naraven sistem (Vrščaj in sod., 2017). Gozdna tla spadajo med manj rodovitna v primerjavi s kmetijskimi, a vse funkcije, ki jih opravljajo, kažejo na neprecen- ljivost tal kot naravnega vira. Zato je gozdna tla treba zaščititi pred degradacijskimi procesi, kot so na primer erozija, zbitost tal in onesnaževanje (Jones A. in sod., 2012; Vrščaj B. in sod., 2017), katerih pojavnost je v zadnjih letih v Evropi v porastu (Paleari S., 2017; Turpin N. in sod., 2017). V zadnjem času je okoljevarstvena pozornost, ne samo v svetovnem merilu, temveč tudi v Evropski uniji (EU), namenjena trajnostnemu razvoju in posledično varovanju in ohranjanju vseh vrst tal (Paleari S., 2017). V prizadevanju po ohranitvi tal so bila ustanovljena številna partnerstva, v katerih sodelujejo različni deležniki, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal - npr. Globalno partnerstvo za tla (Global Soil Partnership), Evropsko partnerstvo za tla (European Soil Partnership) in Slovensko partnerstvo za tla1. Nadalje so bili pripravljeni številni politični dokumenti in nacionalne samoocene po krepitvi zmogljivosti za globalno okoljsko upravljanje (Svet za varstvo okolja, 2008), katerih namen je prispevati k trajnostnem upravljanju in varovanju tal kot pomembnega naravnega vira. V teh dokumentih je prepoznano, da so tla izpostavljena vedno večjim obremenitvam iz okolja, ki jih povzročajo ali povečujejo predvsem človekove dejavnosti. Mednje sodi neustrezna kmetijska in gozdarska praksa, saj zmanjšuje sposobnost tal, da v celoti opravljajo svoje funkcije (Kibblewhite M. G. in sod., 2012; Rodrigues S. M. in sod., 2009). Raba sodobnih tehnologij v gozdarstvu in kmetijstvu povzroča vedno večje obremenitve tal zaradi zbijanja, kar posledično zmanjšuje sposobnost tal za zadrževanje vode, zraka in hranil v tleh, zmanjšuje se številčnost organizmov v tleh, kot tudi hitrost kroženja hranil v tleh (Hamza M. A. in Anderson W. K., 2005). V gozdarstvu uporaba sodobne tehnologije (strojne sečnje) omogoča izdelavo drevesa ob panju. Posledica je večji delež prevoženih površin ter pojav nevarnosti zbijanja tal ali celo uničenja tal z mešanjem, kar lahko ogrozi rastiščni potencial in funkcije gozdnih tal (Han S. K. in sod., 2009). Dodatna težava nastaja zaradi vse pogostejše in nujne uporabe tehnologije strojne sečnje in spravila v zadnjih letih predvsem zaradi čedalje pogostejših naravnih nesreč (ujm) (Jakša J., 2007). Po ujmah se s sanacijo poškodovanih gozdov mudi in posledično se pozornost, posvečena varstvu tal, manjša, kar lahko poveča obseg poškodovanosti gozdnih tal. Zato bi moral biti eden glavnih ciljev vseh deležnikov v gozdarstvu zmanjševanje vplivov na gozdna tla, ki jih povzročajo sodobne tehnologije sečnje in spravila lesa. Vplivov sodobnih tehnologij na gozdna tla je veliko, zato je tudi raziskovanje zbitosti tal izrazito multidisci- 1 Ustanovljeno leta 2017 plinarno področje (Thees O. in Olschewski R., 2017). Raziskovanje vplivov zbitosti na gozdna tla poteka pretežno z dveh vidikov - prvi se nanaša na vplive, ki jih imajo tehnologije, drugi pa na analizo političnega okvira. Raziskave, ki so povezane z vplivom tehnologije na zbitost tal, ugotavljajo, da se z zbijanjem tal spreminjajo fizikalne lastnosti tal (Alameda D. in Villar R., 2009; Cambi M. in sod., 2015; Cambi M. in sod., 2016; Gera-simov Y. in Katarov V., 2010; Godefroid S. in Koedam N., 2004; Jurgensen M. F. in sod., 1997), da so različne vrste tal različno občutljive na zbitost (Ampoorter E. in sod., 2010) ter da so glavni dejavniki, ki vplivajo na občutljivost tal, tekstura, vsebnost vode in vsebnost organske snovi v tleh (Arthur P. in sod., 2013). V zadnjem času se raziskovalci veliko ukvarjajo tudi z vidikom časovne komponente, ki jo zbita tla potrebujejo za vrnitev v prvotno stanje (Kleibl M. in sod., 2014), ter ukrepi za pospešitev teh procesov (Cambi M. in sod., 2015). Nadalje pa se raziskave, ki se ukvarjajo z analizo političnega okvira najpogosteje obravnavajo področja varstva tal in analize vključenosti načel varstva tal v različne sektorske politike predvsem na ravni EU (Kibblewhite M. G. in sod., 2012; Paleari S., 2017) ter odgovarjajo na vprašanja, ali obstoječi politični okvir podpira varstvo tal (Gl^sner N. in sod., 2014). Ugotavljajo, da se varstvo tal in kakovost tal pogosto omenjata kot glavna cilja različnih politik na nivoju EU, da pa države članice v nacionalno zakonodajo niso vključile dovolj ukrepov, ki bi omilile grožnje tlom. Nadalje raziskave analizirajo politične instrumente (Frelih-Larsen A. in sod., 2016; Kutter T. in sod., 2011; Vrebos D. in sod., 2017) in zaključujejo, da obstaja veliko število političnih instrumentov v članicah EU. Med njimi prevladujejo regulatorni, katerih učinkovitost pa je v prvi vrsti povezana s financiranjem le teh. Redke pa so raziskave, ki se osredotočajo na implementacijo politik varstva tal na nacionalnem nivoju (Bouma J. in Droogers P., 2007) ter vključenosti varstvo gozdnih tal v politične dokumente - po našem pregledu literature takih raziskav ni. Z analizo političnih dokumentov, ki nas zavezujejo k varovanju tal, bomo pregledali: a) ali se v političnih dokumentih na različnih ravneh in področjih omenja varstvo (gozdnih) tal, s poudarkom na zbijanju tal; b) ali se spodbuja raba sodobnih tehnologij v gozdovih in ali se spodbujajo investicije v nakup sodobne mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa, ter c) opozorili na omejitve, ki izhajajo iz zakonodaje in vplivajo oziroma omejujejo rabo sodobnih tehnologij. Prispevek je namenjen zainteresiranim deležnikom s področja gozdarstva, ki jih želimo seznaniti z zakonskimi opredelitvami nujnosti celostnega varstva gozdnih tal. Nadalje želimo eviden- tirati sinergije med rabo sodobne tehnologije sečnje in spravila lesa ter varstvom tal. Dodatno spodbuda za analizo je vse pogostejša uporaba sodobne tehnologije sečnje in spravila lesa, ki imajo zaradi svoje moči in teže vse večji vpliv na gozdni ekosistem. 2 METODA DELA 2 RESEARCH METHODS Raziskava temelji na pristopu uporabe kvalitativnih metod raziskovanja. Z vsebinskega vidika je raziskava razdeljena na dva med seboj povezana sklopa. V prvem sklopu smo najprej s pomočjo analize vsebin spletnih strani in predhodnih objav s področja varstva tal (Kutter in sod., 2011; Frelih-Larsen A. in sod., 2016; Gl^sner N. in sod., 2014; Paleari S., 2017) dobili vpogled v politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal ter rabo sodobnih tehnologij, in ugotovili, kateri vsebujejo elemente varstva gozdnih tal s poudarkom na zbitosti tal. Identifikacija političnih dokumentov je temeljila na pregledu spletnih strani mednarodnih in regionalnih konvencij, povezanih z varstvom tal, Evropske komisije - Odbora za okolje, EUR-Lex »Summaries of EU legislation«2, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter mednarodnih standardov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Glede na to, da predpisi nenehno nastajajo, se spreminjajo in dopolnjujejo, smo kot presečni dan analize vzeli marec 2018. Izbrane predpise smo pre- gledali in za nadaljnjo analizo vsebine izbrali izključno tiste, ki se nanašajo na varstvo (gozdnih) tal s poudarkom na zbitosti tal ter rabo sodobnih tehnologij. Tako smo pridobili 27 ustreznih dokumentov, na katerih je v drugi fazi sledila podrobnejša kvalitativna analiza vsebine t.i. content analysis (Krippendorff K., 2004). Analiza vsebine je pogosto opredeljena kot metoda za povezovanje in analiziranje sporočil. Z analizo vsebine določimo prisotnost določene besede, besedne zveze in koncepte v tekstu ali sklopih teksta. Analiza vsebine torej temelji na kodiranju besedila v izvedene kategorije, tako da dobimo informacije o raziskovalnih enotah (Krippendorff K., 2004). V naši raziskavi je bila enota raziskave posamezen politični dokument, ki je bil izbran pri pregledu zgoraj omenjenih spletnih strani in raziskav. Analiza je potekala v dveh korakih po vzoru Bryman A. (2012). V prvem koraku smo izbirali enote analize na podlagi ravni veljavnosti predpisov (mednarodni, EU, nacionalni) in sektorske povezanosti predpisa (varstvo okolja, razvoj podeželja, gozdarstvo). V analizo je bilo vključenih 7 mednarodnih, 5 EU in 15 nacionalnih političnih dokumentov, od tega 15 s področja okolja, 1 s področja razvoja podeželja in 11 s področja gozdarstva (preglednica 1). V drugem koraku analize smo oblikovali kategorije - tako imenovane kode, ki so temeljile na besedah in besednih zvezah, kot so: gospodarjenje z gozdom, gozdarska praksa, tehnologije, sanacija degradiranih tal po sečnji in spravilu lesa, GOZDARSTVO - FORESTRY Gospodarjenje z gozdom Forest management Gozdarska praksa Forest practice Tehnologije Technologies Sanacija degradiranih tal po spravilu lesa Sanation of degrađated soil after forest harvesting BIODIVERZITETA - BIODIVERSITY Biotska raznovrstnost Bi otic diversity T raj no stria raba zemljišč/tal Sustainable use of kind/soil OKOLJSKA PODROČJA ENVIRONMENTAL DOMAINS TLA -SOIL Tla kot naravni kapital Soil as natural Funkcije tal Soil functions capital Zbitost tal Poškodbe tal Soil compaction Soil damages Dcgradacijski Varstvo tal procesi Soil protection Degradation processes Degradacija tal Soil degradation Nevarnost tal Soil hazards Slika 1: Hierarhični prikaz kod 2 http://eur-lex.europa.eu/browse/summaries. html?locale=en (dostopno 13.2.2018) Fig. 1: Hierarchical codes presentation biotska raznovrstnost, trajnostna raba zemljišč/tal, tla kot naravni kapital, funkcije tal, poškodbe tal, zbitost tal, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, nevarnost tal. Pogostost pojavljanja besed in besednih zvez oziroma tako imenovanih kod je prikazana na sliki 2. Da bi zadostili zahtevam objektivnosti in ponovljivosti analize, smo pripravili kodirno knjigo - t.i. priročnik za kodiranje. Priročnik za kodiranje je sistem kategorij, ki omogočajo kodiranje analiziranih dokumentov glede na raziskovalno vprašanje in hkrati kode uredi v hierarhično strukturo in jim pripisuje opis. Kode smo hierarhično uredili glede na okoljska področja, in sicer na gozdarstvo, biodiverziteto in tla (slika 1). 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Mednarodni procesi s področja okolja, gozdov in gozdarstva na globalni ravni 3.1 International processes in the field of environment, forests and forestry at a global level Smer razvoja politik na ravni EU in v posameznih državah članicah zaznamujejo tudi širši panevropski in svetovni procesi, povezani z okoljem in gozdovi (Žafran J., 2015). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je mednarodna skupnost sprejela dogovor o zaščiti sve- Tehnologije Technologies Sanacija degradiranih tel po spravilu Lesa Sanation of đegredateđ soil after forest harvesting Pogostost pojavljanja kode Frequncy distribution of code ooOOQ i 11 Slika 2: HFrekvenčna porazdelitev kod glede na okoljska področja3 3 Zelene kode se nanašajo na gozdarstvo, oranžne na biodiveriziteto in sive na tla. tovnega okolja in podprla trajnostni razvoj, ki je bil v veliki meri udejanjen s pripravo in ratifikacijo treh globalnih konvencij, kjer so vse države članice EU njene pogodbenice: a) konvencija ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC); b) konvencija ZN o boju proti dezer-tifikaciji in degradaciji tal (UNCCD) in strateški okvir UNCCD 2018-2030; c) konvencija o biološki raznolikosti (CBD). Za potrebe uresničevanja zahtev konvencij so države podpisnice sprejele regionalne/nacionalne strategije in akcijske programe. Zadnji pomembni sporazum, ki prispeva ki uresničevanju ciljev Konvencije o spremembi podnebja, je Pariški sporazum4 (2015), ki je namenjen krepitvi svetovnega odziva na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe v okviru traj-nostnega razvoja. Nadalje je bila leta 2015 podpisana Agenda za trajnosti razvoj do leta 2030 (veljati je začela leta 2016), katere namen je krepiti trajnostni razvoj. Konvencija ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) Konvencija je bila sprejeta leta 1992 v Rio de Ja-neiru. Republika Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 1995 (Ur. l. RS št. 13/95). Konvencija o podnebnih spremembah je splošen okvir medvladnih ukrepov na področju reševanja problemov, povezanih s pod- nanivm kap i La I natural capital Degradaci jski procesi Degradation processes Nevarnost tal Soil hazards Poškodbi; t it I Soil damages Trajnostna raba zemljišč/tal Sustainable use of land/soil Degradacija tal Soil degradation Fig. 2: Frequency distribution of codes according to environmental domains 4 Pariški sporazum je Republika Slovenija ratificirala leta 2016. Gozdarska praksa Forestry practice Gospodaijenje z gozdom Forest management Zbitost tal Soil compaction Tla kot Soil as Funkcije tal Soil functions Varstvo tal Soil protection Biotska raznovrstnost Biotic diversity Preglednica 1: Analizirani politični dokumenti Table 1: Analysed policy documents Raven Sektor Ime dokumenta Tip dokumenta Leto Mednarodna International Okolje Environment Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal United Nation Convention to Combact Desertification Konvencija Convention 1996 Nacionalna National Okolje Environment Zakon o ratifikaciji Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal Act Ratifying the United Nation Convention to Combact Desertification and Land degradation Zakon Act 2001 Mednarodna International Okolje Environment 2018-2030 strateški okvir ZN o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal The UNCCD 2018-2030 Strategic Framework Strateški okvir Strategic Framework 2017 Mednarodna International Okolje Environment Konvencija o biološki raznolikosti Convention on Biological Diversity Konvencija Convention 1992 Nacionalna National Okolje Environment Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznolikosti Act Ratifying the Convention on Biological Diversity Zakon Act 1996 Mednarodna International Okolje Environment Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 The 2030 Agenda for Sustainable Development Agenda Agenda 2016 Mednarodna International Okolje Environment Alpska konvencija Convention on the Protection of the Alps Konvencija Convention 1991 (stopila v veliavo 1995) Nacionalna National Okolje Environment Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) Act Ratifying the Convention on the Protection of the Alps Zakon Act 1996 EU Okolje Environment Tematska strategija za varstvo tal The soil Thematic Strategy Strategija Strategy 2006 EU Okolje Environment Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal Soil Framework Directive Direktiva Directive Ni bila sprejeta EU Okolje Environment 7. okoljski akcijski program Unije do 2020 7th EU Environment Action Programme to 2020 Program Programme 2014 EU Gozdarstvo Forestry Gozdarska strategija EU EU Forest Strategy Strategija Strategy 2013 EU Gozdarstvo Forestry Akcijski načrt za izvedbo Evropske gozdarske strategije do leta 2020 Action Plan for implementation of the EU Forest Strategy to 2020 Akcijski načrt Action plan 2015 Nacionalna National Okolje Environment Zakon o varstvu okolja Environmental Protection Act Zakon Act 1996 Nacionalna National Okolje Environment Nacionalni program varstva okolja National Environmental Protection Action Programme Program Programme 1999 Nacionalna National Okolje Environment Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 Resolution on National Environmental Action Plan 2005-2012 Program Programme 2005 Nacionalna National Okolje Environment Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 National Environmental Action Plan to 2030 Program Programme Osnutek Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Resolucija o nacionalnem gozdnem programu Resolution on National Forest Programme Program Programme 2007 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017-2021 Operational programme for implementation of National Forest Programme Program Programme 2017 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep« Action Plan for the developmnet of forest-wood chain in Slovenia until 2020 »Wood is Beautiful« Akcijski načrt Action Plan 2012 Nacionalna National Razvoj podeželja Rural development Program razvoja podeželja 2014-2020 Rural development Programme 2014-2020 Program Programme 2015 Nacionalna Gozdarstvo Forestry Zakon o gozdovih Forest Act Zakon Act 1993 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom Decree on protective forests and forests with a special purpose Uredba Decree 2005/2007 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Pravilnik o varstvu gozdov Rules on forest protection Pravilnik Rules 2009 Nacionalna National Gozdarstvo Forestry Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sortimentov Rules on felling, managing wood residues, harvesting and stacking of timber assortments Pravilnik Rules 1994 Mednarodna International Gozdarstvo Forestry FSC standard trajnostnega gospodarjenja z gozdovi FSC standards for sustainable forest management Standard Standard 2015 Mednarodna International Gozdarstvo Forestry PEFC slovenska shema za certifikacijo gozdov PEFC Slovenian standard for forest certification Standard Standard 2012 nebnimi spremembami. Države v skladu s konvencijo spremljajo in poročajo o izpustih toplogrednih plinov, nacionalnih politikah in najboljših praksah; uvajajo nacionalne strategije za boj proti izpustom toplogrednih plinov in za prilagajanje pričakovanim učinkom, kar vključuje zagotavljanje finančne in tehnološke pomoči državam v razvoju pri njihovem boju s podnebnimi spremembami in sodelujejo pri pripravi na prilagoditev učinkom podnebnih sprememb. V 7. Državnem poročilu o izvajanju Konvencije iz leta 2018 je zapisano, da so podnebne spremembe v Sloveniji vidne ter da bodo imele med drugim vpliv tudi na vsebnost vode v tleh (7. Državno poročilo..., 2018). Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal (UNCCD) Konvencija je bila sprejeta leta 1994 v Parizu, veljati pa je začela leta 1996. Republika Slovenija je Konvencijo ratificirala junija 2001 z Zakonom o ratifikaciji konvencije (Ur. l. RS št. 48/2001), veljati pa je začela septembra 2001. Cilj Konvencije je boj proti dezertifikaciji oziroma degradaciji tal, ki jo povzročajo spremembe v podnebju in človeški vpliv. Ob ratifikaciji Konvencije se je Slovenija opredelila kot prizadeta država, kar pomeni, da so opazni procesi degradacije tal. Nacionalna ocena uresničevanja konvencije UNCCD je obravnavala naslednje procese degradacije tal: erozijo tal, zmanjševanje vsebnosti organske snovi v tleh, onesnaženost tal, izgubo tal zaradi pozidave, hidrogeološke nevarnosti, zbitost tal, zasoljevanje in zmanjševanje biotske pestrosti. V poročilu o izvajanju Konvencije iz leta 2005 je zapisano, da so procesi degradacije tal predvsem zaradi neprimernega upravljanja z zemljišči v kmetijstvu in gozdarstvu opazni v Sloveniji ter da je podatkov o zbitosti tal na ravni Republike Slovenije malo oziroma jih ni, saj so raziskave o tej oblike degradacije tal redke. 2018-2030 strateški okvir ZN o boju proti dezer-tifikaciji in degradaciji tal Leta 2017 je bil sprejet strateški okvir o boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal (UNCCD, 2017), katerega cilj je doseganje ciljev Konvencije in 2030 Agende za trajnosti razvoj, boj proti dezertifikaciji, obnova degradiranih zemljišč in tal, vključno z zemljišči, ki jih prizadenejo suša, poplave ter dezertifikacija, ter prizadevati si za doseganje sveta brez degradacije tal. V strateškem okviru je identificirano 5 strateških ciljev do leta 2030, ki lahko pripomorejo k boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal. Strateški cilj 1 se nanaša na izboljšanje stanja prizadetih ekosiste-mov, boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal in spodbuja trajnostno upravljanje zemljišč. Konkretnih ciljev, povezanih z varstvom tal pred različnimi vplivi, ne vključuje. Konvencija o biološki raznolikosti (CBD) Konvencija o biološki raznovrstnosti je eden najpomembnejših mednarodnih dogovorov s področja varstva narave. Konvencija je bila sprejeta leta 1992 in stopila v veljavo leta 1993. Razlog sprejetja te konvencije je bilo vse hitrejše zmanjševanje biotske raznovrstnosti, za kar je odgovoren v veliki meri človek (Kus Veenvliet J. in sod., 2005). Republika Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 1996 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS št. 7/96). Glavni cilj uresničevanja Konvencije v Sloveniji je ohranitev biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti na državni in krajevni ravni ter vključevanje načel varstva narave v vse sektorje s ciljem, da dosežemo trajnostni razvoj. Načela Konvencije, povezane z biotsko raznovrstnostjo gozdnih ekosistemov (vključno z biološko raznovrstnostjo tal), so upoštevane v Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, 2007) in Zakonu o gozdovih (Ur. L. RS št. 30/93). V Nacionalnem poročilo o izvajanju Konvencije o biološki raznolikosti je zapisano, da na biološko raznolikost vplivajo neprimerne gozdarske prakse, predvsem uporaba strojne sečnje, ki ob nepravilni rabi povzroča erozijo in zbitost tal (MOP, 2010). Agenda za trajnosti razvoj do leta 2030 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 je začela veljati leta 2016 in vključuje splošne in konkretne cilje, ki so povezani s trajnostnim razvojem sveta (MZZ, 2016). Cilj 15 se nanaša na varovanje in obnovitev kopenskih ekosistemov ter spodbujanje njihove trajno-stne rabe, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, boj proti širjenju puščav, preprečevanje degradacije zemljišč ter preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti. Znotraj cilja se predvidevajo konkretni cilji, kot so: a) do leta 2020 spodbuditi trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, ustaviti krčenje gozdov, obnoviti degradirane gozdove ter bistveno povečati pogozdovanje in obnovo gozdov na svetovni ravni; b) do leta 2030 bojevati se proti širjenju puščav, obnoviti degradirana zemljišča in tla ter si prizadevati za svet brez degradacije tal. 3.2 Mednarodni procesi s področja okolja, gozdov in gozdarstva na regionalni ravni 3.2 International processes in the field of environment, forests and forestry at the regional level Poleg globalnih konvencij pa so za Slovenijo pomembne tudi regionalne konvencije, med njimi predvsem Alpska konvencija za uveljavljanje trajnostnega razvoja na območju Alp. Alpska konvencija Alpska konvencija je bila sprejeta leta 1991 in je postala veljavna leta 1995. Republika Slovenija je Alpsko konvencijo ratificirala leta 1995 z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije) (Ur. l. RS št. 19/95). Alpska konvencija5 je zasnovana kot okvirna pogodba, znotraj katere so predstavljeni le osnovni načelni vidiki, splošni cilji ter splošni ukrepi za uresničevanje trajnostnega razvoja na območju Alp. Konkretne pravice in obveznosti pogodbenic so zapisane v njenih protokolih. Konvencija vsebuje 10 vsebinskih protokolov, med njimi je protokol 6 povezan z varstvom tal. Protokol »Varstvo tal« ima cilj, da zmanjša količinsko in kakovostno razvrednotenje tal, z uporabo tlom neškodljivih kmetijskih in gozdarskih proizvodnih postopkov, varčnim ravnanjem z zemljišči in tlemi, preprečevanje erozije ter omejevanjem pozidave tal. V 12. členu »kmetijstvo, pašništvo in gozdarstvo« je zapisano, da se pogodbenice za varstvo pred erozijo in škodljivim zbijanjem tal zavezujejo, da bodo uresničevale dobro, krajevnim razmeram prilagojeno poljedelsko, pašniško in gozdarsko prakso. Nadalje je v 13. členu, ki se nanaša na gozdnogojitvene in druge ukrepe, zapisano, da se pogodbenice zavezujejo, da bodo ohranjale gorske gozdove in da je treba gozd izkoriščati in negovati tako, da se prepreči tako erozija kot škodljivo zbijanje tal. V ta namen je treba pospeševati kraju primerno gojenje gozdov in njihov naravno pomlajevanje. 3.3 Politike na ravni EU 3.3 Policies on EU level Zakonodaja s področja okolja Okoljevarstvena pozornost EU je bila do nedavnega usmerjena predvsem k varovanju vodnih virov in zraka. Tako evropska zakonodaja do leta 2006 ni obravnavala vseh tveganj, povezanih z varstvom tal na celosten način. Obstoječe politike EU na področjih, kot so kmetijstvo, voda, odpadki, kemikalije in industrijska onesnaževanja, posredno prispevajo k varstvu tal. Ker pa imajo te politike druge cilje in področja delovanja, ne zadostujejo za zagotovitev ustrezne ravni varstva tal na ravni Evrope. To pomeni, da obstoječe politike še zdaleč ne zajemajo vseh vrst tal in vseh opredeljenih nevarnosti. Posledično so v EU potekale številne aktivnosti, ki bi pripomogle k izboljšanju varstva tal - Evropska komisija je več let oblikovala predloge za celostno varstvo tal, a ker je več držav članic menilo6, da so ti predlogi sporni, je 5 Pogodbenice konvencije so Avstrija, Italija, Francija, Švica, Nemčija, Slovenija, Lihtenštajn, Monako in Evropska skupnost. 6 Države članice so uporabljale različne pristope za varstvo tal - 9 držav članic je imelo posebno zakonodajo o varstvu tal. Vendar ti zakoni običajno veljajo za eno samo posebno nevarnost (npr. onesnaževanje tal) in ne zagotavljajo vedno celostnega varstvenega okvira. do samega sprejetje zakonodaje, povezane z varstvom tal, prišlo dokaj pozno. Leta 2002 je EU pristopila k pripravi Tematske strategije za varstvo tal7 z namenom, da varuje tla v EU in prepreči nadaljnje degradacije. Tematska strategija je bila sprejeta leta 2006 (COM 231/06), v okviru katere je pripravljen predlog Direktive o določitvi okvira za varstvo tal (COM 232/06). Tako strategija kot direktiva izhajata iz potreb po zagotovitvi trajnostne rabe tal in varstva njenih funkcij na celosten način (znotraj vseh držav EU), saj je ta naravni vir v zadnjih letih izpostavljen vedno večjim pritiskom in degradacijskim procesom (med njimi je omenjena tudi zbitost tal). Tematska strategija za varstvo tal Splošni cilj tematske strategije za varstvo tal (COM 231/06) je varstvo in trajnostna raba tal, ki temelji na: a) preprečevanju nadaljnje degradacije tal in ohranjanju funkcij tal in b) sanaciji degradiranih tal do stopnje funkcionalnosti, ki je skladna vsaj s sedanjo in predvideno uporabo. V tematski strategiji za varstvo tal je opredeljeno osem glavnih nevarnosti tal, ki ogrožajo številne funkcije tal kot naravnega vira v EU. Najbolj prepoznavne nevarnosti oziroma degradacijski procesi tal so: erozija, plazenje tal, urbanizacija tal, zmanjševanje organske snovi v tleh, zmanjševanje biotske raznovrstnosti tal, onesnaženost tal, zbitost tal in zasoljevanje tal. Na podlagi strategije je predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal (COM 232/06), kot sredstvo za zagotovitev celostnega pristopa varstva tal. V direktivi je napisano, da so tla v EU izpostavljena vedno večjim obremenitvam okolja, ki jih v prvi vrsti povzročajo ali povečujejo človeške dejavnosti, kot so neustrezna kmetijska in gozdarska praksa, saj zmanjšujejo sposobnost tal, da v celoti opravljajo številne funkcije. Predlagana direktiva zajema določitev skupnega okvira za varstvo tal, ki temelji na načelih ohranjanja funkcij tal, preprečevanja degradacije tal, blaženje njenih učinkov, sanacije degradiranih tal in vključevanja v druge sektorske politike. V 1. členu je opredeljeno, da direktiva določa okvir za varstvo tal in ohranitev sposobnosti tal za opravljanje vseh okoljskih, gospodarskih, družbenih in kulturnih funkcij, med katerimi je v prvi točki (a) omenjena proizvodnja biomase8 v kmetijstvu in gozdarstvu. V ta namen določa ukrepe9 za preprečevanje degradacijskih 7 Zaradi pomena tal in potrebe po preprečitvi nadaljnje degradacije tal je 6. Okoljski akcijski program pozval k razvoju tematske strategije za varstvo tal. 8 Proizvodnja biomase se nanaša na eno izmed funkcij, ki jih opravljajo tla. 9 Za namene ohranjanja funkcij tal iz 1. člena določijo države članice na podlagi 6. člena na ustrezni ravni program ukrepov, ki vključujejo vsaj cilje za zmanjšanje tveganja, ustrezne ukrepe za doseganje navedenih ciljev, časovni načrt za uresničevanje navedenih ukrepov in oceno zasebnih ali javnih sredstev za financiranje teh ukrepov. procesov tal. Ti ukrepi zajemajo blaženje učinkov procesov in obnovo ter sanacijo degradiranih tal. Direktiva se v 6. členu dotika tudi zbijanja tal. Državam članicam nalaga obveznost, da opredelijo območja tveganja zaradi erozije, zmanjšanja količine organskih snovi, zbijanja tal, zasoljevanja in zemeljskih usadov. Sama direktiva nikoli ni bila uradno sprejeta10 in leta 2014 je Komisija odločila, da umakne predlog direktive in začne voditi nove aktivnosti na področju varstva tal v luči 7. Okoljskega akcijskega programa EU, ki je bil sprejet leta 2013. Okoljski akcijski program Unije do 202011 Okoljski akcijski program do 2020 je postal veljaven leta 2014 (Commission E., 2014). Vsebuje 9 tematskih prednostnih ciljev, kjer je z vidika varstva tal pomemben prednostni cilj 1: »varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala EU«. V cilju je zapisano, da sta gospodarska uspešnost in blaginja EU odvisni od njenega naravnega kapitala, tj. njene biotske raznovrstnosti, vključno z ekosistemi, ki zagotavljajo osnovne dobrine in storitve, od rodovitne zemlje in večnamenskih gozdov do produktivnih zemljišč. Ugotavljajo, da obstaja velik del zakonodaje EU, ki naj bi prispeval k zmanjševanju pritiskov na tla in biotsko raznovrstnost, vendar pa ocene kažejo, da se biotska raznovrstnost izgublja in da je večina ekosistemov zaradi različnih pritiskov močno degradirana. Zato je za varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala potrebno obravnavanje težav na nivoju sektorskih politik. Pri tem je prepoznana glavna vloga kmetijstva in gozdarstva pri ohranjanju naravnih kapitala - okolju prijaznejša kmetijska politika bo spodbujala za okolje ugodne kmetijske in gozdarske prakse - ter gozdarska strategija, ki bo prispevala k strateško usmerjenemu pristopu k varstvu gozdov in izboljšanju njihovega stanja, vključno s trajnostnim upravljanjem gozdov. K boljšemu varstvu tal pa naj bi prispevala nadaljnja prizadevanja za okrepitev regulatornega okvira EU -Komisija je podala predlog direktive o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi direktive 2004/35/ES. Nadalje se pričakuje, da bodo EU in njene članice čim prej poglobljeno preučile, kako bi bilo mogoče vprašanja v zvezi s kakovostjo tal obravnavati z usmerjenim in sorazmernim pristopom, ki temelji na oceni tveganj, znotraj zavezujočega pravnega okvirja. Opredeljeni bi morali biti tudi cilji za trajnostno rabo zemljišč in tal. 10 Zaradi finančne krize je bil proces zaustavljen, saj ima predlog direktive precejšnje finančne posledice. Tako je glavna predlagateljica Nemčija ta proces zaustavila. 11 Od sredine 70. let prejšnjega stoletja okoljsko politiko EU urejajo akcijski programi, v katerih so določeni prednostni cilji, ki naj bi bili doseženi v določenem obdobju. Zakonodaja s področja gozdov in gozdarstva Gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor12 EU Strategija za gozdove je bila sprejeta leta 2013 in temelji na principu skupne odgovornosti za trajnostno gospodarjenje z gozdov (Strategy F., 2013). Gozdarska strategija vsebuje osem povezanih prednostnih področij, med katerimi četrto prednostno območje »varstvo gozdov in izboljšanje ekosistemskih storitev« vključuje tudi varstvo tal. V okviru tega je podana naslednja strateška usmeritev: »Države članice bi morale z vključevanjem trajnostnih gozdarskih praks v program ukrepov v načrtih za upravljanje povodij v okviru okvirne direktive EU o vodah in programov razvoja podeželja ohranjati in povečevati gozdnatost ter tako zagotoviti varstvo tal in kakovost vode ter uravnavanje njene količine«. Na podlagi Strategije je Evropski parlament v začetku leta 2015 dobil v obravnavo Akcijski načrt za izvedbo Evropske gozdarske strategije do leta 2020 (SWD 164/05), ki je bil v septembru istega leta tudi sprejet (European C., 2015). V večletnem izvedbenem načrtu je naveden konkreten seznam ukrepov za obdobje 20152020, deležniki, ki so odgovorni za izvedbo ukrepa, časovni razpored aktivnosti in pričakovani rezultati. Strukturiran je glede na osem prednosti območij, kjer se v okviru četrtega prednostnega območja, ki vključuje varstvo tal, predvideva v ukrepu tudi »ohranjanje in povečanje gozdnatosti, da se zagotovi varstvo tal«. 3.4 Politike na ravni Republike Slovenije 3.4 Policies at the level of the Republic of Slovenia Zakonodaja s področja okolja Zakon o varstvu okolja Zakon o varstvu okolja13 (ZVO-1) (Ur. l. RS št. 39/06) vsebuje splošne ukrepe in osnovne metode varstva okolja in rabe naravnih virov. V zakonu je zapisano, da so tla del okolja. V zakonu so v 2. členu opredeljeni cilji varstva okolja, kjer so prvi trije cilji neposredno povezani z varstvom tal, in sicer: 1.) preprečevanje in zmanjševanje obremenitev okolja; 2.) ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, in 3.) trajnostna raba naravnih virov. V istem členu zakona je zapisano, da se za doseganje ciljev spodbuja proizvodnjo in potrošnjo, ki prispeva k zmanjševanju obremenjevanja okolja, ter da se spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja. ZVO-1 v 35. členu določa, da Državni zbor RS na predlog vlade sprejme Nacionalni program varstva okolja. 12 SWD(2013)342 13 Spremembe in dopolnitve so objavljene v Uradnem list RS, št. 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17. Nacionalni program varstva okolja Nacionalni program varstva okolja (NPVO) (Ur. l. RS št. 83/99) je temeljni strateški okoljski dokument, ki je bil sprejet leta 199914. Vseboval je dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja ter rabo naravnih dobrin. Osnovni cilji varstva okolja so bili razdeljeni po tematskih področjih glede na pomembnost (prednostna področja in druga področja okoljske politike). Eden izmed tematskih področij se je nanašal na »tla in gozd« (opomba: varovanje tal ni navedeno kot prednostno področje15), kjer so tla opredeljena kot naravni vir, potreben za pridelavo hrane, industrijskih surovin in pridobivanje energetskih virov, pa tudi naravna vrednota. Zato je cilj gospodarjenja s tlemi zagotoviti ravnovesje med naravnimi danostmi tal in ukrepi za ustrezno življenje človeka, seveda ob upoštevanju zahtev za ohranitev in varovanje vseh funkcij tal. Ohranjanje tal in gozda sta torej dolgoročnega strateškega pomena za ohranjanje plodnega potenciala slovenskih tal in proizvodno/reprodukcijske sposobnosti gozdov. Osnovi cilji so bili: omejevanje kemičnega onesnaževanja tal in izvedba nujnih sanacij; omejevanje fizikalnih degradacij tal (zbitost in erozija) ter omejevanje nadaljnje degradacije gozdnih tal. Za doseganje ciljev, ki so povezani z degradacijo gozdnih tal, je bil načrtovan naslednji ukrep: ohranjanje neokrnjenih velikih ekosi-stemov gozda ter zagotavljanje usklajene rabe gozdnega prostora med gozdarstvom, kmetijstvom, vojsko, prometom, vodnim in elektrogospodarstvom itd. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO) je bila sprejeta leta 2005 (Ur. l. RS št. 2/06). ReNPVO je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. ReNPVO vsebuje poglavje o tleh, kjer je opredeljeno, da tla kot naravni vir ogrožajo različni dejavniki, med njimi se omenja tudi »zbitost tal16«. V dokumentu so omenjene tudi okoljske tehnologije, kot tehnologije, ki varujejo okolje, ga manj onesnažujejo in zagotavljajo trajnostno rabo naravnih virov. Prioritetna področja, ki jih v svojem programu za uvajanje in spodbujanje okoljskih tehnologij poudarja EU, so klimatske spre- 14 NPVO je bil v veljavi do leta 2005, ko je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005-2012 15 NPVO vključuje tri prednostna področja: skrb za boljše stanje vodnega okolja, odpadki in ohranjanje biotske raznovrstnosti. 16 Kot dejavniki, ki se nanašajo na gozdna tla, se omenjajo tudi erozija, zmanjšanje deleža organske snovi ter zmanjšanje biotske pestrosti. membe, naravni viri in odpadki, zaščita tal, zdravje in kakovost življenja ter narava in biotska raznovrstnost. Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 V začetku leta 2017 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo z pripravo Nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030, s katerim naj bi bile določene dolgoročne usmeritve, cilji in naloge varstva okolja. V oktobru leta 2017 je ministrstvo objavilo Osnutek Nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030 (MOP, 2017). Osnutek vsebuje poglavje o tleh, kjer je opredeljeno, da netrajnostna raba tal v Sloveniji ogroža opravljanje ekosistemskih storitev tal. Da bi zmanjšali in preprečili ogrožanje opravljanja ekosistemskih storitev tal v kmetijstvu in gozdarstvu, je treba vzpostaviti dialog med industrijo, pridelovalci, raziskovalci in oblikovalci politik glede trajnostne rabe tal v povezavi z gnojili, fito-farmacevtskimi sredstvi, posegi na kmetijska in gozdna zemljišča in mehanizacijo. Kot ukrep za doseganje ciljev varstva tal v okviru gozdarstva je zapisano, da je tlom treba zagotoviti prijazno uporabo mehanizacije v gozdu. Zakonodaja s področja gozdov in gozdarstva Resolucija o nacionalnem gozdnem programu Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP) (Ur. l. RS št. 111/07) je temeljni strateški dokument, namenjen določitvi nacionalne politike trajnostnega razvoja gospodarjenja z gozdovi. Glavna načela ReNGP so usmerjena v ohranitev gozda ter zagotavljanje večnamenske vloge, ki vključuje okoljski, socialni in gospodarski vidik. Na podlagi sedanjega stanja ter postavljenih ciljev vsebuje dolgoročno vizijo gospodarjenja, ki poleg razvojnih usmeritev ožjega gozdarskega sektorja opredeljuje povezave tudi s področja varstva okolja in ohranjanja narave, gospodarskih sektorjev, povezanih s predelavo lesa, ter z vsemi drugimi, ki so interesno povezani z gozdom in gozdnim prostorom. ReNGP se gozdnih tal dotakne v poglavju »Ohranjanje zdravja in vitalnosti gozdov« v cilju 1: vzdrževati in oblikovati zdrave in vitalne gozdove, ki so se sposobni prilagoditi škodljivim vplivom, kjer je v eni izmed usmeritev zapisano, da je treba gospodarjenje z gozdovi načrtovati tako, da se zmanjša tveganje za degradacije in druge škode v gozdovih, ter dela izvajati tako, da se čim manj poškodujejo gozdni sestoji in tla. Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017-2021 Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2017-2021 (OP NGP) predstavlja vez med ReNGP in dokumenti, ki na nižjih ravneh tvorijo temelje za načrtovanje, izvajanje in spre- mljanje ukrepov gozdne politike (MKGP, 2017). Tako OP NGP za obdobje 2017-2021 opredeljuje aktualna prioritetna področja, iz katerih izhajajo ukrepi in naloge gozdne politike. V uvodu pri pregledu obstoječih operativnih dokumentov s področja gozdov in gozdarstva OP NGP poudarja, da gozdnogospodarski načrti za obdobje 2011-2020 v celoti upoštevajo usmeritve ReNGP, kjer poudarjajo, da se prednostne naloge nanašajo tudi na uvajanje sodobnih tehnologij. OP NGP opredeljuje štiri prioritete (od a do d) in deset ukrepov. Prioriteta a se nanaša na ohranjanje biotske raznovrstnosti gozdov na krajinski, ekosistemski, vrstni in genski ravni ter spremljanje njihovega zdravja in vitalnosti. V okviru te prioritete se del ukrepa naša na načine gospodarjenja, ki se morajo prilagajati naravnim danostim ob upoštevanju okoljskih, gospodarskih in socialno/družbenih vidikov gozdov, ki prispevajo k varstvu tal. Program razvoja podeželja 2014-2020 Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP) je Evropska komisija potrdila maja 2015. PRP se osredo-toča na tri glavna področja, s katerimi bo Slovenija zagotavljala izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij, s čimer v največji meri odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru. PRP tako vključuje ukrepe, ki lahko neposredno vplivajo na izboljšanje varstva tal in spodbujajo rabo sodobnih tehnologij v gozdarstvu. V okviru PRP je v ukrepu 8 »Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje« predviden podukrep 8.6, ki je namenjen naložbam v gozdarske tehnologije ter predelavo in mobilizacijo lesa. Naložbe se bodo izvajale v okviru dveh operacij, kjer je ena od njih namenjena naložbam v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa. Nadalje ukrep 1 »Prenos znanja in dejavnosti informiranja« predvideva podukrep 1.2, ki je namenjen podpori demonstracijskih aktivnosti in informiranju. Glavni cilj tega podukrepa je omogočiti pridobitev dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki temelji na prikazu uporabe mehanizacije, postopkov, tehnologij, strojev in praks in bodo s praktičnimi prikazi prispevale k višji ravni znanja tudi na okolj-skem področju (Zafran J., 2015, MKGP, 2017). Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti goz-dno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep« Akcijski načrt je bil sprejet leta 2012 in je operativni dokument Vlade Republike Slovenije za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne verige (Akcijski načrt..., 2012). Akcijski načrt med drugim določa tudi ukrepe za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi, kjer pa se nobeden od ukrepov in pripadajočih aktivnosti ne nanaša na varstvo gozdnih tal. V ukrepu, ki se nanaša na izboljšanje opremljenosti lastnikov gozdov za delo v gozdu, pa je ena izmed aktivnosti povezana s spodbujanjem investicij v nakup nove mehanizacije za izvajanje sečnje in spravila lesa v gozdovih. Zakon o gozdovih Ta zakon s spremembami in dopolnitvami (Ur. l. RS št. 30/93)17 ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostno sona-ravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. V poglavju III »Gospodarjenje z gozdovi« je v 3. odstavku zapisano, da morajo biti dela v gozdovih opravljena v ustreznem letnem času na način, s katerim se najmanj ogroža gozdni ekosistem ter se zagotavlja varstvo gozdov in varnost ljudi. Nastale posledice poškodb tal je treba odstraniti takoj po končanem spravilu oziroma prevozu18. Nadalje je v 37. členu zakona, ki je povezan z graditvijo in vzdrževanjem gozdne infrastrukture zapisano, da se mora gozdna infrastruktura načrtovati, graditi in vzdrževati tako, da je ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških razmer napravljene čim manj škode gozdnim tlom, rastlinstvu in živalstvu. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS št. 88/05) določa varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter režim gospodarjenja v teh gozdovih. Uredba v 5. členu (Ur. l. RS št. 56/07)19 med drugim določa, da mora Zavod za gozdove Slovenije pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi zagotavljati načine spravila in uporabo spravilnih sredstev, kot je določeno v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, ter zagotavljati sanacijo poškodovanih tal, da se prepreči erozija. 17 Ur.l. RS št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 -ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 - ZGGLRS in 77/16. 18 V 79. členu zakona je predvidena globa, če se ne odstrani posledic poškodb tal takoj po končanem spravilu oziroma prevozu. 19 Spremembe in dopolnitve Uredbe, Ur.l. RS št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13 in 39/15. Pravilnik o varstvu gozdov Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. l. RS št. 114/09)20 podrobneje določa ukrepe za ohranjanje biotskega ravnovesja v gozdnem prostoru ter posege, ki gozd razvrednotijo oziroma poškodujejo. V 10. členu, ki se nanaša na »Izvajanje del v gozd v času, na način in s pripomočki, ki najmanj ogrožajo gozdni ekosistem«, je zapisano, da se dela v gozdu izvajajo tako, da se tehnologija izbere in gozdna mehanizacija uporablja tako, da se gozdni ekosistem čim manj ogroža oziroma da se uporabljajo stroji in naprave, razen odprtih mazalnih sistemov verižnih žag, ki ne puščajo sledi olj in drugih maziv in imajo ustrezno opremo za preprečitev oziroma sanacijo morebitnega razlitja olj. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sortimentov V 7. členu Pravilnik (Ur. l. RS št. 55/94)21 določa, da je pri spravilu gozdnih lesnih sortimentov treba uporabljati spravilna sredstva in tehnologijo, ki so prilagojena naravnim razmeram oziroma občutljivosti gozdnih sestojev in tal. Gozdni lesni sortimenti se morajo spravljati tako, da se ne poškodujejo pomladek, drevje, gozdna tla, gozdne vlake, poti in ceste ter da se ne poslabša režim odtoka voda v večji meri, kot je to neizogibno. Pri spravilu s traktorji in drugimi samohodnimi stroji je dovoljeno vlačiti ali prevažati gozdne lesne sortimente le po gozdnih vlakah oziroma poteh. Po gozdnih cestah je dovoljeno vlačiti gozdne lesne sortimente samo zaradi njihovega sortiranja in zlaganja. Poškodbe na cestišču mora povzročitelj odpraviti takoj po končanem delu. Nadalje je opredeljeno, da je takoj po končanem spravilu treba sanirati poškodbe na pomladku in drevju ter odpraviti poškodbe na gozdnih tleh ter gozdnih vlakah, poteh, stezah in cestah ter vzpostaviti čim ugodnejši režim odtoka vode. 3.5 Vključenost načel varstva tal v mednarodne standarde trajnostnega gospodarjenja z gozdovi 3.5 Integration of soil protection principles in international standards of sustainable forest management Vse večje zavedanje, da je treba trajnostno gospodariti z gozdom in ohranjati gozdne vire tudi za prihodnje generacije, ter vse večja ozaveščenost pa tudi zahteve kupcev lesa in lesnih izdelkov, ki ne želijo z nakupom 20 Spremembe in dopolnitve Pravilnika o varstvu gozdov, Ur.l. RS št. 31/16. 21 Spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sortimentov, Ur.l. RS št. 95/04, 110/08 in 83/13. le-teh prispevati k uničevanju gozdnih ekosistemov, je v 90. letih prejšnjega stoletja privedlo do oblikovanja mednarodnih standardov za trajnostno gospodarjenje - certifikacija gozdov (Perera P. in Vlosky R. P., 2006; Rametsteiner E. in Simula M., 2003). Na pobudo okoljevarstvenih organizacij so se tako začeli oblikovati različni mednarodni sistemi za certi-ficiranje gozdov, z namenom spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in preprečitve nadaljnje degradacije gozdnih ekosistemov. Danes je na svetu uveljavljenih več kot 50 certifikacijskih shem (Overde-vest C., 2010), na evropskem trgu pa prevladujeta dve glavni certifikacijski shemi22, in sicer FSC (Forest Stewardship Council, ustanovljen leta 1993) (FSC, 2018) in PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification, ustanovljen leta 1999) (PEFC, 2018). Certifikacijske sheme delujejo na principu presoje skladnosti gospodarjenja23 z gozdovi z mednarodno določenimi standardi za trajnostno gospodarjenje, ki temeljijo na načelih/merilih, kriterijih in indikatorjih. FSC24 V Sloveniji imamo 260.291 ha gozdov certificira-nih po shemi FSC (FSC, 2018). FSC temelji na 9 načelih (FSC, 2015). Načelo 6 »Okoljevarstveni vplivi« in 8 »Nadzor in ocena« se dotikata področja varstva gozdnih tal. V načelu 6 je zapisno, da mora gospodarjenje z gozdom ohraniti biotsko raznolikost in njene spremljajoče vrednosti, vodne vire, zemljo in edinstvene in občutljive ekosisteme in pokrajine ter s tem ohranjati ekološke funkcije in integriteto gozda. Znotraj načela 6 je v kriteriju 6.5 opredeljeno, da je treba pripraviti in uvesti pisne smernice za minimiziranje škode za gozd po sečnji, kar pomeni, da morajo obstajati pisni postopki za minimiziranje škode v gozdu med sečnjo in spravilom lesa; tehnike sečnje so določene tako, da v kar največji meri preprečujejo erozijo; tehnike sečnje in spravila so zasnovane tako, da v kar največji meri preprečijo škodo na preostalih drevesih in pomladku; novi stroji za sečnjo in spravilo so izbrani ob upoštevanju potrebe po povzročanju minimalne škode na tleh, preostalih drevesih in pomladku. Znotraj načela 22 Obe shemi ločita dve vrsti certifikacije, in sicer presoja trajnostnega gospodarjenja v gozdih (Forest Management - FM) za lastnike oz. upravljavce gozdov in pa sledenje certificiranega lesa in izdelkov (nadzor izvora lesa) (Chain of Custody - CoC) skozi vse faze proizvodnega procesa pridobivanja lesa, predelave, transporta in skladiščenja, do prodaje izdelka končnemu potrošniku. 23 Presojo opravi neodvisna, usposobljena in akreditirana organizacija. 24 Pregled je narejen na Splošnih standardih in kontrolnih seznamih Woodmark soil aasociation-a, ki so prilagojeni za Slovenijo, verzija 4.2 8 se kriterij 8.2b. nanaša na raziskovanje in zbiranje podatkov, ki so potrebni za nadzor: velikost prirastka, pomlajevanje in stanje gozda. V praksi to pomeni, da se stanje gozda (razširjenost škodljivcev, dokazi o zbitju tal in eroziji) redno spremlja in pregleduje. V Nacionalni oceni FSC tveganja za Slovenijo je navedeno, da so glavni okoljski problemi posledica gozdne proizvodnje, kjer sta kot glavna problema navedena poškodbe gozdnih tal in pa graditev gozdnih vlak brez dovoljenja, ki pa se pojavljata v manjšem obsegu (FSC, 2017). PEFC V Sloveniji je v regijsko certifikacijo gozdov PEFC včlanjenih 888 lastnikov gozdov, ki gospodarijo z okoli 48.000 ha gozdov. Merila PEFC so razdeljena v šest glavnih skupin (kazalniki), ki temeljijo na Helsinških merilih trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (PEFC, 2018). Kazalnik »Vzdrževanje in primerna krepitev varovalnih funkcij pri gospodarjenju z gozdovi« se edini nanaša na gozdna tla. Opredeljeno je, da mora biti gospodarjenje z gozdovi usmerjeno k ohranitvi in krepitvi varovalne funkcije gozda, predvsem pred talno erozijo. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Iz pregleda posameznih političnih dokumentov, ki so sestavni del pravnega reda EU, ter številnih mednarodnih procesov je jasno razvidno, da politike na ravni EU postajajo čedalje bolj kompleksne. Zakonodaja, ki neposredno obravnava zgolj gozdove in gozdarstvo, ni obsežna, se pa na to področje čedalje bolj intenzivno vključujejo druge politike, kot na primer okoljska, kmetijska, podnebno-energetska itd. (Zafran J., 2015). EU se uspešno spopada z okoljskimi izzivi ne le evropskih, marveč tudi globalnih razsežnosti. Evropska okoljska politika velja za eno najbolj urejenih, a se kljub temu pojavljajo področja, ki so deloma še neurejena. Slednje je opaziti tudi na področju varstva (gozdnih) tal, ki je predvsem v domeni okoljske politike. Pomanjkanje zakonodaje na ravni EU o tleh je problem, saj je varstvo tal trenutno razpršeno in neusklajeno med različnimi področji, posledično pa grožnje tlom niso obravnave celostno. Zato ne preseneča, da kljub razmeroma pogostim omembam varstva (gozdnih) tal na različnih ravneh in področjih zakonodaje najdemo le malo konkretnih omejitev in operativnih ukrepov za ohranjanje in varstvo tal. V političnih dokumentih je majhna pozornost namenjena predvsem zbi-tosti tal. Tako lahko zaključimo, da je cilj zakonodaje, povezane z gozdnimi tlemi, v dolgoročnem ohranjanju rodovitnosti gozdnih tal. Analizirani dokumenti v prvi vrsti obravnavajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, manj pa ukrepe, povezane z varstvom tal pred različnimi dejavniki. Med slednjimi sta v zadnjem obdobju zbitost in onesnaženost tal zagotovo na visokem mestu, saj nastajata kot posledica vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu in predvsem zaradi vse pogostejših ujm. Na podlagi opravljene analize vsebine različnih političnih dokumentov lahko povzamemo, da: • Na svetovni ravni obstajajo mednarodne konvencije, ki zadevajo tla (kot neobnovljiv naravni vir) ter varstvo tal (tudi pred zbitostjo tal), katerih podpisnica je tudi Slovenija, zato je k varovanju tal zavezana tudi gozdarska stroka. • Čeprav kmetijske površine in gozdovi zavzemajo okoli 80 % površine EU, trenutno nimamo skupne politike varstva tal v EU. • Področje varstva (gozdnih) tal na ravni EU je vključeno v več področnih politikah, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. • Zbitost tal spada med eno izmed groženj, ki jih je v zvezi s tlemi identificirala EU, vendar je v političnih dokumentih EU razmeroma slabo predstavljena in obravnavana. • Sprejetje Tematske strategije za varstvo tal (2006) zajema prvo fazo razvoja učinkovite politike varstva tal v EU. • Na podlagi Tematske strategija je bila pripravljena okvirna Direktiva o tleh, ki bi jo morale države članice prenesti v svojo nacionalno zakonodajo. Direktiva ni bila nikoli sprejeta, zato posledično Slovenija nima zakonodaje o varstvu tal. • K varstvu tal (tudi gozdnih) v Sloveniji prispevajo zlati okoljske politike, zbitost tal je tudi tukaj dokaj slabo obravnavana. • Gozdarska zakonodaja varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni eko-sistem. • Gozdarska zakonodaja ne predpisuje konkretnih omejitev in pravil pri rabi sodobnih tehnologij sečnje in spravila in s tem ne omogoča učinkovitega varstva gozdnih tal pred zbijanjem. • Trenutno gozdarska zakonodaja ne postavlja konkretnih omejitev, ki bi lahko vplivale oziroma omejevale rabo sodobnih tehnologij. • V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj interdisciplinarno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu. • PRP z ukrepi spodbuja naložbe v gozdarske tehno- logije - nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa. • Varstvo gozdnih tal je prepoznano v mednarodnih standardih trajnostnega gospodarjenja z gozdovi -certifikacijskih shemah. • FSC-standard prepoznava strojno sečnjo kot potencialno nevarnost za gozdna tla (novi stroji za sečnjo in spravilo morajo biti izbrani ob upoštevanju potrebe po povzročanju minimalne škode na tleh, preostalih drevesih in pomladku). • Nacionalna ocena FSC-tveganja za Slovenijo prepozna, da so glavni okoljski problemi posledica gozdne proizvodnje, kjer je eden izmed glavnih problemov povezan s poškodbami gozdnih tal. • Pričakujemo, da bo povpraševanje po certificira-nem lesu močno naraslo predvsem na račun sprejetja Uredbe o zelenem javnem naročanju ter Uredbe EUTR, zato lahko pričakujemo, da bodo imele zahteve standardov vedno večji vpliv na rabo strojne sečnje. Da bi se izognili dilemam glede odločanja o rabi sodobnih tehnologij sečnje in spravila ter posledicam, ki jih tovrstne tehnologije puščajo na gozdnih tleh, je evidentna potreba po določitvi jasnih, preprostih in operativno uporabnih kriterijev in meril za dopustnost uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih pri danih klimatskih razmerah ter predlagati metodo za hitro ocenjevanje nosilnosti tal (postopkovnik). Izdelani kriteriji in merila ter postopkovnik bi pomenili nadgradnjo obstoječih Vodil dobrega ravnanja pri strojni sečnji (Krč J in sod., 2014) in bi pomagali deležnikom (tako podjetjem, lastnikom gozdov kot tudi javni gozdarski službi) pri lažjem in objektivnejšem odločanju med načrtovanjem in rabo sodobnih tehnologij za delo v gozdarstvu. Z njimi bomo bolj učinkovito reševali vse pogostejše probleme v zvezi s tlemi, ki se pojavljajo pri rednem gospodarjenju z gozdovi, določiti pa bo treba tudi, kakšna so merila za poškodbe tal v izrednih razmerah (naj omenimo le najbolj značilne klimatske dejavnike in žal vse pogostejše ujme), ko se moramo zaradi degradacije tal (predvsem zbitosti tal) odločati o omejevanju rabe vse težje gozdarske mehanizacije. 5 ZAHVALA 5 ACKNOWLEDGEMENT Delo je nastalo v okviru raziskovalnega projekta CRP V4-1624: Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo.. 6 VIRI 6 REFERENCES Akcijski načrt za povečanje konkurečnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«. 2012. http://www.mkgp.gov. si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/ Akcijski_nacrt_Les_je_lep.pdf (26.7.2018). Ampoorter E., Van Nevel L., De Vos B., Hermy M., Verheyen K. 2010. Assessing the effects of initial soil characteristics, machine mass and traffic intensity on forest soil compaction. Forest Ecology and Management, 260, 10: 1664-1676. Arthur P., Schj0nning P., Moldrup M., Tuller L. W. d. J. 2013. Density and permeability of a loess soil: long-term organic matter effect and the response to compressive stress. Geoderma, 5: 236-245. Bouma J., Droogers P. 2007. Translating soil science into environmental policy: A case study on implementing the EU soil protection strategy in The Netherlands. Environmental Science & Policy, 10, 5: 454-463. Bryman A. 2012. Social Research Methods. Oxford, Oxford University Press: 766 str. Cambi M., Certini G., Neri F., Marchi E. 2015. The impact of heavy traffic on forest soils: A review. Forest Ecology and Management, 338: 124-138. Cambi M., Grigolato S., Neri F., Rodolfo P., Marchi E. 2016. Effects of forwarde operation on soil physical characteristics: a case study in the Italian Alps. Croatian journal of forest engineering, 37, 2: 233-239. Commission E. 2014. EU leaders agree 2030 climate and energy goals. http://ec.europa.eu/clima/news/articles/news_2014102401_ en.htm (8.12.2014). Direktiva evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za varstvo tal. 2006. COM 232/06. European Commission. 2015. Multi-annual Implementation Plan of the EU Forest Strategy. http://www.flec.kvl.dk/natman/html/ getfile.asp?vid=465 (23.03.2018). Frelih-Larsen A., C. Bowyer, S. Albrecht, C. Keenleyside, M. Kemperin sod. 2016. Updated Inventory and Assessment of Soil Protection Policy Instruments in EU Member States. Final Report to DG Environment. Berlin, Ecologic Institute: 462 str. FSC. 2015. FSC Principles and Criteria for Forest Stewarship. Boon, Germany, Forest Stewarship Council: 32 str. FSC. 2018. The FSC system. https://ic.fsc.org/en/fsc-system (26.7.2018). Gerasimov Y., Katarov V. 2010. Effect of bogie track and slash reinforcement on sinkage and soil compaction in soft terrains. Croatian journal of forest engineering, 31, 1: 35-45. Glssner N., Helming K., de Vries W. 2014. Do Current European Policies Prevent Soil Threats and Support Soil Functions?. Sustaina-bility, 6, 12: 9538-9563. Godefroid S., Koedam N. 2004. Interspecific variation in soil compaction sensitivity among forest floor species. Biological Conservation, 119, 2: 207-217. Hamza M. A., Anderson W. K. 2005. Soil compaction in cropping systems: A review of the nature, causes and possible solutions. Soil and Tillage Research, 82, 2: 121-145. Han S. K., Han H. S., Page-Dumroese D. S., Johnson L. R. 2009. Soil compaction associated with cut-to-length and whole-tree harvesting of a coniferous forest. Canadian Journal of Forest Research, 39, 5: 976-989. Jakša J. 2007. Naravne ujme v gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik, 65, 3: 161-176. Jones A., Panagos P., Barcelo S., Bouraoui F., Bosco C.in sod. 2012. The state of soil in Europe - a contribution of the JRC to the European Environmental Agency. Environmental State and Outlook: 78 str. Jurgensen M. F., Harvey A. E., Graham R. T., Page-Dumroese D. S., Tonn J. R. in sod. 1997. Impacts of timber harvesting on soil organic matter, nitrogen, productivity and health of inland Northwest Forests. Forest Science, 43, 2: 234-251. Kibblewhite M. G., Miko L., Montanarella L. 2012. Legal frameworks for soil protection: current development and technical information requirements. Current Opinion in Environmental Sustainability, 4, 5: 573-577. Kleibl M., Klvač R., Lombardini C., Porhaly J., Spinelli R. 2014. Soil compaction and recovery after mechanized final felling of Italian coastal pine plantations. Croatian journal of forest engineering, 35, 1: 63-71. Krč J., Beguš J., Primožič J., Levstek J., Papler-Lampe V., Klun J., Mihelič M., 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Ljubljana, Biotehniška Fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 38 str. Krippendorff K. 2004. Content Analysis: An introduction to its methodology. Thousand Oaks, CA, SAGE Publications: 422 str. Kus Veenvliet J., Kotarac M., Dermelj M., Šimec R., Smiljanić Z. 2005. Ocena izvajanja Konvencije o biološki raznovrstnosti v Sloveniji. Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Ljubljana: 83 str. Kutter T., Louwagie G., Schuler J., Zander P., Helming K. in sod. 2011. Policy measures for agricultural soil conservation in the European Union and its member states: Policy review and classification. Land Degradation & Development, 22, 1: 18-31. MKGP. 2017. Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017-2020. http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/ mkgp.gov. si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/17_08_21_ OPNGP_koncna.pdf (26.7.2018). MKGP. 2017. Program razvoja podeželja Republike Slovenije 20142020. 28 str. MOP. 2010. Convention on biological diversity 4th National Report on implementation Republic of Slovenia. https://www.cbd.int/ doc/world/si/si-nr-04-en.pdf (25.7.2018). MOP. 2017. Osnutek nacionalnega programa varstva okolja. http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7795/ (24.03.2018). MZZ. 2016. Agenda za trajnosti razvoj do leta 2030. www.mzz.gov. si/si/zunanja_politika...razvojno.../cilji_trajnostnega_razvoja (17.3.2018). Multi-annual Implementation Plan of the new EU Forest Strategy 2015. SWD 164/05. Nacionalni program varstva okolja. 1999. Ur. l. RS št.83/99. Overdevest C. 2010. Comparing forest certification schemes: the case of ratcheting standards in the forest sector. Socio-Economic Review, 8, 1: 47-76. Paleari S. 2017. Is the European Union protecting soil? A critical analysis of Community environmental policy and law. Land Use Policy, 64, 163-173. PEFC. 2018. Caring for our forests globally. https://www.pefc.org/ (26.7.2018). Perera P., Vlosky R. P. 2006. A history of forest certification. Working paper 71, Louisiana Forest Products Development Center, School of Renewable Natural Resources, Louisiana State University Agricultural Center: 14 str. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih. 2016. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 131 str. Pravilnik o varstvu gozdov. 2009. Ur. l. RS št.114/09. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdno lesnih sortimentov. 1994. Ur. l. RS št.55/94. Rametsteiner E., Simula M. 2003. Forest certification—an instrument to promote sustainable forest management? Journal of Environmental Management, 67, 1: 87-98. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS št.111/07. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012. 2006. Ur. l. RS št. 2/06. Rodrigues S. M., Pereira M. E., da Silva E. F., Hursthouse A. S., Duarte A. C. 2009. A review of regulatory decisions for environmental protection: Part I — Challenges in the implementation of national soil policies. Environment International, 35, 1: 202-213. Strategy F. 2013. A new EU Forest Strategy: for forests and the forest-based sector. European Commission: 17 str. Suhadolc M. in sod. 2005. Ocena izvajanja Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal v Sloveniji. Ljubljana, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo: 68 str. Svet za varstv okolja Republike Slovenije. 2008. Poročilo o delovanju sveta za varstvo okolja republike slovenije in okolj-skih problemih v letih 2006 in 2007. http://imss.dz-rs.si/ imis/783a2d83cfb4d1a09b36.pdf (26.7.2018). Tematska strategija za varstvo tal. 2006. COM 231/06. Thees O., Olschewski R. 2017. Physical soil protection in forests - insights from production-, industrial- and institutional economics. Forest Policy and Economics, 80: 99-106. Turpin N., Berge H., Grignani C., Guzman G., Vanderlinden K. in sod. 2017. An assessment of policies affecting Sustainable Soil Management in Europe and selected member states. Land Use Policy, 66: 241-249. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. 2005. Ur. l. RS št. 88/05. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. 2007. Ur. l. RS št. 56/07. UNCCD. 2017. UNCCD 2018-2030 Strategic Framework. https:// www2.unccd.int/sites/default/files/inline-files/ICCD_ COP%2813%29_L.18-1716078E_0.pdf (13.03.2018). Vrebos D., Bampa F., Creamer R., Gardi C., Ghaley B. in sod. 2017. The Impact of Policy Instruments on Soil Multifunctionality in the European Union. Sustainability, 9, 3: 407 str. Vrščaj B., Repe B., Simončič P. 2017. The soil of Slovenia. Dordrecht, Springer: 171-198. Zafran J. 2015. Politike in pobude za uresničevanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na ravni Evropske unije. V: Zakonodaja o gozdovih:odprta vprašanja in predlogi rešitev. XXXII. Gozdarski študijski dnevi. Kadun A. (ur.). Dolenjske toplice, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 1-12. Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS št. 30/93. Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. 1995. Ur. l. RS št. 13/95. Zakon o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov o boju proti de-zertifikaciji in degradaciji tal. 2001. Ur. l. RS št. 48/2001. Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti. 1996. Ur. l. RS št. 7/96. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Alp (Alpske konvencije). 1995. Ur. l. RS št. 19/95. Zakon o varstvu okolja. 2006. Ur. l. RS št. 39/06. Pregledna znanstvena razprava GDK 114.1/5:323.12/13 Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji Forest Soil Properties, Relevant for Soil Damage During Forest Operation Primož BRATUN1, Milan KOBAL2 Izvleček: Bratun, P., Kobal, M.: Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji; Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 5-6. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 41. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka šivic. V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja - primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic. Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh Abstract: Bratun, P., Kobal, M.: Forest Soil Properties, Relevant for Soil Damage During Forest Operation; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 76/2018, vol 5-6. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 41. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka šivic. The first part of this article presents the main kinds of forest soil damage: soil compaction, soil displacement, and emergence of rut. In the second part of the article, we describe the factors of forest soil sensitivity to damage, which we split into basic soil factors (soil texture, soil organic matter, air in the soil, soil water) and secondary soil factors and variables (soil structure, soil porosity, soil density, air and water permeability of soil). Some factors of increasing the forest soil resistance to damage are listed. Planning of work is an important phase of machine felling. Due to the heterogeneity of forest soil it is impossible to accurately spatially determine more or less appropriate working sites. We propose still acceptable stand damage as an additional criterion - allowed rut depth seems to be an appropriate index. Key words: forest soil damage, machine felling, organic matter, soil texture, soil water 1 uvod 1 introduction Z vse pogostejšo rabo strojne sečnje za delo v gozdu se tudi v Sloveniji srečujemo z nekaterimi negativnimi vplivi, ki jih ima strojna sečnja na gozdni ekosistem. Poškodbe tal, ki jih izpostavljamo v prispevku, so že več desetletij pogosta tema raziskav vpliva strojne sečnje na tla v tujini, ki so procese zbijanja, premeščanja ipd. obrav- navale z različno mero uspešnosti (npr. Lull, 1959; Dickerson, 1976; Howard in sod., 1981; Wästerlund, 1985; Forelich, 1987). Pri tem so v gozdarstvu lahko uporabni tudi nekateri izsledki raziskav v kmetijstvu, vendar jih je treba pri prenosu v gozdarstvo obravnavati kritično, predvsem z vidika celostne obravnave gozdnega rastišča in gozdnega sestoja na eni strani ter organizacije gozdarskih del na drugi. 1 P. B., mag. inž. gozd., Šmarje - Sap, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. primoz.bratun@hotmail.com 2 Doc. dr. M. K., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. milan.kobal@bf.uni-lj.si Specifičnost talnih razmer v gozdovih je posledica velike heterogenosti (naklon, relief, skalovi-tost) in relativne ohranjenosti gozdnih tal (fizične in kemijske lastnosti, vegetacija, vertikalna zgradba tal, organska snov, mikrobiološka aktivnost) ter specifičnega načina poseganj a v gozdni ekosistem, kamor sodi tudi uporaba strojne sečnje. 2 VRSTE POŠKODB GOZDNIH TAL 2 SORTS OF FOREST SOIL DAMAGE Poškodbe gozdnih tal (Slika 1) nastanejo zaradi dinamičnih pritiskov kolesa ali gosenice na podlago, kar povzroča vertikalne in strižne sile (Horn in sod., 2007). Ob prehodu stroja se z delovanjem sil na podlago le-ta začne deformirati, kar povzroči glavne poškodbe tal: zbijanje, premeščanje in nastanek kolesnic (Naghdi in sod., 2009; Ampoorter in sod., 2012). Omenjene poškodbe lahko povzročijo tudi druge negativne posledice: površinsko zastajanje vode, povečan površinski odtok, nevarnost površinske in globinske erozije ter poškodbe koreninskih sistemov (Matthies in sod., 2003; Hillel, 2004; Wilpert in Schäffer, 2006). Negativni vplivi na kakovost tal za rast in produktivnost ob večjih razsežnostih veljajo za degradacijo rastišča (Froelich, 1979; Brais in Camire, 1998; Hillel, 2004). Natančna ponazoritev vpliva stroja na podlago je v praksi zelo težavna zaradi heterogenosti matične podlage, plastičnosti tal, spremenljivih položajev stroja med vožnjo in različnih hitrosti prehoda stroja. Kljub temu lahko za lažje razumevanje opredelimo dejavnike, ki so pomembni za nastanek poškodb tal. Pri tem Košir (2010) opredeljuje dejavnike podlage, kolesa, način prenosa sile na podlago, velikosti stroja in bremena, naklon ter relief. 2.1 zbijanje tal 2.1 Soil compaction Zbijanje tal je glavna poškodba tal in je proces zgoščevanja talnih delcev ob pritisku koles oz. gosenic stroja, ki na podlago delujejo s silo teže. Slika 1: Gozdna vlaka (foto: M. Kobal) Figure 1: Forest skid trail (Photo: M. Kobal) Pri tem se poveča gostota tal in iztisne zrak oz. voda iz večjih por, ki se zapolnijo s talnimi delci (Smith, 1995; Aragon in sod., 2000; Hillel, 2004). Povečanje števila prehodov vodi v logaritemsko večanje gostote tal (McNabb in sod., 2001; Godeša, 2010). Učinek zbijanja slabi z globino tal, pri večjem številu prehodov pa se najprej poškodujejo vrhnje plasti tal. Horn in sod. (2007) so ob proučevanju vplivov stroja za sečnjo na gozdna tla ugotovili največjo stopnjo zbijanja v fazi speljevanja, dodatne obremenitve tal je povzročala obdelava dreves na mestu. Zbijanje tal negativno vpliva na kakovost rastišča, saj zmanjšuje delež vode v večjih talnih porah in povečuje delež vode v manjših, kjer je rastlinam težje dostopna (Richard in sod., 2001). Sočasno je v zbitih tleh zaradi povečanja gostote otežena razrast korenin (Wästerlund, 1985). 2.2 Premeščanje tal 2.2 Soil displacement Premeščanje tal je mešanje, premikanje in zama-zanje (vrhnjih) slojev tal, ki nastaja kot posledica strižnih sil zaradi vrtenja in zdrsa kolesa (Slika 2). Dodatno premeščanje tal povzroča vertikalni pritisk, ki se v tleh prenaša tridimenzionalno in povzroča izpodrivanje tal izpod koles (Horn in sod., 2007). Premeščanje tal in zdrs delujeta na izpostavljene zgornje plasti tal in povzročata poškodbe drevesnih korenin (Matthies in sod., 2003). Premeščanje tal je lahko problematično predvsem na erozijsko ogroženih območjih, kjer vrhnje organske plasti varujejo tla pred čezmernim izpiranjem (Elliot in sod., 1996; Cambi in sod., 2016). Na plitvih tleh lahko izpostavljanje eroziji povzroči uničenje rodovitnega dela tal. Slika 2: Premeščanje tal (foto: M. Kobal) Figure 2: Soil displacement (Photo: M. Kobal) 2.3 Kolesnice 2.3 Ruts Kolesnice so poškodbe tal, ki nastanejo z udiranjem tal pod težo stroja (Slika 3). So posledica zbijanja, premeščanja tal ter specifičnih talnih razmer, ko je zaradi velike vsebnosti vlage v tleh s fino teksturo pospešeno (vertikalno) premeščanje tal (Ampoorter in sod., 2012). Značilne točke v prečnem prerezu kolesnice (začetek grebena kolesnice, vrh grebena kolesnice, dno kolesnice) so uporabni praktični pokazatelji poškodb na gozdnih tleh (Mali in Košir, 2007). Med nastankom globokih kolesnic lahko nastanejo večj e mehanske poškodbe koreninskih sistemov dreves (Matthies in sod., 2003). Lahko povečajo tveganje za delovanje erozije, intenzivnost površinskega odtoka ali pa so (skupaj z zbijanjem) vzrok za zastajanje vode na površini (Sheridan, 2003). 3 DEJAVNIKI OBČUTLJIVOSTI GOZDNIH TAL zA POŠKODBE 3 factors of soil sensitivity to damage 3.1 Primarni talni dejavniki nastanka poškodb: tekstura tal, organska snov v tleh, zrak v tleh, voda v tleh 3.1 Basic soil damage properties: soil texture, soil organic matter, air in soil, soil water Tekstura tal je porazdelitev delcev mineralnega dela tal po velikostnih razredih. Glavni razredi so: pesek (< 2mm), melj (< 0.05) in glina (< 0,002 mm). Našteti razredi z različnimi deleži tvorijo kombinacije peščenih, ilovnatih, meljastih in glinastih tal (Kimmins, 2004). Poškodbe tal nimajo večjega vpliva na teksturo, medtem ko tekstura lahko pomembno vpliva na nastanek poškodb (Richard in sod., 2001). Slika 3: Kolesnice na Pohorju (foto: M. Kobal) Figure 3: Ruts on Pohorje (Photo: M. Kobal) V gozdnih tleh najdemo organsko snov predvsem na površju v plasteh različno razgrajenega rastlinskega opada (Kimmins, 2004). Delež organske snovi v gozdnih tleh je zelo spremenljiv in v mineralnem delu tal znaša do 35 %. Urbančič in sod. (2007) so v raziskavi tal na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji ter na raziskovalnih ploskvah v Rajhenavskem rogu in Snežni jami zabeležili deleže organske snovi v mineralnem delu tal od 10,4 % do 1,7 %, pri čemer se je delež organske snovi zmanjševal z globino tal. Večji delež organske snovi v tleh zmanjšuje gostoto in povečuje poroznost tal, prepustnost tal za vodo in zrak (Arthur in sod., 2013). Zrak v tleh prihaja iz atmosfere v tla preko omrežja talnih por in mora za uspevanje rastlin vsebovati dovolj kisika. Talne zračne razmere so odvisne predvsem od stopnje prehodnosti zraka v tleh (vpliv teksture tal, strukture tal, poroznosti tal, organske snovi v tleh, gostote tal, idr.). Zračne razmere v tleh so zelo okrnjene ob nasičenju tal z vodo ter v zbitih tleh (Hillel, 2004; Arthur in sod., 2013). Voda v gozdnih tleh ima od vseh spremenljivk verjetno najpomembnejšo in hkrati najbolj kompleksno vlogo. Njeno dinamiko večinoma določajo sile med vodnimi molekulami in talnimi delci ter sile gravitacije. V tleh se trajno obdrži le voda, ki je na talne delce vezana bolj od sile teže (točka poljske kapacitete). Taka voda je rastlinam na voljo dlje, vendar rastline določenega deleža (zaradi prevelike vezave na talne delce) ne morejo izkoristiti (Kimmins, 2004). Zbijanje lahko povečuje delež rastlinam nedostopne vode (Richard in sod., 2001). Na rastiščne razmere in občutljivost tal na zbijanje pomembno vplivajo količina in porazdelitev vode v tleh ter agregatno stanje vode v tleh (Hillel, 2004). Prisotnost vode v tleh ne vpliva enoznačno na odpornost tal na poškodbe in je odvisna predvsem od sovplivanja z drugimi dejavniki (tekstura tal, struktura tal, gostota tal, poroznost tal, idr.). Lahko predpostavimo, da pri tleh, ki so že sicer občutljiva za zbijanje, ima voda pomembnejšo vlogo kot pri tleh, ki niso tako občutljiva za zbijanje (Smith, 1995). 3.2 Sekundarni talni dejavniki in spremenljivke: struktura tal, poroznost tal, prepustnost tal za vodo in zrak, gostota tal 3.2 composite soil factors and variables: soil structure, soil porosity, soil density, air and water permeability of soil Struktura tal je povezanost talnih delcev v različno obstojne skupke - agregate, ki jih povezujejo glineni delci (vpliv teksture tal), organska snov, druge kemične spojine ter cikli vlaženja in izsuševanja (voda v tleh). Nastajanje strukturnih agregatov dodatno pospešujeta talna favna in koreninska aktivnost rastlin. Struktura tal zelo vpliva na prehodnost zraka in vode v tleh (poroznost, prepustnost) ter s tem na rastiščne razmere (Kimmins, 2004). Na strukturne značilnosti tal negativno vplivata visoka vlažnost in zbijanje tal (Hillel, 2004). Poroznost tal je delež in porazdelitev por v tleh - prostora, ki ni zapolnjen s talnimi delci. Med talnimi delci in njihovimi agregati so različno velike pore, zato poroznost lahko delimo na strukturno poroznost (oz. makroporoznost) in teksturno (oz. mikroporoznost). Poroznost je kakovosten indikator rastiščnih razmer, saj neposredno pogojuje prehodnost vode in zraka v tleh. V tleh z idealno poroznostjo so vse velikosti por in tako omogočajo prehod zraka in tudi zadrževanje rastlinam dostopne vode. Ob zbijanju tal se strukturna poroznost tal zmanjša, delež majhnih talnih por in delež rastlinam nedostopne vode pa se lahko povečata (Dickerson, 1976; Richard in sod., 2001; Naghdi in sod., 2009). Od dejavnikov strukture in poroznosti tal je zelo odvisna prepustnosti tal za vodo in zrak (Hillel, 2004; Schack-Kirchner in sod., 2007). Ob nasičenju tal z vodo (Horn in sod., 2007) in s prehodi mehanizacije se poroznost po navadi zmanjša (Matthies in sod., 2003; Wilpert in Schäffer, 2006; Arthur in sod., 2013). Kombinacija pritiska in zdrsa koles ter visoke vlažnosti lahko povzročita popoln razpad strukturnih agregatov na površini tal in tako nastane gost površinski sloj brez strukture, ki onemogoča prehajanje vode in zraka v tla (Hillel, 2004; Kimmins, 2004). V literaturi je gostota tal pogosto merjen dejavnik zbijanja (Smith, 1995). Vrednosti gostote tal so zelo odvisne od teksture, vlage in organske snovi v tleh (Sušnjar in sod., 2006; Kobal in sod., 2011) ter navadno nihajo od 1,00 Mg/m3 do 2,00 Mg/m3. Prehodi mehanizacije povečujejo gostoto tal (Preglednica 1). 3.3 Tlotvorni dejavniki 3.3 Soli-formating factors Na opisane parametre tal neodvisno vpliva zadnja skupina dejavnikov - tlotvorni dejavniki, ki s svojim delovanjem vplivajo na občutljivost gozdnih tal za poškodbe. Tlotvorni dejavniki, kot jih navaja Stritar (1990), so: matična podlaga, relief, klima, organizmi, čas in človek. Pri tem relief s strmino pogosto pogojuje globino tal. Plitka tla na strmih pobočjih so lahko občutljiva za premeščanje tal in erozijo (Matthies in sod., 2003; Naghdi in sod., 2009), globlja tla pa imajo potencial za večjo razsežnost poškodb. Podnebje s spreminjajočim pogojevanjem vodnih razmer in temperatur intenzivno spreminja občutljivost tal za nastanek poškodb (Sušnjar in sod., 2006). Na drugi strani matična podlaga, organizmi in čas dolgoročno vplivajo na temeljne lastnosti teksture, skeleta in organske snovi (Hillel, 2004). 4 DEJAVNIKI POVEČANJA ODPORNOSTI gozdnih tal zA poškodbe 4 factors of increasing the forest soil resistance to DAMAGE Na odpornost vplivajo tako posamezni dejavniki kot njihove interakcije, pri čemer poudarjamo teksturo tal in vlago v njih. Peščena in peščeno ilovnata tla Preglednica 1: Ugotovljene vrednosti nekaterih sestavljenih talnih parametrov in njihovih sprememb v literaturi Table 1: Established values and changes pf some composite soil parameters in the literature Poroznost vrednost vir Volumski delež por v gozdnih tleh 35 % - 65 % Kimmins, 2004 Kritična meja zmanjšanja deleža por za rastiščne razmere 10 % 15 % Froelich, 1989 Quesnel in Curran, 2000 Zmanjšanje deleža por v kolesnicah po večkratnih prehodih strojev 28 % 25 % 68 % 1 Matthies in sod., 2003 Godeša, 2010 Dickerson, 1976 Prepustnost Zmanjšanje prepustnosti zraka po prehodu stroja za sečnjo 30 % - 40 % Horn in sod., 2007 Gostota tal Kritično povečanje gostote za rastiščne razmere 15 % Ampoorter in sod., 2012 Povečanje gostote tal s prehodi mehanizacije < 35 % 8 % - 10 % 2 13 % - 23 % 3 21 %, 14 % 2 8 % - 15 % 4 18 % - 3 5 % 5 25 % 6 20 % 9 % - 18 % Matthies in sod., 2003 Brais in Camire, 1998 Eliasson, 2005 Vidrine in Lanford, 1999 Block in sod, 2002 Agherkakli in sod., 2010 Page-Dumroese, 1993 Dickerson, 1976; Godeša, 2010; Froelich, 1979 1 Delež makropor 2 Na različnih globinah 3 Ob prisotnosti sečnih ostankov 4 Na globinah 10 in 20 cm, pozimi in poleti 5 Na naklonih pod in nad 20 % 6 Lahka pepelnata tla so odpornejša od ilovnatih, meljastih in glinastih tal (Smith, 1995, idr.). Ampoorter in sod. (2012) navajajo nekoliko manjšo odpornost peščenih in peščeno ilovnatih tal ob zelo nizkih in visokih deležih vode. Odpornost finih ilovnatih, meljastih in glinastih tal v suhem stanju je zelo velika (Hillel, 2004; Košir, 2010), vendar se s povečevanjem vlage zelo zmanjša in pri okoli 80 % poljske kapacitete (Aragon in sod., 2000; Hillel, 2004) doseže največjo občutljivost za zbijanje. Nadaljnje povečanje vsebnosti vode v tleh finih tekstur poveča občutljivost tal za poškodbe premeščanja tal in nastanek kolesnic (Ampoorter in sod., 2012). Od opisanih primarnih talnih dejavnikov lahko odpornost tal proti poškodbam (predvsem proti zbijanju) izboljša tudi vsebnost organske snovi. Le-ta ima v zgornj em delu tal, vklj učno s koreninsko mrežo vegetacije, lahko ob prehodu stroja vlogo zaščitne oz. blažilne plasti, ki jo lahko okrepimo s polaganjem sečnih ostankov (Soane, 1990; Košir, 2010; Ampoorter in sod., 2012; Cambi in sod., 2016). Tla z večjo gostoto so bolj odporna proti zbijanju, čeprav lahko večj a gostota tal pomeni slabše rastiščne razmere. Tako Ampoorter in sod. (2012) predposta- vljajo, da zbijanje pri določenih vrednostih gostote (1,4 Mg/m3) postane manj problematično zaradi zmanjšanja deleža še stisljivih por v tleh (Powers in sod., 2005). Med tlotvornimi dejavniki na odpornost tal na poškodbe poglavitno vpliva temperatura. Globoka zamrznjenost tal zagotavlja odpornost pred vsemi vrstami poškodb, ne glede na vsebnost vode in teksturo tal. Na drugi strani so tla finih tekstur med taljenjem izdatno občutljiva za poškodbe (Šušnjar in sod., 2006). Matična podlaga vpliva na delež skeleta v tleh, ki povečuje odpornost tal proti poškodbam (Košir, 2010). Matična podlaga obenem določa kemične lastnosti tal; tako npr. prisotnost karbonatnih ionov pospešuje nastanek strukturnih agregatov, ki povečujejo nosilnost tal (Cambi in sod., 2016). 5 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 5 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Ob napredujoči uporabi strojne sečnje ostaja človeški vpliv na dejavnike odpornosti tal proti poškodbam relativno majhen. Kot pozitiven primer reševanja te problematike omenjamo Slika 4: Gozdna tla v sušnem obdobju (foto: M. Kobal) Figure 4: Forest soil in the dry season (photo: M. Kobal) uporabo sečnih ostankov, ki so v več raziskavah zmanjšali poškodbe ob prevozih mehanizacije (Page-Dumroese, 1993; Vidrine in Lanford., 1999; Mali in Košir, 2007). Nekatere možnosti zmanjšanja poškodb se odpirajo na tehnološkem področju, kjer izpostavljamo pozitiven vpliv uporabe kolesnih gosenic (Sakai in sod., 2008). Izpostaviti velj a področj e načrtovanj a dela, kj er lahko z upoštevanjem obravnavanih dejavnikov odločilno vplivamo na poškodovanost tal po strojni sečnji. Ker izvedba strojne sečnje izpostavlja poškodbam velik del sestojne površine, je v sestojih smiselno določiti sistem stalnih sečnih poti (Wilpert in Schäffer, 2006). Odločitev za izvedbo del mora zaradi heterogenosti gozdnih tal upoštevati konkretne lokalne razmere z obravnavanimi dejavniki občutljivosti tal za poškodbe. Pri tem so lahko koristne metode za hitro ocenjevanje občutljivosti tal, upoštevanje izkušenj iz predhodnih posegov ter beleženje poškodb in razmer, v katerih so nastale kot pomoč ob prihodnjih posegih. Pri natančnem prostorskem opredeljevanju primernosti gozdnih rastišč za strojno sečnjo na ravni celotne Slovenije je na podlagi trenutno zbranih in dostopnih podatkov potrebno zlasti upoštevati nekatere omejitve le teh. Pedološka karta Slovenije v merilu 1:25000 za gozdni prostor zelo slabo drži (npr. celoten Nanos je ena pedokartografska enota!), hkrati pa je merilo 1 : 25000 za operativno klasifikacijo tal pregrobo. Za operativno rabo (sečno-spravilno oz. tehnološko načrtovanje) bi bilo pa potrebno poznati na mikro nivoju karakteristike tal za načrtovanje in rabo sečnih poti v detajlu. Dejstvo je tudi, da se v gozdovih nahaja le 32,7 % (n = 539) vseh izkopanih talnih profilov. Prav tako bi bilo v takšno kartiranj e primernosti rastišč vključiti tudi vpliv skeleta, žal pa ti podatki na ravni Slovenije ne obstajajo. Zelo zagovarjamo, da se kot kriterij vpliva strojne sečnje na gozd in kot merila za njeno uporabo določi maksimalno dovoljeno poškodovanost rastišča in sestoja po zaključenem delu - to se nam zdi edino smiselno. Mnogo pomembnejše od samih lastnosti tal se nam za poškodovanost tal zdijo človekovi vplivi, npr. število prehodov stroja, način dela strojnika, teža stroja, pnevmatike / gosenice, itd. 6 POVZETEK Z vse pogostejšo rabo strojne sečnje za delo v gozdu se tudi v Sloveniji srečujemo z nekaterimi negativnimi vplivi, ki jih strojna sečnja povzroči v gozdnem ekosistemu. Specifičnost talnih razmer v gozdovih je posledica velike heterogenosti in relativne ohranjenosti gozdnih tal ter specifičen način poseganja v gozdni ekosistem, kamor sodi tudi uporaba strojne sečnje. Poškodbe gozdnih tal se pojavljajo zaradi dinamičnih pritiskov kolesa ali gosenice na podlago, kar povzroča vertikalne in strižne sile. Ob prehodu stroja se z delovanjem sil na podlago le-ta prične deformirati, kar povzroči glavne poškodbe tal: zbijanje, premeščanje in nastanek kolesnic. Zbijanje tal velja za osnovno poškodbo tal in je proces zgoščevanja talnih delcev ob pritisku koles ali gosenic stroja, ki na podlago delujejo s silo teže. Pri tem se povečuje gostota tal in iztiska zrak oz. voda iz večjih por, ki se zapolnijo s talnimi delci. Premeščanje tal zajema mešanje, premikanje in zamazanje (vrhnjih) slojev tal in nastaja kot posledica strižnih sil zaradi vrtenj a in zdrsa kolesa. Dodatno premeščanje tal povzroča vertikalni pritisk, ki se v tleh prenaša tridimenzionalno in povzroča izpodrivanje tal izpod koles. Kolesnice so ugreznine v tleh, ki jih povzroča udiranje tal zaradi teže stroja. Njihov nastanek je posledica zbijanja, premeščanja tal ter specifičnih razmer, ko je zaradi velike vsebnosti vlage v tleh s fino teksturo pospešeno (vertikalno) premeščanje tal. Značilne točke kolesnice (začetek grebena, vrh grebena kolesnice, dno ugreznine) so uporabni praktični pokazatelji poškodb na gozdnih tleh. Med primarne talne dejavnike občutljivosti gozdnih tal za poškodbe štejemo teksturo tal, organsko snov tal, zrak v tleh in vodo v tleh. Tekstura tal je porazdelitev delcev mineralnega dela tal po velikostnih razredih. Poškodbe tal nimajo večjega vpliva na teksturo, medtem ko tekstura lahko vpliva na možnost nastanka poškodb. Organsko snov v gozdnih tleh najdemo predvsem na površju v plasteh različno razgrajenega rastlinskega opada. Delež organske snovi v mineralnem delu gozdnih tal je zelo variabilen. Večji delež organske snovi v tleh zmanjšuje gostoto in povečuje poroznost, prepustnost tal za vodo in zrak. Zračne razmere v tleh so zelo okrnjene ob viških vode v tleh in pogosto ob zbijanju. Voda v gozdnih tleh ima od vseh spremenljivk verjetno najpomembnejšo in hkrati najbolj kompleksno vlogo. Njeno dinamiko večinoma določajo sile med vodnimi molekulami in talnimi delci ter sile gravitacije. Na rastiščne razmere in občutljivost tal za zbijanje pomembno vplivajo spremembe agregatnega stanja, količine in porazdelitve vode. Prisotnost vode v tleh ne vpliva enoznačno na odpornost tal in je odvisna predvsem od sovplivanja vode z drugimi spremenljivkami. Predpostavimo lahko kvečjemu, da pri tleh, ki so že sicer občutljiva za zbijanje, voda igra pomembnejšo vlog, kot pri tleh, ki niso tako občutljiva za zbijanje. Med sekundarne talne dejavnike občutljivosti gozdnih tal za poškodbe štejemo strukturo tal, poroznost tal, gostoto tal, prepustnost tal za vodo in zrak. Struktura tal je povezanost talnih delcev v različno obstojne skupke - agregate, ki jih povezujejo glineni delci (tekstura), organska snov, druge kemične spojine ter cikli vlaženja in izsuševanja. Struktura tal zelo vpliva na prehodnost zraka in vode v tleh (poroznost, prepustnost) ter s tem na rastiščne razmere. Negativen vpliv na strukturne značilnosti tal povzročata visoka vlažnost in zbijanje tal. Poroznost tal je delež in porazdelitev por v tleh - prostora, ki ni zapolnjen s talnimi delci. Poroznost je kakovosten pokazatelj rastiščnih razmer, saj neposredno pogojuje dostopnost vode in zraka v tleh. Ob zbijanju se zmanjšuje strukturna poroznost (oz. makroporoznost), povečujeta se lahko delež rastlinam nedostopne vode in delež mikropor. Kombinacija pritiska in zdrsa koles ter visoke vlažnosti lahko povzroči popoln razpad površinskih strukturnih agregatov in tako nastane gost površinski sloj brez strukture, ki onemogoča prehajanje vode in plinov v tla. Na odpornost vplivajo tako posamezni dejavniki kot njihove interakcij e, pri čemer poudarjamo teks-turo in vlago v tleh. Peščena in peščeno ilovnata tla so odpornejša od ilovnatih, meljastih in glinastih tal. Odpornost finih ilovnatih, meljastih in glinastih tal v suhem stanju je zelo velika, vendar se s povečevanjem vlage hitro manjša in pri okoli 80 % poljske kapacitete doseže največjo občutljivost za zbijanje. Od opisanih temeljnih dejavnikov lahko odpornost tal proti poškodbam zaradi zbijanja izboljša tudi vsebnost organske snovi, ki deluje kot zaščitna oz. blažilna plast (koncept sečnih ostankov). Dodatna zaščita je lahko tudi koreninska mreža vegetacije. Na splošno so tla z večjo gostoto odpornejša proti zbijanju. Med tlotvornimi dejavniki na odpornost poglavitno vpliva temperatura. Zamrznjenost tal zagotavlja odpornost pred vsemi vrstami poškodb, ne glede na vsebnost vode in teksturo tal, čeprav so tla finih tekstur med taljenjem zelo občutljiva. Kompleksnejši je vpliv matične podlage, ki vpliva na povečanje odpornosti z večjim deležem skeleta in kemičnimi lastnostmi (prisotnost karbonatnih ionov), ki pospešujejo nastanek strukturnih agregatov. 6 summary Increasing employment of machine felling in forest operations brings along some negative impacts, caused to the forest ecosystem by machine felling, also in Slovenia. Specifics of soil conditions in the forests are a consequence of a high heterogeneity and relative preservation of forest soil and specific way of intervention in the forest ecosystem, which comprises also the employment of machine felling. Forest soil damage occurs due to the dynamic pressure of wheel or caterpillar tracks on the grounding, what causes vertical and shear forces. On passage of a machine, the impact of forces on the grounding begins to deform it and this causes the main damage to the soil: compaction, displacement and establishing of ruts. Soil compaction is considered to be the basic soil damage. It is a process of compacting soil particles at the pressure of wheels or caterpillar tracks of a machine, applying weight to the grounding. Thereby, the soil density increases and air or water is squeezed out of major pores that fill with soil particles. Soil displacement comprises mixing, moving and puttying of the (upper) soil layers and occurs as a consequence of shear forces due to the rotation and slide of a wheel. Additional soil displacement is caused by the vertical pressure, which is transferred three--dimensionally in the soil and causes ousting the soil from under the wheels. Ruts are groves in the soil, caused by sinking of the soil due to the weight of the machine. Their occurrence is a consequence of soil compaction and displacement and of specific conditions, when high moisture content in the soil with fine structure (vertical) displacement of soil is accelerated. Characteristic rut points (beginning of the ridge, top of the rut ridge, bottom of the groove) are useful practical indicators of forest soil damage. Among the basic factors of soil sensitivity to damage are soil texture, soil organic matter, air in the soil, and soil water. Soil texture is distribution of particles of mineral soil part by size classes. Soil damages have no major impact on the texture, while the texture can affect the possibility o damage occurrence. Organic matter in forest soil is found above all on the surface in the layers of diversely decomposed plant material. The share of organic matter in the mineral part of forest soil is very variable. A larger share of organic matter in the soil decreases the density and increases porosity, air and water permeability of the soil. Air conditions in the soil are much deteriorated at surplus of water in the soil and often at compaction. Water in the forest floor probably plays the most important and, at the same time, the most complex role of all variables. Its dynamic is mostly determined by the forces between water molecules and soil particles and gravitational forces. Site conditions and soil sensitivity to compaction are significantly affected by the changes of the state of matter, quantity, and distribution of water. Presence of water in the soil does not affect the soil sensitivity unambiguously and it depends above all on the interaction of water with other variables. At best, we can presume that with the soil, which is already sensitive to compaction, water plays a more important role than with the soil, which is not so sensitive to compaction. Among the secondary soil factors of the sensitivity of forest soil to damage are soil structure, soil porosity, soil density and air and water permeability of soil. Soil structure is connection of soil particles into diversely durable clusters -aggregates, which are connected by loam particles (texture), organic matter, other chemical compounds, and moisturizing and drainage cycles. Soil structure much affects transition of air and water in the soil (porosity, permeability) and thereby the site conditions. A negative impact on the structural characteristics of the soil is caused by high humidity and soil compaction. Soil porosity is the share and distribution of pores in the soil - the space which is not filled with the soil particles. Porosity is a good indicator of site conditions, since it directly conditions accessibility of water and air in the soil. On compaction, the structural porosity (or macroporosity) decreases and the share of water, inaccessible to plants, and of micropores can increase. The combination of wheel pressure and slide and high humidity can cause a total disintegration of the surface structural aggregates and thus a dense surface layer without structure, preventing water and gas transition into the soil, is formed. Resistance is affected both by individual factors as by their interactions, whereby we emphasize texture and moisture in the soil. Sand and sand-loam soils are more resistant than the loam, silt and clay soil. The resistance of fine loam, silt and clay soil in dry state is very high, but it decreases rapidly with the increasing humidity and achieves its highest sensitivity to compaction at around 80 % of field capacity. Among the described basic factors, soil resistance against compaction damage can be improved also by organic matter content, which acts as a protection or soothing layer (felling debris concept). An additional protection can also be formed by the vegetation root network. Soil with higher density is generally more resistant against compaction. Among the soil-forming factors, the temperature predominantly affects the resistance. Soil freezing ensures resistance against all kinds of damage regardless ofwater content and soil texture, although fine texture soils are very sensitive while thawing. More complex is the impact of parent materials which affect the increase of resistance through a higher share of the skeleton and chemical features (presence of calcareous ions) accelerating the emergence of structural aggregates. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGEMENT Zahvaljujemo se dr. Tomažu Kralju za končni pregled prispevka. Delo je nastalo v okviru raziskovalnega projekta CRP V4-1624: Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo. 8 VIRI 8 REFERENCES Agherkakli B., Najafi A., Sadeghi, S.H. 2010. Ground based operation effects on soil disturbance by steel tracked skidder in a steep slope of forest. Journal of Forest Science, 56 (6): 278-284. Ampoorter E., Schrijver A., Nevel L., Hermy M., Verheyen K. 2012. Impact of mechanized harvesting on compaction of sandy and clayey forest soils: results of a meta-analysis. Annals of Forest Science, 69, 5: 533-542. Aragon A., M.G. Garcia R.R. Filgueira, Ya.A. Pachepsky. 2000. Maximum compactibility of Argentina soils from the Proctor test: The relationship with organic matter and water content. Soil Tillage Research, 56:197-204. Arthur E., Schjonning P., Moldrup P., Tuller M., de Jonge L.W. 2013. Density and permeability of a loess soil: long-term organic matter effect and the response to compressive stress. Geoderma 193-194: 236-245. Block R., Van Rees K.C.J., Pennock D.J. 2002. Quantifying harvesting impacts using soil compaction and disturbance. Soil Science Society of America Journal, 66: 1669-1676. Brais S., Camire, C. 1998. Soil compaction induced by careful logging in the claybelt region of northwestern Quebec (Canada). Canadian Journal of Soil Science, 78: 197-206. Cambi M., Certini G., Fabiano F., Foderi C., Laschi A., Picchio R. 2016. Impact of wheeled and tracked tractors on soil physical properties in a mixed conifer stand. iForest - Biogeosciences and Forestry 9(1): 89-94. Dickerson B.P. 1976. Soil compaction after tree-length skidding in northern Mississippi. Canadian Journal of Soil Science, 40: 965-966. Eliasson L. 2005. Effects of forwarder tyre pressure on rut formation and soil compaction. Silva Fennica, 39: 549-557. Elliot W. J., Page-Dumroese D., Robichaud P. R. 1996. 12 The Effects of Forest Management on Erosion and Soil Productivity. Symposium on Soil Quality and Erosion Interaction: 16 str. Froehlich H.A. 1979. Soil compaction from logging equipment: effects on growth of young ponderosa pine. Journal of Soul and Water Conservation, 34: 276-278. Froehlich H. 1989. Soil damage, tree growth and mechanization of forest operations (USA). In Proceedings of the seminar on «Impact of mechanisation of forest operations to the soil: 77-82. Godeša T. 2010. Zbijanje njivskih tal kot posledica večkratnih prehodov vozil. V: Novi izzivi v poljedelstvu 2010: zbornik simpozija. Kocjan Ačko D., Čeh B. (ur.). Rogaška Slatina, 2. in 3. december 2010: 89-95. Hillel D. 2004. Introduction to Environmental Soil Physics. Elsevier, Amsterdam: 494 str. Horn R., Vossbrink J., Peth S., Becker S. 2007. Impact of modern forest vehicles on soil physical properties. Forest Ecology and Management, 248: 56-63. Howard R. F., Singer M. J., Frantz G. A. 1981. Effects of soil properties, water content and compactive effort on the compaction of selected California forest and range soils. Soil Science Society of America Journal, 45: 231-236. Intihar M. 2014. Poškodbe tal po sečnji in spravilu s kombiniranim strojem HSM 805F. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 139 str. Kimmins J. P. 2004. Forest ecology: a foundation for sustainable forest management and enviromental ethics in forestry. Upper Saddle River, N. J., Prentice Hall, 3rd ed.: 596 str. Kobal M., Urbančič M., Potočić N., de Vos B., Simončič P. 2011. Pedotransfer functions for bulk density estimation of forest soils = Pedotransfer funkcije za projenu gustoće šumskih tala. šumarski list, ISSN 0373-1332, 2011, god. 135, br. 1/2: 19-27. Košir B. 2010. Gozdna tla kot usmerjevalec tehnologij pridobivanja lesa. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 80 str. Lull H. W. 1959. Soil compaction on forest and range lands. For. Serv., U.S. Dep. Agric.: Washington, D.C., Misc. Publ. No. 768: 1-33. Mali B., Košir, B. 2007. Poškodbe tal po strojni sečnji in spravilu lesa z zgibnim polprikoličarjem. Gozdarski vestnik, 65, 3: 131-142. Matthies D., Wolf B., Kremer J., Ohrner Austro G. 2003. Comparative study of the impact pf wheeled and tracked forest machines on soil and roots. Austro2003: High Tech Forest Operations for Mountainous Terrain, October 5-9, 2003, Schlaegl - Austria: 1-8. McNabb D.H., Startsev A.D., Nguyen, H. 2001. Soil wetness and traffic level effects on bulk density and air-filled porosity of compacted boreal forest soils. Soil Science Society of America Journal, 65:1238-1247. Naghdi R., Bagheri I., Lotfalian M., Setodeh B. 2009. Rutting and soil displacement caused by 450C Timber Jack wheeled skidder (Asalem forest northern Iran). Journal of Forest Science, 55: 177-183. Page-Dumroese D.S. 1993. Susceptibility of volcanic ash-influenced soil in northern Idaho to mechanical compaction. Research Note INT-409, Intermountain Research Station, Forest Service, USDA: 1-5. Powers R.F., Scott D.A., Sanchez F.G., Voldseth R.A., Page-Dumroese, D., Elioff J.D., Stone D.M. 2005. The North American long-term soil productivity experiment: findings from the first decade of research. Forest Ecology and Management. 220: 31-50. Quesnel H. J., Curran M. P. 2000. Shelterwood harvesting in root-disease infected stands—post-harvest soil disturbance and compaction. Forest Ecology and Management, 133(1-2): 89-113. Richard G., Cousin I., Sillon J. F., Bruand A., Guerif, J. 2001. Effect of compaction on the porosity of a silty soil: influence on unsaturated hydraulic properties. European Journal of Soil Science, 52(1): 49-58. Sakai H., Nordfjell T., Suadicani K., Talbot B., Bollehuus E. 2008. Soil compaction on forest soils from different kinds of tires and tracks and possibility of accurate estimate. Croatian Journal of Forest Engineering, 29(1): 15-27. Schack-Kirchner H., Fenner P.T., Hildebrand E.E. 2007. Different responses in bulk density and saturated hydraulic conductivity to soil deformation by logging machinery on a Ferralsol under native forest. Soil Use and Management, 23: 286-293. Sheridan G. J. 2003. A comparison of rubber-tyred and steel-tracked skidders on forest soil physical properties. Soil Research, 41: 1063-1075. Smith C. W. 1995. Assessing the compaction susceptibility of South African forestry soils. Soil and Tillage Research, 41, 1-2: 53-73. Soane B.D. 1990. The role of organic matter in soil compactibility: a review of some practical aspects. Soil and Tillage Research, 16: 179-201. Stritar A., Stritar I., Oset, F. 1990. Krajina, krajinski sistemi: Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana, Partizanska knjiga: 173 str. Šušnjar M., Horvat D., Šešelj J. 2006. Soil compaction in timber skidding in winter conditions. Croatian Journal of Forest Engineering, 27(1): 3-15. Urbančič M., Kobal M., Zupan M., Šporar M., Eler K., Simončič P. 2007. Organska snov v gozdnih tleh. Prispevek na konferenci Strategija varovanja tal v Sloveniji: zbornik referatov Konference ob svetovnem dnevu tal 5.decembra 2007: 217-230. Vidrine C. G., Dehoop C., Lanford B. L. 1999. Assessment of site and stand disturbance from cut-to-length harvesting. Paper presented at the Tenth Biennial Southern Silvicultural Research Conference, Shreveport. LA, February 16-18, 1999: 288-292. von Wilpert K., Schäffer J. 2006. Ecological effects of soil compaction and initial recovery dynamics: a preliminary study. European Journal of Forest Research, 125: 129-138 Wästerlund I. 1985. Compaction of till soils and growth tests with Norway spruce and Scots pine. Forest Ecology and Management, 11: 171-189. Zhao Y., Krzic M., Bulmer C.E., Schmidt M.G. 2008. Maximum Bulk Density of British Columbia Forest Soils from the Proctor Test: Relationships with Selected Physical and Chemical Properties. Soil Science Society of America Journal, 72: 442-452. Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo Janez Krč, Anton Poje, Matevž Mihelič, Jurij Marenče, Igor Potočnik, Špela Pezdevšek Malovrh, Milan Kobal, Vasja Leban, Nike Krajnc (GIS), Iztok Sinjur (GIS) Vsebina predstavitve ■ Umestitev projekta CRP V4 - 1624 ■ Predstavitev projekta ■ Izvedba raziskave ■ Dosedanji rezultati projekta ■ Usmeritve za participativni del seminarja Učinki in posledično stroški sodobnih tehnologij so odvisni predvsem od: Načina sečnje/ g. goj. ciljev, ki narekujejo obravnavo posameznega sestoja in s tem vrsto sečnje in njeno intenziteto števila različnih vrst sortimentov (ne več kot 3 na drevo) pogojev na delovišču (predvsem g. goj. in tehnološke priprave dela) tehničnih značilnosti stroja in njegove opreme sposobnosti in kakovosti posadke značilnosti drevja in sestoja (vrsta, dolžina debla brez vej, oblika debla, vejnatost, ovire preglednosti in ovire pri delu s strani podstojnih dreves, delež suhih dreves (sušic), deformacije krošenj) Deleža hlodovine (primer iz Nemčije: 30% hlodovine (bor) / 15% smreka) ^ dosežena stopnja, ko se stroški pokrijejo ■ ■ ■ ■ Cilji projekta (1.) Spoznati in ovrednotiti vplive strojev za sečnjo in zgibnih polprikoličarjev ter različnih tehnologij pridobivanja lesa na gozdni ekosistem; (2.) Raziskati spremembe nosilnosti gozdnih tal z vidika dinamike klimatskih dejavnikov (predvsem vlage in temperature); (3.) Podati strokovne podlage za hitro in objektivno oceno stanja gozdnih tal glede na možnost rabe sodobne gozdarske mehanizacije v različnih klimatskih pogojih; (4.) Na osnovi ocene stanja in trendov nosilnosti gozdih tal prispevati k boljšim usmeritvam rabe strojne sečnje. Raziskovalna vprašanja Kako se spreminja nosilnost gozdnih tal z vidika dinamike klimatskih dejavnikov? Kako podati objektivno in preprosto oceno stanja gozdnih tal glede na možnost rabe sodobne gozdarske mehanizacije v različnih klimatskih pogojih? Kako usmerjati / kontrolirati rabo sodobne gozdarske mehanizacije na podlagi ocene stanja gozdnih tal? ■ DS 1: Koordinacija in vodenje projekta DS 4: Komunikacija in diseminacija rezultatov Delovni sklopi in podsklopi ■ Analiza dosedanjih raziskav o vplivu strojne sečnje na ekosisteme in tla, pregled obstoječih metod, kazalnikov in meril za določanje prevoznosti tal ter pregled hitrih metod za ugotavljanje stanja tal ■ Določitev meril za razvrstitev gozdnih tal glede na občutljivost na prevoznost ■ Pridobivanje podatkov o spreminjanju nosilnosti tal glede na vlažnost in zmrznjenost tal, debelino snežne odeje in naklona terena ■ Določiti merila in kazalnike za dopustnost izvedbe strojne sečnje ■ Določiti hitre metode za določevanje okoljskih parametrov, ki vplivajo na nosilnost tal ■ Predstavitev in promocija rezultatov projekta strokovni in širši javnosti ter vključevanje deležnikov v sam proces izdelave kazalnikov in meril ter postopkovnika Pomen projekta za operativno delo ■ UPRAVLJANJE Z GOZDOVI: Boljše poznavanje možnosti uporabe sodobnih tehnoloških rešitev pridobivanja lesa ter posledično potrebno prilagoditev dejavnosti in procesov na drugih področjih gozdarstva (načrtovanje, varstvo, gojenje) ■ IZVEDBA DEL: Gozdarske gospodarske družbe bodo lahko bolje ocenile potencialno izkoriščenost sodobnih tehnologij na predvidenem območju ■ VODENJE & KONTROLA: Prilagoditev postopkov (postopkovnik) našemu institucionalnem okolju na področju gozdarstva ■ STROKA & ZNANOST: Dodatna znanja s področja varovanje gozdnih tal kot osnovnega dejavnika za zagotavljanje trajnosti in sonaravnosti Izvedba raziskave Možnosti zmanjšanja vpliva strojne sečnje na gozdna tla kot dejavnika uspešne obnove sestojev Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje - ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij? Poškodbe sestojev pri uporabi tehnologije strojne sečnje v Slovenije Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji Postavitev raziskovalnih ploskev Meritve na vzorčnih ploskvah Pedološki popisi na vzorčnih ploskvah ■ ■ ■ ■ Možnosti zmanjšanja vpliva strojne sečnje na gozdna tla kot dejavnika uspešne obnove sestojev Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje - ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij? Poškodbe sestojev pri uporabi tehnologije strojne sečnje v Slovenije Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji Preglednica 1: Ugotovljene vrednosti nekaterih sestavljenih talnih parametrov in njihovih sprememb v literaturi Table 1: Established values and changes pf some composite soil parameters in the literature Por02nOSt Vrednost Vir Volumski delež por v gozdnih tleh 35 % - 65 % Kimmins, 2004 Kritična meja zmanjšanja deleža por za rastiščne razmere 10% 15% Froelich, 1989 Quesnel in Curran, 2000 Zmanjšanje deleža por v kolcsnicah po večkratnih prehodih strojev 28% 25% 68%' Matthics in sod., 2003 Godeša, 2010 Dickerson, 1976 Prepustnost Zmanjšanje prepustnosti zraka po prehodu stroja za sečnjo 30 % - 40 % Horn in sod., 2007 Gostota tal Kritično povečanje gostote za rastiščne razmere 15% Ampoorter in sod., 2012 Povečanje gostote tal s prehodi mehanizacije <35% 8 % - 10 %2 13 % - 23 % 3 21 %, 14 %2 8%-15%" 18%-35% 5 25 %6 20% 9 % - 18 % Matthies in sod., 2003 BraisinCamire, 1998 Eliasson, 2005 Vidrine in Lanford, 1999 Block in sod, 2002 Agherkakli in sod., 2010 Page-Dumroese, 1993 Dickerson, 1976; Godeša, 2010; Froelich, 1979 Postavitev raziskovalnih ploskev Vzorec ploskev določen na podlagi podatkov o lastnostih tal v Sloveniji: -teksture, -globine tal, -vsebnosti organske snovi ■ Meritve na vzorčnih ploskvah Pedološki popisi na vzorčnih ploskvah globina horizontov, delež skeleta, organska snov, tekstura tal, barva tal, Profil distričnih rjavih tal na Dobrovniku ■ Dosedanji rezultati projekta Dosedanji rezultati projekta Razdrto _ 6000 £ 5000 п 4000 rä 3000 o 2000 lä 1000 * 0 y = -1579ln(x) + 6771,8 R2 = 0,6029 •..............................- 0 10 20 30 40 50 60 70 Vsebnost vode v tleh (%) Šahen (greben) ) 6000 £ 5000 Ђ 4000 - 3000 tost 2000 J 1000 o 0 0 10 20 30 40 50 60 70 Vsebnost vode v tleh (%) Dobrovnik ) 6000 2 5000 ■3 4000 - 3000 tost 2000 J 1000 os 0 y = -2118ln(x) + 8552,6 R2 = 0,7414 0 10 20 30 40 50 60 70 Vsebnost vode v tleh (%) Šahen (vrtača) ) 6000 £ 5000 ■3 4000 re 3000 tost 2000 J 1000 os 0 y = -1450ln(x) + 6418,6 R2 = 0,6568 0 10 20 30 40 50 60 70 Vsebnost vode v tleh (%) CT) NJ O Dosedanji rezultati projekta Name Talni TIP Ranljivost (1 - zelo, 3 - malo) Brdo Distrična rjava tla 2 Dobrovnik Distrična rjava tla, slabo humozna, izprana 2 Osankarica Distrična rjava tla, globoka 2 Mrtvice Hipoglej, srednje močan, evtričen 1 Pekel Distrična rjava tla, izprana 2 Šahen - greben Rjava pokarbonatna tla, slabo humozna 3 Šahen - vrtača Rjava pokarbonatna tla, slabo humozna 3 Stojna Rjava pokarbonatna tla, plitva 3 Fondek Rjava pokarbonatna tla, globoka 3 Razdrto Distrična rjava tla, srednje globoka 2 Smrečje Rjava pokarbonatna tla, izprana, globoka 3 Vipava Razvita obrečna tla 2 Hrastje Evtrična rjava tla na produ, izprana 3 Jezero Opodzoljena tla 1 Krtina Evtrična rjva tla, srednje globoka 2 Dosedanji rezultati projekta Usmeritve za delo na terenu (točka 2) ■ Prihod na točko ^ razdelitev v dve skupini (8-10 oseb) ■ Na začetku poti prejme vsak udeleženec en obrazec ■ Vsak udeleženec oceni poškodovanost tal na obeh ploskvah - odgovori naj bodo jasni, jedrnati in kvantificirani ■ Ko ploskev ocenijo vse osebe v skupini (cca. 10 minut na ploskev) se skupaj pomaknete na naslednjo ploskev ■ Izpolnjene obrazec se odda na mizi pri ploskvi T1 ■ Vprašalniki so anonimizirani ■ Ploskve so na terenu označene z belo-rdečim trakom Smeri razvoja gozdarske mehanizacije Jurij Marenče, Anton Poje, Matevž Mihelič, Špela Pezdevšek Malovrh, Igor Potočnik, Vasja Leban, Janez Krč Kako se lotiti takšnih predstavitev, uvodov...??? Austrofoma KWF Elmia Wood • • • www... Razvoj doma Domači projekti, DN Vpliv strojev za sečnjo in spravilo lesa na gozdne ekosisteme in določitev meril za njihovo uporabo, CRP-V4-1624 B REPUBLiKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO KWF, Elmia wood, Austrofoma Praksa : teorija??!! Kakšna bo smer razvoja, kakšno tehnologijo bomo uporabili? Čez 10, 20 let? Spremembe tehnologij v gozdarstvu? Ustaljene prakse, nove sodobnejše tehnologije? Strojna sečnja - ujme, sanacije!? Spreminjanje miselnosti o primernosti uporabe različnih tehnologij? Tradicionalne tehnologije danes: • za sečnjo in izdelavo sortimentov motorna žaga, • za spravilo lesa pa traktorji vseh vrst ali žičnice. Moderne tehnologije: predvsem strojna sečnja z različnimi kombinacijami: • popolna strojna sečnja (harvester) v kombinaciji s forwarderjem, • feller-buncher, • harvester + motorna žaga, forwarder, • harvester + žičnica??? Srednja Evropa. • Kombinirani stroji (sečnja, izdelava, spravilo). Ključno pri spremembah v preteklosti: • Stroji ne samo za golosečnje, tudi za redčenja! • Double-grip v single-grip! • Iz vlačenja dolgega lesa k vožnji izdelanih sortimentov, CTL! • Ob koncu tisočletja (1990 in 2000) - ujme, velike količine lesa, sanacije! Pri nas: koncem osemdesetih - drevesna metoda v redčenjih (spravilo z žičnico), dodelava (kleščenje in krojenje) s procesorjem STEYR KP-40 (Celje), l. 1998 vetrolom na Ravniku - prvič postavljena strojna sečnja (najem), nekaj let kasneje na Krasu, kupljen rabljen stroj za sečnjo - Jože Moličnik, GG.... Poleg tehnoloških sprememb in učinkov pomemben predvsem vpliv na gozdno okolje, rastišče: • poškodbe tal (kolesnice, zbijanje tal in poškodbe površine tal), • poškodbe sestoja (stoječe drevje in mladje), korenine, • emisije, vpliv na vodne vire... Razpored mase na traktorju, zdrsi...??? WOODY 110 4,00 TG Naklon Masa (%) Zdrs (%) 4,13 m3: 1.os 2.os 1L 1D 2L 2D 3353 kg: Do 20 % 25 75 10 10 10 10 Zaustavitev: p.10 + 10,5 m 21 do 30 % 23 77 17 17 17 17 Naklon - zaustavitev: 32 % Nad 30 % 22 78 17 16 16 16 Prevožena razdalja: 120,0 m Masa Vitel (kg) kN Woody 110 6.500 2 x 80 Woody 140 7.600 2 x 80 (100) Woody 175 9.800 2 x 120 Kombiniran stroj HSM 805F Foto: Mihelič, Intihar Njegove dimenzije: - masa: 13.800 kg, - dolžina: 8,3 m, - širina: 2,6 m. Raziskave: Sečnja in spravilo lesa s kombiniranim strojem za sečnjo in spravilo lesa HSM 805F Poškodbe tal po sečnji in spravilu s kombiniranim strojem HSM 805F Poškodbe sestoja po sečnji in spravilu lesa s kombiniranim strojem HSM 805F v iglastih sestojih Specialni gozdarski zgibnik Bijol BWS160 Masa: 9,4 t brez verig. Moč motorja: 115 kW. Širina: 2,38 m. Hidrostatski prenos moči, brezstopenjska vožnja od 0 do 40 km/h. Dvobobenski vitel: 8,50 ali 100 kN. Daljinsko upravljanje: vožnja, vitel, zadnja naletna deska. p i ILVI I try Alpine Space Foto: BIJOL ink^SoIlt Zgodovinski razvoj strojne sečnje v Sloveniji, Evropi in svetu 1957?! 1980, samoniveliranje kabine, nakloni pri 50 % 1972, verižna žaga za podiranje, krojenje in kleščenje na stroju Foto: M. Pejanović, DN 2016 Pri nas? Stroji za sečnjo v ekstremnih terenskih razmerah, načini premikanja? Naklon do 100 % (45°)??? Talne razmere? Število prehodov, vlažnost tal? Na slabše sprijetih tleh do 80 % (40°)? Uporaba žičnic??? ...še ekstremne terenske razmere??? 1995 - Tri-Track Mover, Forest Product Research Institute (Ibaraki). ш Highlander, Forsttechnik, 2016 1996 Ni nog, gosenic, kolesniki v velikih strminah??? Haas Machinenbau REPURl i KA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Ponsee fccil и ртЦд Ш Niu-.lrW! П*1' Glave za sečnjo iataiMiin fc.UL-.TH' Komatsu Forest, 2016 Harvesterska glava z verižno žago, Waratah, 2016 Krožna žaga, John Deere, 2016) Ščipalna glava z možnostjo akumuliranja debel CAT, 2016 Glave za prekladanje in nakladanje? Lupljenje??? A Biojack 400 Combi, cutting and loading AFM 60 Euca harvester head Pnevmatike, verige??? • število koles, • dimenzije koles, • tlak v pnevmatikah, • vrste verig. Veriga, Lesce Olofsfors (Eco-Tracks), Clack Tracks, Babac - Traction Products V Sloveniji prevladujejo 6-kolesni harvesterji. Rottne navaja, da prodaja 8 kolesnih strojev v njihovem primeru dosega 50 % delež. Sekalni harvesterji Stroji za ruvanje panjev Silvatec, 2016 Drushka in Konttinen, 1997 'ft H Razvoj integriranih sistemov - združevanje funkcij strojev za sečnjo? Štirje potencialni sistemi vezani na CTL : 1. Harwarder - naprava za strojno sečnjo in spravilo lesa. 2. Neodvisni sistem za nakladanje (autonomoust load-changing ALC): harwarder naklada les direktno v integrirano prikolico. Ko je polna, avtonomni forwarder prejme signal za razkladanje in transport na kamionsko cesto. 3. Neodvisni sistem za direktno nakladanje (autonomous direct-loading ADL system): harvester podira in obdeluje les direktno v enega izmed dveh avtonomnih forwarderjev, ki samodejno pripeljeta les do kamionske ceste in ga raztovorita. 4. Daljinsko krmiljeno direktno nakladanje (en. Remote-controlles direct loading, RDL): sistem deluje po enakem principu kot ADL, le da dva forwarderja s človeško posadko daljinsko upravljata harvester brez človeške posadke. 1 S ...še razvoj, kako v prihodnosti... • Vgradnje najnovejših sistemov vbrizga s skupnim vodom (common rail), • višji tlaki vbrizga, • nadgradnja elektronike, • prisilno hlajenje. • Nižja poraba goriva, manj izpustov, manj hrupa. • Hibridni pogoni? Elforest AB, Švedska, model: Forest 12. • Vgradnja laserskega rezalnika v harvestersko glavo? i j i J? El-Forest hibridni forwarder Hibrini harvester LOGSET 12H GTE Mednarodni sejem ELMIA WOOD 2017, sporočila... • večji, boljši nadzor pri pogonu koles, • izboljšave pnevmatik, • velika ponudba kolesnih verig za stroje, ki zmanjšujejo pritisk na tla, • trend povečevanja števila osi na zgibnih polprikoličarjih, • na Elmii 2013 prototip prvega zgibnega polprikoličarja s petimi osmi (Ecolog), • letos podobno Ponsse, • John Deere je prvič predstavil nov stroj za sečnjo s štirimi osmi (1170G), • sečne glave - izboljšave elektronike in krmiljenja ter natančnosti pri merjenju, • lahek in okreten forwarder 750F (Gremo), • hibridni pogoni strojev za sečnjo, žičnih žerjavov, elektrika v vozičkih, Gremo, 2018 • ergonomija: izboljšave hidravličnega vzmetenja pri zgibnih polprikoličarjih (Eco Log in Komatsu). Katedra za gozdno tehniko in ekonomiko, BFGO Diplomske naloge v obdobju od leta 2007 do danes 172 diplomskih in magistrskih del 8 DD Področja: presoja različnih tehnologij, uporabe strojev, organizacija dela, proizvodni stroški, ekonomika, ergonomija - obremenitve z ropotom, vibracijami pri različnih delih in uporabi strojev, orodja..., uporaba ročnega orodja, prevoz lesa, gozdni lesni proizvodi, predelava lesa, področje gozdnih prometnic, hudournikov, biomasa, sekanci, peleti, opremljenost zasebnih lastnikov gozdov, združevanje lastnikov gozdov. .'j/ -J •■ v"»!1'-'1 ■ o....... iii--» Ш + stroji za sečnjo in spravilo, vpliv na tla, sestoj.??? Stroji za sečnjo, zgibni polprikoličarji, vpliv na tla, sestoj 21 DN Primernost dveh tehnologij sečnje in spravila v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na visokem krasu Primerjava dveh tehnologij sečnje v pomlajenih sestojih jelovo-bukovih rastišč na območju novomeškega Roga Sečnja in spravilo lesa s kombiniranim strojem za sečnjo in spravilo lesa HSM 805F Poškodovanost gozdnih tal po strojni sečnji v pomlajenih sestojih na območju Kočevskega Roga Zgodovinski razvoj strojne sečnje v Sloveniji, Evropi in svetu Obremenitev strojnika stroja za sečnjo z ropotom in tresenjem v razmerah visokega krasa Obremenitev strojnika zgibnega polprikoličarja z ropotom in tresenjem v razmerah visokega krasa Poškodbe sestoja po sečnji in spravilu lesa s kombiniranim strojem HSM 805F v iglastih sestojih Poškodbe tal po sečnji in spravilu s kombiniranim strojem HSM 805F Vpliv delovnih razmer na obremenitve strojnika zgibnega polprikoličarja z ropotom Poškodbe tal pri strojni sečnji in spravilu lesa na objektu Mozeljski Šahen Tereni, primerni za strojno pridobivanje lesa v gozdnogospodarskem območju Postojna Poškodbe tal po strojni sečnji in spravilu lesa v redčenjih Značilnosti pnevmatik pri spravilu lesa za prilagojene kmetijske traktorje in forwarderje Kompleksna presoja odvzema lesne biomase iz ekosistema v tehnološke namene Tehnološke in ekonomske možnosti izrabe sečnih ostankov po strojni sečnji za energetske potrebe Strojna sečnja Krojenje lesa iglavcev in listavcev pri strojni sečnji Primerjava učinkov in stroškov dveh tehnologij pridobivanja lesa v listnatih sestojih Organizacija gozdarskih del pri sanaciji posledic gozdnih ujm na območju Gorenjske Primernost traktorskih vlak za vožnjo z zgibnim polprikoličarjem Mercedes-Benz Museum, Stuttgart "I do believe in the horse. The automobile is no more than a transitory phenomenon. (nemški cesar Wilhelm II, leta 1886) 2: Ocenjevanje poškodovanosti gozdnih tal Znanje in izkušnje OSNOVNE INFORMACIJE GGE: Pokljuka, odsek 53D (28,16 ha) RGR: Predalpski jelovo bukovi gozdovi na boljših mešanih tleh Nadmorska višina: od 1.235 do 1.275 m LZ: 638 m3/ha (SM: 97%, JE: 2% od LZ) Način izvedbe del: 2x MŽ + FORW Velikost ploskev je 30 x30 m kazalnikov za ocenjevanje poškodovanosti tal NAVODILA Razdelitev v skupine po 8-10 oseb Vsaka skupina oceni poškodovanost tal na obeh ploskvah Na začetku poti prejme vsak udeleženec en obrazec Odgovarjanje na vprašanja poteka individualno Ko udeleženec ploskev oceni se pomakne na naslednjo Na mizi pri ploskvi TI udeleženci oddajo obrazec Vprašalniki so anonimizirani Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 111 ii 11 ii 11111 I 1 1 ill 1 lin l»| JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE II li^r r Alpine Space Links4Soils tAl OfVFlOPMENT FUNt REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Vprašalnik o oceni poškodovanosti tal Navodila Na vsaki ploskvi (3D x 3D m) izpolnite vprašanja, ki se nanašajo na trenutno ploskev. Oznake ploskev so zapisane na vrhu lista. Na vprašanja odgovarjajte jedrnato, a skušajte zajeti in zapisati čim več podrobnosti. Podatki o anketirancu1 Organizacija: _______________________________________________________ Delovno mesto: _______________________________________________________ Območje delovanja: _______________________________________________________ Starost: ____________________________Število let delovnih izkušenj:____________ 1 Podatki bodo uporabljeni izključno za namene analize v času trajanja projekta CRP V4-1624 in na tak način, da ne bo moč razkriti identitete anketiranca. S podatki bomo ravnali odgovorno in v skladu s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov (kratica: GDPR), jih ustrezno hranili in po analizi izbrisali. PLOSKEV TI Ali je - po vašem mnenju - poškodovanost tal na pregledani ploskvi TI sprejemljiva? Prosimo, obkrožite. Ni sprejemljiva Je sprejemljiva Zakaj? Prosimo, zapišite glavna merila, na podlagi katerih ste se odločili za zgornjo oceno. Dopišite tudi številsko (kvantificirano) oceno merila. Naštejte s katerimi ukrepi med izvedbo del bi - po vašem mnenju - lahko preprečili nastanek takega stanja? Kdo naj bo - po vašem mnenju - zadolžen za prekinitev del ob ugotovitvi tovrstnega stanja in ponoven začetek del ob izboljšanju pogojev? PLOSKEV T2 Ali je - po vašem mnenju - poškodovanost tal na pregledani ploskvi T2 sprejemljiva? Prosimo, obkrožite. Ni sprejemljiva Je sprejemljiva Zakaj? Prosimo, zapišite glavna merila, na podlagi katerih ste se odločili za zgornjo oceno. Dopišite tudi številsko (kvantificirano) oceno merila. Naštejte s katerimi ukrepi med izvedbo del bi - po vašem mnenju - lahko preprečili nastanek takega stanja? Kdo naj bo - po vašem mnenju - zadolžen za prekinitev del ob ugotovitvi tovrstnega stanja in ponoven začetek del ob izboljšanju pogojev? Znanstvena razprava GKD 114.53+945.4(045)=163.6 Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal Analysis of Professional Assessment of Forest Soil Damage Anton POJE1, Matevž MIHELIČ2, Vasja LEBAN3 Izvleček: Poje, A., Mihelič, M., Leban, V.: Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal; Gozdarski vestnik, 77/2019, št. 1. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 25. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal. Med merili sta izstopali globina kolesnic in delež poškodovane površine. Predvsem s prilagoditvijo časa izvedbe del lahko uspešno zmanjšamo poškodbe tal. Odgovori anketirancev kažejo, da so glavne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive, ter da jih je za strokovno odločanje treba nujno dopolniti ali po potrebi spremeniti. Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice Abstract: Poje, A., Mihelič, M., Leban, V.: Analysis of professional assessment of forest soil damage; Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 77/2019, vol 1. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 25. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Protection and conservation of forest soil is an important criterion for sustainable forest management. Forest soil with high production capacity enables numerous effects and ensures undisturbed functioning of forest ecosystem. Since human activities during forest operations can significantly affect production capacity of the soil, reduction of these impacts becomes the main challenge. Despite the fact that forestry practice in the world sets criteria and indicators of soil protection on the basis of the existing knowledge, in Slovenia exist no clearly defined acceptable extent of forest soil damage at the moment. Therefore, in our research we investigated criteria and indicators used to evaluate acceptable forest soil damage in practice. Fifty three forestry professionals from several organizations participated in the survey we performed in October 2018 on Pokljuka. In this survey, we asked the professionals about criteria they applied when evaluating soil damage on two sampling plots. Furthermore, we inquired about measures for preventing the damage and about entities entitled to stop temporarily the activities in case of an unacceptable state. Results of the research show disunity in determining the acceptable damage on selected plots. The respondents mostly assessed it with regard to visible damage and determined the acceptable soil damage intuitively. Only few of them clearly wrote (appropriate) criteria for assessing acceptable soil damage. Among the criteria, the rut depth and the share of damaged surface were the most evident. Mainly by adapting the timing of forest operations, soil damage can be successfully reduced. The respondents' answers show that the basic definition of damage, criteria, indicators and reference values are ambiguous, sometimes incomprehensible and should urgently be revised and changed accordingly. Key words: forestry, forest operations, forest soil, soil damage, ruts 1 Doc. dr. A. P., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. anton.poje@bf.uni-lj.si 2 Asist. dr. M. M., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. matevz.mihelic@bf.uni-lj.si 3 V. L., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. vasja.leban@bf.uni-lj.si 1 UVOD 1 INTRUDUCTION Tla so strateški in neobnovljivi vir za osnovanje, rast in razvoj kopenskih ekosistemov. Zaradi izjemnega pomena je njihovo varovanje in ohranjanje opredeljeno v več zakonskih dokumentih in mednarodnih konvencijah, katerih podpisnica je tudi Slovenija. Cilj zakonodaje, povezane z gozdnimi tlemi, je predvsem dolgoročno ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal (Pezdevšek Malovrh in sod., 2018). Rodovitnost tal je določena s fizičnimi, biološkimi in kemičnimi lastnostmi tal (Frey, 2015), na katere vplivajo mnogoteri biotski in abiotski dejavniki. Med glavne abiotske uvrščamo tudi pomanjkljive človekove aktivnosti v gozdu, ki lahko povzročijo degradacijske procese, kot so onesnaževanje, erozija in zbijanje tal (Vrščaj in sod., 2017). Skoraj vsak vstop v gozd z namenom gospodarjenja in sečnje z zdajšnjimi tehnologijami zaznamuje vožnja po površini tal. Infrastruktura, potrebna za gospodarjenje z gozdovi, zmanjša površino rodovitnih tal pa tudi njeno rodovitnost (Robek, 1994; Mihelič, 2017). Zmanjšanje površine rodovitnih tal je najizrazitejše na gozdnih cestah, kjer povsem odstranimo organski del tal. Nasprotno na vlakah in sečnih poteh tal ne odstranimo v celoti, je pa rodovitnost tal zaradi vpliva gozdarske mehanizacije lahko zelo zmanjšana (Košir in Robek, 2000). Slednje posebno velja v primerih, ko se zaradi visoke vsebnosti vode v tleh mešajo talni horizonti; nastane t.i. zablatenje tal (Cambi in sod., 2015). Vizualno se takšne poškodbe tal odražajo kot kolesnice, po navadi globlje od 10 cm, in stranski narivki, ki nastanejo zaradi plastične deformacije poškodovanosti tal (Lüscher in sod., 2016). Vprašanje sprejemljivega obsega poškodovanosti tal je zaradi različnih vidikov (npr. gospodarski, okoljski, etični) zelo vseobsežno in zaradi večna-menskosti gozdov tudi izrazito interdisciplinarno (Owende in sod., 2002; Nordlund in sod., 2013). Poleg naštetega so med deležniki, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi sečnje, različni Preglednica 1: Pregled kazalnikov poškodovanosti tal v nekaterih regijah sveta Table 1: Review of soil damage indicators from several World's regions Regija Globina kolesnice Dolžina kolesnice Vir Finska >10 cm 0,5 m Saarilahti, 2002 Kanada (Ontario) >30 cm 4 m Duckert in sod., 2009 Kanada (Manitoba) >30 cm 0 m Reduce ..., 2016 ZDA (U.S. Forest Service Regija 8) 15 cm >15 m Page-Dumroese in sod., 2012 30 cm >3 m največ 46 cm 0 m ZDA (U.S. Forest Service Regija 1) >5 cm 0 m Kanada (Britanska Kolumbija) >5 cm (za mineralna tla) 2 m >15 cm (za vsa tla) 2 m največ 30 cm 0 m Nemčija (Spodnja Saška) največ 15 cm (za skeletna tla) 0 m Boele-Keimer in sod., 2013 največ 20 cm (za glinena tla) Nemčija (BadenWürttemberg) največ 40 cm 0 m Stellungnahme ..., 2015 Nemčija (Thuringen) 0-30 cm 0 m Lüscher in sod., 2016 30-60 cm <60 cm pogledi na vpliv poškodovanosti tal in možnosti zmanjševanja poškodovanosti (Nordlund in sod., 2013). Na neenotnost odgovora kažejo različne definicije nesprejemljivih velikosti kolesnic v nekaterih regijah sveta, ki so predvsem dogovor med deležniki o sprejemljivem (legalnem) obsegu poškodovanosti tal, manj pa talnih razmer in načinov gospodarjenja (Preglednica 1). V Sloveniji gozdarska zakonodaja (Pezdevšek Malovrh in sod., 2018) in stroka ter z gozdom povezani deležniki ne ponujajo enotnega odgovora na vprašanje o sprejemljivem obsegu poškodovanosti tal. Na podlagi raziskav poškodovanosti tal, ki so v zadnjih treh desetletjih potekale predvsem v sodelovanju s prof. dr. Boštjanom Koširjem, se je v Sloveniji oblikovalo merilo sprejemljive poškodovanosti tal pri strojni sečnji, ki določa, da lahko dela potekajo »v kolikor se na sečni poti pojavijo vidne poškodbe gozdnih tal do 10 cm globoke kolesnice na manj kot 10 % njene dolžine ali do 5 cm globine na do 20 % dolžine sečne poti« (Krč in sod., 2014: 25). To merilo je različica predloga merila iz ekspertize (Košir, 2010) in je konsenz med različnimi deležniki v gozdarski panogi, ki so sodelovali pri nastajanju strokovne monografija Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji (v nadaljevanju: VDR) (Krč in sod., 2014). Postavljeno merilo velja le za sečne poti ter za delo v rednih sečnjah. Simončič in sod. (2013) so predlagali poenostavljeno merilo za uporabo pri pridobivanju lesne biomase, kjer so izločili kazalnik globine kolesnic zaradi časovno potratnega ugotavljanja slednjih. Dosledna uporaba osnovnega merila sprejemljive poškodovanosti po VDR je otežena ali celo nemogoča, saj dovoljuje različne razlage. Merilo lahko razumemo tako, da sme delo potekati toliko časa, dokler je globina kolesnic na 10 % (20 %) sečne poti manjša od 10 cm (5 cm). Druga mogoča razlaga je, da delo lahko poteka, dokler je globina kolesnic na 90 % (80 %) sečne poti manjša od 10 cm (5 cm), na drugih 10 % (20 %) pa lahko presega 10 cm (5 cm). Poleg tega tudi ni jasno opredeljeno, ali globina kolesnic kjerkoli na sečni poti sme presegati 10 cm (5 cm). Dodatno zmedo povzroča uporaba drugačnih vrednosti merila -dela se ustavi, ko kolesnice presežejo globino 20 cm na več kot 10 % dolžine - v uradnih dokumentih (glej npr. Gozdnogospodarski načrt GGO Kočevje 2011-2020). Poleg naštetega omejitev ocenjevanja skupne poškodovanosti zgolj na sečni poti dopušča neomejeno gostoto sečnih poti. Dvoumnost obstoječega merila sprejemljive poškodovanosti tal po strojni sečnji je lahko težava predvsem za uporabnike v operativi, ko se morajo odločati o poškodbah tal pred izvedbo gozdarskih del, med njimi in potem. Zato želimo v pričujočem članku odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Katere kazalnike upoštevamo pri ocenjevanju poškodovanosti tal? 2. Kolikšne so njihove referenčne meje in ali se razlikujejo glede na vrsto prometnice? 3. Na kakšen način bi lahko preprečili poškodbe tal? 4. Kdo naj ustavi dela pri ugotovitvi nesprejemljive poškodovanosti tal? Na podlagi odgovorov pričakujemo, da bomo pridobili uvid v trenutno prakso ocenjevanja sprejemljivosti izvedbe gozdarskih del z vidika poškodovanosti tal. V razpravi rezultate primerjamo s stanjem v drugih državah in skušamo vzpostaviti okvir za oblikovanje usmeritev za strokovno odločanje o kakovosti izvedbe del ter ocenjevanju vpliva različnih tehnologij na gozdna tla. V zaključku povzemamo glavna sporočila in predlagamo izboljšave obstoječega sistema ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal. 2 METODE 2 METHODS 2.1 Opis objekta ter metode pridobivanja in analize podatkov o gozdnih prometnicah 2.1 Object description, data collection and analysis methods of the state of forest roads Poskus na terenu in anketna vprašanja smo oblikovali na podlagi proučene literature in namena raziskave. Pred izvedbo ankete smo poleti 2018 v izbranem odseku 53D na Pokljuki, kjer sta potekala ročna sečnja in spravilo z zgibnim polprikoličarjem, z GPS-napravo Trimble GEO XT posneli vse obstoječe vlake in sečne poti. Glede na stanje posnetih prometnic in namene raziskave smo na izbranih odsekih vlak in sečnih poti postavili dve ploskvi v izmeri 30 x 30m (Slika 1). Na ploskvah smo izmerili dolžine obstoj ečih vlak in sečnih poti ter na vsakem metru trase izmerili globino globlje kolesnice na centimeter natančno. Za merjenje globine kolesnic smo uporabili instrument, ki smo ga izdelali v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta št. V4-1624 (Priprave ..., 2018). Globine kolesnic na sečnih poteh in vlakah so na Sliki 1 prikazane z različnimi barvami. Pri izbiri lokacije ploskev smo upoštevali namen poskusa. Ploskev 1 smo postavili tako, da je ocenjevalec na ploskvi lahko prepoznal točkovno poškodbo - tj. kratko, več kot 30 cm globoko kolesnico na sečni poti -, in površinsko poškodovanost - tj. kolesnice na večjem delu ploskve (Slika 2, levo). Na ploskvi 2 smo želeli izvedeti, ali anketiranci postavljajo različna merila za ocenjevanje poškodb na vlakah in sečnih poteh. Pri tem smo kot vlake upoštevali prometnice, ki so vrisane v evidenco gozdnih cest in vlak ZGS. Odsek prometnice na ploskvi 2, ki poteka proti jugojugovzhodu, smo zato upoštevali kot sečno pot (Slika 2, desno). I^gindi GUMU fe^JMnit + >lu t -["!(. * ктЕ^ГЛ i nflri I \ ® S * ^ "——-L ( ДгШ ГЏ^Ј ■ < — t ■ L Z/ / X / J Slika 1: Globine kolesnic na vlaki in sečnih poteh na ploskvi 1 (leva slika) in ploskvi 2 (desna slika) Figure 1: Rut depths on skid trail and harvester trails on plot 1 (left picture) and plot 2 (right picture) Slika 2: Točkovna poškodba na sečni poti na ploskvi 1 (levo) ter križišče na ploskvi 2 (desno) - vlaka levo, sečna pot desno (foto: V Leban) Figure 2: Deep local damage on harvester trail from plot 1 (left) and road junction from plot 2 (right) - skid trail on the left and harvester trail on the right (photo: V. Leban) 2.2 Metode zbiranja podatkov o ocenah poškodovanosti gozdnih tal 2.2 Data collection methods of forest soil damage evaluations Podatke smo zbirali z anketo med udeleženci seminarja z naslovom Vpliv gozdarskih tehnologij na gozdna tla, ki je potekal 18. 10. 2018 na Pokljuki. V vprašalniku smo za obe ploskvi postavili štiri glavna vprašanja: 1. Ali je - po vašem mnenju - poškodovanost tal na pregledani ploskvi sprejemljiva? 2. Zakaj? Prosimo, zapišite glavna merila, na podlagi katerih ste se odločili za zgornjo oceno. Dopišite tudi številsko (kvantificirano) oceno merila. 3. Naštejte, s katerimi ukrepi med izvedbo del bi - po vašem mnenju - lahko preprečili nastanek takega stanja? 4. Kdo naj bo - po vašem mnenju - zadolžen za prekinitev del ob ugotovitvi tovrstnega stanja in ponoven začetek del ob izboljšanju razmer? Poleg glavnih vprašanj smo anketirance vprašali o starosti, letih izkušenj, območju delovanja, delovnem mestu in organizaciji, kjer je zaposlen/a. Vprašalniki so bili anonimni, v rezultatih pa podatke prikazujemo na način, da ni mogoče razkriti identitete posameznega anketiranca. Vprašalnik je izpolnilo 53 udeležencev delavnice, ki so bili razdeljeni v pet večjih skupin. Vsaka večja skupina je bila nadalje razdeljena v dve manjši s po 4 do 7 udeležencev. Tako smo se izognili preveliki gneči na ploskvi, hkrati pa zagotovili dovolj časa za vsakega anketiranca, da je obiskal obe ploskvi in odgovoril na vprašanja. Iz Slike 3 je razvidno, da je šestintrideset anketirancev (67,9 %) zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), štirje (7,5 %) na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR). Preostalih trinajst anketirancev je zaposlenih na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete (BFGO), v izvajalskih podjetjih, na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS), na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Anketiranci so bili v povprečju stari 47 let (SD 9,5 leta), za seboj so imeli v povprečju 22 let delovnih izkušenj (SD 10,1 leta). № mvkit tjijj UT4AJ I H'.V tjyjr> '>d,V'ji wei* лтч Slika 3: Struktura anketirancev po organizacijah, njihova starost in leta izkušenj Figure 3: Participant structure, their age and years of experiences 2.3 Priprava in obdelava podatkov o ocenah poškodovanosti gozdnih tal 2.3 Preparation and processing of data on forest soil damage evaluations Odgovore smo prepisali v digitalni zapis preglednice MS Excel®, kjer smo ustvarjali binarne spremenljivke za vsak odgovor. Zaradi možnosti večkratnega odgovora so izračuni deležev večinoma vezani na skupno število skupnih anketirancev (n = 53). Tako predstavljeni rezultati odražajo število ali delež omenjenih meril, ukrepov, zadolženih subjektov glede na skupno število anketirancev in ne glede na skupno število odgovorov. Ocene sprejemljivosti na obeh ploskvah smo, poleg prikaza frekvenčnih porazdelitve, primerjali med seboj in s x2 testom neodvisnosti vzorcev preverili, ali so razlike statistično značilne. Pri pripravi podatkov smo odgovore o merilih ocenjevanja razvrstili v skupine glede na jasno in enoznačno prepoznane kazalnike poškodovanosti tal, ki smo jih prepoznali s pregledom literature in so v uporabi v tudi drugih deželah (npr. Curran in sod., 2007). Pri obdelavi podatkov nismo upoštevali odgovorov, ki so se nanašali npr. na poškodbe dreves (»poškodbe na tleh so glede poškodovanosti sprejemljive, vendar je bila poškodovanost kore-ničnikov in debel«) ali organizacijsko-tehnološke vidike pridobivanja lesa (»Ne obstaja tehnika in tehnologija pridobivanja lesa, ki ne bi pustila sledi na tleh. Tu jih ni.«). Takih odgovorov je bilo osem za ploskev 1 in tri za ploskev 2. Referenčne vrednosti kazalnikov (npr. o sprejemljivi globini kolesnice, dolžini poškodbe, deležu poškodovane površine) smo vnesli v poseben stolpec in izločili dvoznačne odgovore, tj. odgovore, pri katerih številske vrednosti ni bilo mogoče objektivno razvrstiti v katerokoli skupino (npr. »Globina sečne poti cca. 15 cm se mi zdi sprejemljiva«). Iz odgovorov z obeh ploskev smo tako dobili 20 številčnih vrednosti za referenčne globine kolesnic, štiri vrednosti za deleže poškodovane površine ter tri vrednosti za delež poškodb na dolžino prometnice. Preglednica 2: Opisna statistika izmerjenih sečnih poti in vlak na ploskvah ter delež dolžin z različnimi globinami kolesnic Table 2: Descriptive statistics of measured skid and harvester trails from plots and length shares of various rut depths Globina kolesnic Ploskev 1 Ploskev 2 Aritmetična sredina (cm) 6,8 19,6 Standardna napaka (-) 0,6 1,0 Mediana (cm) 5,0 18,0 Modus (cm) 5,0 15,0 Najmanjša vrednost (cm) 0,0 6,0 Največja vrednost (cm) 31,0 35,0 Varianca (-) 30,8 57,5 Standardni odklon (cm) 5,6 7,6 Delež poškodovane površine (%) 30,7 20,6 Dolžina (m) Delež (%) Dolžina (m) Delež (%) Celotna dolžina sečnih poti in vlak 79 100,0% 53 100,0% Dolžina (m) z globino > 5 cm 46 58,2% 53 100,0% Dolžina (m) z globino > 10 cm 20 25,3% 48 90,6% Dolžina (m) z globino > 15 cm 5 6,3% 40 75,5% Dolžina (m) z globino > 20 cm 3 3,8% 24 45,3% Dolžina (m) z globino > 25 cm 2 2,5% 15 28,3% Dolžina (m) z globino > 30 cm 1 1,3% 8 15,1% Dolžina (m) z globino > 35 cm 0 0,0% 2 3,8% Odgovore o predlaganih ukrepih smo združili po skupinah pred izvedbo del, med njo in potem, čeprav se je vprašanje nanašalo na ukrepe med izvedbo del. Podobno kot pri analizi prejšnjih odgovorov smo upoštevali načelo nedvoumnosti in jasnosti odgovora. Zato smo bili prisiljeni izločiti sedem dvoumnih odgovorov na vprašanje za ploskev 1 in dva odgovora za ploskev 2. Odgovore o osebi, ki naj bo zadolžena za prekinitev in ponoven začetek del, smo uspeli razvrstiti v 13 skupin. Skupaj devet anketirancev na vprašanje ni odgovorilo, treh odgovorov zaradi dvoumnosti nismo upoštevali. Za obdelavo podatkov smo uporabili program MS Excel® 2016, za izdelavo kart pa program ESRI ArcMap® v10.5. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Poškodovanost tal na vzorčnih ploskvah 3.1 Soil damage on sample plots Povprečna globina kolesnic na ploskvi 1 je znašala 6,8 cm, pri čemer je zgolj en meter sečne poti globlji od 30 cm (Preglednica 2). Povprečna globina kolesnic na ploskvi 2 je znašala 19,6 cm (odsek vlake 21,9 cm, odsek sečne poti 17,1 cm), pri čemer so kolesnice globlje od 30 cm nastale na enem metru sečne poti in sedmih metrih vlake. Delež izračunane poškodovane površine ploskve 1 je znašal 30,7 %, ploskve 2 pa 20,6 %. Delež dolžine prometnic na ploskvi 1 z globino 10 cm ali več je znašal 25,3 %, na ploskvi 2 pa 90,6 % (Preglednica 2). Delež poškodovane površine je izračunan kot celotna dolžina prometnic, pomnožena s povprečno ocenjeno širino prometnice (3,5 m; Simončič in sod., 2013) in deljena s površino ploskve. 3.2 Sprejemljiva poškodovanost tal in merila poškodovanosti tal 3.2 Acceptable soil damage and criteria for soil damage Pri ocenjevanju sprejemljive poškodovanosti tal so anketiranci upoštevali različna merila, ki smo jih med analizo razdelili v šest skupin smiselnih meril (Slika 4). Najpogosteje so anketiranci ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal glede na prisotnost kolesnic in njihove globine. Na Slika 4: Kazalniki poškodovanosti tal, upoštevani pri ocenjevanju in število pripadajočih odgovorov za obe ploskvi Figure 4: Soil damage indicators considered in the assessment and number of corresponding answers from both plots ploskvi 1 je to merilo upoštevalo 26 anketirancev (49,1 %), na ploskvi 2 pa 42 (79,2 %). Naslednje po pogostosti je bilo merilo deleža poškodovane površine, na podlagi katerega je poškodovanost tal na ploskvi 1 ocenjevalo 27 anketirancev (50,9 %), na ploskvi 2 pa 9 (17,0 %). Na obeh ploskvah so anketiranci poškodbe ocenili tudi glede na dolžino poškodb na gozdni prometnici, prisotnost znakov erozije in porušeno strukturo tal (vključno z mešanjem talnih horizontov). Slednje merilo so zaznali skupaj trije anketiranci; dva na ploskvi 1 in eden na ploskvi 2. Ocene na osnovi znakov erozije so bilo izrazite na ploskvi 2, kjer je to merilo uporabilo 10 anketirancev (18,9 %). Dolžino poškodb na prometnici so upoštevali štirje anketiranci na ploskvi 2 (7,5 %) in dva na ploskvi 1 (3,8 %). Zgolj na ploskvi 1 je sedem anketirancev (13,2 %) izpostavilo točkovno poškodbo, en anketiranec pa je poudaril pomen upoštevanja talnega tipa pri ocenjevanju. Šest anketirancev je za ploskev 1 zapisalo, da strojnik ni upošteval načrtovanih sečnih poti ali pa se je vozil zunaj njih. Ker nas je zanimalo, katero gozdno prometnico anketiranci ocenjujejo, smo pri analizi označili zgolj odgovore, v katerih so anketiranci nedvoumno napisali, na katero prometnico se nanaša ocena. Iz slike 5 je razvidno, da je 20 anketirancev (37,7 %) pri ocenjevanju poškodovanosti na ploskvi 1 imelo v mislih sečne poti, trije (5,7 %) pa gozdne vlake. Na ploskvi 2 je 37,7 % anketirancev pri ocenjevanju poškodovanosti v mislih imelo vlake, 18,9 % pa sečne poti. Za ploskev 2 so štirje anketiranci ločeno zapisali oceno za vlako in sečno pot, en anketiranec pa je zapisal, da prometnice niso vrisane v načrt. Povprečna referenčna globina kolesnic, ki jo omenjajo anketiranci, za ploskev 1 (Slika 6) znaša 16,9 cm (n = 8; modus = 10 cm; SD = 13,9 cm), za ploskev 2 pa 27,9 cm (n = 12, modus = 20 cm, SD = 14,7 cm). Povprečna referenčna vrednost deleža poškodovane površine na obeh ploskvah znaša 18,1 %, povprečna referenčna vrednost dolžine poškodovane prometnice pa 50,0 %. Anketiranci so za ploskev 1 v veliki večini (76,9 %) ocenili, da je poškodovanost tal sprejemljiva. Preostalih 23,1 % anketirancev je ocenilo, da poškodovanost tal na ploskvi ni sprejemljiva. Za ploskev 2 je 50,0 % anketirancev ocenilo poškodovanost tal kot sprejemljivo. Rezultate prikazuje Slika 7. Ocena poškodovanost tal za obe ploskvi je značilno različna (x2= 7,782; d.f. = 1; p = 0,0053). Štirje anketiranci so poleg obkroženega odgo- Slika 5: Število anketirancev, ki je omenilo vlake ali sečne poti po ploskvah Figure 5: Number of participants mentioning skid trails and harvester trails for both plots vora za ploskev 1 pripisali, da je poškodovanost sprejemljiva pogojno. Za ploskev 2 so podobno zapisali trije anketiranci. Sedem anketirancev je za ploskev 1 navedlo oceno na pet- ali desetstopenj-ski lestvici, pri čemer so označili pomen najvišje in najnižje ocene (npr. »ocena 4 (1 - najnižja, 5 - najvišja)«). V nadaljevanju ankete so trije anketiranci pogojno sprejemljivost utemeljevali z odsotnostjo sanacijskih ukrepov po izvedenih delih ali izpostavili vprašanje odpeljanih količin lesa (npr. »v kolikor bi vedeli, koliko m3 je šlo po vlaki, bi lažje ocenili, ali je ali ni sprejemljivo«). 3.3 Potencialni ukrepi za preprečevanje poškodb tal 3.3 Potential measures for preventing soil damage Naslednje vprašanje se je nanašalo na potencialne ukrepe med izvedbo del, ki bi lahko preprečili nastanek stanja, kot so ga anketiranci opazovali na obeh ploskvah. Odgovore anketirancev smo razvrstili v deset širših smiselnih skupin, ki so prikazani v preglednici 8. Odgovori so nadalje uvrščeni glede na časovno pojavljanje v procesu načrtovanja in pridobivanja lesa. Najpogosteje so anketiranci Slika 6: Povprečna referenčna globina kolesnic v centimetrih Figure 6: Average reference rut depth in centimetres Slika 7: Sprejemljiva poškodovanost tal na obeh ploskvah Figure 7: Acceptable forest soil damage on both plots omenjali prilagoditev časa izvedbe del, pri čemer so največkrat zapisali (67,9 % anketirancev za ploskev 2 in 26,4 % anketirancev za ploskev 1), naj se dela izvedejo, ko so tla dovolj pomrznjena ali dovolj suha. Drugi potencialni ukrep med izvedbo del po pogostosti pojavljanja je bilo polaganje sečnih ostankov na prometnice - na ploskvi 1 je ta ukrep zapisalo 18,9 % anketirancev, na ploskvi 2 pa 22,6 %. Izmed odgovorov, ki so se nanašali na ukrepe med izvedbo del, se uvrščajo še nadzor izvedbe del, ureditev odvodnjavanja in prilagoditev stroja ali njegovih komponent. Pri slednjem so anketiranci omenili uporabo gosenic in povečanje naležne površine pnevmatik (z več kolesi ali širšimi pnevmatikami). Boljše načrtovanje/označevanje prometnic, sprememba tehnologije izvedbe ter boljše načrtovanje izvedbe uvrščamo v skupino ukrepov pred dejansko izvedbo del. Anketiranci so ocenili, da bi se poškodbam tal lahko izognili, če bi načrtovali ustreznejšo, bolj premišljeno mrežo sečnih poti. Po mnenju šestih anketirancev (11,3 %) bi moral strojnik med izvedbo upoštevati načrtovane poti. Štirinajst anketirancev (26,4 %) je menilo, da bi lahko delo opravili z drugo tehnologijo, pri čemer je večina omenila traktorsko spravilo. Pri ukrepu boljše načrtovanje izvedbe, ki ga je za ploskev 1 zapisalo šest anketirancev (11,3 %), za ploskev 2 pa trije (5,7 %), so anketiranci omenjali premajhno koncentracijo odkazila, neustrezno tehniko dela ter vključitev izvajalca v načrtovanje izvedbe del. V skupino ukrepov po opravlj enih delih uvrščamo ukrep popravilo poti po izvedbi del, ki ga je omenilo skupaj osem anketirancev (15,1 % odgovorov), večina za ploskev 2. Sedem anketirancev (13,2 % odgovorov) je ocenilo, da ukrepi na ploskvi 1 niso potrebni, za ploskev 2 so tako ocenili trije (5,7 % odgovorov). 3.4 Vloga subjektov pri preprečevanju poškodb tal 3.4 Role of entities in soil damage prevention Zadnje vprašanje ankete se je nanašalo na subjekte (tj. posamezne osebe, organizacije, gospodarske družbe, zavodi), ki naj bodo zadolženi za preki- Slika 8: Skupine potencialnih ukrepov za preprečevanje poškodb tal Figure 8: Potential measures to prevent soil damage divided in groups nitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja in ponoven začetek del ob izboljšanju razmer. Grafikon na Sliki 9 prikazuje, da se v odgovorih kot predvidene zadolžene osebe najpogosteje pojavljajo uslužbenci ZGS (42 %), katerim sledijo zaposleni na izvajalskih podjetjih (32 %), inšpektoratu (15 %) in lastniki (9 %). Štirje anketiranci so zapisali, da se lahko v posebnih primerih - kot je npr. območje Triglavskega narodnega parka -v odločanje vključijo tudi pristojni zaposleni na javnem zavodu, ki upravlja park. Slednji so lahko aktivneje vključeni v kombinaciji z revirnimi gozdarji in inšpektorji (2 odgovora), z revirnim gozdarjem (1 odgovor) ali revirnim gozdarjem in strojnikom (1 odgovor). Odgovore anketirancev smo razvrstili v 11 skupin, ki so - vključno s številom odgovorov za posamezno ploskev - prikazani na Sliki 10. Seznam skupin sledi vrstnemu redu, kot so ga zapisovali anketiranci. ZGS se kot subjekt pojavlja v sedmih skupinah, izvajalci v šestih, inšpektorat ter lastnik v štirih. Za ploskev 1 je 18,9 % anketirancev zapisalo kombinacijo izvajalca in ZGS ter ZGS kot samostojni subjekt. Sledili so izvajalci kot samostojen subjekt (13,2 %) ter ZGS in inšpektorat (7,5 %). Za ploskev 2 je 18,9 % anketirancev zapisalo kombinacijo izvajalca in ZGS, kateremu je sledil ZGS kot samostojni subjekt in izvajalec kot samostojni subjekt (oba 15,1 %) ter ZGS in inšpektorat (13,2 %). Nekateri anketiranci so natančneje določili zadolženi subjekt - po navadi z označitvijo delovnega mesta in organizacije. Tako so kot zadolženo osebo največkrat enoznačno omenili revirnega gozdarja (64 % znotraj skupine ZGS), kateremu je sledil delovodja (45 % znotraj skupine izvajalec). Strojnika znotraj skupine izvajalec je omenilo 14 % anketirancev, vodjo krajevne enote znotraj skupine ZGS pa 7 % anketirancev. Anketiranci, ki so omenili inšpektorat, so v 40 % jasno zapisali, naj bo zadolžena oseba gozdarski inšpektor, v 60 % pa so zapisali inšpektorat (na splošno). 4 4 RAZPRAVA DISCUSSION Slika 9: Omenjeni zadolženi subjekti od vseh omenjenih Figure 9: Responsible entities identified from both plots Anketiranci so na obeh ploskvah zaznali vse kazalnike poškodovanosti, ki smo jih predvideli z izbiro lokacij ploskev. Na ploskvi 1 so najpogosteje zaznali veliko gostoto kolesnic in delež poškodovane površine, ki je eden od najpogosteje uporabljenih kazalnikov pri ocenjevanju sprejemljivosti poškodovanosti tal (Duckert in sod., 2009; Reduce ..., 2016). Nasprotno je le desetina anketirancev pri ocenjevanju upoštevala tudi kratko, a relativno globoko točkovno poškodbo na sečni poti. Slednja ugotovitev lahko služi za usmeritev pri oblikovanju definicije nesprejemljive poškodovanosti tal glede na njeno dolžino in globino. Na enak način je namreč poškodovanost določena tudi v tujini, kjer se kot nesprejemljiva poškodovanost razume kolesnica z globino od 5 cm do 60 cm ter dolžino od 0 in do 15 metrov (Page-Dumroese in sod., 2012, Lüscher in sod., 2016). Na ploskvi 2 so anketiranci pri oceni sprejemljivosti upoštevali predvsem globino kolesnic, manj pa delež poškodovane površine, ki je bila podobno kot na ploskvi 1 celo višja od priporočene za države s tradicionalnim načinom gospodarjenja z gozdovi (Duckert in sod., 2009). Predvidevamo, da so anketiranci zastajanje vode na križišču obeh prometnic zaznali kot nevarnost za pojav erozije, ki jo kot kazalnik poškodovanosti tal upoštevajo tudi v tujini (Page-Dumroese in sod., 2000). Pri ocenjevanju sprejemljivosti se je izkazalo, da anketiranci vrsto prometnice določajo le glede na videz prometnice ali da vrsto prometnice povezujejo z jakostjo poškodbe. Tako je večina anketirancev na ploskvi 1 pravilno ugotovila, da ocenjujejo poškodbe na sečnih poteh. Na ploskvi 2 pa je pri ocenjevanju le petina anketirancev omenila sečno pot, čeprav dejanska sečna pot, ki je že kazala lastnosti gozdne vlake, ni bila vrisana na karto. Poudariti velja težave, s katerimi se lahko soočajo operativni delavci na terenu zaradi neusklajenosti evidenc gozdnih cest in vlak s stanjem v naravi. Z vidika poškodovanosti tal bi bilo smiselno ustrezneje načrtovati mrežo gozdnih prometnic in upoštevati možnost kasnejše umestitve sečnih poti v prostor, ki je že prepreden z omrežjem gozdnih prometnic. Pri tem se velja zgledovati po nemškem načinu (Duckert in sod., 2009; Page-Dumroese in sod., 2012) ocenjevanja poškodovanosti tal, ki temelji na enotni meri relativne »žrtvovane« površine, kjer je poškodovanost tal dovoljena, dokler ni ogrožena prevoznost (glej tudi Vossbrink in Horn, 2004). Vzrok za takšen način določanja vrste prometnic je lahko v tem, da anketiranci zaradi lastnih izkušenj ne zaupajo evidencam, ki so lahko neažurne in nenatančne (Klun in Poje, 2000). Še verjetnejši vzrok pa tiči v različnih definicijah (tj. pravni in tehnološki vidik) posameznih vrst prometnic ter razumevanju slednjih. S tehnološkega vidika vse vlake, grajene in negrajene, namreč uvrščamo med sekundarne, trajne prometnice, sečne poti pa imajo značaj terciarnih prometnic (podobno kot vrvna linija). Slednje so praviloma netrajne prometnice, namenjene predvsem spravilu lesa, v manjši meri pa tudi sečnji. Poleg tega so sečne poti, zaradi varovanja tal, pogosto prekrite s sečnimi ostanki. Posledično je poškodovanost tal - tj. predvsem globina kolesnic - na sečnih poteh manjša, večja pa na vlakah, kar je potrjeno tudi z raziskavami (Košir in Robek, 2000; Košir, 2010; Robek, 1994). Vprašanje, ki se postavlja na tem mestu, je, kako pri nepopolnih evidencah ločiti med vlako in sečno potjo v primeru premajhne odprtosti prostora s sekundarnim omrežjem prometnic? Globine kolesnic na takih sečnih poteh, ki se pogosto imenujejo tudi izvozne poti, so namreč lahko podobne kot na vlakah. Anketiranci so najmanj odgovorov podali na vprašanj e, povezano z vrednostj o kazalnikov, ki so jih uporabili za oceno sprejemljive poškodovanosti tal. Malo odgovorov kaže na nedorečenost meril za ocenjevanje sprejemljivosti ter na njihovo dvoumno definiranost. Navedene referenčne vrednosti Slika 10: Predvideni subjekti, zadolženi za prekinitev del ob ugotovitvi neugodnega stanja sečišča Figure 10: Anticipated entities responsible to stop forest operations when harmful state of the site is identified za globino kolesnic kažejo, da so anketiranci za sečne poti na ploskvi 1 uporabljali strožja merila kot za vlake na ploskvi 2, kar j e na splošno skladno s primerjanimi merili. Modus navedenih referenčnih vrednosti globine kolesnic na sečnih poteh ter povprečni referenčni delež poškodovane površine kažeta na poznavanje obeh obravnavanih meril. Nasprotno pa povprečna referenčna vrednost za dolžino poškodovane prometnice ni skladna z nobenim obravnavanim merilom. Dobre tri četrtine anketirancev je poškodovanost tal na ploskvi 1 ocenilo kot sprejemljivo. Tisti, ki so poškodovanost tal ocenili kot nesprejemljivo, kot najpogostejši vzrok izpostavljajo prevelik delež poškodovane površine. Če upoštevamo drugo, po našem mnenju verjetnejše razumevanje VDR--merila (glej tudi Uvod), bi bila poškodovanost tal na ploskvi nesprejemljiva, saj je delež kolesnic globljih od 10 cm na sečni poti (25,3 %) večji od 10 %. Glede na Koširjev predlog meril (2010) pa bi bila poškodovanost tal na ploskvi, zaradi velikega deleža poškodovane površine, uvrščena med resno poškodovanost tal. Iz navedenega sledi, da so bili anketiranci pri ocenjevanju poškodovanosti tal bolj prizanesljivi, kot jih predvidevajo merila. Polovica anketirancev je poškodovanost tal na ploskvi 2 ocenila kot sprejemljivo, druga polovica pa kot nesprejemljivo. Pri tem je treba poudariti, da sta na nesprejemljivo oceno vplivale predvsem pregloboke kolesnice in zastajajoča vode na prometnicah. Če na enak način kot na ploskvi 1 za oceno sprejemljivosti uporabimo merilo iz VDR in Koširjev predlog, ugotovimo, da je poškodovanost po obeh merilih nesprejemljiva, saj globina kolesnic na 85 % sečne poti presega 10 cm oziroma je povprečna globina kolesnic na sečni poti (17,1 cm) prevelika glede na odprtost gozdov s prometnicami. Enako bi veljalo tudi, ko zastajanje vode na križišču obeh prometnic razumemo kot potencialno nevarnost za erozijo, ki je nesprejemljiva glede na določbe za načrtovanje, gradnjo, vzdrževanje in rabo gozdnih prometnic po 37. členu Zakona o gozdovih (Zakon ..., 2016). Če pa obe prometnici upoštevamo kot vlaki, je globina kolesnic na vlakah sprejemljiva, saj največja globina kolesnic (35 cm) omogoča prevoznost vseh običajnih tehnologij za sečnjo in spravilo lesa (Košir, 2010). Anketiranci so med ukrepi za preprečevanje poškodb tal predlagali prilagoditev časa izvedbe del, boljšo pripravo dela in primernejši izbor tehnologije ter varovanje tal s sečnimi ostanki, kar je v skladu s priporočili iz dosedanjih raziskav (Košir, 2010; Cambi in sod., 2015). Razlike med ukrepi po ploskvah so predvsem posledica ugotovljenih kazalnikov, ki so vplivali na oceno sprejemljivosti, in vrste prometnic. Tako je na ploskvi 1 poleg primernega časa izvedbe mogoče zmanjšati delež poškodovane površine z boljšo pripravo, izvedbo in nadzorom dela ter uporabo druge tehnologije izvedbe del (npr. traktorsko spravilo). Na ploskvi 2 kot ukrep izstopa prilagoditev časa izvedbe talnim razmeram, saj je poleg tehničnih ukrepov (npr. uporaba gosenic, širših pnevmatik) globino kolesnic na vlakah mogoče zmanjšati z izvedbo del v obdobju, ko so tla bolj suha, zmrznjena ali pokrita s snegom. Zanimiv pogled, ki izhaja iz odgovorov nekaterih anketirancev, je, da načrtovana količina lesa, ki bo spravljena po posamezni sečni poti, določa tehnologijo sečnje pa tudi sprejemljivo stopnjo poškodovanosti tal. Za anketirance je uporaba tehnologije strojne sečnje nesprejemljiva pri majhnih koncentracijah lesa, medtem ko so lahko kolesnice na delovišču z večjo koncentracijo lesa globlje od kolesnic na delovišču z manjšo koncentracijo lesa. Z drugimi besedami to pomeni, da je sprejemljiva globina kolesnic določena s tehnologijo sečnje, ki je predhodno določena s koncentracijo lesa na delovišču. Menimo, da bi upoštevanje tega merila zmanjšalo pomen priprave dela in ne bi zmanjšalo ali preprečilo poškodb tal. Po mnenju anketirancev naj bo v vseh primerih za prekinitev del odločilna odobritev uslužbenca ZGS, predvsem revirnega gozdarja in/ali s sodelovanjem delovodje. Za nekatere anketirance je pomembno tudi pravočasno ukrepanje strojnika in delovodje, redkeje pa naj vlogo subjekta, ki naj prekine ali ponovno odobri dela, prevzamejo inšpektorat, lastnik ali drugi javni organ (npr. nadzornik TNP). Za večino anketirancev je pomemben tudi stalen nadzor nad deli (glej tudi Nordlund in sod., 2013), ki v reševanje lokalnih konfliktov implicitno vpleta najbolj pristojne osebe z lokalnega območja. Pri tem je zanimivo, da anketiranci lastnikom gozdov pripisujejo rela- tivno majhno vlogo pri nadzoru in poteku del v njegovem gozdu. Mnenje anketirancev je delno skladno z veljavno zakonodajo, ki pristojnost za ustavitev del, ki niso v skladu z določbami Zakona o gozdovih (2016) in na njegovi podlagi izdanih predpisov, daje gozdarskim inšpektorjem (77. člen). Omenjeni zakon (56. člen) daje uslužbencem ZGS pristojnost, da vodijo in odločajo o upravnih stvareh ter opravljajo naloge nadzora, o nedovoljenih aktivnostih pa pisno obveščajo pristojne inšpekcijske službe. Z raziskavo smo proučevali merila, ki jih deležniki uporabljajo pri ocenjevanju poškodovanosti gozdnih tal. Tako raziskava dopolnjuje obstoječo literaturo na temo poškodovanosti tal pri gospodarjenju z gozdovi. Pomanjkljivost raziskave vidimo predvsem v velikosti in strukturi vzorca, s katerim smo v primerj avi z nekaterimi drugimi raziskavami (Nordlund in sod., 2013) zajeli relativno malo anketirancev, v raziskavo pa vključili relativno malo strokovnjakov, ki se z ocenjevanjem poškodovanosti tal vsakodnevno srečujejo v praksi (npr. revirni gozdarji, strojniki, delovodje). Naslednja težava v raziskavi je bila odprt tip vprašanj, ki so otežila interpretacijo in nedvoumno razvrščanje odgovorov. Ne glede na to menimo, da smo s takimi vprašanji pridobili realno sliko o ocenjevanju poškodovanosti tal v praksi. Za delo in raziskave v prihodnosti predlagamo, da je treba postaviti jasna merila in referenčne vrednosti, ki naj jih stroka preveri v praksi, in sicer tako z vidika ekonomske, ekološke in sociološke sprejemljivosti. Poleg zagotovitve večje statistične veljavnosti je treba prihodnja razmišljanja in raziskave usmeriti v reševanje vprašanj, kot so: - Ali potrebujemo merila poškodovanosti tal tudi za delo v izrednih razmerah? - Katero metodo uporabiti za ocenjevanje poško dovanosti tal, da bo le-ta najučinkovitejša in preprosta za uporabo? - Kako oceniti kakovost izvedbe del z vidika poškodovanosti tal pri zaporednih sečnjah na isti površini? - V kolikšni meri lahko sistem gospodarjenja prilagodimo tehnologiji strojne sečnje in spravila lesa? 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS V raziskavi se je pokazalo, da se gozdarski strokovnjaki o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal odločajo intuitivno in predvsem na podlagi vizualne ocene. Pri tem največkrat upoštevajo globino kolesnic in delež poškodovane površine, kar je skladno z rezultati študij iz tujine. Anketiranci zastajajočo vodo v kolesnicah zaznavajo kot potencialno nevarnost za pojav erozije. Odgovori anketirancev dokazujejo, da so osnovne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive. Na to opozarja tudi malo odgovorov na vprašanje (kvantificiranih) referenčnih vrednosti. Po mnenju anketirancev je poškodovanost tal mogoče preprečiti z izboljšanjem procesa priprave, izvedbe in nadzora del. Največjo vlogo pri preprečevanju pa pripisujejo javni gozdarski službi, izvajalcu del ter, v nekaterih primerih, inšpekcijskim službam. Predlagamo, da bi v prvem koraku uredili evidenco sekundarnega omrežja prometnic, ki bo ustrezala razmeram na terenu, v drugem pa bi to omrežje nadgradili z dodatnimi prometnicami, ki bodo zadostno pokrivale vse gozdne površine in zagotovile optimalno odprtost gozdov glede na predvideno uporabljeno tehnologijo sečnje in spravila lesa. Na omrežju vlak naj poškodovanost tal omejuje merilo prevoznosti, z drugimi besedami globina kolesnic, ki ustreza višini prehoda (klirensu) povprečnega spravilnega sredstva (tj. 40 cm za prilagojene kmetijske traktorje). Skupna relativna površina tega omrežja sme znašati 10 % (odprtost 250 m/ha; glej tudi Simončič in sod., 2013, stran 126) ne glede na uporabljeno tehnologijo in tip sestoja. Primarni uporabniki tega omrežja so prilagojeni kmetijski traktorji, zgibniki in zgibni polprikoličarji, glavni namen pa je spravilo lesa. Nadalje predlagamo, da bi za vse sečne poti, tj. poti, ki niso načrtovane in niso del prej omenjenega omrežja sekundarnih prometnic, poškodovanost tal omejili z globino kolesnic, ki na 90 % dolžine sečne poti ne presega 10 cm, hkrati pa ne presega 30 cm na kateremkoli odseku poti (glej tudi Košir, 2010; Krč in sod., 2014). Relativna površina vseh prometnic ne sme presegati 20 % površine delovišča. Primarno so sečne poti namenjene strojem za sečnjo. Predlog temelji na filozofiji »žrtvovanega« prostora, kjer del gozdne površine zavestno namenimo (intenzivnejši) rabi, preostali del pa temeljiteje varujemo. Naj poudarimo, da velja prej navedeni predlog zgolj za redne in načrtovane sečnje. Pridobivanje lesa v izrednih razmerah (predvsem vetrolomi) ni predmet tega predloga in terja posebno obravnavo. 6 POVZETEK Gospodarjenje z gozdom v večini primerov zaznamuje vožnja po gozdnih tleh, zato je nujno poznavanje omejitev prevoznosti tal in vpliv tehnologij na tla. Tehnologija strojne sečnje in spravila lesa je v Sloveniji zdaj že zelo uveljavljena in pomembno prispeva k zmanjšanju obremenjenosti delavcev in večji učinkovitosti del. Nepravilna izvedba strojne sečnje in spravila pa lahko ogrozita najbolj ranljivi del gozdnega ekosistema - tla. V članku obravnavamo vprašanje ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal pri strojni sečnji. Oktobra 2018 smo izvedli anketo in gozdarske strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh ploskvah na Pokljuki. V anketi smo jih povprašali tudi o merilih za odločanje o sprejemljivosti, ukrepih za preprečevanja poškodb tal in zadolženih subjektih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave nakazuj ej o, da je ocenj evanj e poškodovanosti tal po izvedbi del zelo zahtevno delo, posebno težavno pa postane takrat, ko merila in kazalniki poškodovanosti tal niso nedvoumno zapisani. Anketiranci so poškodovanost tal večinoma ocenjevali na podlagi vidnih znakov in se o sprejemljivosti poškodovanosti tal odločali večinoma glede na intuicijo. Ustrezna merila, na osnovi katerih so se odločali za sprejemljivost poškodovanosti tal ter številske referenčne vrednosti za ugotovljene kazalnike, so jasno zapisali redki anketiranci. Glavna kazalnika, na podlagi katerih so anketiranci ocenili poškodovanost tal, sta globina kolesnic in poškodovana površina. Globina kolesnic je najpogosteje uporabljen kazalnik, ki ga lahko zasledimo v literaturi. Ko anketiranci ocenjujejo sprejemljivost poškodovanosti tal, vrsto prometnice določajo glede na njen videz ali pa vrsto povezujejo z jakostjo poškodb. Tako manjšega števila anketirancev pri ocenjevanju sečnih poti posamezne globoke kolesnice (točkovne poškodbe) ne motijo toliko, kot jih moti vožnja s stroji po večjem delu površine. Rezultati nakazujejo, da anketiranci povezujejo prisotnost gozdnih vlak z globljimi kolesnicami ali obratno, prisotnost sečnih poti s plitvejšimi kolesnicami. Velika večina anketirancev namreč ni namenjala veliko pozornosti razlikovanju med vlako in sečno potjo. Glede na njihove odgovore lahko zaključimo tudi, da anketiranci podcenjujejo stopnjo poškodovanosti tal glede na merila (tj. Krč in sod., 2014; Košir, 2010). Med ukrepi za preprečevanje poškodb tal je večina anketirancev predlagala, da je treba dela opraviti v primernem času - bodisi v suhih razmerah ali ko so tla pomrznjena ali pokrita s snežno odejo. Ukrep polaganja sečnih ostankov na prometnice ali prilagoditve stroja je prepoznal le manjši del anketirancev. Med glavne subjekte, ki lahko prekinejo dela ob nesprejemljivi poškodovanosti tal, anketiranci navajajo uslužbence ZGS - najpogosteje revirne gozdarje -, njim sledijo izvajalci del - najpogosteje delovodja - ter inšpektorat. Mnenje anketirancev se le delno prekriva z veljavno zakonodajo, ki pristojnost za ustavitev del, ki niso v skladu z veljavnimi zakonskimi akti, daje zgolj gozdarskim inšpektorjem. Odgovori anketirancev nakazujejo na dvoumnost osnovne definicije poškodovanosti tal, meril, kazalnikov in referenčnih vrednosti. Njihovo vsebino je zato treba nujno dopolniti ali po potrebi spremeniti. Predlagamo, naj poškodovanost tal na omrežju vlak omejuje merilo prevoznosti, ki ustreza višini prehoda (klirensu) povprečnega spravilnega sredstva. Skupna relativna površina tega omrežja na delovišču sme znašati 10 % ne glede na uporabljeno tehnologijo in vrsto sestoja. Za vse sečne poti, tj. poti, ki niso načrtovane in niso del prej omenjenega omrežja sekundarnih prometnic, naj poškodovanost tal omejuje globino kolesnic, ki naj ne presega 10 cm na 90 % dolžine sečne poti, hkrati pa ne presega 30 cm na kateremkoli odseku poti. Relativna površina vseh prometnic ne sme presegati 20 % površine delovišča. 6 SUMMARY In the most cases, forest management is characterised by driving on forest soil; therefore, it is urgent to know soil trafficability limitations and impact of technologies on the soil. Cut-to-length (CTL) mechanized harvesting is well established in Slovenia and contributes to the reduction of worker workload and increasing work efficiency. However, mechanized forest utilization can above all jeopardize the most vulnerable part of forest ecosystem - the soil. In this article, we raised a question considering forest soil damage estimation in a case of use of CTL mechanized harvesting. In October 2018, we performed a survey and interviewed forestry professionals about acceptable soil damage on two sample plots on Pokljuka. In the survey we also asked about the criteria for determining acceptability, measures for preventing soil damage, and about entities, entitled to temporarily stop the work in case of unacceptable conditions. Results of the research indicate that soil damage assessment after forest operations is very demanding and becomes especially challenging, when the soil damage criteria and indicators are ambiguously determined. The respondents mostly assessed the soil damage on the basis of visible signs and mainly determined it intuitively. Appropriate criteria, on the basis of which they determined the soil damage acceptability and numeric reference values for the established criteria, were clearly written by only few respondents. The main criteria, on the basis of which the respondents assessed the soil damage, are rut depth and damaged surface. When the respondents assess soil damage acceptability, they determine the road type with regard to its appearance or they link road type to soil damage severity. A smaller share of respondents was not so much concerned with short deep ruts on harvester trails as they were with driving across larger part of forest surface. The results indicate that the respondents link the presence of forest skid trails with deeper ruts and the presence of harvester trails with shallower ruts. The vast majority of the respondents did not distinguish between skid trail and harvester trail. Based on their answers, we can also conclude that respondents underestimate soil damage level with regard to criteria considered in the study (i.e. Krč et al., 2014; Košir, 2010). Among the measures for preventing soil damage, the majority of the respondents proposed different timing of forest operations - in either dry conditions or when the ground is frozen or covered with snow. Wood residues on roads or machine adaptations were recognized as possible measures only by a smaller part of the respondents. Among the main entities entitled to temporarily stop forest operations in case of unacceptable soil damage, the respondents list Slovenia Forest Service employees - most often district foresters - followed by forestry companies - most often their supervisors - and inspectorate. The respondents' opinion overlaps only partially with the valid legislation, where only forestry inspectors are entitled to temporarily stop forest operations that are not in line with the legislative. The respondents' answers indicate the ambiguity of the basic definition of soil damage, criteria, indicators and reference values. Their contents should therefore be urgently completed or if necessary, changed. We propose that soil damage in the network of skid trails is limited by the criterion of trafficability, meeting the clearance of the most commonly used forestry machines. The relative surface of this network on the work site should amount to 10 %, regardless of the applied technology and stand type. For all harvester trails - i.e. paths, which are not planned in the framework of the mentioned secondary road network - soil damage should be limited by rut depth that not exceed 10 cm on 90 % of the harvester trail length and 30 cm on any trail segment. The relative surface of all roads should not exceed 20 % of the working area. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGEMENT Avtorji smo hvaležni vsem anketirancem za sodelovanje. Zahvaljujemo se Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za financiranje Ciljnega raziskovalnega projekta št. V4-1624 z naslovom Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo. Za pomoč pri pripravi delavnice in izvedbi ankete se posebej zahvaljujemo prof. dr. Janezu Krču, izr. prof. dr. Špeli Pezdevšek Malovrh, doc. dr. Juriju Marenčetu in sodelavcem ZGS. Anonimnemu recenzentu smo hvaležni za korekten pregled in konstruktivne pripombe na prvo različico besedila. 8 VIRI 8 REFERENCES Boele-Keimer C., Brunotte J., Geske H., Jensen T., Lücke M., Meiwes K-J., Otten G., Riedel A., Roffka D., Schulze T., Sengpiel A., Stüber V., Winkelmann P. 2013. Bodenschutz bei der Holzernte in den Niedersächsischen Landesforsten. https://afl.emotography.com/download/ MerkblattBodenschutz_2013_web.pdf (8. 10. 2018). Cambi M., Certini G., Neri F., Marchi E. 2015. The impact of heavy traffic on forest soils: A review. Forest Ecology and Management, 338: 124-138. Curran M., Maynard D., Heninger R., Terry T., Howes S., Stone D., Niemann T., Miller R. E. 2007. Elements and rationale for a common approach to assess and report soil disturbance. The Forestry Chronicles, 83, 6: 852-866. Duckert D. R., Morris D. M., Deugo D., Duckett S., McPherson S. 2009. Developing site disturbance standards in Ontario: Linking science to forest policy within and adaptive management framework. Canadian Journal of Soil Science, 89, 1: 13-23. Frey B. 2015. Schutz der Boden-Biodiversität -Auswirkungen des Einsatzes von Holzerntemaschinen auf das Bodenmikrobiom. V: Bodenschutz im Wald - Beitrage Forum. Fründ H.-C., Beuker R. H. (Ur.). Osnabrück, Fakultät Agrarwissenschaften & Landschaftsarchitektur, Hochschule Osnabrück: 95-108. Klun J., Poje A. 2000. Spravilo lesa z zgibnim traktorjem IWAFUJI-41 in poškodbe sestoja pri sečnji in spravilu. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire: 140 str. Košir B. 2010. Gozdna tla kot usmerjevalec tehnologij pridobivanja lesa. Elaborat. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 80 str. Košir B., Robek R. 2000. Značilnosti poškodb drevja in tal pri redčenju sestojev s tehnologijo strojne sečnje na primeru delovišča Žekanc. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 62: 87-115. Krč J., Beguš J., Primožič J., Levstek J., Papler-Lampe V., Klun J., Mihelič M. 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 38 str. Lüscher P., Frutig F., Thees O. 2016. Physikalischer Bodenschutz im Wald. Waldbewirtschaftung im Spannungsfeld zwischen Wirtschaftlichkeit und Erhaltung der physikalischen Bodeneigenschaften. Bundesamt für Umwelt, Bern. Umwelt-Wissen Nr. 1607: 159 str. Mihelič M. 2017. Poškodbe sestojev pri uporabi strojne sečnje. Zbirka Studia Forestalia Slovenia št. 154, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 108 str. Nordlund A., Ring E., Högbom L., Bergkvist I. 2013. Beliefs among Formal Actors in the Swedish Forestry Related to Rutting Caused by Logging Operations. Arbetsrapport Skogforsk, 807: 20 str. Owende P. M. O., Lyons J., Haarlaa R., Peltola A., Spinelli R., Molano J., Ward S. M. 2002. Operations protocol for eco-efficient wood harvesting on sensitive sites. Ecowood: 74 str. Page-Dumroese D., Jurgensen M., Elliot W., Rice T., Nesser J., Collins T., Meurisse R. 2000. Soil quality standards and guidelines for forest sustainability in northwestern North America. Forest Ecology and Management, 138, 1-3: 445-462. Page-Dumroese D.S., Abbott A.M., Curran M.P., Jurgensen M.F. 2012. Validating visual disturbance types and classes used for forest soil monitoring protocols. Fort Collins, U.S. Department of Agriculture, Forest Service, Rocky Mountain Research Station: 17 str. Pezdevšek Malovrh Š., Mihelič M., Krč J. 2018. Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje: ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij? Acta Silvae et Ligni, 115: 43-56. Priprave na seminar (september 2018). 2018. http://www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-gozdarstvo/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/katedra-za-gozdno-tehniko-in-ekonomiko/vpliv-strojne-secnje-na-gozd-in-dolocitev-meril-za-njeno-uporabo (21. 12. 2018). Reduce rutted or puddled soil by proper operating practices: forest practices guidebook. 2016. Winnipeg, Forestry and Peatland Management Branch, Manitoba sustainable development: 14 str. Robek R. 1994. Vpliv transporta lesa na tla gozdnega predela Planina Vetrh. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: 132 str. Saarilahti M. 2002. Project Deliverable D2 (Work Package No. 1) on Soil Interaction Model. Helsinki, University of Helsinki, Department of Forest Resource Management: 87 str. Simončič P., Eler K., Kobal M., Triplat M., Sinjur I., Žlindra D., Mihelič M., Robek R., Piškur M., Klun J., Premrl T., Krajnc N. 2013. Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov. Zaključno poročilo projekta V2-1126. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 180 str. Stellungnahme des Ministeriums für Ländlichen Raum und Verbraucherschutz: Bodenschutz im Forst. 2015. Landtag von Baden-Württemberg, 15. Wahlperiode, Drucksache 15/6880. Vossbrink J., Horn R. 2004. Modern forestry vehicles and their impact on soil physical properties. European Journal of Forest Research, 123, 4: 259-267. Vrščaj B., Repe B., Simončič P. 2017. The soils of Slovenia. Dordrecht, Springer: 216 str. Zakon o gozdovih. 2016. NPB št. 10. Ur. l. RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 -0RZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 - ZGGLRS in 77/16 Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom 35. Gozdarski študijski dnevi Ljubljana, 11. april 2019 Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta I Ul|o Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire GOZDNA TLA V TRAJNOSTNEM GOSPODARJENJU Z GOZDOM 35. GOZDARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI Zbornik prispevkov posvetovanja Ljubljana, 11. april 2019 Založila in izdala: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Glavni urednik: prof. dr. Janez Krč Uredniški odbor: prof. dr. Igor Potočnik prof. dr. Jurij Diaci prof. dr. Janez Krč doc. dr. Milan Sinko doc. dr. Anton Poje doc. dr. Jurij Marenče doc. dr. Milan Kobal asist. dr. Matevž Mihelič dr. Primož Simončič dr. Nike Krajnc Vasja Leban Lektorica: Marjetka Šivic Tehnični urednik: Vasja Leban Slike na naslovnici: doc. dr. Milan Kobal, Vasja Leban Tisk: Birografika Bori, d.o.o. Naklada: 200 izvodov Vsi prispevki v zborniku so recenzirani. Ljubljana, 11. april 2019 Publikacija je brezplačna. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630*114(082) GOZDARSKI študijski dnevi (35 ; 2019 ; Ljubljana) Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom : zbornik prispevkov posvetovanja / 35. gozdarski študijski dnevi, Ljubljana, 11. april 2019 ; [glavni urednik Janez Krč]. - Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2019 ISBN 978-961-6020-80-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Krč, Janez, 1967- COBISS.SI-ID 299430400 KAZALO Janez Krč UVODNIK Primož Simončič, Aleksander Marinšek GOZDNA TLA: POSEBNOSTI IN POTENCIALNI DEGRADACIJSKI PROCESI Boštjan Košir OGROŽENOST GOZDNIH TAL ZARADI SPRAVILA LESA Marjetka Suhadolc, Nina Zupančič, Mitja Zupančič, Helena Grčman PEDOLOŠKE IN GEOKEMIČNE LASTNOSTI GOZDNIH TAL OSREDNJE SLOVENIJE NA RAZLIČNIH LITOLOŠKIH PODLAGAH Marko Zupan, Rok ELUVIALNO-ILUVIALNI PROCESI IN LASTNOSTI IZPRANIH Turniški, Helena Grčman TAL V GOZDU Helena Matoz Bernarda Podlipnik Borut Vrščaj Matjaž Guček, Aleksander Marinšek, Andrej Bončina, Aleš Poljanec Jurij Diaci, Gal Fidej, Tomaž Adamič, Dušan Roženbergar Aleksander Marinšek, Matjaž Čater, Mitja Ferlan, ^Emira Hukić, Daniel Žlindra, Milan Kobal, Primož Simončič Jurij Beguš, Aleš Poljanec Milan Kobal, Tomaž Kralj, Primož Bratun Anton Poje, Matevž Mihelič, Špela Pezdevšek Malovrh, Igor Potočnik, Vasja Leban Matevž Mihelič, Vasja Leban, Janez Krč, Jurij Marenče, Anton Poje VARSTVO TAL IN AKTIVNOSTI V EU, OZN - FAO IN SLOVENIJI PRIPOROČILA PRI IZVEDBI SANACIJ DEGRADIRANIH OBMOČIJ V SLOVENIJI TLA; EKOSISTEMSKE STORITVE TAL, DEGRADACIJE IN ZAVEDANJA O TLEH GOZDNA TLA IN GOZDARSKO NAČRTOVANJE GOJENJE GOZDOV IN NEGA GOZDNIH TAL VPLIV INTENZIVNOSTI SEČNJE NA VSEBNOST OGLJIKA V TLEH IN RESPIRACIJO TAL V JELOVO-BUKOVIH GOZDOVIH VPLIV SODOBNIH TEHNOLOGIJ NA GOZDNA TLA -POGLEDI STROKOVNE JAVNOSTI GOZDNA TLA IN STROJNA SEČNJA VPLIV NEKATERIH TERENSKIH IN VREMENSKIH DEJAVNIKOV NA VIDNE POŠKODBE GOZDNIH TAL PRESOJA STROKOVNEGA OCENJEVANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNIH TAL 2 4 8 13 19 24 29 31 33 37 42 47 52 58 UVODNIK Janez Krč | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, janez.krc@bf.uni-Ij.si Ob 70-Letnici študija gozdarstva na Slovenskem in 100. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani tokrat prirejamo tradicionalne, že 35. Gozdarske študijske dneve (GŠD). Bogata in obsežna tradicija GŠD sta osrednja mehanizma povezanosti akademskega in operativnega področja gozdarstva v Sloveniji. V povprečju so bili GŠD torej vsako drugo leto od začetka študija gozdarstva. Tokratni GŠD so posvečeni temeljnemu elementu gozda - gozdnim tLem. Kot je navedeno v več prispevkih, gozdna tLa nimajo Le pogosto izpostavljene vLoge ohranjanja proizvodne sposobnosti rastišč, ki je pomembna predvsem z gospodarskega vidika, pač pa so izredno pomembna tudi zaradi kroženja hraniL, ogLjika, zadrževanja in fiLtriranja vode, za biotsko pestrost v tLeh in nad njimi. Zato je znanje stroke in strokovnjakov o gozdnih tLeh, njihovih Lastnostih, načinu varovanja in mogočih grožnjah ter načinih njihove sanacije izredno pomembno za uspešno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi. Zbornik prispevkov 35. Gozdarskih študijskih dni prinaša nabor aktuaLnega znanja in probLematike, povezane z gozdnimi tLemi, ki so rezuLtat znanstvenoraziskovaLnega in strokovnega deLa v povezavi z izkušnjami, pridobLjenimi pri praktičnem deLu v gozdarstvu in z gozdarstvom povezanimi dejavnostmi. Prispevki izpostavLjajo pomen gozdnih taL in njihovih funkcij ter posLedice čLovekovega deLovanja, ki predvsem preko gospodarskih aktivnosti vpLiva na naravne procese v gozdnih tLeh. V prispevkih so obravnavane Lastnosti taL, ki opredeLjujejo njihovo rodovitnost in erozijsko ogroženost, navedena je primerjava med gozdnimi in kmetijskimi tLemi gLede procesa izpiranja taL. PredstavLjena sta probLematika in način reševanja degradiranih taL, za kar so potrebne sistemske rešitve in organiziran pristop k sanaciji. Za ustrezno gospodarjenje z gozdnim ekosistemom je treba zagotoviti strokovne podLage, ki obsegajo nabor pomembnih podatkov in znanja ter praktičnih napotkov za deLo. Podatki in znanje o gozdnih tLeh so eden od temeLjev za gozdno gospodarsko in gojitveno načrtovanje v Luči zagotavLjanja trajnosti gozda in gozdnih taL. To je še posebno pomembno na erozijsko občutLjivih ter zaradi vremenskih ujm prizadetih območjih ter kjer se načrtujejo in opredeLjujejo vrste in načini izvajanja ukrepov gLede na prostor in čas. Pomemben deL prispevkov je namenjen obravnavi procesa pridobivanja Lesa. Pospešeno zmanjševanje razmerja med ceno čLovekovega deLa in vrednostjo Lesa vse boLj povečuje uporabo sodobne gozdarske mehanizacije v sLovenskih gozdovih. Zaradi razvoja gozdarske mehanizacije in načinov deLa je poLeg kratkoročnega ekonomskega vidika vse boLj potrebna ekoLoško primerna izvedba gozdarskih deL. Z načrtnim uvajanjem tehnoLogije kratkega Lesa (strojne sečnje) je sLovenska gozdarska stroka na participativen način z nizom deLavnic tudi kognitivno odkrivaLa prednosti in sLabosti ter predvsem strokovne izzive, povezane z rabo sodobne gozdarske tehnoLogije in mehanizacije. Med sLednjimi zagotovo ostajajo aktuaLne težave občutLjivosti gozdnih taL za rabo težke mehanizacije v povezavi z Lastnostmi taL in učinki vpLivov posameznih vpLivnih dejavnikov na njihovo poškodovanost aLi predvsem razmerja med vrednostmi posameznih vpLivnih dejavnikov in nosiLnostjo razLičnih vrst taL. Vsem avtorjem in udeLežencem se iskreno zahvaLjujemo. ZeLo pomembni so prispevki števiLnih sponzorjev in donacija Pahernikove ustanove. Prav posebej se zahvaLjujemo financerjem projekta CRP V4-1624 (VpLiv strojne sečnje na gozd in doLočitev meriL za njeno uporabo), MKGP in ARRS, ki sta pripomogLa k reaLizaciji posvetovanja in zagotavLjanju materiaLnih možnosti za znanstvenoraziskovaLno deLo obravnavanega področja. GOZDNA TLA: POSEBNOSTI IN POTENCIALNI DEGRADACIJSKI PROCESI Primož Simončič | Gozdarski inštitut Slovenije, primoz.simoncic@gozdis.si Aleksander Marinšek | Gozdarski inštitut Slovenije, aleksander.marinsek@gozdis.si Ključne besede: gozdna tla, gozdarstvo, degradacija tal, lastnosti tal, organska snov Uvod Gozdna tla so bistveni element gozdnega ekosistema. Njihovo varovanje je del sonaravnega, ekosistemskega gospodarjenja z gozdovi. Razvila so se na bolj ali manj ohranjenih gozdnih rastiščih, ki so praviloma revnejša od drugih rab tal. Praviloma so sestavljena iz večjega števila, horizontov in podhorizontov ali plasti v obrečnih območjih. Gozdna tla se od tal drugih rab razlikujejo zaradi neprekinjenega kroženja snovi v gozdnih ekosistemih, ko se opad in odmrla organska snov odlagata na površini tal (Čirić, 1984). Za gozdna tla je značilna pestrost talnih razmer in do neke mere ohranjenost (vertikalne strukture) dela horizontov tal. Za Slovenijo je značilno, da v gozdne sestoje in posledično gozdna tla praviloma ne vnašamo gnojil in kemičnih snovi. Izjema so nekateri gozdovi na stiku s kmetijskimi površinami, na katerih se intenzivno gospodari. V preteklosti v gozdarstvu v Sloveniji nismo dovolj upoštevali pomena gozdnih tal, njihovih funkcij in storitev, ki pomembno (so)vplivajo na razvoj in stanje gozdov. Tla so obravnavana kot del rastiščnih dejavnikov in manj kot potencial pri gospodarjenju z gozdovi. Rodovitnost tal je ena izmed tistih lastnosti, ki omogoča obstoj rastlinam, zaradi tal so rastlinam zagotovljena voda, hranila in mehanska stabilnost. Predvsem zaradi človekovih aktivnosti poteka degradacija tal, ki jo opredeljujemo kot pojav, ko tla izgubijo katerokoli od svojih funkcij (Fitzpatrick, 1996). Degradacija tal in s tem npr. manjšanje biotske pestrosti nastane zaradi premeščanja prostega materiala, slabšanja kakovosti tal zaradi fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov ter izgube tal in s tem njenih naravnih lastnosti. Degradacijo tal opredeljujemo kot nepovratno spremembo. Zato je odgovorno ravnanje s tlemi naša zaveza. Posebnosti gozdnih tal Gozdna tla so temeljni sestavni del gozda. Rodovitna gozdna tla so nepogrešljiv del gozdnega ekosistema, ki ukoreninjenim drevesnim vrstam in drugim rastlinam omogočajo, da so za svojo rast in razvoj preskrbljene z vodo, hranili in talnim zrakom. Z založenostjo s hranili, sposobnostjo nevtralizacije negativnih atmosferskih in drugih vplivov, sposobnostjo zadrževanja vode, ogljika, zadrževanja težkih kovin in drugih onesnaževal poglavitno vplivajo na razvoj in spremembe gozdnega ekosistema. V tleh vseskozi potekajo procesi njihovega nastajanja (humifikacija, mineralizacija, preperevanje) in siromašenja (izpiranje, zakisanje, evtrofikacija, oglejevanje). Šele redno periodično spremljanje stanja tal potrjuje pravilnost ukrepov za zmanjšanje ogroženosti tal v preteklosti, hkrati pa omogoča ugotavljanje morebitnih trendov in daje priložnost za ukrepanje na mikro- in makro nivoju za prihodnost. Na lastnosti gozdnih tal in s tem posredno na drevje in gozdne sestoje vplivajo globina tal, tekstura tal, kamnitost, vsebnost vlage v tleh, temperatura idr. Korenine, koreninski pleteži, padavine in voda, pedofavna in opad vplivajo na procese v tleh. Po navadi so gozdna tla dobro prekoreninjena ter vsebujejo organski sloj na površini gozdnih tal (O horizont). Sestavljajo ga gozdni opad in slabo razkrojeni rastlinski ostanki. Vsebuje več kot 35 % organske snovi (Urbančič s sod., 2005). Pod njim je praviloma humusni (humusno akumulativni) površinski Ah horizont. Kroženje ogljika, dušika, drugih hranil, vode, idr. ima v gozdnih ekosistemih svoje zakonitosti (količine vnosa organske snovi, opada - neprekinjen proces, raznolikost razmer v prostoru, medsebojno delovanje, vplivanje drevja na gozdna tla in obratno) in se razlikujejo od drugih terestričnih ekosistemov in posledično vplivajo na razvoj in stanje gozdnih tal (Binkley s sod., 2019). Kot primer v Sloveniji v/na gozdna tla ne dodajamo gnojil. Tudi zato se gozdna tla razlikujejo od tal drugih rab tal (kmetijska, urbana). Gozd in gozdna tla ose nahajajo po večini v hribovitem svetu (strmejši nakloni), na slabših rastiščih, ki so manj primerna za kmetijstvo . Pedogenetski dejavniki, ki vplivajo na nastanek in razvoj gozdnih tal so: geološka podlaga, položaj v prostoru (relief), lokalne podnebne razmere, vegetacija, organizmi in čas. Pomemben in nezanemarljiv delež pri vplivu na tla ima tudi človek. Gozdna tla so lahko slabše razvita -"mlada" oz. razvitejša, zlasti tam, kjer so razmere za daljše obdobje nemotenega razvoja tal oz. kjer je pedogeneza stanovitnejša. Razvitost gozdnih tal lahko vpliva na "odpornost tal na spremembe", npr. na požare, vetrolome, žledolome, napade insektov, bolezni, ko zaradi izruvanega drevja oz. sečnje nastane lokalno premeščanje tal, zaradi odstranitve organskih horizontov, erozijskih procesov, plazenja tal idr. Slika 1: Na levi talni profil gozdnih tal na Snežniku (fotografija M. Kobal), na desni talni profil v Murski šumi v hrastovem sestoju (fotografija P. Simončič) Degradacijski procesi Degradacijo tal povzročajo predvsem posredne in neposrednih posledice človekovih dejavnosti; neustrezno gospodarjenje z gozdovi, industrijske dejavnosti, neustrezne oblike turizma, širjenje industrijskih območij, pozidava ipd. Gozdna tla lahko degradirajo zaradi škodljivih vplivov neposrednega gospodarjenja z gozdovi in gozdnimi tlemi, npr. kot posledica zasmrečenosti, steljarjenja, onesnaženosti, različnih ujm, erozije, sečnje, gradnje gozdnih cest in vlak ter drugih infrastrukturnih objektov. Prav tako na poslabšanje stanja tal in njihovih funkcij vplivajo voda, ekstremni dogodki, kot so poplave, plazenje tal, erozije tal in vnos gnojil, kemikalij ter onesnažil. Posledica takšnih procesov je zmanjšana sposobnost gozdnih tal za opravljanje njenih funkcij. Posledice za gozd in gozdni ekosistem so izguba rodovitnosti tal, zmanjšana vsebnost ogljika, okrnjena biološka raznovrstnost rastlinstva in živalstva, zmanjšana zadrževalna in filtracijska sposobnost tal za vodo. Zaradi zakisanja tal ali evtrofikacije ipd. nastajajo motnje kroženja snovi in hranil med rastlinami in gozdnimi tlemi (Vrščaj, 2017). Degradacija tal neposredno vpliva na kakovost vode in zraka, biološko raznovrstnost in podnebne spremembe (in obratno). Zaradi načina gospodarjenja z gozdom in intenzivnosti ukrepov (sečnja, uporaba težke mehanizacije, gradnjo infrastrukturnih objektov, idr.) lahko v določenih primerih povzročimo poškodbe gozdnih tal, ki trajno vplivajo na funkcije gozdnih tal. Zaključek Gozdna tla naj bi imela skromnejše lastnosti v primerjavi z drugimi rabami tal (npr. kmetijskimi), bila naj bi manj rodovitna (proizvodna sposobnost), na kar kaže delež talnih tipov gozdnih tal, kjer prevladujejo npr. rendzine (40 % površine gozdov, ocena), podobno velja tudi za zaloge organskega ogljika za različne rabe tal (Urbančič s sod., 2007). Glede na površino in pomen gozdov v Sloveniji so gozdna tla izjemno pomembna tako zaradi gospodarjenja z gozdovi kot naravni vir. Kljub trajnostni naravnanosti gozdarstva pa zaradi številnih razlogov na sicer omejenih površinah nastajajo degradacijski procesi in s tem okrnjene sposobnosti gozdnih tal, da opravljajo svoje funkcije. Zato moramo več pozornosti nameniti zaščiti tal, razmisleku o rabi težke mehanizacije v gozdarstvu (kdaj, na kakšnih rastiščih in tipih tal) oz. o gradnji infrastrukture, raziskavam gozdnih tal, vlogi ohranjenih gozdnih tal v povezavi z erozijskimi in hudourniškimi procesi zlasti v času, ko se zaradi posledic velikopovršinskih motenj v slovenskih gozdovih spreminjajo razmere za gospodarjenje z njimi. Preglednica 1: Število talnih profilov (n), vsebnosti organskega ogljika v mineralnem (M) in v organskem (O) delu tal, povprečna globina mineralnega dela tal (d), povprečni deleži organskega ogljika (% Corg) v mineralnem delu tal (po Urbančič in sod., 2007) Raba tal n M [t/ha] O [t/ha] M + O [t/ ha] d [cm] Corg* [%] GOZD 319 150 5,6 155,6 55 4,7 NJIVA 156 164 0 164 82 2,1 PAŠNIK 107 150 3,4 153,4 45 4,9 TRAVNIK 288 143 2,8 145,8 60 3,1 Povprečno 150 5,1 155,1 61 3,7 * aritmetična sredina iz profilov (za posamezen profil je uporabljena aritmetična sredina horizontov ) Viri in literatura Binkley, D., Fisher, R. F., 2019. Ecology and Management of Forest Soils, 5th Edition, ISBN: 978-1-11945565-3, Wiley-Blackwell, 456 str. Čirić, M.. 1984. Pedologija. Svjetlost sarajevo. 311 str. Fitzpatrick, R. W. 2002. Land Degradation Processes. In: McVicar, T.R., Li Rui, Walker, J., Fitzpatrick, R.W. and Liu Changming (eds), Regional Water and Soil Assessment for Managing Sustainable Agriculture in China and Australia, ACIAR Monograph No. 84, 119-129. Vrščaj, B. 2017. Lastnosti, pestrost in ekosistemske storitve tal. MOP, Svetovni dan tal, 58 str. Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L. 2005. Atlas gozdnih tal Slovenije. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik, Gozdarski inštitut Slovenije, 100 str. Urbančič, M., Kobal, M., Zupan, M., Šporar, M., Eler, K., Simončič, P. 2007. Organska snov v gozdnih tleh. V: Knapič in sod. (2007), Strategija varovanja tal v Sloveniji, Zbornik referatov konference, Pedološko društvo Slovenije: 217-230. OGROŽENOST GOZDNIH TAL ZARADI SPRAVILA LESA Boštjan Košir | Turjak 34, 1311 Turjak , bokosir@gmaiL.com Ključne besede: pridobivanje lesa, spravilo lesa, gozdna tla Uvod Tla so rodovitna podlaga, na kateri in od katere živimo. Naravnih tal, ki se ni nikoli dotaknila rovnica, je v Sloveniji okoli ena tretjina. S širjenjem gozdnih površin se je širila tudi površina tal, ki so nastala pod novimi gozdnatimi območji in jih štejemo h gozdnim tlem. Gozdarske tehnologije v zdajšnjem pomenu lahko pomembno vplivajo na rodovitnost tal in njihov prihodnji razvoj. Tehnološki razvoj pri pridobivanju lesa terja preizkušanje in uvajanje tehnologij sečnje in spravila lesa, ki lahko ogrozijo naravna tla, če niso uporabljane z ustrezno strokovnostjo in previdnostjo (Krč in Košir, 2003; Košir, 2010). Uporaba kolesa, ki je najpomembnejši člen med delovnim delom stroja in podlago - tlemi, se je v zadnjih letih razširil in je zdaj prevladujoča pri spravilu in pri sečnji lesa. Poznavanje značilnosti uporabe kolesa je pomembno predvsem v tistem delu, ko uporabljamo kolesne stroje na brezpotju, na naravnih tleh (Košir, 2010). Med poglavitnimi deli gozdnega okolja, ki so lahko ogroženi zaradi uporabe gozdarskih tehnologij, so tla, stoječe drevje in mladovja, ozračje, živalski svet in vodni viri. Tla in njihovo ohranjanje je postalo eno od prioritet pri varovanju okolja v evropski zvezi držav (Van-Camp in sod., 2004). Težave pa nastajajo že pri razvrstitvi tal in njihove rabe, kar je pogosto predmet kratkoročnih interesov, in enako velja za področje tehnike in gozdarskih tehnologij. Se večje razlike med domačim in mednarodnim razumevanjem pomena tal nastajajo v zadnjih letih, ko se zdi, da regionalne in lokalne politike ohranjanja tal ne zadoščajo več, kar pomeni, da so globalni igralci prevzeli vse vloge ohranjanja tal; med njimi so tudi gozdna tla. Razvoj kolesa in vozil za transport Izkoriščanje gozdov je povezano s transportom izdelkov ali surovin iz gozda k porabniku ali na trg. Načini transporta lesa so odvisni od krajevnih razmer, vrste proizvodov in zahtev trga. Od vseh vrst transporta se je uporaba kolesa izkazala kot najbolj uporaben način. Do prve polovice 19. stol. so bila kolesa del voza in jih je gnala gravitacija ali živinska vleka, z uporabo železnic pa so postala pogonska. V referatu sta opisana razvoj kolesa in primer voza s kolesi z živinsko vleko (Bronocice, Poljska: 3635-3370 pr. n. št.) ter kolesa z Ljubljanskega barja (3360 -3080 pr. n. št.). Ferdinand Verbiest (1623-1688), jezuit, in astronom na Kitajskem dvoru je izdelal - domnevno igračko za cesarja - voz na parni pogon, ki ga štejemo za prvo vozilo na pogonska kolesa. Ohranjena je tudi risba Newtonovega »avtomobila« na parni pogon, vendar ni znano, ali je bila ideja kdaj preizkušena. Industrijska revolucija se je začela s hitrim razvojem motorjev z zunanjim izgorevanjem (parni stroji). Prvo uporabo za premikanje vozil po cestah je prikazal Nicolas-Joseph Cugnot, vendar so v začetku 19. stol. prevladala tirna vozila - parne lokomotive. V devetnajstem stoletju so začeli intenzivno razvijati motorje z notranjim izgorevanjem in vozila, ki so bila namenjena predvsem delu v kmetijstvu in za transport, kjer so takrat že delali manjši parni stroji in parni traktorji. Prvo uporabno električno vozilo je izdelal Thomas Parker leta 1884. Prenos sil na podlago je bil večinoma s kolesom, čeprav so prve ideje o goseničnem pogonu že iz sredine 19. stol. in so bile v praksi preizkušene v začetku 20. stol. Dvajseto stoletje je postalo stoletje hitrega širjenja transporta po kopnem, vodi in zraku. Pri transportu po kopnem so že kmalu po prvi svetovni vojni začela prevladovati cestna vozila. Kot stroji za obdelovanje zemlje so postali ta vozila in stroji prevladujoči v velikih industrijskih državah. Njihova uporaba se je postopoma začela tudi v gozdovih, kjer je bila njihova uporaba otežena zaradi težkih terenskih razmer. Pri transportu izdelkov iz gozda je bilo kolo znano že pred tisočletji. Na tirnicah so ga začeli uporabljati v rudnikih in kamnolomih pred več kot dvesto leti, kot gravitacijske ter gozdne železnice, ki jih je vlekla živina, pa pri nas v začetku 19. stol. V ZDA so v gozdu začeli uporabljati traktorje ob koncu 19. stol, pri nas pa po drugi svetovni vojni. Dandanes je spravilo s pomočjo kolesa ali z jeklenimi vrvmi pogosto konkurenčna oblika spravila lesa, vendar z vidika poškodb tal ne obravnavamo razlik med njima. Dejavniki razvoja gozdarskih tehnologij Stroški pridobivanja in tržna vrednost proizvodov so dejavniki razvoja gozdarskih tehnologij. Merila razvoja tehnologij so odvisna od številnih globalnih in krajevnih razmer. Med globalne dejavnike sodijo cene energentov, delovne sile, stroški okoljske ustreznosti tehnologij in drugi, ki so odvisni od gibanja cen oz. stroškov na večjem geografskem območju. Med krajevne dejavnike pa uvrščamo razmere v gozdarstvu in na trgu gozdnih proizvodov, razmere na trgu dela in splošne razmere v gospodarstvu države. Tehnološke verige ocenjujemo glede na: vključena sredstva (število delavcev, investicije, razvoj prometnic, zahtevnost organizacije, (priprava dela, učinki, nadzor, prilagodljivost itn.), ekonomske učinke (vrednost proizvodov, stroški strojev in dela, stroški energije itn.), ekološke vplive (poškodbe tal in sestojev, vpliv na vodne vire, emisije itn.). V referatu prikazujemo razvoj tehnologij po letu 1960 na območju Slovenije in skokovito rast stroškov ter produktivnosti. Vse opisane tehnologije, razen najstarejše, so povezane z uporabo kolesa, po letu 2000 sta primer za to zlasti strojna sečnja in spravilo z zgibnim polprikoličarjem. Slika 1 prikazuje gibanje razmerja med dnino gozdnega delavca in vrednostjo okroglega lesa iglavcev za daljše obdobje in s tem ekonomsko nujo za spreminjanje tehnologij. 30 -I 25-- "O 0 -I-1-1-i-1-——i- 1960 1970 1980 1990 2000 2010 2020 Slika 1: Razmerje med ceno sekačeve dnine ter povprečno ceno hlodovine iglavcev Spravilo lesa - vlačenje ali vožnja - ogroža tla zaradi vožnje kolesnih ali goseničnih strojev ter zaradi premikanja - vlačenja - bremen po površini podlage oz. tal. Premikanje stroja je mogoče pri določenih pogojih, ki jim morata ustrezati stroj in podlaga. Premikanje po podlagi -prehodnost nekega stroja je opredeljena z značilnostmi podlage. Pri spravilu lesa gre pri tem predvsem za vprašanje značilnosti naravnih tal, pri čemer razumemo, da poškodbe tal nastanejo takrat, ko spravilo poteka po negrajenih prometnicah. Med poškodbe naravnih tal štejemo zbijanje, zablatenje, ranjevanje in premikanje tal ter erozijo - odnašanje in nalaganje. Pri prometnicah za prevoz lesa je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na stroške, razdalja prevoza, pri prometnicah za spravilo lesa pa je pomembnejša gostota, ki vpliva na možnosti zbiranja lesa od panja do prometnice. Gostota sekundarnih prometnic oz. razmak med njimi je neposredno povezana s potencialno moteno površino. Za tri tipične tehnologije je prikaz na sliki 2. Pri tem sta le obliki s sečnimi potmi (vožnja z zgibnim polprikoličarjem) in traktorskimi vlakami neposredno povezani z ogrožanjem tal, medtem ko je spravilo z žičnicami prikazano le za primerjavo. Slika 2: Gostota prometnic in potencialna motena površina Različne gostote prometnic pri različnih tehnologijah pomenijo pri enaki jakosti poseka različno obremenjenost prometnic. To je v načelu v nasprotju z ekonomiko tehnologij, ki terjajo veliko gostoto (strojna sečnja) in velike jakosti poseka. Za primer: da posekamo 200 m3/ha, na sliki 3 prikazujemo obremenitve (m3/100 m) prometnic - vlak in sečnih poti. Slika kaže na formalne odnose med potrebami tehnologij in ne upošteva dejstva, da so za sodobne tehnologije, ki terjajo večjo gostoto prometnic, potrebne tudi večje jakosti sečnje, medtem ko lahko traktorji delujejo ekonomsko znosno tudi pri precej manjših jakostih sečnje. Podatek, ki ga potrebujemo za oceno ogroženosti tal, je resnična prometna obremenjenost ter podatki o značilnostih stroja in lastnosti tal. Slika 3: Obremenitve prometnic za spravilo lesa pri različnih tehnologijah (m3/100 m) Stroji na kolesih pri vožnji po naravnih tleh Zanima nas vožnja strojev pri spravilu lesa po naravnih gozdnih tleh (Saarilahti, 2002; Owende in sod. 2002; Porsinsky in Horvat, 2005), kar pomeni, da ne upoštevamo vožnje po grajenih prometnicah. Povezave med strojem in tlemi z vidika prehodnosti terena so določene z naklonom terena in drugimi značilnostmi podlage, lastnostmi kolesa (elastično, togo kolo) oz. gosenic, velikostjo stroja in bremena ter načinom prenosa sil na podlago. Vpliv kolesa na tla ima statično in dinamično razlago. Razlikujemo več kombinacij med kolesom in tlemi: togo kolo na trdi podlagi, togo kolo na mehki podlagi, elastično kolo na trdi podlagi in elastično kolo na mehki podlagi. Pri prehodu kolesa moramo upoštevati statičen tlak stroja na tla ter dinamične strižne sile, ki nastajajo pri zdrsu koles. Pri obremenitvi podlage s tlakom se vzpostavi ravnotežje med silami, kjer meja elastičnega ravnotežja sovpada z mejo začetka plastičnega ravnotežja. Meja plastičnega ravnotežja je določena z možnim pogrezanjem stroja in skupaj z zdrsom določa prehodnost vozila. Tlak kolesa ali gosenice na tla je odvisen od teže stroja in dotikalne površine, kar določajo velikost in druge lastnosti pnevmatik in verig ali gosenic. Nosilnost tal mora zelo presegati tlak stroja na tla. Le-tega lahko tudi izmerimo, vendar je zelo uporabna tudi približna enačba nominalnega tlaka na podlago, ki določa tlak na podlagi obremenitve osi ter velikosti pnevmatik ali tandema pnevmatik oz. gosenic. Na skoraj vseh podlagah v gozdu - z izjemo najbolj nosilnih - nastanejo po premaganem kotalnem uporu gibanja kolesa po podlagi kolesnice. Glede na njihov videz razvrščamo poškodbe na tri stopnje (do 10, 11-20, 21-30 cm). Končna globina kolesnic nastane po zadnjem prehodu kolesa. Pomembna sta dolžina poškodovanega dela vlake in delež posameznih tipov kolesnic. Nosilnost tal merimo kot odpor proti prodiranju kovinskega stožca določenih velikosti. Odpor je odvisen od številnih dejavnikov in ga izražamo kot konusni indeks, ki je povprečje vrednosti meritev (kPa) na 10 in 20 cm globine. Razmerje: konusni indeks : tlak stroja na tla (= funkcija lastnosti stroja in bremena) imenujemo indeks kolesa, ki pove, za kolikokrat je konusni indeks večji od izračunanega tlaka stroja na tla. Indeks kolesa in število prehodov vozila dobro določata globino kolesnic za določeno vrsto tal v določenih razmerah. To je pokazatelj ogroženosti tal, ki ga lahko upoštevamo pri načrtovanju prometnic in s tem njihove obremenjenosti. Preglednica 1: Primer izračuna globine kolesnic za določena gozdna tla Indeks Število prehodov n kolesa 2 4 6 8 10 12 14 2 Neprimerno 4 27 38 46 6 9 13 16 19 21 23 25 8 4 6 8 9 10 11 12 10 2 3 4 5 5 6 6 12 2 2 3 3 3 4 4 Zaključek Na vprašanje, kako vedeti vnaprej, kakšno tehnologijo bomo uporabili, je nezanesljiv odgovor. Razlogi so predvsem v veliki pestrosti kombinacij med lastnostmi strojev in talnimi razmerami. Poznamo pokazatelje, ki kažejo na verjetnost nastanka prevelikih poškodb tal (Kremer in sod. 2007). Stroka mora postaviti merila dobrega dela tam, kjer jih še nima, sicer tvega, da bodo to storili po drugačnih merilih drugi. Ponekod v svetu so to že naredili (Wasterlund in Bygden, 2002; Ziesak, 2004). Tehnične lastnosti strojev se izboljšujejo in veliko možnosti imamo, da vplive na tla zmanjšamo in omejimo. Med slednje spadajo stroji, ki imajo široka kolesa, več koles, gosenične verige s širokimi rebri ali gosenice, polgosenice, hidrostatski pogon. Med organizacijske ukrepe štejemo še izgradnjo mreže stalnih grajenih primarnih vlak, po potrebi spremembo lege začasnih vlak in sečnih poti - izogibanje občutljivim delom rastišča (globlja tla, večja vlažnost) ter zmanjšanje gostote sečnih poti pri kombinacijah sečnje stroja za sečnjo in uporabe motorne žage ali predzbiranja lesa. V nekaterih primerih je primerna tudi tehnična zaščita tal z raznimi metodami premoščanja kritičnih odsekov na vlaki in preprečevanja erozije. Viri in literatura Košir, B. 2010. Gozdna tla kot usmerjevalec tehnologij pridobivanja lesa, BF, Odd.za gozd. in obn.gozd. vire, Ekspertiza, str. 80. Krč, J., Košir, B., 2003. Presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v Sloveniji = The suitability evaluation of cut-to-length in Slovenia in view of terrain and stand. Zb. gozd. lesar., št. 71, str. 5-18. Kremer, J., Wolf, B., Matthies, D., Borchert, H. 2007. Bodenschutz beim Maschineneinsatz. LWF, Bayerische Forstvervaltung, Merkblatt No. 22, D, 4 str. Owende, P. M. O., Lyons, J., Harlaa, R., Peltola, A., Spinelli, R., Molano, J., Ward, S., M. 2002. Operations Protocol for Eco-efficient Wood Harvesting on Sensitive Sites. The ECOWOOD Project, Dublin, 74 str. Poršinsky, T., Horvat, D. 2005. Indeks kotača kao parametar procjene okolišnje prihvatljivosti vozila za privlačenje drva. Nova mehanizacija šumarstva 25, Zagreb, str. 25-38. Saarilahti, M. 2002. Soil Interaction Model. ECOWOOD project, Univ. Helsinki, 87 str. Van-Camp. L., Bujarrabal, B., Gentile, A-R., Jones, R.J.A., Montanarella, L., Olazabal, C., Selvaradjou, S -K. 2004. Reports of the Technical Working Groups Established under the Thematic Strategy for Soil Protection. EUR 21319 EN/4, 872 pp. Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg Wasterlund, I., Bygden, G. 2002. Soil Disturbance in Forestry: Problems and Perspectives. Int. Seminar, IUFRO, Tokyo, str. 312-315. Ziesak, M. 2004. Entwicklung eines Informationssystemes zum bodenshoenenden Forstmaschieneneinzatz. Genemighten Disertation, Lehrstuhl fur Forstiche Arbeitwishenschaft und Angewandte Informatik; Muechen, 144 str. PEDOLOŠKE IN GEOKEMIČNE LASTNOSTI GOZDNIH TAL OSREDNJE SLOVENIJE NA RAZLIČNIH LITOLOŠKIH PODLAGAH Marjetka Suhadolc | Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, marjetka.suhadolc@bf.uni-Ij.si Nina Zupančič | Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo , nina.zupancic@ntf.uni-lj.si Mitja Zupančič | Slovenska akademija znanosti in umetnosti Helena Grčman | Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, helena.grcman@bf.uni-lj.si Ključne besede: tla, geokemična sestava, pedološke lastnosti Uvod Tla so poleg podnebja pomemben dejavnik gozdnih rastišč (Urbančič in sod., 2005). Na talne lastnosti, kemične in fizikalne, v največji meri vplivajo litološka podlaga in procesi pedogeneze, ki vodijo v postopno izgubljanje bazičnih kationov in zakisanje tal. V prispevku bomo predstavili tri različne vrste tal v osrednji Sloveniji, kjer prevladuje gozdna raba: distrična rjava tla na karbonskih in permskih kremenovo-sljudnih peščenjakih (Ljubljana), izprana tla na konglomeratih savskih teras (območje Smlednika) in izprana tla na apnencih (Dobrepolje in Ivančna Gorica). Griči v neposredni okolici Ljubljane so iz klastičnih sedimentnih kamnin, bogatih s kremenom, na katerih so se razvila kisla tla. V raziskavo smo na Golovcu vključili tla na rumenih zgornje karbonskih kremenovih peščenjakih in na Rožniku tla na rdečih srednje permskih kremenovih peščenjakih grödenske formacije (Grad in Ferjančič, 1974, 1976; Premru, 1983a, b). Za obe vrsti peščenjakov je poleg kremena značilen mineral muskovit (K-sljuda). Plitvejše razvojne oblike tal, ki jih gradijo le organski in humusno akumulativni horizonti, imenujemo rankerji, globlje profile, ki jih poleg organskih in humusno akumulativnih horizontov sestavljajo tudi mineralni B -horizonti, imenujemo distrična rjava tla. Večina takih tal je od nekdaj pod gozdom, saj kmetijsko obdelavo ovirata kislost in velika erozijska ranljivost. Fitocenološki združbi na obeh lokacijah sta združba bukve in rebernjače (Blechno-Fagetum), ki prevladuje, in podrejeno združba rdečega bora in borovničevja (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris). V obeh so prisotni še graden, pravi kostanj in breza. Za grmovno plast obeh združb je značilna navadna krhlika. Južno od Ljubljanskega barja se proti Dolenjski pojavljajo karbonatne kamnine - triasni apnenci in dolomiti. V raziskavo smo vključili izprana tla dveh lokacij - Dobrepolje in Ivančna Gorica, kjer prevladujejo spodnje do zgornjejurski apnenci. Spodnjejurski belo sivi gosti skladoviti apnenca se menjavajo z debelimi plastmi apnenčevih breč in brečastih konglomeratov, medtem ko je za zgornjejurske apnence značilen grebenski razvoj. Na njih se prepletajo rendzine z rjavimi pokarbonatnimi tlemi in izpranimi tlemi. Zaradi strmega reliefa in skalovitosti prevladuje gozdna raba tal. Na obeh lokacijah se pojavlja združba bukve in navadnega tevja (Hacquetio epipactidis-Fagetum), ki je prevladujoča v okolici Ponikve. Okrog Sel pri Šumbergu so bolj razširjeni gozdovi bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum). Za obe združbi je najbolj značilna bukev. V združbi bukve in navadnega tevja se ji pridružujejo graden, navadni gaber, beli javor maklen ter brek in v združbi bukve in velecvetne mrtve koprive beli javor ter goli brest. Na savskih terasah smo v raziskavo vključili območje Smlednika, ki leži na pleistocenskih konglomeratih, ki jih sestavljajo apnenčevi in dolomitni prodniki (80 %), manj je silikatnih prodnikov (kremen, vulkanske kamnine, silikatne klastične kamnine, laporovec in lapornati glinavec). Na starejših terasah so se večinoma razvila izprana tla, ki jih označuje teksturno lažji (teksturna diferenca med argičnimi Bt- in E-horizonti je 1,4), kisel in z bazičnimi kationi osiromašen zgornji eluvialni E-horizont. Pojavljajo se tudi talni profili (Koren, 2016), kjer ni dosežena potrebna teksturna diferenca med Bt in E (faktor <1,2), uvrščamo jih v razred kambičnih tal. Zaradi majhnega deleža bazičnih kationov na sorptivnem delu tal jih imenujemo distrična rjava tla. Vzrok za manjšo teksturno diferenco je lahko sekundarno razpadanje glinenih mineralov (Vidic, 1989). Raven relief, ob izdatnem gnojenju in apnjenju, omogoča poljedelsko obdelavo tal, vendar je prevladujoča gozdna raba. Prevladuje združba rdečega bora in borovničevja (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris), manj je združbe bukve in rebernjače (Blechno-Fagetum). Metode V študiji smo proučili lastnosti osmih talnih profilov z različnih lokacij osrednje Slovenije (Slika 1). Opis morfoloških lastnosti in vzorčenje tal smo izvedli v skladu z mednarodnimi smernicami (FAO, Guidelines for soil description). Vzorce tal smo posušili, strli in presejali skozi 2 mm sito v skladu s standardom (ISO 11464, 2006). Za geokemične analize smo vzorce dodatno strli in presejali skozi 160 pm sito. Osnovne pedološke analize so bile narejene v laboratoriju Katedre za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete. Teksturo smo določili s sedimentacijsko pipetno metodo z ameriško teksturno klasifikacijo (ISO 11277, 2009). Kislost tal smo izmerili elektrometrično v suspenziji 10 ml talnega vzorca in 50 ml 0,01M CaCU (ISO 10390, 2005). Vsebnost bazičnih kationov (Ca2+, Mg2+, K+, Na+) smo izmerili z metodo atomske absobcijske spektrometirije po ekstrakciji talnega vzorca z amonacetatom. Izmenljivo kislost tal smo določili po ekstrakciji z BaCl2. Geokemične analize so bile opravljene v laboratoriju Bureau Veritas Minerals v Kanadi v Vancouvru. Vsebnost osmih glavnih oksidov (SiO2, Al2O3, Fe2O3, MgO, CaO, Na2O, K2O, TiO2) je bila izmerjena po popolnem kislinskem razkroju vzorca z emisijsko spektrometrijo (ICP-ES). Slika 1: Lokacije proučevanih talnih profilov Rezultati Geokemična sestava tal odraža razlike v matični podlagi. Analiza variance je potrdila statistično značilne razlike v vsebnosti glavnih oksidov v tleh, nastalih na različnih kamninah (Preglednica 1). Tla na kremenovih peščenjakih vsebujejo veliko SiO2 (62 %) ter zlasti K2O (2,3 %) in najmanj vseh drugih oksidov (CaO 0,1 %, MgO 0,62 % in Fe2O3 4,4 %). Nasprotno tla na apnencih od vseh raziskovanih tal vsebujejo najmanj SiO2 (54 %) ter največ drugih oksidov (Al2O3 9 %, CaO 0,5 % in Fe2O3 7,8 %). Tla na konglomeratih so po povprečnih vsebnostih SiO2 (62 %) in Al2O3 (15 %) podobna tlem na peščenjakih, a z manjšimi razponi opazovanih vrednosti. Po količini Na2O so podobna tlem na apnencu, a je razpon vsebnosti pri konglomeratih večji. Preglednica 1: Vsebnost glavnih oksidov v tleh na izbranih raziskovalnih območjih (povprečna vrednost ± sd) GLAVNI OKSIDI Smlednik Ljubljana Dobrepolje in Iv. Gorica SiO2 61,58 ± 3,37 61,63 ± 9,48 51,86 ± 11,13 Fe2O3 6,09 ± 0,52 4,43 ± 0,84 7,79 ± 2,86 M2O3 15,20 ± 1,56 15,12 ± 3,27 19,10 ± 6,17 CaO 0,27 ± 0,05 0,10 ± 0,05 0,51 ± 0,25 MgO 1,25 ± 0,20 0,62 ± 0,11 1,03 ± 0,22 Na2O 0,71 ± 0,29 0,32 ± 0,14 0,38 ± 0,17 K2O 1,86 ± 0,19 2,27 ± 0,39 1,55 ± 0,41 TiO2 1,00 ± 0,18 0,90 ± 0,22 1,24 ± 0,23 P2O5 0,12 ± 0,02 0,06 ± 0,04 0,16 ± 0,11 Kot je razvidno iz Slike 2, so tla na konglomeratih (Smlednik) in kremenovih peščenjakih (Ljubljana) teksturno podobna: vsebujejo od 10 do 48 % peska, od 25 do 64 % melja in od 16 do 39 % gline. Tla na apnencih vsebujejo najmanjši delež peska (< 7 %) in v njih je velik razpon v vsebnosti gline in melja kot posledica izrazitih razlik med eluvialnim E- in iluvialnim Bt -horizontom. Tekstura tal vpliva na številne fizikalne lastnosti tal (gostota, vodno zadrževalne lastnosti tal), zaradi česar je ključna lastnost kmetijskih in gozdnih tal. Vpliva tudi na ranljivost tal za zbijanje in erozijo, na primer pri strojni sečnji in spravilu lesa. pesek k Smlednik o Ljubljana • Dobrepolje in Iv. Gorica Slika 2: Teksturni podatki horizontov tal na različnih matičnih podlagah, prikazani na ternarnem diagramu Pri pedoloških lastnostih, pomembnih za rodovitnost gozdnih tal, bi izpostavili kislost (pH), kationsko izmenjalno kapaciteto (KIK) in vsebnost bazičnih kationov na sorptivnem delu tal (S) (Slika 3). Tla na kremenovih peščenjakih so z vidika kemičnih lastnosti tal najbolj skromno rastišče; imajo najnižje vse tri izbrane parametre: pH = 3,8; KIK = 16,5 mmolc/100 g tal; S = 1,1 mmolc/100 g tal. Sledijo izprana tla na konglomeratih: pH = 4,1; KIK = 19,2 mmolc/100 g tal; S = 2,6 mmolc/100 g tal. Izprana tla na apnencih, kljub izpranemu eluvialnemu horizontu, izkazujejo najvišje povprečne vrednosti: pH = 4,4; KIK = 25,8 mmoic/100 g tal; S = 8,6 mmolc/100 g tal. Pomemben vir bazičnih kationov (Ca2+, Mg+, K+ in Na+) za rastline so spodnji iluvialni horizonti in mlajše razvojne oblike tal, ki se prostorsko izmenjujejo z izpranimi tlemi na kratkih razdaljah (Kobal in sod., 2015). Slika 3: Okvirji z ročaji (odebeljena črta = mediana; okvir = kvartiL 25 %, 75 %; sp. in zg. ročaj = min, maks; zvezdica osamelec) za pH, KIK in V vrednost v tleh na treh različnih lokacijah. Razprava in zaključek Vse tri obravnavane matične podlage tal sodijo med sedimentne kamnine, ki se med seboj razlikujejo po nastanku in mineralni sestavi. Kremenovo-sljudni peščenjaki so nastali kot posledica dolgotrajnega preperevanja, erozije, prenosa in odlaganja delcev. Primarni minerali izvornih kamnin so pri tem preperevali fizikalno in kemično. Primarne minerale, ki so prepereli v minerale glin, pri čemer so se v raztopino sproščali Ca, Na in Mg, je rečni tok odnesel v nižje dele porečja. V frakciji peska, v srednjem toku reke, sta se nakopičila proti preperevanju najbolj odporna minerala - kremen in muskovit, ki sta nosilca SiO2 in K2O. Majhna količina rastlinam dostopnega Ca, Mg in Na odraža odsotnost mineralov, ki so njihovi nosilci. Kremenovi peščenjaki kot matična podlaga zato ne omogočajo nastanka tal, bogatih s hranili. Kremen zaradi kemične stabilnosti ne prepereva. Muskovit postopno prehaja v illit, pri čemer se ruši kristalna struktura in nekoliko manjša količina kalija. Rastlinam dostopnega K je zato v tleh malo (Barber, 2016). Velika količina muskovita/illita, ki nase veže K, ter odsotnost mineralov, nosilcev Ca, Mg in Na, se odraža v majhnem deležu bazičnih kationov. Apnenci nastajajo z obarjanjem kalcita iz vodne raztopine, večinoma v morskih bazenih. Reke prinašajo v morje tudi majhno količino drobnozrnatega terigenega materiala, v katerem prevladujejo kremen in glineni minerali ter posamezna zrna primarnih mineralov, kot so glinenci. Preperevanje apnenca poteka z raztapljanjem, kjer osnovo tal tvori netopni ostanek (terigeni material v apnencu in med njegovimi plastmi). Dodatna posebnost je kraško oblikovano površje, kjer se v negativnih reliefnih oblikah material lahko kopiči in so tudi past za dodatno obogatitev z eolskim materialom. Tla, ki nastanejo na takšni matični podlagi, so zato, kljub raztapljanju kalcita in majhni količini CaO v tleh, bogata s Ca2+ na sorptivnem delu tal in v talni raztopini. Prav tako k razmeroma velikemu deležu bazičnih kationov prispevajo prisotni primarni minerali in nekatere vrste glinenih mineralov. Tla na apnencih so zato od vseh obravnavanih najrodovitnejša. Prodni zasipi savskih teras so posledica odlaganja debelozrnatega materiala v zgornjem delu rečnega toka. Transport je fizikalno preperele kose kamnin le zaoblil v prodnike, v katerih so tako ohranjene primarne kamnine zaledja - predvsem apnenci, v manjši meri tudi kremenovi prodniki in prodniki vulkanskih kamnin. Karbonatno-silikatna sestava konglomeratov savskih teras je tako med popolnoma karbonatnimi apnenci ter silikatno kremenovimi peščenjaki. Razmeroma slabo vezane kamnine ter menjavanje z bolj peščenimi in zlasti glinenimi plastmi so vzrok za nastanek razmeroma globokih in razvitih talnih profilov. Manjšanje količine deleža finega melja in sočasno večanje količine gline z globino je, kot navaja Vidic (1989), posledica nastanka tal in situ, preperevanja melja v glino in vlažnega podnebja. Izpranost tal vpliva na osiromašenje s hranili in s tem na slabo rodovitnost gozda. Na kislo podlago in slabšo kakovost tal, razvitih na kremenovih peščenjakih in karbonatno-silikatnih konglomeratih, kot navaja Dakskobler (2008), kažejo številne rastline zeliščne plasti, kot so Hieracium murorum, Luzula luzuloides, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Pteridium aquilinum, Thelypteris limbosperma in Vaccinium myrtillus v gozdovih bukve in rebrnjače (Blechno-Fagetum) ter Avenella flexuosa, Blechnum spicant, Calluna vulgaris, Carex pilulifera, Erythronium dens-canis, Genista pilosa, Hieracium murarum, Lycopodium complanatum, Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Molinia coerulea sub. arundinacea, Pteridium aquilinum in Vaccinium vitis idaea v gozdu rdečega bora in borovničevja (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris). Gozdovi obeh združb so slabše kakovosti, ker drevje zaradi slabe kakovosti tal slabo uspeva. Tla so tudi erozijsko bolj občutljiva. Boljša kakovost tal na apnencih, z večjo razpoložljivostjo hranil in manjšo kislostjo, se odraža v uspevanju gozda bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum), ki sodi med najkakovostnejše bukove gozdove v Sloveniji. Pojavljajo se tudi bukovi sestoji z navadnim tevjem (Hacquetio-Fagetum), ki so načeloma slabše kakovosti, a so še vedno gospodarsko pomembni (Dakskobler, 2008). V obeh združbah se v grmovni in zeliščni plasti pojavljajo rastline, ki ne kažejo na kisla ali siromašna tla. V združbi bukve in navadnega tevja najdemo npr. Anemone nemorosa, Aremonia agrimonoides, Asarum europaeum, različne vrste Carexa, Cyclamen purpurascens, Dentaria bulbifera, D. enneaphyllos, Euphorbia amygdaloides, Galeobdolon montanum, Galium laevigatum, Gentiana asclepiadea, Hacquetia epipactis, Helleborus niger subsp. niger, Hepatica nobilis, Lilium martagon, Melica nutans, Mercurialis perennis, Polygonatum multiflorum, Primula vulgaris, Pulmonaria officinalis, Salvia glutinosa, Sanicula europaea, Symphytum tuberosum, Tamus communis, in Viola reichenbachiana. V gozdovih bukve in velecvetne mrtve koprive poleg nekaterih prej navedenih rastejo še Athyrium filix-femina, Dryopteris filix-mas, Galium odoratum, Mycelis muralis, Oxalis acetosella, Paris quadrifolia, Polystichum aculeatum in Ruscus hypoglossum. Viri in literatura Barber, P. 2016. Pedološke, mineralne in geokemične lastnosti tal na Paleozojskem kremenovem peščenjaku iz okolice Ljubljane. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo. 60 str. Buser, S. 1965. Osnovna geološka karta SFRJ, list Ribnica, 1:100 000. Beograd: Zvezni geološki zavod. Buser, S. 1965. Tolmač za list Ribnica L 33- 76. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Beograd: Zvezni geološki zavod. Digitalni model višin (DMV 100). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS. Dakskobler, I. 2008. Pregled bukovih rastišč v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 87:3-14. FAO. 2006. Naslov dela - Guideline for Soil Description, fourth edition. Rome, Food and Agriculture Organization of the United Nations: 97 str. Grad, K., Ferjančič, L. 1974. Osnovna geološka karta SFRJ, list Kranj, 1:100 000. Beograd: Zvezni geološki zavod. Grad, K., Ferjančič, L. 1976. Tolmač za list Kranj L 33- 65. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Beograd: Zvezni geološki zavod. Kobal, M., Grčman, H., Zupan, M., Levanič, T., Simončič, P., Kadunc, A., Hladnik, D. 2015. Influence of soil properties on silver fir (Abies alba Mill.) growth in the Dinaric Mountains. Forest ecology and management, 337: 77-87. Koren, S. 2016. Lastnosti tal na rečnih terasah Save v okolici Smlednika. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo. 63 str. Premru, U. 1983. Osnovna geološka karta SFRJ, list Ljubljana, 1:100 000. Beograd: Zvezni geološki zavod. Premru, U. 1983. Tolmač za list Ljubljana L 33-66 1:100 000. Beograd: Zvezni geološki zavod. R Development Core Team, 2019. R: A Language and Environment for Statistical Computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. http://www.R-project.org/ (verified on February 28, 2019). SIST ISO 10390:2006: Soil quality determination of pH SIST ISO 11277:2011: Soil quality determination of particle size distribution in mineral soil material -method by sieving and sedimentation SIST ISO 11464:2006: Soil quality pretreatment of samples for physico-chemical analysis SIST ISO 13878:1999: Soil quality determination of total nitrogen content after dry combustion SIST ISO 14235:1999: Soil quality determination of organic carbon by sulfocromic oxidation Soil Survey Staff. 1992. Soil survey laboratory methods manual. Ver. 2.0. USDA/NRCS, Soil Survey Investigations Report No. 42. U.S. Government. Printing Office, Washington, DC TIS/ICPVO - Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1999-2017 (Talni informacijski system Slovenije). Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L. 2005. Atlas gozdnih tal Slovenije. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik, Gozdarski inštitut Slovenije, 100 str. Vidic, N., 1989. Geokemija tal na terasah reke Save. Magistrsko delo. Ljubljana, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, VTO Montanistika, Odsek za geologijo: 58 str. ELUVIALNO-ILUVIALNI PROCESI IN LASTNOSTI IZPRANIH TAL V GOZDU Marko Zupan | Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, marko.zupan@bf.uni-lj.si Rok Turniški | Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, rok.turniski@bf.uni-lj.si Helena Grčman | Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, helena.grcman@bf.uni-lj.si Ključne besede: izprana tLa, eLuviaLno-iLuviaLne Lastnosti Uvod Procesi premeščanja ter izpiranja topnih in koLoidnih snovi po profiLu navzdoL imajo v okoLjih z zadostno Letno koLičino efektivnih padavin pomembno vLogo pri razvoju taL. Izraziteje se odrazijo v tLeh gozdnih zemLjišč, saj jih ne gnojimo, apnimo in orjemo. IniciaLni znaki izpiranja so Lahko vidni že v razredu kambičnih taL, ko teksturna razLika med iLuviaLnim (Bt) horizontom in nad njim Ležečim eLuviaLnim (E) horizontom doseže koLičnik 1,2, govorimo o izpranih tLeh. Po podatkih pedoLoške karte SLovenije 1 : 25.000 izprana tLa pokrivajo 2,3 % ozemLja (Turniški in Grčman, 2018), vendar ocenjujemo, da je ta deLež Lahko večji, saj se izprana tLa na apnencih in doLomitih, ki v SLoveniji prevLadujejo, izmenjujejo z mLajšimi razvojnimi obLikami, to je rendzinami in rjavimi pokarbonatnimi tLemi. Menjavanje razLičnih razvojnih obLik je namreč pogosto že na kratkih razdaLjah (KobaL in sod., 2015, Urbančič in sod., 2005), ki jih meriLo omenjene karte ne more zaznati. Namen prispevka je biL ovrednotiti pedoLoške Lastnosti izpranih taL, ki so zajeti v PedoLoški karti SLovenije 1 : 25.000, s poudarkom na razLikah med gozdno in kmetijsko rabo taL. SLika 1: Lokacije profiLov izpranih taL Metode Pregledali in statistično analizirali smo podatke 71 talnih profilov izpranih tal iz baze Talnega informacijskega sistema (TIS/ICPVO, 2019). Vključili smo vse profile, ki so poimenovani izprana tla, in dodatno za tla na apnencih in dolomitih tiste, ki izpolnjujejo teksturno razliko med Bt in E za faktor 1,2. Oznake talnih horizontov smo razvrstili v pet skupin v skladu z določili Slovenske klasifikacije tal (Prus in sod., 2015): Oh/Ah-horizonti (Oh, OhAh in Ah) z več kot 35 % oziroma 15 % organske snovi, A-horizonti z manj kot 15 % organske snovi, E-horizonti (v primerjavi z Bt so svetlejše barve, lažje teksture, s slabše izraženo strukturo in z manjšim deležem bazičnih kationov), Bt-horizonti z izmerjeno teksturno razliko (faktor 1,2), ali vidnimi glinenimi prevlekami, BC-horizonti s prehodom v matično podlago. Za grafični prikaz prostorskih podatkov smo uporabili program ArcGIS 10.4 for Desktop (ESRI, 2015). Statistična analiza in izris diagramov sta bila opravljena s programom R (R Core Team, 2019). Rezultati Večina (44) profilov izpranih tal je v gozdu, kar je posledica prevladujoče rabe tal v Sloveniji. Znotraj vseh proučevanih talnih profilov v gozdni rabi smo skupno obravnavali 197 horizontov. Debelina Oh- in Ah-horizontov (n = 20) je najmanjša in je v povprečju 5,5 cm. Povprečna debelina A-horizontov (n = 41) je 10,2 cm; od tega je 25 % A-horizontov debela od 12 do 27 cm. E-horizonti (n = 54) so v povprečju debeline 24,2 cm z razponom od 9 do 59 cm. Debelina Bt-horizontov je v razponu od 10 do 78 cm s srednjo vrednostjo 27,9 cm (Slika 2). Oh/Ah - A- E- Bt~ BC- 0 10 20 30 50 60 70 80 90 100 debelina (cm) Slika 2: Okvirji z ročaji (odebeljena črta = mediana; okvir = kvartil 25 %, 75 %; sp. in zg. ročaj = min, max; zvezdica = osamelec) za debelino horizontov v izpranih gozdnih tleh Razmerje v vsebnosti gline med Bt- in E-horizontom (mediana) je v izpranih tleh ne glede na rabo 1,6. Razlik v teksturni diferenci med Bt- in E-horizonti med gozdno in negozdno rabo ni, ker je večina negozdnih izpranih tal pod travno rabo, kjer se za oranje, ki blaži posledice izpiranja gline, ne odločamo. V skladu s pričakovanji imajo E-horizonti v primerjavi z Bt-horizonti manjšo vrednost pH, manjšo vsebnost bazičnih kationov in manjšo kationsko izmenjalno kapaciteto. Izmed bazičnih kationov je v izpranih tleh največ Ca2+, sledijo Mg2+, K+ in Na+. Njihova razporeditev po profilu je značilna za izprana tla. Zaradi biološkega kroženja je največ bazičnih kationov v organskih in humusno akumulativnih horizontih, bogatih z organsko snovjo (Čirič, 1984). Izpiranje bazičnih kationov se ponekod kaže že v A-horizontih, najvišjo stopnjo pa doseže v E-horizontih, kjer so vrednosti statistično značilno manjše kot v horizontih nad njimi in pod njimi. Pogosto se v tleh na apnencih v spodnjih (BC) horizontih pH vrednost in delež bazičnih kationov povečata zaradi bližine karbonatne kamninske osnove. Večji delež gline in večja vrednost pH v spodnjih horizontih vplivata na povečanje kationske izmenjalne kapacitete. Največjo kationsko izmenjalno kapaciteto imajo organski horizonti, ki v 50 % presegajo 45 mmolc/100 g tal (Slika 3). Slika 3: Okvirji z ročaji (odebeljena črta = mediana; okvir = kvartil 25 %, 75 %; sp. in zg. ročaj = min, max; zvezdica = osamelec) za delež gline, pH, KIK in V vrednost v izpranih tleh gozdne rabe, prikazano po horizontih Procesi izpiranja bazičnih kationov so bolj izraženi v tleh z gozdno rabo. Jasno je opazen vpliv kmetijske rabe pri pH vrednosti in deležu bazičnih kationov (V vrednost), katerih mediani se za izprana tla negozdne in gozdne rabe statistično značilno razlikujeta (p < 0,05). V negozdnih tleh sta mediani za pH in V vrednost večji (pH = 4,8, V = 51,4 %, n = 93) kot pri gozdnih tleh (pH = 4,3, V = 32,2 %, n = 192) (Slika 4). Čeprav večja kislost (manjša pH vrednost) lahko vpliva na zmanjšanje kationske izmenjalne kapacitete (Blume in sod., 2016), ni statistično značilnih razlik v kationski izmenjalni kapaciteti med negozdno in gozdno rabo. V mineralnih horizontih (E, Bt) na kationsko izmenjalno kapaciteto v največji meri vpliva delež gline, ki se ne razlikuje med gozdno in negozdno rabo. Slika 4: Okvirji z ročaji (odebeljena črta = mediana; okvir = kvartil 25 %, 75 %; sp. in zg. ročaj = min, max; zvezdica osamelec) za pH, KIK in V vrednost v izpranih tleh z negozdno in gozdno rabo Razprava in zaključek Izprana tla so starejše razvojne oblike tal, kjer so se zaradi daljšega obdobja nemotenih eluvialnih procesov izprale topne (bazični kationi) in koloidne sestavine tal (glina) in diferencirali talni horizonti (Lavkulich in Arocena, 2011). Čas, ki je potreben za razvoj iluvialnega Bt-horizonta, je odvisen od podnebja. V vlažnem podnebju se izraziti Bt-horizonti razvijejo v 40000 letih; starost tal z Bt-horizonti, ki vsebujejo več kot 40 % gline, je 140000 let (Birkeland, 1999). Študije starosti tal v Sloveniji so redke. Vidic (1994) je na osnovi datiranja z metodo 10Be in s paleomagnetnimi analizami ocenila, da so tla na konglomeratnih savskih terasah stara od nekaj deset tisoč do 1,8 milijona let. Na razvoj izpranih tal vplivata tudi matična podlaga in vegetacija. Procesi izpiranja se intenzivneje odrazijo v gozdu (Brady and Weil, 2002) kot pod trajno travno vegetacijo, pri čemer je treba upoštevati tudi vpliv podnebja, ki vpliva na vrsto vegetacije in stopnjo izpiranja zaradi različne količine padavin. V Sloveniji večino izpranih tal najdemo na apnencih in dolomitih, v manjšem obsegu se pojavljajo tudi na konglomeratih in drugih sedimentnih kamninah. Na izpranih tleh prevladuje gozdna raba tal. S stališča kmetijstva izprana tla veljajo za slabša tla (Stritar, 1984), zato so v kmetijski rabi najpogosteje namenjena trajnim travnikom in pašnikom, razen tal na prodnatih ledenodobnih terasah reke Save, kjer pridelujejo krompir (Vidic in sod., 2015). V kmetijski pridelavi poteka reden odvzem hranil s pridelki, zato je njihovo vračanje z gnojenjem smiseln ukrep. Apnjenje izboljša dostopnost hranil in pozitivno vpliva na strukturo in nosilnost tal. Omenjeni ukrepi spremenijo nekatere lastnosti tal predvsem v gornjih horizontih (Ah in A), zato so se pokazale razlike v kislosti in deležu bazičnih kationov med izpranimi tlemi v gozdni in negozdnimi rabi, medtem ko enake debeline E-horizontov in enaka stopnja teksturne diference potrjujejo skupen pedološki razvoj izpranih tal za obe sedanji rabi. Vpliv agromeliorativnih ukrepov na lastnosti tal se je pokazal tudi v okviru preverjanja podatkov pedološke karte za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v Sloveniji (Prus in sod., 2017). Preverjanje lastnosti tal na terenu je namreč pokazalo, da tudi na pedokartografskih enotah kislih in izpranih tal pogosto ni bilo mogoče ohraniti merila kislosti v zgornjem sloju tal, ker so bile v okviru agromeliorativnih ukrepov za potrebe kmetijstva spremenjene talne lastnosti. Izprana tla imajo zaradi svoje velike talne mase in izraženih horizontov z različnimi lastnostmi pomembne ekosistemske funkcije. Z glino obogaten Bt-horizont ima veliko kationsko izmenjalno kapaciteto tudi v globini tal, kar pomeni več zadrževanja vode in hranil (lahko tudi onesnažil); hkrati pa izpran E-horizont s slabo obstojno strukturo lahko pomeni nevarnost zbitosti ob intenzivni kmetijski ali gozdni rabi (Lavkulich in Arocena, 2011). Viri in literatura Birkeland, P. W. 1999. Soils and Geomorfology. New York, Oxford University Press (3rd ed.): 430 str. Blume, H. P., Brümmer G. W., Fleige H., Horn R., Kandeler E., Kögel-Knabner I., Kretzschmar R., Stahr K., Wilke BM. 2016. Scheffer/Schachtschabel soil science. Berlin: Springer: 618 str. Ćirić, M. 1984. Pedologija. Sarajevo: Svjetlost. Digitalni model višin (DMV 100). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS. ESRI - Environmental Systems Research Institute. (2015). ArcGIS 10.4 for Desktop (software) Kobal, M., Grčman, H., Zupa,n M., Levanič, T., Simončič, P., Kadunc, A., Hladnik, D. 2015. Influence of soil properties on silver fir (Abies alba Mill.) growth in the Dinaric Mountains. Forest ecology and management, 337: 77-87. Lavkulich, M. L., Arocena, J. M. 2011. Luvisolic soils of Canada: Genesis, distribution, and classification. Can. J. Soil Sci., 91:781-806 Prus, T., Kralj, T., Vrščaj, B., Zupan, M., Grčman, H. 2015. Slovenska klasifikacija tal. Ljubljana: UL, Biotehniška fakulteta in Kmetijski inštitut Slovenije: 52 str. Prus, T., Turniški, R., Zupan, M. 2017. Preveritev podatkov pedološke karte na terenu za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v Sloveniji v okviru izvedbe reforma OMD 2017 : končno poročilo - dopolnjeno. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 45 str. R Development Core Team, 2019. R: A Language and Environment for Statistical Computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. http://www.R-project.org/ (verified on February 28, 2019). Stritar, A. 1984. Pedologija: (kompendij). Ljubljana: Partizanska knjiga. TIS/ICPVO - Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1999-2019 (Talni informacijski sistem Slovenije). Turniški, R., Grčman H. 2018. Izprana tla v Sloveniji: pedološke lastnosti, prostorska razporeditev in klasifikacija. Acta agriculturae Slovenica, 111: 121-135. Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L. 2005. Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana. Gozdarski inštitut Slovenije: 100 str. Vidic, N. 1994. Pedogenesis and soil-age relationships of soils on glacial outwash terraces in the Ljubljana basin. Ph.D. Dissertation. University of Colorado, Department of Geological Sciences. Vidic, N., Prus, T., Grčman, H., Zupan, M., Lisec, A., Kralj, T., Vrščaj, B., Rupreht, J., Šporar, M., Suhadolc, M., Mihelič, R., Lobnik, F. 2015. Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1 : 250.000. Luksemburg: Publications office of the European Union: 152 str. VARSTVO TAL IN AKTIVNOSTI V EU, OZN - FAO IN SLOVENIJI Helena Matoz | Direktorat za okolje, Sektor za okolje in podnebne spremembe, Ministrstvo za okolje in prostor, helena.matoz@gov.si Ključne besede: tla, ekosistemske storitve tal, degradacija tal, standardi kakovosti, partnerstvo Uvod Namen prispevka je predstaviti zakonodajni okvir varstva tal v nekaterih mednarodnih dokumentih ter aktivnosti, ki iz teh dokumentov izhajajo. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo (EU) prevzela evropski pravni red. V EU sprejeti predpisi in dokumenti veljajo tudi v Sloveniji, nekateri neposredno (npr. uredbe eU), nekatere je treba prenesti v slovenske predpise (npr. direktive), nekatere upoštevati pri pripravi poročil za EU (npr. navodila) ali nacionalnih strategij. Prav tako se je Slovenija z vstopom v druge svetovne organizacije zavezala, da bo v nacionalnih politikah izvajala ratificirane konvencije in sporazume ter upoštevala strategije, akcijske programe in druge mednarodne dokumente. V prispevku so predstavljeni tudi slovenski okoljski predpisi, ki se nanašajo na tla. Varstvo tal v Evropski uniji Po vstopu v EU je bila Slovenija vključena v nastajanje »Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi Direktive 2004/35/ES«. Predlog te direktive je bil zaradi nasprotovanja nekaterih članic leta 2014 uradno umaknjen iz postopka, zato za varstvo tal nimamo uveljavljene direktive. Komisija, Direktorat za okolje (DG-ENV) je leta 2015 ustanovil delovno skupino za varstvo tal, v kateri so predstavniki vseh članic EU, vendar odločitev o novi direktivi še ni bila sprejeta. V nadaljevanju so predstavljeni dokumenti z glavnimi cilji in usmeritvami, ki jih glede varstva tal izpostavlja DG-ENV: »Tematska strategija o varstvu tal« je edini strateški dokument EU o varstvu tal. Usmerja k celovitemu zagotavljanju trajnostne rabe tal in zaščiti funkcij tal, s poudarkom na preprečevanju nadaljnje degradacije tal in obnovi degradiranih tal ter na varovanju tal z vidika njihovega zagotavljanja ekosistemskih storitev. »Sedmi okoljski akcijski program EU« napotuje, da se do leta 2050 zaustavi neto izkoriščanje zemljišč, zmanjša erozije tal, poveča organski ogljik v tleh in doseže napredek pri sanaciji onesnaženih območij. »Konvencija EU o biološki raznovrstnosti« določa ohranjanje in krepitev ekosistemov ter njihovih storitev z vzpostavitvijo zelene infrastrukture, in obnovitev najmanj 15 % degradiranih ekosistemov do leta 2020. »Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030« usmerja v aktivnosti v boj proti dezertifikaciji, v obnovitev degradiranih zemljišč in tal, s ciljem do leta 2030 doseči nevtralno degradacijo tal in zemljišč (15. cilj trajnostnega razvoja). Z vidika gozda in gozdnih tal izpostavljam dva dokumenta. »Pariški sporazum v okviru UNFCCC«, ki je prvi pravno zavezujoč globalni podnebni sporazum s cilji, da se do leta 2030 doseže zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 %, do leta 2050 pa za 80-95 % v primerjavi z letom 1990. S trajnostnim upravljanjem gozdov se povečujejo gozdne zaloge ogljika, zato je treba gozdove ohranjati in varovati ter preprečevati njihovo degradacijo. »Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in sklepa 529/2013/EU« neposredno določa obveznosti glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) za uresničevanje zavez Pariškega sporazuma v obdobju od leta 2021 do leta 2030. Z vidika gozda in gozdnih tal je pomembna »Alpska konvencija, Protokol o varstvu tal«, ki glede gozdov in gozdarstva določa ukrepe za varstvo pred erozijo in škodljivim zbijanjem tal z uporabo dobrih, krajevnim razmeram prilagojenih gozdarskih praks. Prednostni položaj ima varovalni učinek gorskih gozdov. Gorske gozdove je treba ohranjati tam, kjer so. Gozd je treba izkoriščati in negovati tako, da se preprečujeta erozija in škodljivo zbijanje tal, zagotavljati je treba kraju primerno gojitev gozdov in njihovo naravno pomlajevanje. Varstvo tal v organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (OZN-FAO) OZN-FAO ter njihova organizacija Globalno partnerstvo za tla (GSP) so z deklaracijo 5. december razglasili za Svetovni dan tal, leto 2015 za Mednarodno leto tal in obdobje 20152024 za Mednarodno desetletje tal. Aktivnosti iz globalne ravni se prenašajo na regionalne ravni, za EU na Evropsko partnerstvo za tla (ESP), v katerega je od leta 2017 vključena tudi Slovenija. Cilj GSP in ESP je zagotavljanje zdravih, rodovitnih tal z vidika prehranske varnosti prebivalstva in zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev tal, od katerih je odvisno preživetje živih bitij ter družbe kot celote. Za zagotovitev ciljev je ESP v letu 2017 sprejelo Izvedbeni načrt 2017 -2020, ki temelji na petih vsebinskih stebrih. V letu 2017 je OZN-FAO izpostavil slogan »Skrb za planet se začne s tlemi« s poudarkom na vlogi organskega ogljika v tleh pri blažitvi posledic podnebnih sprememb. V sodelovanju z državami, tudi Slovenijo, je bil izdelan prvi globalni zemljevid organskega ogljika v tleh (Global Soil Organic Carbon Map - GSOCmap), ki je podlaga za vzpostavitev ali nadgradnjo nacionalnih informacijskih sistemov o tleh. V letu 2018 je bil slogan OZN-FAO »Aktivno pristopi k preprečevanju onesnaževanja tal«. V letu 2019 je izpostavljena erozija s sloganom »Stop eroziji tal, zavarujmo našo prihodnost!«, Na vsako temo OZN-FAO organizira globalno konferenco, in sicer marca 2017 o organskem ogljiku v tleh, maja 2018 o onesnaževanju tal, maja 2019 pa bo v Rimu obravnavana erozija tal. Varstvo tal v Sloveniji V Sloveniji je na področju okolja veljavnih več predpisov, ki se nanašajo na tla. Krovni akt je Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami), ki mu sledijo podzakonski predpisi, med katerimi so glede tal ključni naslednji: Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96), določa standarde kakovosti za nevarne snovi v tleh v obliki tristopenjske lestvice (mejne, opozorilne in kritične vrednosti). Uredba o merilih za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 7/19) je letos uveljavljen predpis, na osnovi katerega minister za okolje posamezno območje razvrsti v prvo stopnjo onesnaženosti, kar je podlaga za določitev degradiranega okolja in za izvedbo sanacijskih ukrepov. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08 in 61/11) določa ravnanje z zemljino, zemeljskim izkopom, umetno pripravljeno zemljino in polnilom pri gradnji objektov. Določa tudi kakšne morajo biti fizikalno kemijske lastnosti teh materialov in kakšna mora biti vsebnost parametrov v teh materialih, da ne povzročijo nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, če se jih uporabi za zapolnjevanje izkopov, rekultiviranje, sanacijo, preoblikovanje terena, ipd.. Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08), Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13 in 22/15), in Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 in 56/15) so trije okoljski predpisi, ki tla varujejo posredno preko določil, ki se nanašajo na zahteve glede gnojenja oziroma vnosa hranil na ali v tla. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 53/15, 66/17 in 4/18) določa metodološke napotke za izvajanje vzorčenja, meritev in analiz tal v okviru obratovalnih monitoringov, določenih v okoljevarstvenih dovoljenjih, določa pa tudi tehnične zahteve za izvajalce tovrstnih monitoringov. V obdobju 2015 - 2016 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo pripravljati uredbo, s katero bi na novo določili standarde kakovosti tal, primerljive s članicami EU. Na podlagi zgledov iz tujine je bila na ministrstvu sprejeta odločitev, da se za ugotavljanje kakovosti tal v uredbi upošteva raba tal, kjer je mogoč neposreden vnos nevarnih snovi iz tal v organizem (otroška igrišča, stanovanjska naselja), raba tal, kjer nevarne snovi preko rastlin prehajajo v prehranjevalno verigo (kmetijstvo, vrtički) in raba tal, kjer gre za vnos nevarnih snovi v tla zaradi izvajanja dejavnosti znotraj industrijskih območij. Priprava uredbe se je po javni obravnavi 2016 prekinila, nadaljuje pa se priprava Pravilnika o monitoringu kakovosti tal, ki bo dal pravno podlago za vzpostavitev državnega monitoringa tudi za tla. Slovensko partnerstvo za tla Namen Slovenskega partnerstva za tla, ustanovljenega 5. decembra 2017 na Gozdarskem inštitutu Slovenije, pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor, je dvignili zavedanje o pomenu tal, se informirati in pogovarjati o aktualnih problemih v zvezi s tlemi, posredovati vsebine in pomembna znanja ter informacije s področja varstva tal iz mednarodnega in nacionalnega nivoja širši javnosti, ter pripraviti odzive na svetovna in evropska dogajanja glede trajnostnega upravljanja in varovanja tal. Gre za obliko sodelovanja z javnostjo v najširšem pomenu. Zaključki Kljub različnim ukrepom za zaščito tal, ki jih izvajajo države na nacionalnem nivoju, analize in podatki kažejo, da se v večini držav degradacija tal in zemljišč nadaljuje. Poročilo o stanju okolja za leto 2015 Evropske okoljske agencije opozarja na izgube funkcij tal v Evropi, trendi kažejo, da se v Evropi sposobnost tal za zagotavljanje ekosistemskih storitev zmanjšuje. To potrjujejo tudi številne druge novejše ocene in poročila, kot so: Tematska ocena o degradaciji in obnovi tal, Stanje svetovnih virov tal, Globalni pregled tal, podatki monitoringa napredka pri upravljanju onesnaženih območij, ki ga vodi JRC (Joint Research Centre) itn. Evropske in mednarodne zaveze ne zagotavljajo ustrezne ravni ukrepanja, in so preohlapen okvir za usklajevanje ukrepov na ravni EU, še težje jih je uveljaviti na nacionalnem in lokalnem nivoju. To pomeni, da nas v prihodnje glede varovanja in trajnostnega upravljanja s tlemi čaka veliko izzivov in medsebojnega sodelovanja v iskanju pravih rešitev. Viri in literatura Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 2007 o tematski strategiji za varstvo tal (2006/2293(INI)); http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef= -//EP//TEXT+TA+P6-TA-2007-0504+0+DOC+XML+V0//SL (2. april 2019). Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«, https://eurlex.europa.eu/legalontent/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013D1386&from=DA (2. april 2019). Sklep Sveta 93/626/EGS o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/LSU/?uri=CELEX:31993D0626 (2. april 2019). OZN, Agenda za trajnostni razvoj 2030, https://www.google.com/search?q=%C2% BBAgenda+za+trajnostni + razvoj+do+leta+2030%C2%AB&rlz=1C1GGRV_enSI752SI752&oq=% C2%BBAgenda+za+trajnostni + razvoj+do+leta+2030%C2% AB&aqs=chrome..69i57j0l3.1340j0j8&sourceid=chrome&ie=UTF-8 (2. april 2019). Sklep Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32016D1841 (2. april 2019). Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in sklepa 529/2013/EU https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018R1999&from=EN (2. april 2019). Protokol o izvajanju alpske konvencije iz leta 1991 na področju varstva tal, http://www.mop.gov.si/ fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/mednarodno_sodelovanje/alpska_konvencija/ alpska_tla.pdf (2. april 2019). OZN-FAO (GSP in ESP) http://www.fao.org/global-soil-partnership/en/ in http://www.fao.org/global-soil-partnership/regional-partnerships/europe/en/ (2. april 2019). Slovenski predpisi na področju tal, http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ veljavni_predpisi/okolje/ (2. april 2019). Slovensko partnerstvo za tla, http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/tla/ (2. april 2019). PRIPOROČILA PRI IZVEDBI SANACIJ DEGRADIRANIH OBMOČIJ V SLOVENIJI Bernarda Podlipnik | Ministrstvo za okolje in prostor, bernarda.podlipnik@gov.si Ključne besede: degradirana območja, sanacija, monitoring Slovenija se tako kot druge države EU srečuje s problematiko degradiranih območij in s tem povezanimi postopki sanacije. Ministrstvo za okolje in prostor že dalj časa pripravlja ustrezne sistemske rešitve za saniranje degradiranih območij in možnosti poznejše uporabe saniranega prostora. Ministrstvo trenutno izvaja nekaj konkretnih projektov sanacije degradiranih območij in v povezavi s tem pripravlja priporočila (priročnik) za izvedbo sanacijskih postopkov degradiranih območij. V tem postopku je ključna naloga natančna določitev območja, ki zajema podatke o lastnikih zemljišča, prostorskih podatkih in rabi zemljišča, varstvenih režimih območja, viru in obsegu onesnaženja, podatke o povzročitelju onesnaženja, druge pomembne podatke o območju, ki so povezani s postopkom sanacije. Temu sledi faza priprave vse potrebne projektne dokumentacije za izvedbo sanacije, ki vsebuje podrobnejšo analizo območja, pripravo idejnih zasnov sanacije in pripravo študij vplivov na okolje ter finančno oceno projekta. Faza pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev terja potrditev projekta na ravni vlade ali občine, če gre za sanacijo območja, onesnaženega s komunalnimi odpadki. Faza izvedbe zajema izbor ustreznega izvajalca za izvedbo sanacije in nadzor nad njenim izvajanjem. Zaključek sanacije pomeni izpolnitev vseh zahtev iz projektne dokumentacije in dovoljenj/ soglasij ter zahtev iz predpisov varstva okolja, urejanja prostora in javnih financ. Za večino saniranih območij se po končani sanaciji določi še obvezen monitoring izvedenih ukrepov in njihov dejanski učinek na prostor in okolje. TLA; EKOSISTEMSKE STORITVE TAL, DEGRADACIJE IN ZAVEDANJA O TLEH Borut Vrščaj | Kmetijski inštitut Slovenije, borut.vrscaj@kis.si Ključne besede: gozdna tla, vloge tal, varovanje, degradacija Tla so naravno telo, tanek sloj na površini Zemlje, sestavljen iz preperine kamnin, novonastalih mineralov glin in organske snovi. Grajena so iz horizontov, ki se razlikujejo po kemijskih, fizikalnih in biotskih lastnostih. Tla omogočajo rast rastlinam, obstoj živali in človeka. Rodovitnost tal je večplastna lastnost v kmetijstvu in gozdarstvu, a še zdaleč ni edina pomembna. Tla v okolju opravljajo tudi druge ključne storitve, ki omogočajo delovanje kopenskih ekosistemov; poleg proizvodnih storitev (biomasa) omogočajo kroženje hranil in ogljika; zadržujejo, posredujejo, filtrirajo, čistijo in napajajo vire pitne vode; so največje skladišče C na kopnem in pomembno prispevajo k blažitvi (ali krepitvi) toplogrednih učinkov; razgrajujejo in nevtralizirajo onesnaževala; so habitat (pedosfera) za izjemno pester nabor koristnih organizmov itn. Lastnosti tal določajo biotsko pestrost nad tlemi in v njih. Ekosistemske storitve tal so ključne za obstoj življenja na kopnem in dobrobit človeka. Zavedanja o ekosistemski vlogi tal v okolju so kljub vsemu še precej skromna tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Trajnostno ravnanje s tlemi je nujno v vseh sektorjih; v kmetijstvu in gozdarstvu, pri razvoju infrastrukture in načrtovanju poselitve, pri industrijskih aktivnostih. Za trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, varovanje okolja in upravljanje z naravnimi viri je potrebno osnovno znanje o zgradbi in lastnostih tal, o procesih v njih ter njihovi umeščenosti v delovanje kopenskih ekosistemov. Zaradi degradacij in izgub tal se je FAO odločil za intenzivno krepitev zavedanja o pomenu tal za okolje in človeka. Ustanovili so Global Soil Partnership (GSP), 5. december pa razglasili za svetovni dan tal, ki je leta 2019 posvečen težavam erozije, pomembni degradaciji v kmetijstvu in tudi gozdarstvu. GOZDNA TLA IN GOZDARSKO NAČRTOVANJE Matjaž Guček | Zavod za gozdove Slovenije, matjaz.gucek@zgs.si Aleksander Marinšek | Gozdarski inštitut Slovenije, aleksander.marinsek@gozdis.si Andrej Bončina | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, andrej.boncina@bf.uni-lj.si Aleš Poljanec | Zavod za gozdove Slovenije, ales.poljanec@zgs.si Ključne besede: informacije o gozdnih tleh, gozdarsko načrtovanje, varstvo tal, smernice za gospodarjenje z gozdovi Uvod Ohranjena gozdna tla so pomembna za delovanje gozdnega ekosistema, optimalno izkoriščenost proizvodne sposobnosti gozdnih ekosistemov in kroženje hranil v njem. Nepravilno gospodarjenje z gozdovi lahko povzroči poslabšanje fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal. Za preprečitev degradacije tal in optimalno delovanje vseh procesov v tleh je treba tla in storitve, povezane s tlemi, tal (pre)poznati, upravljanje z gozdom pa skrbno načrtovati. V prispevku predstavljamo trenutno stanje vključenosti talnih tipov in talnih razmer v gozdnogospodarsko načrtovanje. Navajamo informacijo, kaj imamo na voljo, kaj potrebujemo in kje so morebitna področja za nadgradnjo. Predstavljamo tudi novonastajajoči Priročnik o gozdnih tleh za gozdarsko prakso, skupaj z opisi talnih tipov in njihovih značilnosti, v povezavi z vsemi gozdnimi rastiščnimi tipi v Sloveniji. Obravnava gozdnih tal v gozdnogospodarskem načrtovanju V Sloveniji je gozdnogospodarsko načrtovanje z Zakonom o gozdovih (Ur. l., št. 30/93 in nasl.) oblikovano na treh ravneh. Najvišja raven gozdnogospodarskega načrtovanja, ki določa strategijo gospodarjenja z gozdovi na območju celotne Slovenije, je Nacionalni gozdni program (Ur. l. RS, št. 111/07). Med številnimi smernicami navaja načrtovanje gospodarjenja z gozdovi na način, da bi zmanjšali tveganje za degradacije in drugo škodo v gozdovih ter izvajanje del na način, da bi čim manj poškodovali gozdne sestoje in tla. Nacionalni gozdni program prav tako priznava velik pomen gozdov za ohranitev virov pitne vode in izpostavlja nenadomestljivo vlogo pri varovanju tal na strmih pobočjih. Vsebina gozdnogospodarskih načrtov je opredeljena v Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (91/10). V načrtih gozdnogospodarskih območij so navedene geološke in pedološke značilnosti območij s predstavitvijo glavnih talnih tipov. V načrtih gozdnogospodarskih enot (v nadaljevanju GGE) so gozdna tla na ravni odsekov opisana z navedbo glavnih talnih tipov in orografskih razmer, kot so matična podlaga (Slika 1), površinska kamnitost ipd. Posredno so talne razmere v odseku opisane z gozdno združbo oz. rastiščnim tipom. Talne razmere skupaj s podnebjem, reliefom in biocenozo opredeljujejo kakovost življenjskih razmer za uspevanje gozdnih rastlin in njihovih skupnosti (Robič, 1981; Kotar, 2005). Na talne razmere se posredno nanašajo tudi podatki o gozdnih funkcijah, predvsem sloj območij s poudarjeno varovalno funkcijo. Za ohranjanje tal so pomembne predvsem vsebine o usmerjanju razvoja gozdov, gradnjah gozdnih prometnic ter tehnologijah pridobivanja lesa. Naštete vsebine so pomembne zlasti v ranljivejših območjih, kot so varovalni gozdovi, območja z erodibilnimi tlemi in skrajnostne razstiščne razmere. V gozdnogospodarskih načrtih so opredeljene tudi usmeritve za izvajanje gozdnih del in njihov vpliv na gozdna tla. Pomembna sta predvsem dva sklopa: 1) tehnologija pridobivanja lesa s poudarkom na spravilu lesa in strojni sečnji in 2) usmeritve za ukrepe v varovalnih gozdovih. Slika 1: Prikaz obravnave tipov kamnin v podatkovni bazi odsekov ZGS Pridobivanje lesa je lahko povezano z velikimi negativnimi vplivi na gozdna tla. Zato se v gozdnogospdarskih načrtih največji del usmeritev v povezavi s tlemi nanaša na usmeritve za tehnologijo pridobivanja lesa. S časovno in prostorsko prilagoditvijo gozdne proizvodnje talnim, orografskim in vremenskim razmeram najbolj zmanjšamo negativne posledice na gozdna tla. Pomembne so tudi usmeritve za opredelitev predelov, ki so primerni za uporabo strojne sečnje. V ta namen so bila leta 2005 oblikovana Navodila za pripravo del v sestojih, primernih za strojno sečnjo, ki smo jih kasneje nadgrajevali (Beguš, 2009). V zadnjem času so bila v okviru projektov Links4Soils in CRP z naslovom Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo, pridobljena nova spoznanja, ki bodo v prihodnje vključena v usmeritve za strojno sečnjo v gozdnogospodarskih načrtih. Na varovanje tal gozd pomembno vpliva na erozijsko občutljivih območjih, zato se tudi usmeritve za ukrepanje na takih območjih nanašajo na pospeševanje primernih drevesnih vrst in različne oblike ukrepanja za trajno zagotavljanje varovalnega učinka gozda (npr. razbremenitev brežin, način pomlajevanja ...). Razprava in zaključek Podlage o gozdnih tleh, ki jih imamo na voljo pri gozdnogospodarskem načrtovanju (npr. Pedološka karta v merilu 1 : 25.000), so pomanjkljive, njihova uporaba je omejena. V GGN so tla obravnavana bolj v opisni obliki in konkretneje preko gozdnega rastiščnega tipa, tudi kot posledica pomanjkanja uporabnih in razumljivih informacij o gozdnih tleh, ki bi omogočale izboljšanje upravljanja z gozdovi. O gozdnih tleh v Sloveniji je sicer trenutno na voljo nekaj literature (Urbančič in sod., 2007; Vidic in sod., 2015), vendar poenostavljenega, a obenem dovolj strokovnega in celovitega priročnika za spoznavanje, prepoznavanje in opisovanje gozdnih tal in gozdnih rastišč za gozdarsko stroko, še posebno za gozdnogospodarsko načrtovanje, zaenkrat še nimamo. Zaradi potrebe, da bi slovenski gozdarski strokovnjaki dobili dovolj informacij o gozdnih tleh na enem mestu, je trenutno v pripravi Priročnik o gozdnih tleh za gozdarsko prakso. Priročnik nastaja v okviru projekta Link4Soils, v njem pa bodo poleg klasičnih vsebin o lastnostih gozdnih tal, njihovi razvrstitvi ipd. slikovno predstavljene tudi najpogostejše kamnine Slovenije, rastline, ki omogočajo fitoindikacijo tal (tj. prepoznavanje rastišč na podlagi značilnic), organska snov in humus. Podrobno opisani in s fotografskim gradivom dopolnjeni bodo tudi posamezni najpogostejši tipi gozdnih tal v Sloveniji ter značilni talni horizonti. Posebno poglavje bo namenjeno dejavnikom, ki ogrožajo gozdna tla. Pripravljamo tudi poglavje, v katerem bo prirejen ključ za določanje oz. prepoznavanje gozdnih tal. Posebna priloga Priročnika bo vsebovala tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (po Kutnarju in sod., 2012), v kateri bodo posameznim rastiščnim tipom, na podlagi analize fitocenoloških kart in pedološke karte, pripisani vsi najpogostejši talni tipi, na katerih se pojavljajo, in njihovi deleži skupaj s kratkim opisom. V Priročniku bodo navedene tudi informacije, ki jih potrebujemo pri celoviti obravnavi gozdne tehnologije in posegov v gozdni prostor; to so konkretni podatki o občutljivosti gozdnih tal za različne degradacijske procese, kot so na primer zbitost tal in erodibilnost tal. Za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja je treba izdelati podrobnejše podlage o erozijsko občutljivih območjih (trenutno razpoložljivi le v merilu 1 : 250.000), kar bi omogočilo učinkovitejše načrtovanje ukrepov in umeščanje gozdnih vlak v erozijsko manj občutljive predele. Takšni pripomočki omogočajo ohranitev tal kot pomembne komponente rastišča na najbolj ranljivih območjih. Viri in literatura Beguš J. 2009. Predstavitev okvirov, ki jih Zavod za gozdove Slovenije uporablja pri izbiri drevja za posek v sestojih, namenjenih strojni sečnji. Gozdarski vestnik, 67, 10: 441-451. Kotar M. 2005. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije: 500 str. Kutnar L., Veselič Ž., Dakskobler I, Robič D. 2012. Tipologija gozdnih rastišč Slovenije na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer za potrebe usmerjanja razvoja gozdov. Gozdarski vestnik, 70, 4: 195-214. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. 2010. Ur. l. RS, št. 91/2010. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP). 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007. Robič D. 1981. Gozdno rastišče kot pojem in strokovni izraz doma in na tujem. Gozdarski študijski dnevi 1981. Intenziviranje in racionaliziranje gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozd. Ljubljana: 81-91. Urbančič M., Simončič P., Prus T., Kutnar L. 2005. Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik in Gozdarski inštitut Slovenije, 2005: 100 str. Vidic N. J., Prus T., Grčman H., Zupan M., Lisec A., Kralj T., Vrščaj B., Rupreht M., Šporar M., Suhadolc M., Mihelič R., Lobnik F. 2015. Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1 : 250 000, Evropska komisija, Skupni raziskovalni center JRC: 152 str. Zakon o gozdovih. Ur. l. RS, št. 30/1993, 56/1999, 67/2002, 110/2002, 115/2006, 110/2007, 106/2010, 63/2013, 101/2013, 17/2014. GOJENJE GOZDOV IN NEGA GOZDNIH TAL Jurij Diaci | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, jurij.diaci@bf.uni-Ij.si Gal Fidej | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, gal.fi dej@bf.uni-lj.si Tomaž Adamič | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, tomaz.adamic@bf.uni-lj.si Dušan Roženbergar | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, dusan.rozenbergar@bf.uni-lj.si Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozdnih tal, naravna ujma, tujerodna vrsta, trajni gozd Uvod Gozdna tla nastajajo dolga časovna obdobja, z neprimernim gospodarjenjem pa jih lahko hitro in trajno degradiramo. Takšne zapuščine, kot posledice minulih rab, je v Sloveniji precej in obsega primere od steljarjenja, pospeševanja enovrstnih nasadov do opustošene kraške krajine. Vendar lahko tudi sodobne tehnologije sečnje in spravila zaradi zbijanja tal in čezmernih iznosov biomase zmanjšujejo rodovitnost tal. Dodatna grožnja gozdnim tlom so naravne ujme ter ne dovolj domišljeno opravljene sanitarne sečnje. Zaradi okoljskih sprememb postaja gojenje tujerodnih drevesnih vrst vse bolj aktualno in z njim vprašanja potencialnih negativnih vplivov na gozdna tla. Namen prispevka je celovito predstaviti vplive gojenja gozdov na gozdna tla, s posebnim poudarkom na sodobnih gozdnogojitvenih problemih in okoljskih spremembah. V uvodnem delu opisujemo mehanizme vplivanja naravnih motenj in gojenja gozdov na tlotvorne procese. V nadaljevanju opozarjamo na tveganja, ki jih prinašajo tujerodne drevesne vrste in sodobne tehnologije sečnje in spravila. V sklepnem delu izpostavljajmo gozdnogojitveno zvrst trajnega gozda, ki se je razvila prav iz potrebe varovanja gozdnih tal, ter druge dobre zglede nege gozdnih tal iz sosednjih držav. Zgodovinski vzorci naravnih motenj in razvoj gozdnih tal Poznavanje zgodovinskih vzorcev naravnih motenj pomaga razumeti ekološke potrebe drevesnih vrst in njihovo razširjenost. Trajnostno naravnano gojenje gozdov upošteva zgodovinske vzorce naravnih motenj in jih pri ukrepih upošteva do določene mere. Naravne motnje ne vplivajo le na razvoj sestojev, ampak tudi na razvoj gozdnih tal. Na primer: naravne motnje lahko pospešujejo erozijo ter izgubo organske snovi in hranil. Požari vplivajo na hitrejšo mineralizacijo organske snovi, vetrolomi, s prevračanjem dreves, na razkritje mineralnega dela tal, na mešanje talnih horizontov in na mikrorelief uleknin in gomil. Take spremembe so v določenih ekoloških razmerah, kjer je zaradi zaostrenih razmer - na primer suše ali nizkih temperatur - organski cikel upočasnjen, ugodne za razvoj vegetacije in ohranjanje rodovitnosti tal. V borealnih gozdovih lahko stoletje izostajanja motenj vodi v paludifikacijo oz. zamočvirjenje, še dolgoročnejša odsotnost motenj pa vodi v osiromašenje rastišča z nekaterimi hranili, predvsem s fosforjem (Wardle in sod., 2004). To je eden izmed razlogov, da se gozdarji v borealnih predelih redko odločajo za prebiralno gojenje gozdov, ki pospešuje senčne in vlažne razmere ter do določene mere zmanjšuje dovzetnost gozdov za motnje. V zmernem podnebju in mezofilnih rastiščnih razmerah je organski cikel hitrejši in lahko neovirano poteka v dokaj zastrtih sestojih, zato ujme ne prinašajo veliko dodane vrednosti. Vendar je struktura uleknin lahko pomembna za vrste, ki potrebujejo vlažnejša tla ali mineralno podlago, struktura gomil pa za vrste, ki potrebujejo boljše toplotne in svetlobne razmere. Iz navedenega sledi, da motnje pomembno vplivajo na genezo gozdnih tal, še posebno v bolj skrajnostnih razmerah. Kljub temu to ne pomeni, da so vse dodatne motnje tal po ujmah, ki jih povzročamo s sečnjo in spravilom, sprejemljive. Prav tako nas lahko skrbijo intenzivnejši režimi motenj, ki lahko sprožajo dodatno erozijo in čezmerno izgubo hranil iz gozdnih ekosistemov. Vpliv gojenja gozdov na gozdna tla Z gozdnogojitvenimi ukrepi med drugim vplivamo na gozdno podnebje, organski cikel in na razmere v gozdnih tleh. Izbira drevesnih vrst pomembno vpliva na sestavo, strukturo in teksturo tal. Vpliv posameznih vrst na gozdna tla je odvisen od podnebja in obstoječih tal. Zato drevesne vrste presojamo glede njihovega vpliva na nastajanje humusnih oblik vedno v povezavi z rastiščem. Na primer: upočasnjen razkroj smrekovega opada je težava za pomlajevanje drevesnih vrst predvsem zunaj njenih naravnih rastišč. S pospeševanjem iglavcev, izven njihovih naravnih rastišč, smo prispevali k "borealizaciji" in evtrofikaciji gozdnih tal. Zato so v takšnih razmerah dobrodošle meliorativne vrste z dobro razgradljivim opadom. Pionirske vrste so pomembne po naravnih ujmah, ko hitro poselijo izpraznjene površine, prekoreninijo tla in preprečujejo erozijo ter nadaljnje izgubljanje hranil. Na kroženje organske snovi značilno vplivamo z redčenji, saj z zmanjševanjem gostote dreves spreminjamo vodni cikel, gozdno podnebje in konkurenco v koreninskem prostoru. Že prve raziskave o vplivu izbiralnega redčenja na ekološke razmere so nakazale, da z redčenjem izboljšujemo razmere za talne živali. Gojitelj z obnovo še bolj značilno vpliva na talne procese kot z nego. Pri tem mora upoštevati, da v različno velikih vrzelih in delih vrzeli različno poteka mineralizacija humusa. Na to vplivajo razlike v vodni bilanci, razmerjih med neposrednim in difuznim sončnim sevanjem ter v konkurenci v koreninskem prostoru. Pod sklenjenim sestojem je zaradi pomanjkanja padavin, svetlobe in toplote najpočasnejše razkrajanje humusa, najhitrejše razkrajanje je v sredini vrzeli. Še posebno v osrednjih delih vrzelih z večjim premerom, kot je sestojna višina, se humus pospešeno razkraja, kar pospešuje razvoj pionirske vegetacije, na nagnjenih pobočjih pa se sproščena hranila izpirajo v nižje lege. Poleg tehnike obnove na talne razmere značilno vplivajo tudi opad, mikroklima, matična podlaga in aktivnost biološke komponente tal. V določenih razmerah gojenje gozdov prilagajamo oblikam humusa oz. talnim razmeram. Na primer, v visokogorju lahko mineralizacijo tal pospešimo s hitrejšim odpiranjem sklepa krošenj in večjimi presvetlitvami. Vpliv tujerodnih drevesnih vrst na gozdna tla Številne tujerodne drevesne vrste so že več drevesnih generacij v Evropi in Sloveniji, zato so zbrane številne izkušnje o njihovem vplivu na pritalno vegetacijo in talne procese. V nadaljevanju predstavljamo kratek pregled za štiri pogostejše drevesne vrste v Sloveniji: duglazijo, rdeči hrast, robinijo in visoki pajesen. Raziskave tal v sestojih duglazije kažejo povečane vrednosti dušika v zgornjih plasteh tal, kar ima negativne posledice za razvoj drugih, slabše prilagojenih vrst (Podrazsky in sod., 2014). V primerjavi s hrastovim sestojem na istem rastišču v Nemčiji je bilo v sestojih duglazije več mahov in opada, zabeležili so večjo kislost tal in manj pritalne vegetacije, vendar ne manj vrst. Do neke mere se biotska pestrost v sestojih duglazije zmanjšuje tudi zaradi sprememb v tleh. Duglazija glavnino volumna finih korenin vzdržuje do globine 23 cm, kar je več kot domače vrste (hrast, bukev in smreka). To delno izboljšuje sobivanje z bukvijo in smreko (Schmid in sod., 2014). V sestojih duglazije raziskave nakazujejo več epifitov zaradi razbrazdanega lubja v primerjavi s sestoji smreke, pa tudi bukve. Razkroj opada duglazije je podoben domačim vrstam iglavcev, vendar bistveno počasnejši v primerjavi z javorjem ali belim gabrom. V nasadih rdečega hrasta v Litvi so potrdili vpliv na pritalno vegetacijo, ki je bila slabše razvita in vrstno revnejša v primerjavi s sestoji domačega hrasta doba. Večina razkrojevalcev opada je v sestoju rdečega hrasta manjkala. Manjše so bile tudi vsebnosti železa, bora, mangana, bakra in cinka (Riepsas in Straigyte, 2008). Na Poljskem so potrdili negativno povezavo med pojavljanjem rdečega hrasta in vrstno pestrostjo pritalne vegetacije, dokazali so tudi negativen vpliv opada rdečega hrasta na hitrost razkrajanja organskega dela tal. Robinija zelo spreminja talne razmere zaradi sposobnosti fiksiranja dušika. Tla so z dušikom nasičena, kar negativno vpliva na rast nekaterih vrst (Ferrari in Wall, 2007). Sicer se v tleh okoli robinije, zaradi povečane vsebnosti dušika, poveča izločanje kalcija, magnezija in kalija iz tal, kar zniža talni pH. Na siromašnih tleh povečana vsebnost dušika in pospešena mineralizacija dušika obogatita tla. Ko visoki pajesen zavzame določeno območje tal, tam zelo poveča svojo biomaso v tleh, kar je strategija za ponovno invazijo po odstranjevanju (Call in Nilsen, 2005). Takoj po poškodbah nadzemnih delov zelo odganja iz korenin, poleg tega v tla izloča alelopatske snovi. Vpliv povečanega izkoriščanja gozdne biomase na gozdna tla Za ohranjanje rodovitnosti tal je pomembno puščanje določene količine organske snovi v gozdu. Ta izboljšuje fizikalne, kemijske lastnosti tal in habitatne razmere za talno favno. Precejšen del hranil, ki jih drevesa potrebujejo za rast in razvoj, ostaja v gozdu, kajti običajno ne izkoriščamo listja, vej, delno lubja, korenin, semen in plodov, kar pomeni približno 50 % suhe teže dreves. Pri lesu, ki ga v glavnem izkoriščamo, je vsebnost mineralov v primerjavi z drugimi deli drevesa najmanjša. Največja koncentracija hranil je v listih, drobnih vejicah in drobnih koreninah. Vendar pri nekaterih intenzivnejših načinih izkoriščanja iz gozda odvažajo poleg lesnih sortimentov tudi drugo nadzemno (drevesna metoda), na severu Evrope pa celo podzemno biomaso. Za ohranjanje rodovitnosti tal je zato pomembno poznavanje bilance mineralnih snovi v gozdnem ekosistemu. Iznosi, ki dlje značilno prekoračujejo vnose hranljivih snovi, vodijo v slabšanje rodovitnosti tal. Zmanjšanje količine hranil v tleh je lahko tudi posledica pomanjkanja mikroorganizmov zaradi sprememb v organskem delu tal, če smo uporabili drevesno metodo. Nekatere raziskave nakazujejo, da so iglavci bolj občutljivi za pomanjkanje hranil kot listavci, kar se kaže v zmanjšani rasti v višino, debelino in manjši temeljnici (Achat in sod., 2015). V prvih letih po obnovitveni sečnji se zaradi odstranitve biomase spremeni mikroklima sestoja in tal, zmanjša se količina dušika in fosforja v tleh, kar zmanjša priraščanje dreves za vsaj 20 let. Izgube dušika pri iznosu celotnega nadzemnega dela drevesa so lahko tudi do 300 kg/ha, medtem ko so pri sortimentni metodi izgube dušika tudi za polovico manjše. Tudi okrevanje rastišča je pri sortimentni metodi za polovico hitrejše kot pri spravilu celotnih dreves (Simončič in sod., 2013). Melioracija zbitih tal z gozdnogojitvenimi ukrepi V sklopu sonaravnega gojenja gozdov zagovarjamo dosledno vožnjo gozdarske mehanizacije po sečnih, izvoznih poteh in vlakah. V primeru ujm so zaradi izrednih razmer odstopanja od tega pravila, zato je treba zagotoviti izboljšanje talnih razmer. Ko se zgradba gozdnih tal zaradi zbijanja trajno spremeni, lahko tla postanejo ekološko neaktivna. Delež drobnih korenin se zaradi zbitih tal zmanjša ali korenine popolnoma propadejo. Izboljšanje strukture tal je dolgotrajno. Odvije se lahko po naravni poti preko biološke aktivnosti, npr. prekoreninjenja in delovanja talnih organizmov, ter procesov, kot so nabrekanje in krčenje tal, izsušitve in navlažitve ter tvorbe ledu ob zmrzali. Prekopavanje tal kot ukrep za izboljšanje talne strukture ni primeren, saj bi tako še dodatno poškodovali ali uničili preostali koreninski pletež in sprožili erozijske procese. Po orkanu Lothar (1999) so v Švici izvedli poskus s sajenjem črne jelše in beke ter dodajanjem komposta (Lüscher in sod., 2008). Črna jelša je uspešno prekoreninila zgornjo plast tal, medtem ko se je na globini od 20 do 40 cm razvila manj kot tretjina koreninske mase. Dodajanje komposta je pri črni jelši povečalo koreninsko maso kar za 50 %. Beka je bila manj uspešna; koreninski sistem in nadzemni del sta bila majhna, korenine se niso uspele prebiti v globlje predele tal. Na sajenih površinah s kompostom je črna jelša na globini 20 do 30 cm po sedmih letih delež velikih por v tleh povečala za petkrat, pri sajenju brez komposta pa za štirikrat v primerjavi z začetnim stanjem po spravilu. Povečevanje volumna por je izboljšalo zračnost tal. Študija kaže, da je sajenje črne jelše izboljšalo prevodnost vode in zračnost tal ter tako izboljšalo razmere za vzpostavitev vegetacije in favne. Iz raziskave sledi, da so v ugodnih razmerah dobro usmerjeni ukrepi lahko učinkoviti pri obnovi talne strukture. Vendar so finančno zahtevni, zato se je bolje odločiti za že znane in uveljavljene, prilagojene ukrepe v času pridobivanja lesa (npr. nižji tlak v pnevmatikah, izvoz lesa v obdobjih suhih ali zmrznjenih tal). Zgledi dobrega ravnanja Med zvrsti gojenja gozdov, ki se v Evropi v zadnjem času najbolj širijo, spada trajni gozd (nem. Dauerwald). Tak način so razvili v začetku prejšnjega stoletja v severni Nemčiji na rastiščih degradiranih gozdov rdečega bora z jesensko reso (Möller, 1922). S prepovedjo paše drobnice, povečevanjem lesne zaloge, postopnim izločanjem manj kakovostnih dreves in pospeševanjem listavcev so izboljšali gozdno podnebje in gozdna tla ter značilno povečali priraščanje sestojev. Takšen način gospodarjenja se je po drugi svetovni vojni razširil po Nemčiji in Franciji ter je danes ena najbolj razširjenih zvrsti sonaravnega gojenja gozdov v sklopu združenja Pro Silva. Trajni gozd je rezultat uporabe prebiralnega načela. Sečnja je razpršena, osredotočena na posek posameznih dreves, ki so dosegla najvišjo vrednost. Posledica takšnega ukrepanja je raznomerna, mešana zgradba gozda. V ospredju sta nega in izkoriščanje najvrednejših dreves, medtem ko je trajno raznomerno pomlajevanje posledica nege lesne zaloge, saj je obnova podrejena negi. Trajni gozd ohranja gozdno podnebje in zagotavlja trajno zastrtost gozdnih tal z drevesnimi krošnjami. V številnih gozdnih obratih v Nemčiji, Švici, severni Italiji in Avstriji, kjer gospodarijo po načelih Pro Silve in večino sečnje opravijo s stroji za sečnjo, skušajo tudi čim bolj ohranjati gozdna tla. Zato se odločajo za dražji sečnospravilni model, kjer so sečne poti na razdaljah 30 ali 40 m in uporabljajo kombinacijo strojne in ročne sečnje. Zaključki Naravne motnje spreminjajo talne razmere z razkrivanjem drevesnega pokrova in spreminjanjem gozdnega podnebja, mešanjem talnih horizontov, erozijo in oblikovanjem reliefnih posebnosti. Take spremembe lahko pospešujejo obnavljanje gozda ali ga zavirajo. Z gojenjem gozdov preko izbire drevesnih vrst, nege in obnove, izrabe sečnih ostankov ter z načinom sečnje in spravila značilno vplivamo na dogajanja v gozdnih tleh. Zato mora gojitelj poznati odzive tal na spreminjanje ekoloških dejavnikov. Sestojem neprilagojena raba sodobnih tehnologij sečnje in spravila lahko negativno vpliva na talne procese, vendar številni tuji in domači zgledi kažejo, da je s prilagoditvami mogoče ohranjati kakovost gozdnih tal. Pri gojenju gozdov na splošno uporabljamo naravne ukrepe za izboljšanje tal. Degradirana gozdna tla lahko izboljšujemo s pospeševanjem primernega sestojnega podnebja, uravnavanjem nadzemne in podzemne konkurence, pospeševanjem sukcesijskega razvoja ter sajenjem meliorativnih vrst. Viri in literatura Achat, D. L., Deleuze, C., Landmann, G., Pousse, N., Ranger, J. Augusto, L. 2015. Quantifying consequences of removing harvesting residues on forest soils and tree growth - A meta-analysis. Forest Ecol Manag, 348:124-141. Call, L .J., Nilsen, E.T. 2005. Analysis of interactions between the invasive tree-of-heaven (Ailanthus altissima) and the native black locust (Robinia pseudoacacia). Plant Ecol, 176: 275-285. Ferrari. AE, Wall. LG. 2007. Nodulation and growth of black locust (Robinia pseudoacacia) on a desurfaced soil inoculated with a local Rhizobium isolate. Biol Fertil Soils, 43:471-7. Lüscher, P., Sciacca, S., Halter, M. 2008. Regeneration von Wurzelraumfunktionen nach mechanicher Belastung. Neue Wege beim Bodenschutz. LWF aktuell, 67: 11-12. Möller, A., 1922. Der Dauerwaldgedanke: Sein Sinn und seine Bedeutung. Erich Degreif Verlag, Oberteuringen. Podrazsky, V., Martinfk, A., Matejka, K., Viewegh, J. 2014. Effects of Douglas-fir (Pseudotsuga menziesii [Mirb.] Franco) on understorey layer species diversity in managed forests. Journal of Forest Science, 60: 263-271. Riepsas, E. in Straigyte, L. (2008). Invasiveness and Ecological Effects of Red Oak (Quercus rubra L.) in Lithuanian Forests. Balt For, 14: 122-130. Schmid, M., Pautasso, M., Holdenrieder, O. 2014. Ecological consequences of Douglas fir (Pseudotsuga menziesii) cultivation in Europe. Eur J Forest Res, 133: 13-29. Simončič, P., Eler, K., Kobal, M., Triplat, M., Sinjur, I., Žlindra, D., Mihelič, M., Roblek, R., Piškur, M., Klun, J., Premrl, T., Krajnc, N. 2013. Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov. Zaključno poročilo projekta V2-1126. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. Wardle, D. A., Walker, L. R., Bardgett, R. D., 2004. Ecosystem properties and forest decline in contrasting long-term chronosequences. Science 305: 509-513. VPLIV INTENZIVNOSTI SEČNJE NA VSEBNOST OGLJIKA V TLEH IN RESPIRACIJO TAL V JELOVO-BUKOVIH GOZDOVIH Aleksander Marinšek | Gozdarski inštitut Slovenije, aleksander.marinsek@gozdis.si Matjaž Čater | Gozdarski inštitut Slovenije, matjaz.cater@gozdis.si Mitja Ferlan | Gozdarski inštitut Slovenije, mitja.ferlan@gozdis.si Emira Hukić | Šumarski fakultet u Sarajevu, e.hukic@sfsa.unsa.ba Daniel Žlindra | Gozdarski inštitut Slovenije, daniel.zlindra@gozdis.si Milan Kobal | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, milan.kobal@bf.uni-lj.si Primož Simončič | Gozdarski inštitut Slovenije, primoz.simoncic@gozdis.si KLjučne besede: organski ogLjik, skLadiščenje ogLjika, respiracija taL, gozdna tLa, jeLovo-bukov gozd, gospodarjenje z gozdom, vpLiv intenzivnosti sečnje, mikrokLima Uvod Gozdni ekosistemi so kLjučni in sestavni deL gLobaLnega kroženja ogLjika; deLujejo Lahko kot ponor, ki prispeva k zmanjševanju atmosferskih topLogrednih pLinov, aLi vir CO2. Gozdovi pokrivajo pribLižno 31 % zemeLjskega površja; za procesom fotosinteze je respiracija taL drugi največji tok ogLjika med terestričnimi ekosistemi in atmosfero, ki prispeva od 45 % do 90 % k skupni ekosistemski respiraciji (Guan in sod., 2006). UgotavLjanje učinkov podnebja in sestojnih parametrov, kot npr. sestojnega tipa (semenovec, panjevec...), starosti in strukture sestoja ter načina gospodarjenja (goLosečnja, prebiraLno gospodarjenje...), je kLjučno pri doLočanju in napovedovanju, aLi bodo gozdni sestoji v bodoče prihodnje deLovaLi kot vir aLi ponor CO2 (Darenova in Čater, 2018). Zaradi načina gospodarjenja, poLitik varstva narave in drugih poLitik, so gozdovi v večini evropskih držav ponor cO2. V gozdovih se ogLjik shranjuje z absorpcijo (ponorom) atmosferskega CO2 in njegovo asimiLacijo v biomaso preko procesa fotosinteze. PoLeg nadzemne biomase so pomemben zaLogovnik ogLjika tudi gozdna tLa (D'andrea in sod., 2016). Kroženje ogLjika sLedi Letni časovni dinamiki in prostorskim spremembam (regionaLno in gLobaLno). Na kroženje v gozdnem ekosistemu vpLivajo razLični naravni dogodki (podnebne spremembe, suše, požari, škodLjivci, boLezni) ter čLovekova aktivnost (npr. gospodarjenje z gozdovi, spremenjena drevesna vrstna sestava, sprememba rabe taL, urbanizacija idr.). RazLični načini gospodarjenja z gozdovi in intenzivnost sečnje vpLivajo na dinamiko kroženja ogLjika med tLemi in atmosfero in ter posLedično na zaLoge ogLjika v tLeh (Johnson in Curtis, 2001). Spremembe mikrokLimatskih parametrov vpLivajo na kroženje ogLjika z vpLivom na rast gozdnega drevja, razgradnjo organske snovi in respiracijo taL. Obseg izLočanja CO2 v atmosfero je odvisen od koncentracijskega gradienta med tLemi in atmosfero, temperature in vLage taL, ter taLno-zračnih Lastnosti (veLikost taLnih por, temperatura zraka in vetra, zračna vLaga...) (Raich in SchLesinger, 1992). V raziskavi smo ugotavLjaLi učinke razLičnih intenzivnosti sečnje na zaLoge ogLjika in dušika v tLeh, na njuno razmerje (C/N) ter na dinamiko respiracije taL. SLika 1: RaziskovaLne pLoskve veLikosti 400 m2 smo umestiLi v vrtače ter na njih (in okoLi njih), na površini 0,4 ha, izvedLi posek z razLičnimi intenzivnostmi; na devetih pLoskvah smo posekaLi 100 % Lesne zaLoge, na devetih 50 % Lesne zaLoge, ostaLih devet pLoskev pa smo pustiLi nedotaknjene in so sLužiLe za kontroLo. Metode Raziskovalne ploskve velikosti 400 m2 smo umestili v vrtače ter na njih (in okoli njih), na površini 0,4 ha, izvedli posek z različnimi intenzivnostmi; na devetih ploskvah smo posekali 100 % lesne zaloge, na devetih 50 % lesne zaloge, ostalih devet ploskev pa smo pustili nedotaknjene in so služile za kontrolo: - 1/3 (9 ploskev) -- kontrolne ploskve, brez ukrepa - 1/3 (9 ploskev) -- posek 50 % lesne zaloge (LZ) na površini 0,4 ha - 1/3 (9 ploskev) -- posek 100 % LZ na površini 0,4 ha Vzorčenje tal Vzorčenje tal smo izvedli pred ukrepi leta 2011. Tla smo vzorčili na petih vzorčevalskih mestih (center, S, J, V in Z) znotraj vseh 27 ploskev (Slika 2a), t.j. na 135 podploskvah z mesti vzorčenja 1 m od sredine podploskve, po azimutih 0°, 120° in 240° (Slika 2b). V letu 2014 je bilo vzorčenje tal izvedeno na istih ploskvah in na istih podploskvah, le da so bila mesta vzorčenja določena glede na azimut 60°, 180° in 300° od sredine podploskve (Slika 2c). Slika 2: Shematski prikaz postavitve mest vzorčenj na velikih ploskvah a) in znotraj njih na podploskvah v dveh časovnih obdobjih b) in c). Organski del tal smo vzorčili posebej, in sicer glede na podhorizonte (Ol, Of in Oh). Vzorce organskega dela tal iz podhorizontov Ol, Of in Oh smo vzorčili na površini 25 x 25 cm (625 cm2) in tako dobili kvantitativne vzorce. Material vseh treh vzorcev posameznih podhorizontov ene podploskve smo združili. Izmerili smo tudi debelino vsakega podhorizonta. Vzorčenje mineralnega dela tal smo opravili s sondo premera 6,7 cm, na vnaprej določenih globinah (0-5, 5-10, 10-20, 20-40, 40-60, 60-80 cm), oz. do matične podlage. Tudi pri mineralnem delu tal smo vse tri vzorce s posamezne globine ene podploskve združili v skupen vzorec. Meritve respiracije tal Meritve dihanja/respiracije tal smo izvajali mesečno (maj-oktober, 2012-2014) s talno komoro 6400-09 in senzorjem temperature tal, povezanim s sistemom LI-6400 na vseh 27 ploskvah in istih mestih vzorčenja kot tla (dno vrtače, S, J, V in Z del). Na vsaki od 27 ploskev je bilo opravljenih po pet meritev s tremi ponovitvami znotraj vsake ploskve. Na dveh izbranih ploskvah (Trnovo) pa smo opravili kontinuirane meritve respiracije tal (časovno obdobje petih mesecev, Li-840). Uporabili smo ustrezno prilagojen prototip avtomatske naprave za meritve dihanja tal, za tovrstne namene izdelan na Gozdarskem inštitutu Slovenije (Slika 3, desno). Slika 3: Komora prenosnega sistema za merjenje respiracije tal LI - 6400, s katerim smo opravili meritve na vseh 27 lokacijah (levo), in avtomatski sistem za meritve dihanja tal (desno). Prikazan je shematski videz avtomatske komore, videz komore nameščene na terenu, in centralni krmilni sistem z multiplekserjem, analizatorjem LI-840 in hranilnikom podatkov. Rezultati Kratkoročni učinek visoke intenzivnosti sečnje (50 % in 100 % posek lesne zaloge) je bil viden v vsakem posameznem organskem podhorizontu (Ol, Of in Oh); podhorizonta Ol in Oh na teh ploskvah sta bila tanjša od teh podhorizontov na kontrolnih ploskvah. Tudi najmanjše koncentracije ogljika smo ugotovili v vseh organskih podhorizontih na ploskvah s 50 in 100 % intenzivnostjo ukrepa. Največje spremembe zaradi močnejših intenzivnosti sečnje so nastale v organskem delu tal. Pri ploskvah s 50 % in 100 % posekano lesno zalogo smo ugotovili značilno zmanjšan delež dušika. Posledično se je na takih ploskvah v organskem delu tal značilno povečala vrednost razmerja C/N razmerja. Pri 100 % poseku lesne zaloge se je v štiriletnem obdobju po poseku značilno povečala tudi pH vrednost v organskem delu tal. Zaradi izvedenih sečenj z različno intenzivnostjo (Slika 4), se je takoj po poseku povečala razgradnja organske snovi in posledično povečala količina talnega CO2, že drugo vegetacijsko dobo po opravljenih ukrepih pa se je respiracija tal na gospodarjenih ploskvah zmanjšala za do 10 umol/m2/s (podatki iz avtomatskih komor na ploskvah Trnovo kontrola in Trnovo 100 % posek lesne zaloge). Slika 4: Količina talnega CO2 se povečuje z intenziteto sečnje takoj po opravljenih ukrepih. Prikazane so razlike povprečne vrednosti respiracije tal na različnih lokacijah z izvedenimi ukrepi in kontrolo glede na prevladujoče drevesne vrste (Čater 2015) Na raziskovalnih ploskvah smo potrdili povezavo med: - temperaturnimi razmerami in respiracijo tal; - intenzivnostjo ukrepa in respiracijo tal ter - povezavo med prevladujočo drevesno vrsto in časovnim izzvenevanjem učinka sečnje (Čater, 2015). Ugotovljena stopnja respiracije tal je bila največja po opravljenih ukrepih v sestojih s prevladujočo bukvijo glede na sestoje s prevladujočo jelko ali smreko. Povsod je bila največja sprememba izmerjena na ploskvah s 100 % posekom lesne zaloge in najmanjša na kontrolnih ploskvah brez opravljenega ukrepa. Razprava in zaključek Naravne spremembe (vetrolomi, snegolomi, odmrtje enega ali skupine dreves) ali gozdnogojitveni ukrepi (sečnja, redčenje) spreminjajo mikroklimatske lastnosti gozdnih sestojev. Rezultati naše raziskave organskega ogljika in dušika v gozdnih tleh kažejo, da intenzivnost sečnje vpliva predvsem na organski del tal, kjer se z večanjem intenzvnosti sečnje nakazuje trend zmanjševanja količine ogljika v tleh. Statistično značilno se manjša tudi delež dušika, značilno pa se veča razmerje C/N. Spremembe sestojne mikroklime zaradi intenzivnejšega poseka vplivajo na humifikacijske in mineralizacijske procese v tleh, kar posledično poveča talne emisije CO2. Temperatura zraka ima, poleg vlage v tleh, glavno vlogo pri sproščanju talnega CO2 (Epron in sod., 1999). Rezultati potrjujejo razlike v odzivih, povezane z zmanjševanjem intenzivnosti sečnje: največje spremembe so bile izmerjene takoj po poseku na ploskvah, kjer smo posekali 100 % lesne zaloge, in najmanjše na kontrolnih ploskvah brez ukrepa. Na podlagi meritev lahko zaključimo, da se respiracija tal razlikuje v odvisnosti od prevladujoče drevesne vrste in vpliva sestojne zgradbe. Odločilna je temperatura tal (in vlaga), skozi katero se zrcali intenzivnost gozdnogojitvenih ukrepov. Trenutno gospodarjenje z dinarskimi jelovo-bukovimi gozdovi in intenzivnost gozdnogojitvenih ukrepov glede na lesno zalogo zagotavlja ustrezno kroženje in tudi ohranjanje ogljika v ekosistemu. Z vidika ponora ogljika so velika težava velikopovršinske motnje, zaradi katerih se spreminjajo mikroklimatske sestojne razmere, ki povzročajo izgubo ogljika tako iz nadzemne biomase kot tudi iz gozdnih tal. V okviru gozdnogojitvenih ukrepov za izboljšano oz. neokrnjeno sposobnost skladiščenja ogljika v gozdnih tleh predlagamo naslednje: izogibanje velikopovršinskim sečnjam, izogibanje prevelikim nihanjem lesne zaloge zaradi sečnje, čim hitrejša sanacija površin, prizadetih zaradi ujm, preprečevanje erozijskih procesov (ustrezna gradnja gozdne infrastrukture), skrb za biološko in mehansko stabilnost gozdnih sestojev ter preprečevanje gozdnih požarov. Viri in literatura Darenova, E., Čater, M., 2018. Different structure of sessile oak stands affects soil moisture and soil CO2 efflux. Forest science, vol. 64, iss. 3, str. 340--348, Čater, M., 2015. Thinning effect on soil respiration in Silver fir, Beech and Spruce predominating adult forest stands. V: Houškova, K. (ur.), Černy, J. (ur.). Proceedings of Central European silviculture, Brno: Mendel University Brno. str. 154--163. D'andrea, E., Ferlan, M., Skudnik, M., Mali, B., Čater, M., Simončič, P., Levanič, T., Marinšek, A., Kobal, M., et al. 2016. Did ManForC.BD forest treatments influence carbon stock and sequestration?. Italian journal of Agronomy, Vol. 11: 118—125. Epron, D., Farque, L., Lucot, E., Badot, P-M, 1999. Soil CO2 efflux in a beech forest: dependence on soil temperature and soil water content. Ann. For. Sci. 56: 221 --226. Guan, D. X., J. B. Wu, X. S. Zhao, et al. 2006. CO2 fluxes over an old, temperate mixed forest in northeastern China. Agr. Forest Meteorol. 137:138-149. Johnson, DW, Curtis, PS. 2001. Effects of forest management on soil C and N storage: meta analysis. Forest ecology and management 140: 227--238. Raich, JW, Schlesinger, WH, 1992. The global carbon dioxide flux in soil resopiration and its relationship to vegetation and climate. Tellus Ser. B 44: 81--99. Xu, M., Qi, Y., 2001. Separating the effects of moisture and temperature on soil CO2 efflux in a coniferus forest in the Sierra Nevada mountains. Planr Soil 237: 15 --23. VPLIV SODOBNIH TEHNOLOGIJ NA GOZDNA TLA - POGLEDI STROKOVNE JAVNOSTI Jurij Beguš | Zavod za gozdove Slovenije, junj.begus@zgs.si Aleš Poljanec| Zavod za gozdove Slovenije, ales.poljanec@zgs.si Ključne besede: strojna sečnja, gozdna tla, prenos znanja, metode sodelovanja Uvod Dosedanje aktivnosti na področju uvajanja strojne sečnje kot ene pomembnejših sprememb v gozdni proizvodnji v zadnjih dvajsetih letih so bile usmerjene v krepitev sodelovanja stroke in drugih deležnikov, z namenom, da bi bilo uvajanje novosti za gozd in okolje čim manj obremenjujoče. Pri tem se je stroka odločila za različne pristope, kot so: delavnice, seminarji, terenske predstavitve in skupni projekti. Tako usmerjen proces je vodil do prepoznavanja glavnih problemov, do priprave smernic in navodil, do potrebnih sprememb zakonodaje in potrebnega razumevanja pogledov posameznih udeležencev procesa. Zelo pomemben rezultat tega procesa so rezultati delavnic, na katerih so lahko vsi udeleženci prispevali k usmeritvam za nadaljnje delo. Na delavnicah so udeleženci kot enega glavnih problemov izpostavili vpliv strojne sečnje in posledično vseh novih tehnologij na gozdna tla. K temu spoznanju niso vodile le delavnice, ampak tudi dejanske razmere na terenu. Zato je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire v oktobru 2018 na Pokljuki organiziral seminar z naslovom »Vpliv gozdarskih tehnologij na gozdna tla«. Seminar je bil sestavljen iz teoretičnega dela, predstavitev na terenu in delavnice, na kateri so udeleženci izrazili svoje poglede na uvajanje strojne sečnje. Slika 1: Terenski del seminarja »Vpliv gozdarskih tehnologij na gozdna tla«, Pokljuka, oktober 2018, točka »Gozdna tla« (foto: dr. A. Poljanec) V prispevku so predstavljeni rezultati seminarja na Pokljuki ter ključni rezultati delavnic, ki smo jih izvedli v preteklosti. Na tak način prikazujemo poglede stroke na omenjeno problematiko in usmeritve, ki so jih udeleženci nakazali v okviru seminarja. Metode Poglede strokovne javnosti smo pridobili predvsem na podlagi metod sodelovanja, kjer smo na treh glavnih delavnicah v letih 2002 (Beguš 2002), 2010 (Beguš 2011) in 2018 uporabili enak pristop, torej iste metode in udeležence naslovili z enakim vprašanjem. Uporabili smo H-metodo, ki smo jo nadgradili z metodo parnih primerjav. Pri izvedbi H-metode udeleženci delajo po skupinah in ocenjujejo nek problem oziroma neko temo. Najprej podajo individualno oceno med 0 in 10, nato (še vedno) individualno navedejo negativne in pozitivne razloge, ki pojasnijo njihovo oceno. Sledi ocena problema celotne skupine, ki ni aritmetična ocena individualnih ocen. Na koncu skupina navede predloge s katerimi bi se ocena skupine pomaknila proti 10. Z metodo parnih primerjav skupina s primerjanjem pomembnosti predlogov v odnosu z drugimi predlogi določi prioritete ukrepanja. Na delavnicah so udeleženci ocenjevali uvajanje oziroma stanje na področju rabe strojne sečnje v Sloveniji. Izbira enotnega vprašanja in enotnih metod vodi k možnosti primerjav tako numeričnih ocen udeležencev kot pogledov na probleme in prednosti ter dane rešitve, ki so jih udeleženci sami predlagali v okviru delavnic. Rezultate vseh treh delavnic smo analizirali z osnovnimi statističnimi analizami (Beguš 2007). Delavnice in seminarje so skozi celoten šestnajstletni proces oblikovali na približno enak način. Sestavljeni so bili iz teoretičnega in terenskega dela, tri med njimi (v letih 2002, 2010 in 2018) pa so se končale z delom, na katerem so udeleženci sami ocenjevali stanje strojne sečnje v določenem času, predlagali rešitve za izboljšanje stanja ter nakazali morebitne korake, kako uresničiti svoje predloge. Na tak način so bili udeleženci aktivno vključeni v proces uvajanja novih tehnologij, strojne sečnje v Sloveniji, organizatorji so bili zavezani k upoštevanju njihovih predlogov, stroka pa je dobila ustrezne usmeritve, ki so jo vodile v oblikovanje takih strokovnih okvirov, ki so novo tehnologijo ustrezno umeščali v okvire slovenskega koncepta gospodarjenja z gozdom. Poudariti je tudi treba, da so bile delavnice vedno organizirane kot skupni dogodek vseh deležnikov v gozdarstvu. Slika 2: Participativna delavnica seminarja »Vpliv gozdarskih tehnologij na gozdna tla«, Pokljuka, oktober 2018, točka »Gozdna tla« (foto: dr. A. Poljanec) Verjetno najpomembnejše vprašanje oziroma problem, na katero so ves čas opozarjali tudi udeleženci delavnic, je vpliv strojne sečnje na gozdna tla. Zato smo se na seminarju v oktobru 2018 posvetili predvsem temu vprašanju. Seminar »Vpliv gozdarskih tehnologij na gozdna tla« sta na Pokljuki organizirala Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in s podporo dveh projektov, projekta Links4Soils programa Interreg Apline Space, ki poteka na Zavodu za gozdove Slovenije, in projekta CRP z naslovom »Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo«, ki poteka na Biotehniški fakulteti in Gozdarskem inštitutu Slovenije. Poleg naštetih so pri organizaciji sodelovali še Gozdno gospodarstvo Bled, Kmetijski inštitut Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije in Javni zavod Triglavski narodni park. Seminar je obsegal tri sklope: teoretični del, terenski del in zaključno delavnico. Teoretični del so sestavljali strokovni prispevki, s katerimi so avtorji predstavili stanje pri uporabi sodobnih tehnologij v Sloveniji, stanje in smeri razvoja sodobnih tehnologij v svetu, gozdna tla in izvajanje gozdnih del ter vplive strojne sečnje na gozdna tla z določitvijo meril za njihovo uporabo. Na terenskem delu so udeleženci obravnavali pristope pri določanju meril uporabe sodobnih tehnologij v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, ocenjevanja poškodovanosti na gozdnih tleh po izvedbi del, poglede izvajalcev del na obravnavano problematiko, gozdna tla, sodelovanje različnih institucij pri načrtovanju in izvedbi gozdnih del s poudarkom na zavarovanih območjih. Dogodek smo sklenili z delavnico, na kateri so udeleženci podali poglede udeležencev na obravnavano problematiko. Rezultati Analiza individualnih in ocen skupin v postopku H-metode nam kaže na oceno strokovne javnosti o proučevanem problemu. Individualne ocene so rezultat posameznikovih izkušenj in opažanj, navadno so nekoliko nižje od ocen skupine, ki se določijo kasneje ob upoštevanju mnenja vseh udeležencev v skupini. 5,8 2002 2010 2018 ■ individualne ocene ■ ocene skupin Slika 3: Gibanje individualnih in skupinskih ocen udeležencev delavnic V začetni delavnici leta 2002 sta bili oceni nizki, udeleženci niso imeli izkušenj s strojno sečnjo, mnogi so se z njo prvič srečali na delavnici. Žal je bil terenski prikaz izvedbe strojne sečnje nekoliko neposrečen, kar je zagotovo vplivalo na poglede udeležencev in posledično na njihove ocene. Ker se je v nadaljevanju delež strojne sečnje večal, organizirali smo kar nekaj skupnih dogodkov, dopolnili zakonodajo, skupno pripravili strokovne usmeritve, ter na tak način dorekli, kako bodo posamezni deležniki delovali na tem področju, smo pričakovali, da bodo ocene naslednjih dveh delavnic višje. Z vse večjo uporabo strojne sečnje so se pojavili dodatni problemi in dodatna strokovna vprašanja, ki se odražajo tako v samih ocenah, njihovih utemeljitvah (negativni in pozitivni odgovori) ter v predlogih za izboljšanje stanja. Kot primer navajamo zahtevo po izobraževanju strojnikov, ki je nedvomno posledica neustrezne izvedbe del. Le-ta se kažejo na poškodbah stoječega drevja in predvsem na poškodbah gozdnih tal. Temu podobna je zahteva po ustrezni izbiri časa izvedbe del, ki neposredno odraža posledice izvajanja del v slabi nosilnosti gozdnih tal. Zato je zahteva po dodatnih merilih, kdaj in kje je mogoča strojna sečnja, zelo upravičena. Na podlagi navedenih ocen lahko sklepamo, da je treba še mnogo postoriti predvsem za okolju bolj prijazno izvedbo del, saj ocena, ki se giblje okoli sredine, kaže na relativno zaskrbljujoče stanje. Zakaj so ocene take, nam pojasnijo negativni in pozitivni pogledi na obravnavano vprašanje (Preglednica 1). Poglede smo razvrstili v skupine, ugotovili njihovo frekvenčno porazdelitev in tako na nek način tudi težo določenega pogleda. DELAVNICA NEGATIVNI POGLEDI POZITIVNI POGLEDI Odklon od sonaravnosti Humanizacija dela, varnejše delo 2002 Škode na gozdnih tleh in sestojih Nizki stroški, večja storilnost Premalo ustreznih površin v Sloveniji Tehnološki razvoj Visoke investicije Primerno v sanaciji ujm Premalo znanja, usposobljenosti Humano, varnejše delo 2010 Poškodbe na tleh, sestojih Višji učinki Ni meril, nedorečena zakonodaja Napredek, razvoj stroke Neprimerni stroji Hitra izvedba (sanacije) Poškodbe tal in sestojev Učinkovitost, hitrejša sanacija ujm 2018 Premalo usposobljenih izvajalcev del Večja varnost pri delu Neustrezni stroji Znanje, uveljavljena tehnologija Nedorečena merila uporabe SS Ekonomičnost Preglednica 1: Pregled negativnih in pozitivnih pogledov na uvajanje strojne sečnje v Sloveniji (predstavljeni so pogostejši odgovori) V vsakem obdobju prevladujejo določeni problemi, vendar pa so nekateri, ki so prisotni ves čas in skozi dojemanje udeležencev pridobivajo na pomenu. Medtem, ko je bila na prvi delavnici prisotna bojazen, da bo strojna sečnja prizadela slovenski koncept gospodarjenja z gozdovi, v naslednjih letih ta pomislek ni več tako prisoten. Stroka je dojela, da je strojna sečnja dejstvo, ne more pa se sprijazniti z načinom izvedbe del. Vedno bolj prihaja v ospredje vprašanje poškodovanosti gozdnih tal, ki tako postaja eden ključnih problemov pri rabi teh tehnologij. Slika 4: Frekvenčna porazdelitev skupin predlogov na delavnici 2018 Vzrokov za to je več, in sicer: strojniki so premalo usposobljeni, stroji marsikdaj niso ustrezni, ni jasnih meril, kje uporabljati strojno sečnjo. Med pozitivnimi pogledi so udeleženci takoj prepoznali humanizacijo dela in varnejše delo, predvsem v zadnjem času, ko je strojna sečnja znatno prispevala k hitri sanaciji ujm, pa je to razumljivo prepoznano kot eden najbolj pozitivnih razlogov za njeno uporabo. V procesu izvedbe delavnic so bili predlogi skupin vedno njihov najpomembnejši rezultat, saj so bili vodilo odgovornim, kam usmeriti svoje aktivnosti, ki bi izboljšale stanje. Tudi te predloge smo razvrstili v skupine, ki nam nakazujejo, katera področja bodo v prihodnje terjala večjo angažiranost vseh odločujočih deležnikov v gozdarstvu. Kar 65 % vseh predlogov je bilo takih, ki se neposredno ali posredno nanašajo na problematiko gozdnih tal. Med predlogi, ki so bili v procesu parnih primerjav prepoznani kot najbolj nujni, pa je takih 92 %. Razprava in zaključek Analiza pogledov strokovne javnosti, ki se nanašajo na rabo strojne sečnje v povezavi s tlemi, odgovorne zavezuje k izvedbi aktivnosti, ki bodo sledile predlogom, pridobljenim na delavnici. Določiti je treba območja in pogoje, ki ustrezajo rabi strojne sečnje s poudarkom na izboljšanju podatkov o gozdnih tleh. Pridobljene usmeritve je treba vključiti v zakonske okvire. Intenzivno si je treba prizadevati za izobraževanje strokovnega kadra, izvajalcev del pa tudi širše javnosti. Predvsem je treba ozavestiti lastnike gozdov, da bodo v povezavi z izvedbo del prevzeli večjo odgovornost do svojega gozda, izvajalce pa, da bodo uporabili terenskim razmeram ustrezno tehnologijo. Menimo, da je treba v prihodnje s takim pristopom nadaljevati, saj je na tak način strokovna javnost aktivno vključena v določen proces. Viri in literatura Beguš, J., 2002. Analiza pogledov stroke do uvajanja strojne sečnje v Sloveniji, Zbornik referatov, Gozdarska zbornica Slovenije, Ljubljana. Beguš, J., 2011. Pristopi pri uvajanju sodobnih tehnologij s poudarkom na strojni sečnji, Študijski dnevi 2011, http://web.bf.uni-lj.si/go/gsd2011/program.html . Beguš, J., 2007. Report of the Mission on Capacity Building of Public Forest Administration & Service and Support to Forest Owners' Associations http://www.forestryprojectserbia.org.rs/PDF/engleski/ reports/begus_2nd_mission_report.pdf. Inglis, A., Musch, A., 1999. Quist-Hoffmann H., The Participatory Process for Supporting Collaborative Management of Natural Resources. FAO, Rim. GOZDNA TLA IN STROJNA SEČNJA Milan Kobal | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, milan.kobal@bf.uni-Ij.si Tomaž Kralj | Agrarius, tla in okolje, Tomaž Kralj s.p., info@agrarius.si Primož Bratun | Ljubljanska cesta 103A, Šmarje-Sap, primoz.bratun@hotmail.si Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, kolesnice, lastnosti tal, gozdna tla Uvod Tudi v Sloveniji strojna sečnja (lahko) tudi v Sloveniji povzroči negativne vplive na gozdni ekosistem. Poškodbe tal zaradi (strojne) sečnje že dolgo časa raziskujejo v tujini (npr. Lull, 1959; Dickerson, 1976; Howard in sod., 1981; Wästerlund, 1985). Pri tem lahko v gozdarstvu kritično uporabimo tudi posamezne izsledke raziskav v kmetijstvu, vendar jih je treba pri prenosu v gozdarstvo obravnavati zadržano, - predvsem je nujna celostna obravnava gozdnega rastišča in gozdnega sestoja na eni strani ter organizacije gozdarskih del na drugi. Poškodbe gozdnih tal nastanejo zaradi dinamičnih pritiskov kolesa ali gosenice na podlago (Horn in sod., 2007). Ob prehodu stroja se z delovanjem sil na podlago le-ta začne deformirati, kar povzroči glavne poškodbe tal: zbijanje, njihovo premeščanje in nastanek kolesnic (Naghdi in sod., 2009; Ampoorter in sod., 2012). Negativni vplivi na kakovost tal za rast in produktivnost ob večjih razsežnostih veljajo za degradacijo rastišča (Brais in Camire, 1998; Hillel, 2004). Natančna ponazoritev vpliva stroja na podlago je v praksi zelo težavna zaradi heterogenosti matične podlage, plastičnosti tal, spremenljivih položajev stroja med vožnjo in različnih hitrosti prehoda stroja. Košir (2010) kot pomembne dejavnike za nastanek poškodb tal navaja dejavnike podlage, kolesa, način prenosa sile na podlago, velikosti stroja in bremena, naklon ter relief. Lastnosti gozdnih tal, ki so pomembne z vidika občutljivosti tal za poškodbe po strojni sečnji Med primarne talne dejavnike nastanka poškodb tal uvrščamo teksturo tal, organsko snov, zrak in vodo v tleh. Poškodbe tal nimajo večjega vpliva na teksturo tal, medtem ko tekstura lahko pomembno vpliva na nastanek poškodb (Richard in sod., 2001). Večji delež organske snovi v tleh zmanjšuje gostoto in povečuje poroznost tal, prepustnost tal za vodo in zrak (Arthur in sod., 2013). Talne zračne razmere so odvisne predvsem od stopnje prehodnosti zraka v tleh (vpliv teksture tal, strukture tal, poroznosti tal, organske snovi v tleh, gostote tal, idr.). Voda v gozdnih tleh ima od vseh spremenljivk verjetno najpomembnejšo in hkrati najbolj kompleksno vlogo. Zbijanje lahko povečuje delež rastlinam nedostopne vode (Richard in sod., 2001). Na rastiščne razmere in občutljivost tal za zbijanje pomembno vplivajo količina in porazdelitev vode v tleh ter njeno agregatno stanje v tleh (Hillel, 2004). Med sekundarne talne dejavnike nastanka poškodb tal uvrščamo strukturo tal, poroznost tal, prepustnost tal za vodo in zrak ter gostoto tal. Struktura tal zelo vpliva na prehodnost zraka in vode v tleh ter s tem na rastiščne razmere (Kimmins, 2004). Na strukturne značilnosti tal negativno vplivata visoka vlažnost in zbijanje tal (Hillel, 2004). Ob zbijanju tal se poroznost tal zmanjša, delež majhnih talnih por in delež rastlinam nedostopne vode pa se lahko povečata (Dickerson, 1976; Richard in sod., 2001; Naghdi in sod., 2009). Ob nasičenju tal z vodo (Horn in sod., 2007) in s prehodi mehanizacije se poroznost praviloma zmanjša (Matthies in sod., 2003; WiLpert in Schäffer, 2006; Arthur in sod., 2013). Gostota tal je merjen parameter zbijanja (Smith, 1995). Vrednosti gostote tal so odvisne od teksture, vlage in organske snovi v tleh (Šušnjar in sod., 2006; Kobal in sod., 2011). Prehodi mehanizacije povečujejo gostoto tal. Prostorska delitev gozdnih tal Slovenije glede na občutljivost tal za poškodbe po strojni sečnji Pri razvrščanju gozdnih tal Slovenije v homogene skupine glede na odpornost na vožnjo smo upoštevali podatke o povprečni globini tal, povprečni organski snovi v gornjem horizontu tal ter povprečnem teksturnem razredu tal. Našteti podatki temeljijo na osnovi ekspertne ocene, opravljene na podlagi reprezentativnih talnih profilov (za vsako poligon pedokartografske enote PKE generalizirane pedološke karte v merilu 1 : 25000). Ti podatki niso (bili) na voljo v digitalni vektorski obliki, pač pa so kot slike dostopni na spletni strani Biotehniške fakultete UL. V okolju GIS smo slike georeferencirali in vsakemu poligonu PKE pripisali vrednost kategorije omenjenih talnih lastnosti. Pri razvrščanju gozdnih tal glede na odpornost na vožnjo smo poleg omenjenih lastnosti tal upoštevali tudi klimatske razmere (temperaturo in vlago tal). Tla smo ločeno razvrstili glede odpornosti na vožnjo za različna ''stanja'' tal: a) suha tla - gruda suhih tal (vsaj do globine 30 cm), ob stisku z roko na njej ne pušča sledi, b) vlažna tla - gruda vlažnih tal ob stisku z roko na njej pušča sledi, c) mokra tla - ob stisku z roko se iz grude izceja voda, d) zasnežena tla - tla so zasnežena, ko je debelina snežne odeje vsaj 30 cm ter e) zamrznjena tla - tla so zamrznjena vsaj do globine 30 cm. Glede na posamezno lastnost tal smo tla jih razvrstili v tri kategorije odpornosti na vožnjo: 1 - na vožnjo odporna, 2 - na vožnjo pogojno odporna ter 3 - na vožnjo neodporna (Preglednica 1). Preglednica 1: Vpliv povprečne globine, organske snovi ter teksture gozdnih tal na odpornost na vožnjo glede na klimatske razmere Tla so... suha vlažna mokra zasnežena zamrznjena Odpornost tal 1 2 3 1 2 3 12 3 12 3 12 3 0 - 30 cm X X X X X LL 0 - 50 cm X X X X X ž o L i 0 - 70 cm X X X X X ^ Qj > 70 cm X X X X X Večji razpon X X X X X O r ^^ —s rm < 4 % X X X X X »L —J VJ4 l § a a 4 - 10 % > 10 % X X X X X X X X X X —i Lahka tla X X X X X CD Lž r a Srednje težka tla X X X X X Težka tla X X X X X Razvrstitev suhih tal v kategorije glede odpornosti smo izdelali tako, da smo pomnožili vrednosti odpornosti tal, ki smo jih določili za posamezno lastnost suhih tal določili in so prikazane Preglednici 1. Območja, kjer je vsebnost organske snovi v gorjem horizontu tal več kot 10 %, so bila uvrščena v kategorijo 2, sicer so tla uvrščena v kategorijo 1. Pri suhih tleh globina ni omejitveni dejavnika odpornosti tal na vožnjo. Omejitveni dejavnik je lahko izrazito peščena tekstura tal, zlasti pa visoka vsebnost organske snovi v tleh (vsebnost organske snovi v zgornjih 10 cm tal > 25 %), saj lahko zaradi drobljenja organske snovi prihaja do nastane degradacije organskih horizontov (slika 1). Predvsem so problematična območja, kjer je lahko prisotna vetrna erozija. Slika 1: Odpornost suhih gozdnih tal na vožnjo Tudi razvrstitev vlažnih tal v kategorije glede odpornosti sloni na množenju vrednosti Tudi razvrstitev vlažnih tal v kategorije glede odpornosti sloni na množenju vrednosti odpornosti tal, določenih v Preglednici 1. V kategorijo na vožnjo slabo odporna vlažna tla smo uvrstili tla, ki so na vožnjo pogojno odporna tako glede povprečne globine, kot glede povprečne organske snovi in povprečnega teksturnega razreda (zmnožek = 8). V kategorijo srednje odpornih vlažnih tal na vožnjo smo uvrstili taka tla, ki so bila na vožnjo pogojno odporna v dveh lastnostih tal (zmnožek = 4), v kategorijo odpornih vlažnih tal pa smo uvrstili vlažna tla, ki so bila na vožnjo pogojno odporna v eni lastnostih tal (zmnožek = 2). Preostala tla smo uvrstili v kategorijo dobro odpornih tal na vožnjo. Globina vlažnih tal ni omejitveni dejavnika odpornosti tal na vožnjo v taki meri, da bi bila tla neodporna na vožnjo. Prav tako pri vlažnih tleh ni omejitveni dejavnik tekstura tal, vsaj ne v takšnem deležu, da bi vlažna tla postala neodporna (slika 2). Omejitveni dejavnik je lahko visoka vsebnost organske snovi v tleh (vsebnost organske snovi v zgornjih 10 cm tal > 25 %). Slika 2: Odpornost vlažnih gozdnih tal na vožnjo Slika 3: Odpornost mokrih gozdnih tal na vožnjo Mokra tla postanejo na vožnjo neodporna, in sicer neodvisno od globine, organske snovi v tleh in teksture tal (slika 3). Slika 4: Odpornost zasneženih in zamrznjenih gozdnih tal na vožnjo Ko so tla zasnežena in je debelina snežne odeje večja od 30 cm, so v gozdovih vsa tla odporna na vožnjo (slika 4). Ko se sneg tali, se kot dodatno smiselno merilo lahko uporabi največja dovoljena globina kolesnic. Ko so tla zamrznjena vsaj do globine 30 cm, so vsa tla v gozdovih odporna na vožnjo. Ko zmrzal popušča, se ponovno kot dodatno smiselno merilo lahko uporabi največja dovoljena globina kolesnic. Lastnosti tal izbranih testnih objektov (CRP projekt V4-1624) V okviru CRP projekta V4-1624: ''Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo'' smo v delovnem sklopu 3 (DS3 -- Meritve) obiskali 13 testnih objektov in na podlagi sondiranja (tri sondaže na objekt) opisali talne razmere (globino horizontov, delež skeleta, organsko snov, teksturo tal, barvo tal). V nadaljevanju raziskave smo tla razvrstili glede na odpornost na vožnjo na tri kategorije (1 - odporna tla, 2 -- na vožnjo pogojno odporna tla, 3 -neodporna tla). Preglednica 2: Talni tipi ter razvrstitev tal glede na odpornost na vožnjo za izbrane objekte Objekt Talni tip Odpornost tal na vožnjo Brdo distrična rjava tla 2 Dobrovnik distrična rjava tla, slabo humozna, izprana 2 Osankarica distrična rjava tla, globoka 2 Mrtvice hipoglej, srednje močan, evtričen 3 Pekel distrična rjava tla, izprana 2 Sahen rjava pokarbontna tla, slabo humozna 1 Sahen - vrtača1 rjava pokarbontna tla, slabo humozna 1 Sahen - vrtača2 rjava pokarbontna tla, slabo humozna 1 Stojna rjava pokarbontna tla, plitva 1 Fondek rjava pokarbontna tla, globoka 1 Razdrto distrična rjava tla, srednje globoka 2 Smrečje rjava pokarbontna tla, izprana, globoka 1 Vipava razvita obrečna tla 2 Hrastje evtrična rjava tla na produ, izprana 1 Jezero opodzoljena tla 3 Razprava in zaključek Med posebnosti gozdnih tal, ki bodisi zaradi izrazito lokalnega pojavljanja bodisi zaradi premalo natančnega kartiranja niso natančno zajete v obstoječi pedološki karti v merilu 1 : 25000, so pa z vidika ohranjanja narave (tla kot naravna dediščine) vredne varovanja, smo uvrstili šotna tla, podzole ter gleje (amfiglej, epiglej). Navajamo tudi nekaj dejstev, ki jih je smiselno upoštevati pri delitvi tal glede na odpornost oz. pri uporabi obstoječi pedološke karte v merilu 1 : 25000 za namene prostorskega modeliranja: 1) pedološka karta za gozdni prostor zelo slabo velja (npr. celoten Nanos je ena PKE!!!), 2) v gozdovih je 32,7 % (539) vseh izkopanih talnih profilov, 3) merilo 1 : 25000 lahko služi kot pripomoček pri grobi orientaciji, za operativno rabo (sečno-spravilno oz. tehnološko načrtovanje) pa je treba poznati lastnosti tal na mikro nivoju ter specifike organizacije gozdarske proizvodnje, 4) smiselno bi bilo vključiti tudi vpliv skeleta - teh podatkov žal na ravni Slovenije ni, 5) glede na t.i. segrevanje ozračja je vprašljiva tudi razvrstitev tal na zamrznjena tla in zasnežena tla - že sedaj so, tudi za Alpe, to redke razmere, 6) med praktičnimi merili vpliva strojne sečnje na gozd izpostavljamo tudi največjo dovoljeno poškodovanost rastišča in sestoja po končanem delu ter 7) mnogo pomembnejši od samih lastnosti tal se za poškodovanost tal zdijo človekovi vplivi, npr. število prehodov stroja, način dela strojnika, teža stroja, pnevmatike/ gosenice itn. Viri in literatura Ampoorter, E., Schrijver, A., Nevel, L., Hermy, M., Verheyen, K. 2012. Impact of mechanized harvesting on compaction of sandy and clayey forest soils: results of a meta-analysis. Annals of Forest Science, 69, 5: 533-542. Arthur, E., Schj0nning, P., Moldrup, P., Tuller, M., de Jonge, L. W. 2013. Density and permeability of a loess soil: long-term organic matter effect and the response to compressive stress. Geoderma 193-194: 236-245. Brais, S., Camire, C. 1998. Soil compaction induced by careful logging in the claybelt region of northwestern Quebec (Canada). Canadian Journal of Soil Science, 78: 197-206. Dickerson, B. P. 1976. Soil compaction after tree-length skidding in northern Mississippi. Canadian Journal of Soil Science, 40: 965-966. Hillel, D. 2004. Introduction to Environmental Soil Physics. Elsevier, Amsterdam: 494 str. Horn, R., Vossbrink, J., Peth, S., Becker, S. 2007. Impact of modern forest vehicles on soil physical properties. Forest Ecology and Management, 248: 56-63. Howard, R. F., Singer M. J., Frantz G. A. 1981. Effects of soil properties, water content and compactive effort on the compaction of selected California forest and range soils. Soil Science Society of America Journal, 45: 231-236. Kimmins, J. P. 2004. Forest ecology: a foundation for sustainable forest management and enviromental ethics in forestry. Upper Saddle River, N. J., Prentice Hall, 3rd ed.: 596 str. Koba,l M., Urbančič, M., Potočić, N., de Vos, B., Simončič, P. 2011. Pedotransfer functions for bulk density estimation of forest soils = Pedotransfer funkcije za projenu gustoće šumskih tala. Šumarski list, ISSN 0373-1332, 2011, god. 135, br. 1/2: 19-27. Košir, B. 2010. Gozdna tla kot usmerjevalec tehnologij pridobivanja lesa. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 80 str. Lull, H. W. 1959. Soil compaction on forest and range lands. For. Serv., U.S. Dep. Agric.: Washington, D.C., Misc. Publ. No. 768: 1--33. Matthies, D., Wolf, B., Kremer, J., Ohrner Austro, G. 2003. Comparative study of the impact pf wheeled and tracked forest machines on soil and roots. Austro2003: High Tech Forest Operations for Mountainous Terrain, October 5-9, 2003, Schlaegl - Austria: 1-8. Naghdi, R., Bagheri, I., Lotfalian, M., Setodeh, B. 2009. Rutting and soil displacement caused by 450C Timber Jack wheeled skidder (Asalem forest northern Iran). Journal of Forest Science, 55: 177-183. Richard, G., Cousi n, I., Sillon, J. F., Bruand, A., Guerif, J. 2001. Effect of compaction on the porosity of a silty soil: influence on unsaturated hydraulic properties. European Journal of Soil Science, 52(1): 49-58. Smith, C. W. 1995. Assessing the compaction susceptibility of South African forestry soils. Soil and Tillage Research, 41, 1--2: 53--73. Šušnjar, M., Horvat, D., Šešelj, J. 2006. Soil compaction in timber skidding in winter conditions. Croatian Journal of Forest Engineering, 27(1): 3-15. von Wilpert, K., Schäffer, J. 2006. Ecological effects of soil compaction and initial recovery dynamics: a preliminary study. European Journal of Forest Research, 125: 129-138 Wästerlund, I. 1985. Compaction of till soils and growth tests with Norway spruce and Scots pine. Forest Ecology and Management, 11: 171-189. VPLIV NEKATERIH TERENSKIH IN VREMENSKIH DEJAVNIKOV NA VIDNE POŠKODBE GOZDNIH TAL Anton Poje | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, anton.poje@bf.uni-Ij.si Matevž Mihelič | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, matevz.mihelic@bf.uni-lj.si Špela Pezdevšek Malovrh | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, spela.pezdevsek.malovrh@bf.uni-lj.si Igor Potočnik | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, igor.potocnik@bf.uni-lj.si Vasja Leban | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, vasja.leban@bf.uni-lj.si Ključne besede: globina kolesnic, sneg, naklon terena, nosilnost tal, vsebnost vode, gozdna tla Uvod Sodobne tehnologije sečnje in spravila lesa zaznamujeta visoka učinkovitost in relativno visoka stopnja varnosti, zato so z gospodarskega oziroma ergonomskega vidika sprejete kot nepogrešljive. Z ekološkega vidika pa so predmet razprav in intenzivnih raziskav, ki zaradi obsežnosti in prilagoditvene sposobnosti naravnih ekosistemov večkrat ponudijo nasprotujoče si ali lokalno specifične rezultate. Kljub več kot pol stoletja trajajočim raziskavam vplivov strojev na tla (Košir, 2010) znanost ne more ponuditi jasnih in nedvoumnih odgovorov na vprašanja posledic vožnje vozil po (gozdnih) tleh. Zato ostaja postavljanje omejitev in dopustnih mej v domeni politike, ki skozi družbeni dialog določi sprejemljiv obseg poškodovanosti tal (Poje in sod., 2019). Vendar ne smemo pozabiti, da pri upravljanju gozdnih ekosistemov nismo sami, temveč smo tesno povezani z vso javnostjo. Strokovna določitev sprejemljive poškodovanosti je le prvi korak na poti k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, slediti mu mora naslednji korak, neposredno povezan z raziskovanjem dejavnikov, ki vplivajo na vidne in nevidne poškodbe tal. Le tako lahko zagotovimo z argumenti podprto strokovno ravnanje, ki ga ni mogoče zlahka izpodbijati. Poleg tega je ta korak ključen za določitev ustreznih ukrepov varovanja in preprečevanja poškodb ter za predvidevanje stopnje poškodovanosti tal glede na različne okoljske in tehnične dejavnike. Svetovna literatura je enotna, da med pomembne dejavnike poškodovanosti gozdnih tal zaradi vožnje s sodobnimi stroji uvrščamo: talne razmere (npr. tekstura tal, poroznost, vlažnost tal, struktura tal), terenske razmere (npr. naklon, kamnitost, skalovitost), tehnične značilnosti strojev (npr. masa stroja, število koles, širina pnevmatik) in človeške dejavnike (npr. izkušenost strojevodje) (Cambi in sod., 2015; Saarilahti, 2002; Košir, 2010; Nordlund in sod., 2013). Da bi določili, ali tla na izbranem delovišču in v določenem trenutku omogočajo delo s sodobnimi stroji, smo v raziskavi proučili vpliv šestih izbranih vplivnih dejavnikov (tj. vlažnost tal, talni tip, naklon terena, kamnitost podlage, višina snega, globina zamrznjenosti), ki vplivajo na poškodovanost gozdnih tal. Metode Metode dela so glede na preiskovane dejavnike razdeljene v tri dele. Z namenom ugotavljanja vpliva vsebnosti vode na nosilnost tal je bilo na območju Slovenije postavljenih 17 vzočnih ploskev, na katerih smo med letom z uporabo vlagomera in penetrometra ob različnih vremenskih razmerah vzorčili vsebnost vode v tleh in nosilnost tal (Vpliv..., 2019). Skupaj smo opravili 2799 meritev na sedmih ploskvicah znotraj posameznih ploskev in tako pridobili 557 enot velik vzorec. Na 15 vzorčnih ploskvah so bile opravljene tudi pedološke analize. Vpliv naklona prometnice na globino kolesnic smo ugotavljali na dveh objektih, in sicer ob Bukovniškem jezeru, v bližini Dobrovnika, in na Pokljuki, na Mrzlem studencu. V prvem primeru smo podrobneje analizirali podatke, ki jih je za svojo doktorsko disertacijo zbral Mihelič (Mihelič, 2014), na Pokljuki pa smo naključno izbrali tri izvozne poti (tj. sečne poti, ki so namenjene predvsem izvozu lesa z zgibnim polprikoličarjem), kjer je v preteklosti potekal izvoz predvsem z zgibnimi polprikoličarji. Na objektu v Dubrovniku smo globino kolesnic izračunali na podlagi točk, izmerjenih ob sečni poti in na njej (Mihelič, 2014), na objektu na Pokljuki pa smo jih neposredno izmerili z uporabo po nemškem vzoru razvitega orodja (Vpliv..., 2019). Na vzorčnem mestu smo upoštevali najglobljo od obeh kolesnic, naklone poti pa smo pridobili z uporabo podatkov LiDAR z resolucijo 1 x 1 meter. Podatke o potrebni debelini snežne odeje in globini zmrznjenih tal, ki bi preprečevala čezmerno poškodovanost tal, smo pridobili na podlagi e-vprašalnika, ki ga je izpolnilo 25 anketirancev, zaposlenih pri izvajalcih strojne sečnje, na Zavodu za gozdove Slovenije in v družbi Slovenski državni gozdovi. Podatke smo analizirali s pomočjo programskega orodja MS Excel, za statistično analizo razlik sredin smo uporabili t-test za nehomogene variance . Rezultati Ugotovitve kažejo, da se nosilnost tal značilno zmanjšuje s povečevanjem vsebnosti vode v tleh (slika 1). Kljub temu prikazani model ni primeren za uporabo v praktične namene, saj je lahko na nekaterih tleh nosilnost tal nizka tudi pri najnižjih vsebnostih vode v tleh. Zato smo za večjo praktično uporabnost na vzročnih ploskvah tla združili glede na pedološke značilnosti v razrede in tipe tal. Slika 1: Vpliv vsebnosti vode v tleh na nosilnost tal Glede na razrede in tipe tal se nosilnost tal z vsebostjo vode spreminja zelo različno (slika 2). Tako so kambična tla, znotraj katerih smo zajeli tri talne tipe, in sicer distrična rjava, rjava pokarbonatna in evtrična tla, dobro nosilna (CI = 700 kPa) tudi pri zelo visoki vsebnosti vode (več kot 49 %), ki skoraj doseže poljsko kapaciteto tal. Nasprotno velja za eluvialno-iluvialna tla (rjava podzoljena tla) in oglejena tla (hipoglej), ki so dobro nosilna le pri nizkih vsebnostih vode v tleh. Obrečna tla so pri nizkih vsebnostih vode v tleh visoko nosilna, se pa nosilnost takih hitro zmanjšuje z večanjem vsebnosti vode. Tako so obrečna tla dobro nosilna, ko vsebnost vode ne presega 35 % (preglednica 1). Slika 2: Odvisnost nosilnosti tal od vsebnosti vode v tleh glede na razred tal (levo) in tip tal (desno) Preglednica 1: Vsebnost vode v tleh pri vrednosti konusnega indeksa 700 in 1000 kPa ter najvišje in najnižje izmerjene vrednosti VSEBNOST VODE V TLEH (%) pri CI = 700 0,000) je tako potrebna pri uporabi sečnih ostankov na sečni poti, če jo primerjamo z debelino odeje, ki je potrebna, če sečnih ostankov ne polagamo na sečno pot. Med uporabo in neuporabo gosenic ter med obema vrstama snega potrebna debelina snežne odeje ni značilno različna. Slika 5: Debelina snežne odeje (levo) in globina zmrznjenih tal (desno) glede na vrsto snega, pokritost sečne poti s sečnimi ostanki ter uporabo gosenic Globina zmrznjenih tal, ki prepreprečuje čezmerne poškodbe tal, mora po mnenju anektirancev segati vsaj 9 do 18 cm pod površje tal (slika 5 desno). Pri tem je potrebna globina značilno manjša v primeru uporabe sečnih ostankov na sečnih poteh kot v primeru njihove neuporabe. Globina zmrznjenih tal se neznačilno razlikuje glede na uporabo gosenic. Razprava in zaključek V raziskavi, skladno s tujimi študijami (Greacen in Sands, 1980), ugotavljamo, da se nosilnost tal zmanjšuje z vsebnostjo vode v tleh, povprečna nosilnost in hitrost zmanjševanja nosilnosti tal pa sta različni glede na tip tal. V praksi to pomeni, da so nekatera tla, kot so hipogleji in rjava opodzoljena tla, ki so na splošno manj nosilna, občutljivejša za poškodbe tal v pretežnem delu leta. Na drugih tleh je tveganje za poškodbe tal med gozdno proizvodnjo veliko bolj odvisno od vsebnosti vode, kar pa določata trajanje in količina padavin. Tako na primer podatki kažejo, da je tveganje za poškodbe tal na rjavih pokarbonatnih tleh večje le pri zelo visoki nasičenosti tal z vodo, kar pomeni, da je nosilnost tal občutno zmanjšanja le ob močnejših ali dolgotrajneših padavinah in nekaj dni po njih. Nosilnost tal z vsebnostjo vode v tleh se najhitreje zmanjšuje na obrečnih tleh, kar pri vsebnostih vode več kot 35 % zelo poveča tveganje za nastanek nesprejemljivih poškodb tal. Enako kot nekatere tuje raziskave (Naghdi in Solgi, 2014; Pasemann in Erler, 2016) tudi v naši ugotavljamo, da je globina kolesnic pri večjih vzdolžnih naklonih sečnih poti večja, zelo pa moti dejstvo, da so razlike statistično neznačilne. Vzroke za to lahko delno pripišemo metodologiji, saj je ugotavljanje globine kolesnic z izračunavanjem na podlagi točk na poti in zunaj nje, in to kljub splošni razširjenosti, po našem mnenju primernejše za ravne, nerazgibane terene. Zato se zdi za naše razmere primernejše metodološko neposredno merjenje globine kolesnic. Drugi vzrok lahko iščemo v različnosti talnih razmer, ki poleg naklona sočasno vplivajo na nosilnost tal. V raziskavi namreč ugotavljamo, da se globina kolesnic povečuje z naklonom le na začetem delu ene od izvoznih poti, ki je potekala na vznožju vzpetine, z globokimi tlemi. Ker se tla z vzpetin izpirajo do vznožja, je globina tal najnižja na največjih naklonih terena; posledično je globina kolesnic v takih primerih najmanjša. V takih primerih lahko pri analizi globin kolesnic ugotovimo, da se njihova globina z naklonom poti celo zmanjšuje. To razmišljanje potrjujejo tuje raziskave, kjer izpostavljajo pomen skeleta na nosilnost tal (Lüscher in sod., 2016), in rezultati, kjer ugotavljamo, da je globina kolesnic odvisna od kamnitosti površine poti, le-ta pa je pogosto neposredno povezana z globino tal. Povprečna ocena debeline snežne odeje (29 cm) in globina zmrznjenih tal (14 cm), ki preprečuje čezmerno poškodovanost tal pri gozdni proizvodnji, je skladna s priporočili, navedenimi v tujih vodilih dobrega ravnanja (Michigan ..., 2018; Best ..., 2006). V nasprotju z našimi ugotovitvami moker/mehak in zmrznjen sneg nudi dobro zaščito tal, medtem ko je v primeru suhega/rahlega snega zaščita zelo majhna. Podobno velja za globino zmrznjenih tal, ki mora biti pri organskih tleh na splošno globlja (več kot 50-60 cm) kot pri mineralnih tleh (Sutherland, 2003). Medtem ko anketiranci in tuje študije ugotavljajo, da podlaganje sečnih ostankov zmanjšuje tveganje za nastanek čezmernih poškodb tal, so ugotovitve s študijami neskladne pri učinku uporabe gosenic. Tako anketiranci ocenjujejo, da bi bili potrebna debelina snežne odeje in globina zmrznjenih tal pri uporabi gosenic večji kot pri neuporabi. Glede na dosedanje raziskave bi uporaba gosenic morala zmanjšati specifični pritisk na tla ter posledično tveganje za poškodbe tal (Bygden in sod., 2003). Iz raziskave lahko ugotovimo, da je treba pri izvedbi gozdne proizvodnje v prvi vrsti upoštevati delovne razmere, na katere ne moremo vplivati, ter jim prilagoditi tehnologijo in način izvedbe, in sicer tako, da bo v najmanjši meri škodovala gozdnemu ekosistemu. Iz tega vidika raziskava dopolnjuje vedenje o možnem vplivu nekaterih dejavnikov na poškodbe tal ter po drugi strani, kot običajno, odpira nekatera nova vprašanja, med katerimi je eno najpomembnejših, kako obstoječe znanje čim učinkoviteje prenesti v prakso. Viri in literatura Best management practices for forestry in Montana. 2006. The Montana Department of Natural Resources & Conservation, Helena, Montana, USA. Bygden, G., Eliasson, L., Wästerlund, I. 2003. Rut depth, soil compaction and rolling resistance when using bogie tracks Journal of Terramechanics 40:179-190. Cambi, M., Certi ni, G., Neri, F., Marchi, E. 2015. The impact of heavy traffic on forest soils: A review. Forest Ecology and Management, 338: 124-138. Greacen, E., Sands, R. 1980. Compaction of forest soils. A review Soil Research 18:163-189. Košir, B. 2010. Gozdna tla kot usmerjevalec tehnologij pridobivanja lesa. Elaborat. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 80 str. Krč, J., Beguš, J., Primožič, J., Levstek, J., Papler - Lampe, V., Klun, J., Mihelič, M. 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 38 str. Lüscher, P., Frutig, F., Thees, O. 2016. Physikalischer Bodenschutz im Wald. Waldbewirtschaftung im Spannungsfeld zwischen Wirtschaftlichkeit und Erhaltung der physikalischen Bodeneigenschaften. Bundesamt für Umwelt, Bern. Umwelt-Wissen Nr. 1607: 159 str. Michigan forestry best management practices for soil and water quality. 2018. Michigan Department of Natural Resources, Lansing, Michigan, USA. Mihelič, M. 2014. Gospodarnost in okoljski vidiki tehnologij pridobivanja lesnih sekancev za energetsko rabo. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani. Naghdi, R., Solgi, A. 2014. Effects of skidder passes and slope on soil disturbance in two soil water contents Croat J for Eng 35:73-80 Pasemann, S., Erler, J. 2016. Limits of trafficability on forest soils. Influencing parameters on rutting. In: Gendek A, Moskalik T (eds) From Theory to Practice: Challenges for Forest Engineering. Proceedings and Abstracts of the 49th Symposium on Forest Mechanization, Warsaw, Poland: 338 str. Poje, A., Mihelič, M., Leban, V. 2019. Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal. Gozdarski vestnik, 77, 1: 3-20. Nordlund, A., Ring, E., Högbom, L., Bergkvist, I. 2013. Beliefs among Formal Actors in the Swedish Forestry Related to Rutting Caused by Logging Operations. Arbetsrapport Skogforsk, 807: 20 str. Saarilahti, M. 2002. Project Deliverable D2 (Work Package No. 1) on Soil Interaction Model. Helsinki, University of Helsinki, Department of Forest Resource Management: 87 str. Sutherland, B.J. 2003. Preventing soil compaction and rutting in the boreal forest of Western Canada: a practical guide to operating timber-harvesting equipment vol 4. Forest Engineering Research Institute of Canada, Quebec, Canada. Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo. Biotehniška fakulteta. 2019. http:// www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-gozdarstvo/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/katedra-za-gozdno -tehniko-in-ekonomiko/vpliv-strojne-secnje-na-gozd-in-dolocitev-meril-za-njeno-uporabo/. (25. 3. 2019). PRESOJA STROKOVNEGA OCENJEVANJA POŠKODOVANOSTI GOZDNIH TAL Mihelič Matevž | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, matevz.mihelic@bf.uni-Ij.si Vasja Leban | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, vasja.leban@bf.uni-lj.si Janez Krč | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, janez.krc@bf.uni-lj.si Jurij Marenče | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, jurij.marence@bf.uni-lj.si Anton Poje | Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, anton.poje@bf.uni-lj.si Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice Uvod Tla so strateški in neobnovljiv vir za osnovanje, rast in razvoj kopenskih ekosistemov, njihovo varovanje pa je opredeljeno v vrsti zakonskih dokumentov (Pezdevšek Malovrh in sod., 2018). Pridobivanje lesa s sodobnimi tehnologijami poteka skoraj izključno z vožnjo po površini tal, kar povečuje verjetnost zbijanja tal, mehanizacija je lahko vir onesnaženja tal, gozdna infrastruktura pa zmanjšuje površino rodovitnih tal ter njihovo rodovitnost (Robek, 1994; Mihelič, 2017). Vprašanji, ki se postavljata, sta, kako v gozdarstvu tla varujemo ter kako presojamo njihovo čezmerno poškodovanost. V gozdarstvu je varovanje tal v veliki meri odvisno od gozdarskih strokovnjakov, ki ga vključujejo v gozdnogospodarske načrte, načrtovanje sečnje in spravila lesa, načrtovanje in gradnjo gozdnih prometnic, prav tako pa tudi nadzorujejo in preverjajo samo izvedbo del ter njihovo ustreznost. Presoja opravljenih del je lahko zelo subjektivna, če nimamo preprostih meril za uporabo na terenu. Žal pa znanost težko postreže s preprostimi merili, saj so tla zelo kompleksno in tako izrazito interdisciplinarno področje (Owende in sod., 2002; Nordlund in sod., 2013). Situacijo nadalje zapleta dejstvo, da imajo deležniki, ki sodelujejo pri načrtovanju in pridobivanju lesa, različne poglede na poškodovanosti tal in možnosti za zmanjšanje njihove poškodovanosti (Nordlund in sod., 2013). Zaradi naštetih razlogov lahko v svetu opazimo zelo različne definicije sprejemljive poškodovanosti tal, kar kaže na dogovor med deležniki o sprejemljivem obsegu poškodb. Slovenija ni izjema, saj ni enotnega odgovora na vprašanje o sprejemljivem obsegu poškodovanosti tal. Obstoječe merilo sprejemljive poškodovanosti tal po strojni sečnji je dvoumno, kar je težava predvsem za uporabnike v operativi, ki se morajo na terenu odločati o sprejemljivosti poškodb tal (Poje in sod., 2019). Poleg nejasnosti merilo predvideva razlikovanje med sečnimi potmi in vlakami, kar je dodatna težava za operativno oceno, saj evidence pogosto niso popolne, kar ocenjevalca navaja k vizualnemu ocenjevanju poškodovanosti tal. Leta 2018 smo izvedli raziskavo s ciljem, da bi dobili uvid v trenutno prakso ocenjevanja sprejemljivosti izvedbe gozdarskih del (redna in načrtovana sečnja) z vidika poškodovanosti tal. Cilj pričujočega prispevka pa je odgovoriti na dve vprašanji. Zanima nas, katere kazalnike upoštevajo gozdarski strokovnjaki pri ocenjevanju poškodovanosti tal ter kolikšne so v praksi uporabljane referenčne meje in ali se le-te razlikujejo glede na vrsto prometnice. Ti podatki so nam služili pri pripravi novega predloga meril za oceno sprejemljive poškodovanosti tal. Metode Poskus na terenu in anketna vprašanja smo oblikovali na podlagi proučene literature in namena raziskave. Pred izvedbo ankete smo v odseku 53D na Pokljuki postavili dve ploskvi v izmeri 30 x 30 m. Na ploskvah smo izmerili dolžine obstoječih vlak in sečnih poti ter na vsakem metru trase izmerili globino globlje kolesnice na centimeter natančno. Za merjenje globine kolesnic smo uporabili instrument, ki smo ga izdelali v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta, št. V4-1624 (Priprave ..., 2018). Ploskev 1 smo postavili tako, da je ocenjevalec na njej lahko prepoznal točkovno poškodbo in površinsko poškodovanost tal. Na ploskvi 2 smo želeli izvedeti, ali anketiranci postavljajo različna merila za ocenjevanje poškodb na vlakah in sečnih poteh ter kot vlake upoštevali prometnice, ki so vrisane v evidenco gozdnih cest in vlak Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Nato smo na seminarju z naslovom Vpliv gozdarskih tehnologij na gozdna tla, ki je potekal 18. 10. 2018 na Pokljuki, izvedli anketo med udeleženci. V njej smo jih za vsako ploskev povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal in glavnih merilih, na podlagi katerih so se odločili za oceno. Rezultati in razprava Sprejemljiva poškodovanost tal Na terenu izmerjena povprečna globina kolesnic na ploskvi 1 je znašala 6,8 cm, pri čemer je zgolj en meter sečne poti globlji od 30 cm. Povprečna globina kolesnic na ploskvi 2 je znašala 19,6 cm (odsek vlake 21,9 cm, odsek sečne poti 17,1 cm), pri čemer so kolesnice globlje od 30 cm nastale na enem metru sečne poti in sedmih metrih vlake. Delež izračunane poškodovane površine ploskve 1 je znašal 30,7 %, ploskve 2 pa 20,6 %. Iz rezultatov meritev je razvidno, da je bila na ploskvi 1 problematična predvsem točkovna poškodba ter velika površina prevoženih tal, na ploskvi 2 pa je bila težava v globokih kolesnicah, predvsem na sečni poti, prav tako je bila problematična poškodovana površina. Pri ocenjevanju sprejemljivosti se je izkazalo, da anketiranci vrsto prometnice določajo glede na njen videz oziroma jakost njene poškodovanosti. Na ploskvi 1 je večina anketirancev pravilno ugotovila, da ocenjujejo poškodbe na sečnih poteh, medtem ko je na ploskvi 2 le petina anketirancev omenila sečno pot, čeprav je bila vrisana na priloženo karto. Analiza sprejemljivosti poškodovanosti tal pokaže, da so anketiranci za ploskev 1 (76,9 %) ocenili, da je poškodovanost tal sprejemljiva, za ploskev 2 pa je tako oceno dalo 50,0 % anketirancev. Ocena poškodovanost tal za obe ploskvi je značilno različna (x2 = 7,782; d.f. = 1; p = 0,0053). Lahko ugotovimo, da je več kot tri četrtine anketirancev poškodovanost tal na ploskvi 1 ocenila kot sprejemljivo. Preostali anketiranci kot glavni vzrok za nesprejemljivost izpostavljajo prevelik delež poškodovane površine. Delež kolesnic, globljih od 10 cm na sečni poti (25,3 %), je namreč večji od 10 %, kar je glede na Koširjev predlog meril (Košir, 2010) zaradi velikega deleža poškodovane površine uvrščena med resno poškodovanost tal. Lahko ugotovimo, da so bili anketiranci pri ocenjevanju poškodovanosti tal na ploskvi 1 preveč prizanesljivi. Na ploskvi 2 je polovica anketirancev poškodovanost tal ocenila kot sprejemljivo, druga polovica pa kot nesprejemljivo. Če poškodbe na ploskvi primerjamo s Koširjevim predlogom, ugotovimo, da je poškodovanost po obeh merilih nesprejemljiva, saj globina kolesnic na 85 % sečne poti presega 10 cm, povprečna globina kolesnic na sečni poti (17,1 cm) pa prevelika glede na odprtost gozdov s prometnicami. Merila poškodovanosti tal Pri ocenjevanju sprejemljive poškodovanosti tal so anketiranci upoštevali različna merila. Najpogosteje so ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal glede na prisotnost kolesnic in njihove globine. Na ploskvi 1 je to merilo upoštevalo 49,1 % anketirancev, na ploskvi 2 pa 79,2 %. Naslednje po pogostosti je bilo merilo deleža poškodovane površine, na podlagi katerega je poškodovanost tal na ploskvi 1 ocenjevalo 50,9 % anketirancev, na ploskvi 2 pa 17,0 %. Sledila so merila poškodovanosti glede na dolžino poškodb na gozdni prometnici, prisotnost znakov erozije in porušeno strukturo tal. Kratko, a globoko točkovno poškodbo na sečni poti pa je pri ocenjevanju upoštevala le desetina anketirancev. Na ploskvi 2 so anketiranci pri oceni sprejemljivosti upoštevali predvsem globino kolesnic, manj pa delež poškodovane površine, ki je bila, podobno kot na ploskvi 1, celo večja od priporočene za države s tradicionalnim načinom gospodarjenja z gozdovi (Duckert in sod., 2009). Anketiranci so zastajanje vode na križišču obeh prometnic zaznali kot nevarnost za pojav erozije, ki jo kot kazalnik poškodovanosti tal upoštevajo tudi v tujini (Page-Dumroese in sod., 2000). Zaključek V raziskavi smo pokazali, da se gozdarski strokovnjaki o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal odločajo intuitivno in predvsem na podlagi vizualne ocene. Pri ocenjevanju največkrat upoštevajo globino kolesnic in delež poškodovane površine, kar je skladno z rezultati študij iz tujine. Anketiranci zastajajočo vodo v kolesnicah zaznavajo kot potencialno nevarnost za pojav erozije. Odgovori anketirancev dokazujejo, da so osnovne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive. Na to opozarja tudi malo odgovorov na vprašanje (kvantificiranih) referenčnih vrednosti. Glede na rezultate in analize slovenske in tuje literature predlagamo upoštevanje filozofije »žrtvovanega« prostora, kjer del gozdne površine zavestno namenimo intenzivnejši rabi, preostali del pa temeljiteje varujemo (Duckert in sod., 2009; Page-Dumroese in sod., 2012, Vossbrink in Horn, 2004). Odločitev za tak pristop utemeljujemo s hitrostjo, enostavnostjo in zanesljivostjo ocenjevanja na tak način. Poleg tega je to pristop, ki omogoča, da pri odločanju v negotovosti naredimo manj škode. Prilagojeni predlog poškodovanosti tal smo razdelili na pravila za vlake in pravila za sečne poti. Na omrežju vlak naj poškodovanost tal omejuje merilo prevoznosti, z drugimi besedami globina kolesnic, ki ustreza višini prehoda (klirensu) spravilnega sredstva najmanjšega stroja, ki je namenjen gozdni proizvodnji. Skupna relativna površina tega omrežja sme znašati 10 % (odprtost 250 m/ha) ne glede na uporabljeno tehnologijo in vrsto sestoja. Seveda je treba vlake v primeru neustrezne tehnične prevoznosti ali nevarnosti erozije po delu sanirati. Na omrežju sečnih poti, ki niso del prej omenjenega omrežja sekundarnih prometnic, predlagamo omejitev poškodovanost tal s kazalnikom globine kolesnic, ki na 90 % dolžine sečne poti ne presega 10 cm, hkrati pa ne presega 30 cm na kateremkoli odseku poti (glej tudi Košir, 2010; Krč in sod., 2014). Relativna površina vseh prometnic naj ne presega 20 % površine delovišča. Primarno so sečne poti namenjene strojem za sečnjo in zgibnim polprikoličarjem, na njih pa veljajo vsa pravila omejevanja poškodb tal, vključno z uporabo vejnatih preprog. Naj še enkrat opozorimo, da poškodb na sečnih poteh ne popravljamo, zato je pri merilih treba vztrajati z veliko mero doslednosti. Še prehitro se lahko zgodi, da bomo v gozdovih sečne poti obremenili bolj kot vlake. Navedeno merilo dajemo v razpravo strokovni javnosti z željo, da bi v naslednjem koraku pripraviti hitro metodo ocenjevanja poškodovanosti tal, kar bo omogočilo zamenjavo intuitivnega ocenjevanja z objektivnim. Viri in literatura Duckert, D. R., Morris, D. M., Deugo, D., Duckett, S., McPherson, S. 2009. Developing site disturbance standards in Ontario: Linking science to forest policy within and adaptive management framework. Canadian Journal of Soil Science, 89, 1: 13-23. Košir, B. 2010. Gozdna tla kot usmerjevalec tehnologij pridobivanja lesa. Elaborat. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 80 str. Krč, J., Beguš, J., Primožič, J., Levstek, J., Papler-Lampe, V., Klun, J., Mihelič, M. 2014. Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 38 str. Mihelič, M. 2014. Gospodarnost in okoljski vidiki tehnologij pridobivanja lesnih sekancev za energetsko rabo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 285 str. Nordlund, A., Ring, E., Högbom, L., Bergkvist, I. 2013. Beliefs among Formal Actors in the Swedish Forestry Related to Rutting Caused by Logging Operations. Arbetsrapport Skogforsk, 807: 20 str. Owende, P. M. O., Lyons, J., Haarlaa, R., Peltola, A., Spinelli, R., Molano, J., Ward, S. M. 2002. Operations protocol for eco-efficient wood harvesting on sensitive sites. Ecowood: 74 str. Page-Dumroese, D., Jurgensen, M., Elliot, W., Rice, T., Nesser, J., Collins, T., Meurisse, R. 2000. Soil quality standards and guidelines for forest sustainability in northwestern North America. Forest Ecology and Management, 138, 1-3: 445-462. Page-Dumroese, D. S., Abbott, A. M., Curran, M. P., Jurgensen, M. F. 2012. Validating visual disturbance types and classes used for forest soil monitoring protocols. Fort Collins, U.S. Department of Agriculture, Forest Service, Rocky Mountain Research Station: 17 str. Pezdevšek Malovrh, Š., Mihelič, M., Krč, J. 2018. Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje: ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij? Acta Silvae et Ligni, 115: 43-56. Poje, A., Mihelič, M., Leban, V. 2019. Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal. Gozdarski vestnik, 77, 1: 3-20. Priprave na seminar (september 2018). 2018. http://www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-gozdarstvo/o-oddelku/ katedre-in-druge-org-enote/katedra-za-gozdno-tehniko-in-ekonomiko/vpliv-strojne-secnje-na-gozd-in-dolocitev-meril-za-njeno-uporabo (21. 12. 2018). Robek, R. 1994. Vpliv transporta lesa na tla gozdnega predela Planina Vetrh. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo: 132 str. Vossbrink, J., Horn, R. 2004. Modern forestry vehicles and their impact on soil physical properties. European Journal of Forest Research, 123, 4: 259-267. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta O 4T\ Pa hern i kova ustanova SiDG Slovenski Državni Gozdovi fjTehnogozd gozdarstvo UNIFOREST ST/HL Rožna ulica 39,1330 Kočevje ЈЗО ,_N lil (BIJOL) KRPAN _ _____7Л noc/ш /n mnrnoic GOZD LJUBLJANA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d. GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC REPUBLIKA SLOVENIJA arrs W MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST Г|П7П A R^TX/П IN PRFHRANO REf4J6UKES4.0V€NUe lin ri\l-Ml\ni4U GDK 946.2:114(045)=163.6 Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom -odmev 35. Gozdarskih študijskih dni Na z oblaki zastrt 11. april se je v dvorani prof. Janeza Hribarja na Jamnikarjevi 101 zbralo 135 strokovnjakov s področja gozdarstva, agronomije in okoljskih ved. Člani katedre za Gozdno tehniko in ekonomiko Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete smo namreč organizirali že petintrideseto posvetovanje Gozdarski študijski dnevi. Tema letošnjega posvetovanja se je nanašala na enega najpomembnejših, a nemalokrat zapostavljenih rastiščnih dejavnikov - gozdnimi tlemi -, ki skupaj s podnebjem, reliefom in biocenozo tvorijo kompleks gozdnega ekosistema. Gozdna tla predstavljajo svojevrsten objekt proučevanja zlasti naravnih procesov, ki se odvijajo v njih ali ki vplivajo na njihov razvoj. Razumevanje slednjih je še vedno zavito v tančico skrivnosti, ki so zakopana pod zemljo in nosijo krinko interakcij med živimi in neživimi dejavniki. Nemalokrat se zato o ravnanju z gozdom in še posebej z gozdnimi tlemi odločamo na osnovi pomanjkljivih informacij in znanja ter se učimo s pomočjo poskusov in napak. Celodnevni dogodek se je začel s pozdravnimi nagovori direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjana Oražma, direktorja Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primoža Simončiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška, pro dekana Biotehniške fakultete za študijsko dejavnost prof. dr. Davorina Gazvode ter prodekana za področje gozdarstva prof. dr. Andreje Bončine. Sledila so uvodna vabljena predavanja dr. Primoža Simončiča iz Gozdarskega inštituta Slovenije, upokojenega profesorja Biotehniške fakultete dr. Boštjana Koširja ter prof. dr. Martina Ziesaka iz Oddelka za gozdarstvo Univerze uporabnih znanosti Bern. Osrednji del posvetovanja je bil razdeljen v tri sklope, s štirimi predstavitvami v vsakem sklopu, skupaj dvanajst zanimivih predavanj, ki so dostopna - skupaj z digitalno inačico zbornika Slika 1: Registracija udelezencev (foto: A. Skvarča). 196 - na spletni strani http://gsd.bf.uni-lj.si/2019/. V prispevkih, ki so rezultat znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela v povezavi s praktičnimi izkušnjami, so avtorji izpostavili pomen gozdnih tal, njihovih funkcij in ekosistemskih storitev ter posledic človekovega delovanja, ki predvsem preko gospodarskih aktivnosti vplivaj o na naravne procese v gozdnih tleh. Tla - in posebno gozdna tla - so bila v prispevkih obravnavana s pravnega, družbenega in pedološko-geokemičnega vidika, z vidika gojenja gozdov, gozdnogospodarskega načrtovanja in pridobivanja lesa. Slednji je bil deležen posebne pozornosti zaradi neposredne povezave posvetovanja s projektom Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo, ki ga financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Obema organizacijama se zahvaljujemo za zagotavljanje materialnih možnosti za organizacijo posvetovanja in znanstvenoraziskovalno delo obravnavanega področja. Več informacij o projektu je dostopnih na povezavi: https://bit.ly/2v9iiV . V luči posodabljanja tehnologij pridobivanja lesa (npr. strojna sečnja) in razvoja novih načinov dela se večji poudarek daje ekološki komponenti trajnostnega gospodarjenja. Zaradi svojevrstnih značilnosti gozdarske mehanizacije se spreminjata ne zgolj učinkovitost in varnost izvedbe del, temveč tudi način dela. Strojno sečnjo z ozirom na gozdna tla najbolj zaznamuje precejšen obseg vožnje po gozdnih tleh, kar predstavlja tako tehnološki kot ekološki izziv. Z novimi znanji in strokovnimi izkušnjami želimo prispevati k zmanjševanju negativnih vplivov na gozdna tla ob hkratni optimizaciji proizvodnje. Pomemben prispevek predstavljajo vse študije, ki so bile predstavljene na letošnjih Gozdarskih študijskih dnevih. Za to gre zahvala vsem avtorjem in udeležencem; sponzorjem in donatorjem pa hvala za podporo pri organizaciji. Verjamemo, da je posvetovanje dvignilo tako zavedanje o pomenu gozdnih tal kot zanimanje za spoznavanje in raziskovanje tega širokega, a privlačnega področja ter upamo, da se bodo utrinki in spoznanja s posvetovanja odražali znotraj strokovnih vsebin in praktičnega dela v operativi. Vasja Leban, prof. dr. Janez Krč Univerza Ljubljani Bi0ief)Higka Seznam diplomskih in magistrskih nalog St. Naziv in bibliografski podatki 1 Levičnik E. (2019) Poškodovanost tal po strojni sečnji in spravilu lesa v oddelku GGE Vrbovec: diplomsko delo - visokošolski študij. Samozaložba, Ljubljana: 41 str. 2 Zore P. (2019) Presoja hitrih metod za določanje mehanskih lastnosti tal: diplomsko delo - univerzitetni študij. Samozaložba, Ljubljana: 46 str. 3 Ogrin G. (2019) Ugotavljanje občutljivosti gozdnih tal na poškodbe zaradi pridobivanja lesa v GEE Zaplana: diplomsko delo - univerzitetni študij. Samozaložba, Ljubljana: 31 str. 4 Jereb L. (v izdelavi) Nosilnost zmrznjenih tal in snežne odeje pri gozdni proizvodnji: diplomsko delo - visokošolski študij. Samozaložba, Ljubljana. Integrating soil characteristics and routine weather data to enhance environment-friendly forest operations Anton Poje, Matevž Mihelič, Vasia Leban, Janez Krč University of Ljubljana, Biotechnical faculty, Department of forestry and renewable forest resources, Ljubljana, Slovenia INTRODUCTION - trafficability and damage to soil, particularly rutting, is largely determined by soil type and water content - information on environment-friendly soil trafficability limitation is important to protect forest soils during forest operations, especially when cut-to-length (CTL) technology is engaged OBJECTIVES - to determine the environmental limits of Slovenian forest soils - to design a decision support system (DSS) based on empirical soil data and routine weather data 3000 2500 2000 -5 1500 1000 500 15 25 35 Volumetric water content (%) 45 55 -Cambisol Gleysol -Luvisol -Fluvisol Figure 2. Relation between cone index and water content for 4 soil classes METHODS - soil penetration resistance and soil water content were recorded on four different soil classes (Figure 2) - ground bearing capacity and weather models were built and fused in a user-friendly DSS (Figure 1) Soil characteristics Soil measurements - Soil water content - Cone index Supplementary date and maps Routine weather data ÄiA. - Altitude ■ Longitude/Lati tu de - Data on forests - Precipitation - Evapotranspi ration - Air temperature - CEoud cover Weather and Ground bearing capacity models /г^ Graphical User Interface Do not continue Continue with caution Continue without restrictions Final evaluation Figure 1. Graphic presentation of DSS sources and variables Selected literature: Cambi M., Certini G., Neri F., Marchi E. 2015. The impact of heavy traffic on forest soils: A review. Forest Ecology and Management, 338: 124-138. Lüscher P., Frutig F., Thees O. 2016. Physikalischer Bodenschutz im Wald. Bundesamt für Umwelt, Bern. Umwelt-Wissen Nr. 1607: 159 p. Owende P. M. O., Lyons J., Haarlaa R., Peltola A., Spinelli R., Molano J., Ward S. M. 2002. Operations protocol for eco-efficient wood harvesting on sensitive sites: 74 p. Poje A., Mihelič M., Leban V. 2019. Analysis of Professional Assessment of Forest Soil Damage. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 77, 1: 3-20. Saarilahti M. 2002. Project Deliverable D2 (Work Package No. 1) on Soil Interaction Model. University of Helsinki: 87 p. Shang K. Z., Wang S. G., Ma Y. X., Zhou Z. J., Wang J. Y., Liu H. L., Wang Y. Q. 2007. A scheme for calculating soil moisture content by using routine weather data. Atm C P, 7: 5197-206. RESULTS - using limits for soil bearing capacity (i.e. 0.7 and 1.0 MPa), three risk zones for soil damage are identified: minimal (green), medium (yellow) and high (red) (Figure 3) - water content values between risk zones were estimated at 41% and 55% for cambisol, 22% and 40% for gleysol, 30% and 38% for fluvisol, and 8% in 30% for luvisol 3000 2500 2000 -3 1500 1000 500 11 16 21 26 31 36 41 46 Volumetric water content (%) 51 56 61 Low risk Medium risk ■■Highrisk —Gleysol Figure 3. Risk zones for gleysol soil class DISCUSSION - model from measured data was integrated with the weather models into a DSS to indicate real-time risk for soil damages (Figure 4) - inclusion of forecasted routine weather data would enlarge the DSS scope to anticipate soil damage risk in advance - predicting the soil water content from routine weather data remains the main challenge Longitude (x): Latitude (y): 14,6568232 46,0068177 Cadastral zone: Local name: Municipality: Hunting club: Forest category UPOGLAV Krpićje LJUBLJANA LD PUCLED Multipurpose Landscape: Relief: _ Altitude - from: Forestry infomation system Altjtude tQ. Position: Bedrock: Rockiness: HILLSIDE DITCHY AND RIDGES 340 600 EAST 37 DOLOMITE Share of the area accessible by roads: Fire risk: Soil type: FAQ type: DYSTRICT BROWN SOILS Dystric Cambisol_ Satelite photo of the surroundings: Station name: Distance to the station: Agrometeorological station Azimuth to the station: Station altitude: 10,82 km 334 degrees 282 m A.S.L Precipitation in the past 12 days: Evapotranspiration in the past 12 days: Assessed soil water content: Calculated soil cone index: 63,4 mm 39,7 mm 27,7 % 1314,1 kPa Station name: Distance to the station: Azimuth to the station: Station altitude: Automatic meteorological Data validity: station Average annual temperature: Average annual precipitation: Average annual cloud cover UUBUANA/BEZIGRAD 12,94 km 149 degrees 299 m A.S.L 13.08.2019 11:30 CEST 10,40 degrees 1339,69 mm 63,50 % Air temperature: Dew point: Humidity: Wind direction: Wind speed: Pressure: 23,1 degrees C 16,8 degrees C 68,0 % Southeast 9 km/h 980,9 h Pa EVALUATION: SOIL CARRYING CAPACITY IS SUITABLE - CONTINUE WITH OPERATIONS Figure 4. Graphical User Interface of the prototype DSS Copyright © 2019 Anton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, Janez Krč; University of Ljubljana This study was performed as a part of the project Nr. V4-1624 with financial support from The Slovenian Research Agency and the Slovenian Ministry of Agriculture, Forestry and Food Rezultati meritev in analiz na vzorčnih ploskvah Izhodišča Nosilnost tal raziskovalci ugotavljajo na več načinov - s pomočjo analitičnih in empiričnih metod in vmesnih kombinacij. Variabilnost gozdnih tal je zelo velika, zato ocenjujemo, da je empirična metoda za raziskave v gozdarstvu primernejša. Poznana je WES (angl. Waterway Experimental Station) metoda, ki so jo razvili pri US Army Corps of Engineering Research Centre (Anttila, 1998; Saarilahti 2002), pri kateri lahko s pomočjo standardiziranih penetrometrov izmerimo odpor tal proti prodiranju njegovega konusa (konusni indeks - CI) oziroma izmerimo nosilnost tal. Ta se med vrstami tal razlikuje, bistveno pa se spreminja z vlažnostjo in globino tal. Predvsem vlažnost in vrsta tal sta elementa, ki ju želimo v tej raziskavi proučiti in ob uporabi težke mehanizacije ugotoviti njun vpliv na velikost poškodovanosti tal. Poleg nosilnosti tal je masa stroja oziroma tlak, ki se z njega prenaša na tla, dejavnik, ki vpliva na odnos stroj - tla. Ta tlak lahko izmerimo ali izračunamo - tako imamo v splošni rabi metodologijo Mellgrena (1980), ki je uvedel pojem nominalnega tlaka na tla. Izračun ima nekaj pomanjkljivosti -njegova bistvena prednost je preprostost, zato ga pogosto uporabljajo tudi proizvajalci gozdarskih strojev. V presoji vplivov na tla je bil ta način v preteklosti vključen tudi v mednarodnem projektu ECOWOOD. Novejšo obsežno raziskavo so izvedli švicarski raziskovalci (Lüscher in sod., 2016), ki so uporabo strojne sečnje povezali s tipom tal, vlažnostjo in naklonom terena. Za vsakega od naštetih dejavnikov so ocenili primernost uporabe strojne sečnje, končna ocena pa je kombinacija vseh dejavnikov, ki so različno pomembni (obteženi). Rezultati meritev po vzorčnih ploskvah 1.1 Brdo 1.2 Dobrovnik 1.3 Osankarica 1.4 Mrtvice 1.5 Pekel 1.6 Šahen Greben 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 y = -2043ln(x) + 8554,6 R2 = 0,8601 <4 ♦ ♦ ♦ ♦ 1 k«* 10 20 30 40 50 ♦ Nizil -Logaritemska (Nizil) 60 70 Vrtača 1.7 Stojna 1.8 Fondek 1.9 Razdrto 1.10 Smrekova draga 1.11 Vipava 1.12 Hrastje 1.13 Jezero 1.15 Dolgi tali 2000 10 y = -756,9ln(x) + 3626,9 R2 = 0,5164 20 30 40 50 ♦ Nizil -Logaritemska (Nizil) 60 70 0 6000 5000 4000 3000 2000 1000 y = -854,3ln(x) + 4326,5 R2 = 0,5201 ♦ % .lit» ♦ 10 20 30 40 50 60 ♦ Nizil -Logaritemska (Nizil) 70 Odnos med nosilnostjo in vlažnostjo tal Na osnovi meritev nosilnosti in vlažnosti tal za izbrane talne tipe smo matematično definirali njun odnos, ki ga predstavljajo spodnji grafikon (Slika 1), enačba (1) ter preglednica 1. Nosilnost tal je funkcija vlažnosti, izbrani spremenljivki sta v logaritemskem (nelinearnem) odnosu, kar prikazuje enačba (1). Slika 1 grafično prikazuje odnos med spremenljivkama: iz slike je razvidno, da so nekatera tla (npr. rjava opodzoljena tla) precej neobčutljiva na spremembo vlažnosti tal, druga (npr. rjava pokarbonatna tla) visoko nosilna do precejšnje vlažnosti, tretja (npr. razvita obrečna tla) pa precej občutljiva na spremembo vlažnosti in zato postanejo hitro slabo nosilna. Slika 1: Grafični prikaz odnosa med nosilnostjo in vlažnostjo tal f(x) = konstanta + (bt x lnx) (1) kjer x pomeni (izmerjeno) vlažnost tal, konstanta vrednost, kjer premica seka os y, ter parameter b1, ki določa naklon funkcije. Vrednosti konstante in parametra bi podaja Preglednica 1. Skupaj smo uspeli dobiti podatke za šest talnih tipov, ki se v celotni Sloveniji pojavljajo na 56,7 %. Ker z vzorci nismo uspeli zajeti vseh talnih tipov v Sloveniji, smo slednje razdelili v štiri skupine: neznano, drugo (npr. urbano), nerazvita tla ter šotna tla. Vsakemu smo, na osnovi strokovnega znanja, pripisali vrednosti konstante in parametra b1. Preglednica 1: Vrednosti konstante in parametra b1 za različne tipe tal ter njihova površina Talni tip Konstanta Parameter bi Površina (ha) Delež površine Neznano 3962,34 -858,50 783609,09 38,65% Distrična rjava tla 4221,23 -875,06 419186,53 20,68% Rjava pokarbonatna tla 5250,74 -1141,49 242052,92 11,94% Evtrična tla 4594,22 -1001,28 321555,62 15,86% 56,72% Rjava opodzoljena tla 1471,80 -226,06 144,72 0,01% Hipoglej 2494,48 -486,03 69879,53 3,45% Razvita obrečna tla 5741,59 -1421,10 97024,10 4,79% Drugo (npr. urbano) 0,00 0,00 57924,52 2,86% Nerazvita tla 3000,00 -500,00 26435,85 1,30% Šotna tla 1400,00 -100,00 9505,94 0,47% Naklon terena in poškodbe tal pri gozdni proizvodnji Izhodišča Kolesnice so vidne posledice vožnje strojev za gozdno proizvodnjo po gozdnih tleh in nastanejo kot posledica uravnoteženja (sil med kolesi in tlemi) med tlakom koles in nosilnostjo tal. Spremembe tal so tako odvisne od lastnosti strojev, in sicer predvsem od njihove mase ter naležne površine koles ali gosenic, ter lastnosti tal, kot so vlažnost, tip, tekstura, delež skeleta in humusa (Horn et al. 2004; Košir 2010; Lüscher et al. 2016). Na ravnini je tlak koles na tla poleg števila in lastnosti koles odvisen od razporeditve mase stroja. Tako je pri strojih za sečnjo in praznih polprikoličarih približno 40 % teže na zadnjem delu stroja ter 60 % na spredjem delu. Pri delu se razporditev mase stroja spremenija, tako je na primer, pri zgibnem polprikolčarju kar dve tretjini mase zaradi bremena na zadnjem delu stroja (Akay et al. 2007; Košir 2010). Na pobočju se poleg bremena razporeditev mase spremeni zaradi spremembe položaja oz naklona stroja. Tako se pri spravilu navzdol poveča obremenitev na sprednji del stroja, pri spravilu navzgor pa na zadnji del stroja (Marenče and Košir 2006). Z naklonom terena se povečuje zdrs koles, ki nastane trenutku, ko nosilnost tal glede na strižne sile popusti pod obodno silo koles. Na zdrs kolesa poleg lastnosti pnevmatik, opreme in stroja vplivajo tudi lastnosti tal in terena, kot so na primer vlažnost in delež skeleta ter naklon terena (Hittenbeck 2013; Marenče 2005; Owende et al. 2002). Pri vrednosti zdrsa, večji od 25 %, zdrs koles povzroči popolno odstranitev zgornji plasti tal, povečuje erozijo ter globino kolesic, zato so iz ekološkega vidika največji nakloni terena pri delu z zgibnim polprikoličarjem v najugodnejših razmerah omejeni na 60 % (Hittenbeck 2013). Z naklonom vlake pri uporabi zgibnega traktorja narašča suha navidezna gostota tal in globina kolesnic, zmanjšuje pa se poroznost tal. Spremembe fizkalnih in kemični lastnosti tal se pojavljajo tudi v polmetrskem pasu ob vlaki. Pri naklonu nad 20 % so globine kolesnic značilno večje kot pri nižjih naklonih, ne glede na število prehodov stroja (Naghdi and Solgi 2014; Naghdi et al. 2017; Solgi et al. 2019; Solgi et al. 2015). Vpliv naklona na globino kolesnic se različno povečuje s številom prehodov zgibnih polprikoličarjev. Posledično so razlike v globinah kolesnic večje pri naklonih terena nad 10 % in pri 7 in več prehodih strojev (Pasemann and Erler 2016). Ker se strojna sečnja in spravilo lesa zaradi sanitarnih sečenj, kot posledica obsežnih vetrolomov in gradacij podlubnikov, v sedanjem času opravlja na deloviščih z vedno večjimi nakloni, le-ti pa lahko močno presegajo povprečen naklon 10 %, ki je v Normativih gozdnih del (Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije 2010) uvrščen med ugodne terenske razmere za delo s strojem za sečnjo, smo z raziskavo želeli ugotoviti: a) kako se globina kolesnic spreminja z naklonom na naključno izbranih objektih, b) kolikšen je vpliv dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na možnost sečnje in spravile s sodobnimi tehnologijami iz ekološkega vidika na različnih naklonih terena. Metoda dela Za uresničitev prvega namena raziskave smo izbrali dva objekta raziskave, in sicer prvega na območju Pokljuke ter drugega na območju GGE Zaplana, v GGO Ljubljana. Na objektu na Pokljuki, v bližini Mrzlega studenca, kjer je potekala delavnica v sklopu CRP projekta (Poje et al. 2019), smo naključno izbrali tri sečne poti, ki so v preteklih posegih služile predvsem kot izvozne poti. Na izbranih sečnih poteh smo na vsak meter izmerili globino kolesnic in ocenili kamnitost podlage. Globino kolesnice smo izmerili s pomočjo orodja, ki smo ga uporabili že v preteklih raziskavah (CRP-V4-1624 2018), in sicer na globlji od obeh kolesnic, na centimeter natančno. Za vizualno oceno kaminosti podlage smo uporabili tri kategorije: zemljata podlaga, podlaga s posameznimi kamni in močno kamnita podlaga. Zadnja kategorija je za večno primerov pomenila, da je kolesnica segala do matične podlage. Naklon izbranih sečnih poti smo pridobili z uporabo Lidar podatkov s pomočjo programskega orodja ArcGIS in MS Excel, kjer smo na podlagi razlik v nadmorski višini med točkami izračunali naklone poti na merilnih mestih. Skupna dolžina analiziranih sečnih poti je znašala 356 metrov. Na objektu na GGE Zaplana je bila metodologija zbiranja podatkov drugačna. Vzorčenje globin kolesnic je potekalo vzdolž izbrane linije, dolge cca 12 km (Slika 1). Pri vsakem prehodu vlake ali sečne poti smo popisali globino najgloblje kolesnice, z naklonomerom naklon prometnice ter ocenili kamnitost podlage. Na ta način je bilo na objektu popisanih 90 odsekov. Vsi podatki so bili zbrani leta 2019 za namen izdelave diplomske naloge študenta Gašperja Ogrina z naslovom Ugotavljanje občutljivosti gozdnih tal na poškodbe zaradi pridobivanja lesa v GEE Zaplana (Priloga AA). Slika 1: Potek linije vzorčenja globin kolesnic v GGE Zaplana Drugi del raziskave, kjer smo ugotavljali velikost vpliva različnih dejavnikov na možnost izvajanja gozdne proizvodnje pri različnih naklonih terena, temelji na analizi programa iFOS (»integrated Forest Operations Software«), ki je nadgradnja programa ProFor, nastalega v sklopu nemškega projekta Physikalischer Bodenschutz im Wald (Lüscher et al. 2016). Programsko orodje iFOS tako med drugim omogoča ugotavljanje vpliva naklona terena na mejno vsebnost vode v tleh, do katere je še dopustna vožnja, ki ne povzroča večje ekološke škode - pojava mešanja tal na kolesnicah, izbranega tipa stroja na posameznih tleh (Slika 2). Slika 2: Primer nastavitve podatkov o tleh in stroju ter poročila iz programskega orodja iFOS oznake kategorije) v programskem orodju iFOS Mineralna tla so v teksturnem trikotniku (Slika 3) glede vsebnost gline, mulja in peska ter občutljovsti tal za poškodbe) razdeljena v 9 skupin, medtem ko mokra, peščena in skletna tla nimajo podskupin. Ostali dejavniki, ki vplivajo na nosilnost tal so razdeljeni na 2-3 kategorije, in sicer: delež humusa na nad in pod 5%, delež skeleta na do 30%, med 30 in 50% in nad 50%, in naklon terena na do 15% in na 15 do 30%. Izračunana mejna vsebnost vode v tleh, ki se izpiše na koncu poročila (slika 2), se linearno spreminja pri tlaku posameznega kolesa med 150 in 250 kPa, nad in pod temi vrednostmi pa je vsebnost vode konstantna in enaka najvišji oz. najnižji izračunani vrednosti. Pri izračunu vsebnosti vode se vedno upošteva kolo z najvišjo vrednostjo tlaka na tla med vsemi kolesi stroja. Rezultati Iz vizualnega pregleda podatkov iz objekta na Pokljuki je razvidno, da variabilnost globin kolesnic relativno velika in da se večje globine pojavljajo predvsem na sečnih poteh z zemljato podlago (slika). Izračunan naklon sečnih poti je znašal med 2,1 in 48,5 %, v povprečju 18.5%. Statistična analiza je pokazala, da globina kolesnic narašča z naklonom sečne poti, vendar pa je povečevanje zelo majhno (0,4 cm/10 % naklona) ter statistično neznačilno. Nasprotno pa ima veliko večji in značilen vpliv na globino kolesnic talna podlaga sečne poti. Na močno kamniti podlagi, kjer globina kolesnic pogosto doseže matično podlago, so bile kolesnice v povprečju 6 cm globoke, na sečnih poteh s posameznimi kamni za 3 cm, na sečnih poteh z zemljato podlago pa za 8 cm globlje (Preglednica 1). Povprečna globina kolesnic na objektu je znašala 11,7 cm. Preglednica 1: Splošni linerani model spreminjanja globine kolesnic v odvisnosti od vrste podlage in naklona terena na sečnih poteh na Pokljuki Spremenljivka B Standardna napaka t-statistika p - vrednost 95 % interval zaupanja Spodnja meja Zgornja meja Konstanta 6,229 1,170 5,323 0,000 3,927 8,530 Zemljata podlaga 7,827 1,183 6,618 0,000 5,501 10,154 Podlaga s posameznimi kamni 2,759 1,189 2,321 0,021 0,421 5,096 Naklon terena (%) 0,043 0,049 0,875 0,382 -0,053 0,138 Vpliv naklona sečne poti na globinko kolesnic se je izkazal visoko statistično značilen le na odseku sečne poti 1 z zemljato podlago (R2=0,665; p<0,000), kjer je globina kolesnic naraščala s stopnjo 0,6 cm na 1 % naklona sečne poti. ika 4: Prikaz globine kolesnic, vrste podlage in podoložni profiov preučevanih sečnih poti na Pokljuki Enako kot na objektu na Pokljuki, je bila tudi na objektu na GGO Zaplana varibilnost globin kolesnic, ne glede na naklon vlak/sečnih poti in vrsto podlage, relativno velika (Slika 4). Kljub naraščanju globin kolesnic z naklonom prometnice, se je vpliv naklona na globino kolesnic izkazal za statistično neznačilen. V nasprotju z ugotovitvami na objektu Pokljuka, pa je bil v tem primeru neznačilen tudi vpliv podlage na prometnici na globino kolesnice (Preglednica 2). Povprečen naklon prometnic na objektu je znašal 14,0 %, povprečna globina kolesnic pa 5,7 cm. o * Đ * * « t ■ • o * o * o oc o o o o o o o ■ * o o o o o ■ ■ o o • o S 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 Naklon vlake/sečne poli (%} o Zemfjata podlaga o Podlaga s posameznimi kamini • Motno kamnita podlaga ...........Lirear (Zemljata podlaga) -Linear {Podlaga & posameznimi kamnit........Linear (Močno kamnite podlaga) Slika 5: Vpliv naklona vlake/sečne poti na globino kolesnice glede na talno podlago Preglednica 2: Splošni linearni model spreminjanja globine kolesnic v odvisnosti od vrste podlage in naklona terena na vlakah/sečnih poteh na GGO Zaplana 95 % interval zaupanja Spremenljivka B Standardna napaka t-statistika p - vrednost Spodnja meja Zgornja meja Konstanta 4,673 0,875 5,341 0,000 2,934 6,412 Zemljata podlaga 0,749 0,967 0,774 0,441 -1,174 2,671 Podlaga s -0,025 0,925 -0,027 0,978 -1,865 1,815 posameznimi kamni Naklon terena (%) 0,061 0,037 1,645 0,104 -0,013 0,134 Pri analizi podatkov iz programa iFOS lahko smo ugotovili, da je dopustna vsebnost vode v mineralnih tleh za delo na nižjih naklonih terena višja kot na strmejših naklonih terena. Tako na naklonih terena, nižjih od 15 %, s stroji z visokim tlakom na tla (250 kPa in več) delo poteka v povprečju pri 5,3 % višji vsebnosti vode kot na naklonih terena od 15-30%. S stroji, ki imajo tlak na tla nižji od 150 kPa, pa lahko delo poteka pri 11,4 % višji vsebnosti vode na naklonih nižjih od 15 % v primerjavi z delom na strmejših terenih. Navedene povprečne vsebnosti vode v tleh so lahko višje ali nižje, če se poleg naklona terena upoštevajo tudi druge lastnosti tal, ki so v interakciji z naklonom terena (Slika 5). Tako je dopustna vsebnost vode pri vsebnosti humusa nad 5 % v povprečju za 0,9 % višja v primeru uporabe strojev z visokimi tlaki na tla in za 2,3 % višja pri uporabi strojev z nižjimi tlaki na tla. Pri vsebnostih humusa pod 5 % so dopustne vsebnosti vode za enak odstotek vode nižje od navednih povprečnih vrednosti vsebnosti vode na posameznih naklonih terena. 1 i_i i II k i II ti L i 1 П 1 ■ r П 1 m i" m i ■ r 2 :5 456789 Kategorija lal ■ <15«.250kPa ■ 15-30», 250 kPa ■ <15%, 150 kPa ■ 15-30», 150 kPa Slika 5: Dopustna vsebnost vode v tleh glede na naklon terena (<15%, 15-30%) in pritisk kolesa stroja na tla (150 kPa, 250 kPa) ter delež humusa, kategorijo tal in delež skeleta Vpliv kategorije mineralnih tal na dopustno vsebnost vode je višji kot vpliv vsebnosti humusa, in sicer se lahko dopustna vsebnost vode v tleh na najbolj za poškodbe občutljivih tleh (kategorija 9) v povprečju zmanjša za 1,9 % oz. 5,7 %, odvisno od vrste uporabljenih strojev. Na manj občutljivih tleh, kategorije 2, pa se dopustna vsebnost vode lahko poveča za 1,7 % oz. 4,6 %. Vsebnost skeleta tal v povprečju najmanj vpliva na spremembo povprečne dopustne vsebnosti vode, in sicer se pri skeletu pod 30 % zmanjša oz. pri skeletu od 30-50% v povprečju poveča za 0,3 % oz. 1,4%, odvisno od vrste uporabljenih strojev. Na tleh, kjer vsebnost skeleta preseže 50%, je izvedba dela vedno mogoča ne glede ostale dejavnike. Tla kategorije 1, kjer v teksturi tal prevladuje pesek, so za poškodbe najmanj občutljiva in je zato delo na teh tleh vedno mogoče ne glede na naklon terena vsebnost vode, vsebnost humusa in skeleta. Enako velja za delo na gramoznih in skeletnih tleh. Nasprotno delo na mokrih tleh iz ekološkega vidika ni mogoče na vseh naklonih terena. Na naklonih terena višjih od 15 %, na vseh tipih tal in talnih razmerah, obstaja nevarnost pojava erozije na sečni poti. Viri Akay AE, Sessions J, Aruga K 2007: Designing a forwarder operation considering tolerable soil disturbance and minimum total cost Journal of Terramechanics 44:187-195 doi:https://doi.org/10.1016/j.jterra.2006.10.001 Archibald DJ, Wiltshire WB, Morris DM, Batchelor BD 1997: Forest management guidelines for the protection of the physical environment. Ministry of Natural Resources, Ontario Cambi M, Certini G, Neri F, Marchi E 2015: The impact of heavy traffic on forest soils: A review Forest Ecol Manag 338:124-138 doi:10.1016/j.foreco.2014.11.022 CRP-V4-1624 2018: Priprave na seminar. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. http://www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-gozdarstvo/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/katedra-za-gozdno-tehniko-in-ekonomiko/vpliv-strojne-secnje-na-gozd-in-dolocitev-meril-za-njeno-uporabo/. Accessed 27.8. 2019 Curran M 1999: Harvest systems and strategies to reduce soil and regeneration impacts (and costs). Paper presented at the Forest Equipment / Soils Interaction Workshop, Alberta Research Council, Edmonton, Alberta, Hittenbeck J 2013: Estimation of trafficable grades from traction performance of a forwarder Croat J for Eng 34:71-81 Horn R, Vossbrink J, Becker S 2004: Modern forestry vehicles and their impacts on soil physical properties Soil and Tillage Research 79:207-219 doi:https://doi.org/10.1016/j.still.2004.07.009 Košir B 2010: Gozdna tla kot usmerjevale tehnologij pridobivanja lesa. Biotehniska fakulteta pri Univerzi v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana Krč J, Beguš J, Primožič J, Levstek J, Papler-Lampe V, Klun J, Mihelič M 2014: Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana Lüscher P, Frutig F, Thees O 2016: Physikalischer Bodenschutz im Wald. Waldbewirtschaftung im Spannungsfeld zwischen Wirtschaftlichkeit und Erhaltung der physikalischen Bodeneigenschaften. Bundesamt für Umwelt, Bern Marenče J 2005: Spreminjanje tehničnih parametrov traktorja pri vlačenju lesa - kriterij pri izbiri delovnega sredstva. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Marenče J, Košir B 2006: Vpliv tehničnih parametrov gozdarskega traktorja ob njegovi izbiri Gozdarski vestnik 64:213-226 Mohtashami S, Eliasson L, Jansson G, Sonesson J 2017: Influence of soil type, cartographic depth-to-water, road reinforcement and traffic intensity on rut formation in logging operations: a survey study in Sweden Silva Fennica 51 doi:doi:10.14214/sf.2018 Naghdi R, Solgi A 2014: Effects of skidder passes and slope on soil disturbance in two soil water contents Croat J for Eng 35:73-80 Naghdi R, Solgi A, Labelle ER, Nikooy M 2017: The combined effects of soil texture and machine operating trail gradient on changes in soil physical properties during ground-based skidding Pedosphere doi:https://doi.org/10.1016/S1002-0160(17)60428-4 Owende PMO, Lyons J, Haarlaa R, Peltola A, Spinelli R, Molano J, Ward SM 2002: Operations protocol for eco-efficient wood harvesting on sensitive sites. University College Dublin. http://www.ucd.ie/foresteng/html/ecowood/op.pdf. Accessed March 7 2016 Pasemann S, Erler J 2016: Limits of trafficability on forest soils - influencing parameters on rutting. Warsaw, Poland Pezdevšek Malovrh Š, Mihelič M, Krč J 2018: Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje Acta silvae et ligni 115:43-56 Poje A, Mihelič M, Leban V 2019: Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal Gozdarski vestnik 77:3-20 PSolgi A, Naghdi R, Marchi E, Laschi A, Keivan Behjou F, Hemmati V, Masumian A 2019: Impact assessment of skidding extraction: effects on physical and chemical properties of forest soils and on maple seedling growing along the skid trail Forests 10:134 Solgi A, Naghdi R, Nikooy M 2015: Effects of skidder on soil compaction, forest floor removal and rut formation Madera y Bosques 21:147-155 doi:10.21829/myb.2015.212451 Trafficability of soils: Soil classification 1961. Waterways Experiment Station (U.S.), Vicksburg, Miss, U.S. Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije 2010: vol št. 98/10. Ljubljana Preverjanje meril sprejemljive poškodovanosti tal znotraj gozdarske stroke Metoda Leta 2019 smo v okviru 35. Gozdarskih študijskih dni med 135 udeleženci izvedli anketo, kjer so udeleženci ocenjevali vrednosti posameznih kazalnikov, ki so vključeni v predlog merila o sprejemljivi poškodovanosti tal (Poje et al. 2019). Ocenjevanje je potekalo preko spletnega vprašalnika Google forms in uporabo mobilnih telefonov. Vprašalnik je bil sestavljen iz skupno 9 vprašanj, od katerih so se tri vprašanja nanašala na osebne podatke, kot so starost, delovno mesto in podjetje ali ustanova zaposlitve anketiranca. Ostala vprašanja, kje so anketiranci ocenjevali kazalnike, so bila zaprtega tipa, z možnostjo izbire enega odgovora. Od celotnega števila udeležencev je anketo izpolnilo 62 oz. 46% udeležencev, s povprečno starostjo 44 let. Največji delež anketirancev, 65 %, je zaposlenih na Zavodu za gozdove Slovenije, 13 % na raziskovalnih in izobraževalnih ustanovah in 11% na izvajalskih podjetjih. Ostalih 11 % anketirancev je bilo predstavnikov ministrstev, zavodov in lastnikov gozdov (Slika 1). Statistične obdelave: Levenov test homogenosti varianc, ANOVA, t-test za homogene variance, t test za en vzorec, Excel, SPSS 70 ■ Udeleženci Anketiranci Slika 1: Število udeležencev na 35. Gozdarskih študijskih dnevih in anketirancev po njihovih delodajalcih Rezultati Odprtost gozdov z vlakami in sečnimi potmi Največji delež anketirancev (45%) je na vprašanje »Kolikšen največji delež površine gozda naj se pri spravilu po tleh (vlačenje ali izvoz lesa) nameni vlakam?« odgovorilo, da se za ta namen nameni največ 5% površine gozda (Slika 2, levo). Da je ta delež manjši, je odgovorilo 10% anketirancev, 45% anketirancev, pa meni, da je največji delež namenjen vlakam lahko večji od 5%. Povprečna vrednost deleža gozda namenjena vlakam je 6,7%, kar pri 3,9 metrov širokih vlakah, pomeni 172 m/ha odprtost gozda z vlakami ter v povprečju 58 metrov dolgo razdaljo med vlakami (Preglednica 1). Slika 2: Delež gozda namenjen vlakam in dodatno sečnim potem Na vprašanje »Kolikšen največji delež površine gozda naj se poleg omrežja vlak dodatno nameni sečnim potem za izvedbo strojne sečnje?« je 44% anketirancev odgovorilo, da se za namen sečnih poti dodatno nameni največ do 5% površine gozda, 48% pa je odgovorilo, da se za ta namen dodatno nameni od 5% do 10% površine gozda (Slika 2, desno). Povprečna vrednost deleža gozda, ki je poleg vlak namenjena sečnim potem znaša 5,5%, zgornja in spodnja intervalna ocena deleža gozda za ta namen pa je za 2,5% nižja oziroma višja. Odprtost gozda samo s sečnimi potmi bi glede na ocene anketirancev znašala med 79 m/ha in 205 m/ha (Preglednica 1). Preglednica 1: Odprtost gozdov z vlakami in sečnimi potmi glede na ocene anketirancev Vlake* Sečne poti** Skupaj vlake in sečne poti Srednja ocena Spodnja intervalna ocena Srednja intervalna ocena Zgornja intervalna ocena Spodnja intervalna ocena Srednja intervalna ocena Zgornja intervalna ocena Povprečna vrednost (%) 6.7 3.1 5.5 8.0 9.8 12.2 14.7 Standardni odklon (%) 2.7 3.0 3.1 3.2 4.8 4.8 4.9 Površina prometnic (m2/ha) 669.4 306.5 552.4 798.4 306.5 552.4 798.4 Gostota prometnic pri 3.9*** m širokih vlakah in sečnih poteh (m/ha) 171.6 78.6 141.6 204.7 250.2 313.3 376.3 Povprečna razdalja med prometnicami (m) 58 127 71 49 40 32 27 Legenda: * pri zadnji kategoriji vlak z najvišjo oceno odprtosti je v izračunu upoštevana vrednost 12,5%, ** pri zadnji kategoriji sečnih poti z najvišjo oceno odprtosti je v izračunu upoštevana vrednost 10% za spodnjo intervalno oceno, 12,5% za srednjo intervalno oceno in 15% za zgornjo intervalno oceno, *** povprečna vrednost širine sečne poti pri izvozu lesa, izračunana iz diplomskih nalog (Cerjak, 2011; Južnič, 2012; Levičnik, 2019) Glede na to, da se pri strojni sečnji pri delu poleg sečnih poti uporabljajo tudi vlake, bi glede na ocene anketirancev odprtost gozda z vlakami in sečnimi potmi znašala med 250 m/ha in 377 m/ha, razdalje med prometnicami pa od 27 m do 40 m (Preglednica 1). Slika 3: Povprečen delež gozda namenjen vlakam in sečnim potem glede na delodajalca anketiranca Pri primerjavi srednjih intervalnih ocen deležev gozda namenjenega sečnji in spravilu lesa (Slika 3) med ustanovami in podjetij, kjer so anketiranci zaposleni, ugotovimo, da so ocene deležev anketirancev, zaposlenih na gozdarskih izvajalskih podjetjih in raziskovalnih ustanovah, višje od ostalih dveh skupin delodajalcev pri vseh kategorijah prometnic. Tako je po oceni anketirancev iz izvajalskih in raziskovalnih ustanov delež gozda namenjen vlakam za 2,4% višji, sečnim potem za 1,7% višji ter delež gozda namenjen obem vrstama prometnic za 4,1% višji kot po oceni anketirancev iz ostalih ustanov. Razlike v ocenah deležev med obema skupinama ustanov so značilno različne pri ocenah deležev vlak ter sečnih poti in vlak skupaj, neznačilne pa pri ocenah deleža sečnih poti (We= 3,131, df=60, p=0,003; tpoti= 1,914, df=30, p=0,060; tvlake+poti= 3,025, df=60, p=0,004). Omenjene razlike v ocenah deležev gozda med podjetji in ustanovami pomenijo za 61,1 m/ha različno odprtost gozdov v vlakami, 44,3 m/ha s sečnimi potmi ter 105,4 m/ha z obema vrstama prometnic skupaj. Globine kolesnic na vlakah in sečnih poteh Največji delež anketirancev (68%) je na vprašanje »Kolikšne smejo biti največje globine kolesnic (v cm) na vlakah?« odgovoril, da sme globina kolesnic na vlakah doseči največ 20 cm ali 30 cm, 16% je menilo, da je ta globina največ 10 cm, enak delež anketirancev pa, da je največja globina kolesnic lahko doseže 40 ali 50 cm. Povprečna največja globina kolesnic na vlakah naj bi znašala 25,5 cm. Slika 4: Največja globina kolesnic na vlakah Na četrto vprašanje, in sicer »Kolikšne smejo biti največje globine kolesnic na 90% dolžine sečnih poti?« je 42% anketirancev odgovorilo, da največja globina kolesnic na 90% skupne dolžine sečnih poti ne sme presegati 10 cm, 39% jih ocenjuje, da je ta globina lahko večja, 19% pa manjša. V povprečju naj globina kolesnic na na 90% skupne dolžine sečnih poti naj ne bi presegala 12,2 cm. 25 „ 20 C > o o 15 > 0 "C J 10 > 01 0 5 cm 10 cm 15 cm 20 cm 25 cm 30 cm Največja globina kolesnic na sečnih poteh Slika 5: Največja globina kolesnic na na sečnih poteh in na 90% dolžine sečnih poti »Kolikšne smejo biti največje globine kolesnic (v cm) na sečnih poteh?« je bilo vprašanje, na katerega je največ (37%) anketirancev odgovorilo, da sme biti največja globina kolesnic na sečni poti enaka 20 cm, 29% jih meni, da sme biti ta globina največ 10 cm, 19% pa, da je dopustno, da je največja globina na sečni poti globoka do 30 cm. V povprečju največja globina kolesnic na sečnih poteh naj ne bi presegla 19,1 cm. Če primerjamo ocene največjih globin na vlakah in sečnih poteh po posameznih anketirancih, ugotovimo, da jih je 29% menilo, da morajo biti te globine na obeh prometnicah enake, kar 8% pa jih meni, da bi bile največje globine na sečnih poteh večje kot na vlakah. upravljalci ■ Največja globina kolesnice na 90% dolžine sečnih poti Največja globina kolesnice na sečnih poteh Največja globina kolesnic na vlak Slika 6: Največja globina kolesnic na na sečnih poteh in na 90% dolžine sečnih poti glede na delodajalca anketiranca Podobno kot pri oceni potrebne odprtosti gozdov se je tudi v primeru ocenjevanja globin kolesnic izkazalo, da med ocenami obstajajo razlike glede na to, v kateri ustanovi oz. podjetju so anketiranci zaposleni. Razlike med ocenami so bile manjše in statistično neznačilne (F=0,415, dfi=3, df2=58, p=0,743) pri ocenjevanju največjih globin kolesnic na 90% dolžine sečnih poti, večje pa pri ocenjevanju največje globine kolesnic na vlakah in na celotni dolžini sečnih poti. V primerjavi z zaposlenimi na ostalih ustanovah (23,8 cm) bi značilno (t=3,744, df=60, p<0,000) globlje kolesnice (38,6 cm) na vlakah dopustili zaposleni na izvajalskih podjetjih. Podobno se je pri ocenjevanju največje globine kolesnic na celotni dolžini sečnih poti izkazalo, da so bile globine kolesnic anketirancev iz izvajalskih podjetij in raziskovalnih ustanov v povprečju večje (24,0 cm) kot od ostalih dveh skupin delodajalcev (17,6 cm), razlike med povprečnimi globinami pa statistično značilne (t=2,865, df=60, p=0,006). Slika 7: Dolžina poškodbe kot dodaten kriterij pri ocenjevanju poškodovanosti tal Na zadnje vprašanje v anketi, »Ali se strinjate, da bi kot kriterij za poškodovanost tal poleg globine kolesnic vključili tudi dolžino poškodbe?«, je 94% anktirancev odgovorilo pritrdilno, ostali pa se niso strinjali, da bi dolžino poškodbe upoštevali kot dodaten kriterij pri ocenjevanju poškodovanosti tal. Primerjava ocen z vrednostmi kazalnikov predlaganih meril sprejemljive poškodovanosti tal Statistična analiza, kjer smo primerjali vrednosti kazalnikov iz predlaganih meril sprejemljive poškodovanosti tal (Poje et al. 2019) z vrednosti kazalnikov iz ankete, je pokazala, da so skoraj vse vrednosti kazalnikov iz ankete značilno nižje od predlaganih vrednosti v merilih (Preglednica 2). Pri srednjih intervalnih ocenah in upoštevanju vseh ocen so vrednosti iz ankete za 33,1% do 52,2% nižje od predlaganih. Edini kazalnik iz ankete, katerega vrednost je višja od predlaganih v merilih, je največja globina kolesnic na 90% doložine sečnih poti, ki za 21,8% presega predlagano. Vrednosti kazalnikov iz ankete, kjer smo upoštevali samo ocene anketirancev zaposlenih na izvajalskih in/ali raziskovalnih ustanovah, se zaradi višjih ocenjenih vrednosti manj razlikujejo od predlaganih meril (3,6% do 23,3%). Preglednica 2: Statistična primerjava med ocenami anketirancev in predlogom meril po kazalnikih Kazalnik Intervalna ocena Podjetje/ustanova Predlog meril Ocena anketirancev t df p Delež površine gozda namenjen vlakam (%) Srednja Vsi 10 6.7 -9.484 61 0.000 Izvajalska podjetja + raziskovalne ustanove 10 8.5 -16.877 14 0.000 Delež površine gozda namenjen vlakam in sečnim potem (%) Srednja Vsi 20 12.2 -12.563 61 0.000 Izvajalska podjetja + raziskovalne ustanove 20 15.3 -4.961 14 0.000 Zgornja Vsi 20 14.7 -8.435 61 0.000 Izvajalska podjetja + raziskovalne ustanove 20 17.8 -2.303 14 0.037 Največja globina kolesnic na vlakah (cm) Srednja Vsi 40 19.1 -20.500 61 0.000 Izvajalska podjetja 40 38.6 -0.420 6 0.689 Največja globina kolesnic na 90% dolžine sečnih poti (cm) Srednja Vsi 10 12.2 3.087 61 0.003 Največja globina kolesnic na sečnih poteh (cm) Srednja Vsi 30 19.1 -10.685 61 0.000 Izvajalska podjetja + raziskovalne ustanove 30 24.0 -2.806 14 0.014 Vse vrednosti kazalnikov iz ankete, kjer smo v izračunih upoštevali odgovore vseh anketirancev, so odvisne od števila odgovorov anketirancev zaposlenih po posameznih podjetjih in ustanovah. Ker pa se ocene vrednosti večine kazalnikov značilno odvisne od delodajalca anketiranca, smo za primerjavo s predlogom meril izračunali še tehtane sredine ocen anketirancev. Na ta način smo uravnoteželi ocene med različnimi deležniki, ki so sodelovali pri anketi. Ker se tudi tehtane sredine vseh ocen za 24,3% do 32% nižje od predlaganih, smo večino vrednosti kazalnikov v predlogu meril popravili navzdol, in jih zapisali pod usklajena merila. Vrednosti kazalnikov v usklajenih merilih se do 10% razlikujejo od tehtanih sredin ocen, razen pri največji globini kolesnic na 90% dolžine sečnih poti, kjer je vrednost ostala enaka kot v predlogu meril. Preglednica 3 prikazuje predlog usklajenih meril. Preglednica 3: Predlog usklajenih meril po kazalnikih Kazalnik Predlog meril (Poje in sod., 2019) Tehtane sredine ocen* Usklajena merila Odprtost s prometnicami širine 3.9 m (m/ha) Delež površine gozda namenjen vlakam (%) 10 7.6 7.5 192 (= 200) Delež površine gozda namenjen vlakam in sečnim potem (%) 20 13.6 15 385 (= 400) Največja globina kolesnic na vlakah (cm) 40 29.8 30 Največja globina kolesnic na 90% dolžine sečnih poti (cm) 10 12.7 10 Največja globina kolesnic na sečnih poteh (cm) 30 21.5 20 Legenda: *vrednosti izračunane kot tehtne sredine z utežmi enake recipročni vrednosti števila anketirancev po skupinah ustanov in podjetij Viri Cerjak B 2011 Poškodbe tal po strojni sečnji in spravilu lesa v redčenjih: diplomsko delo -univerzitetni študij. Samozaložba, Ljubljana: 72 str. Južnič D 2012 Poškodbe tal pri strojni sečnji in spravilu lesa na objektu Mozeljski Šahen: diplomsko delo - visokošolski študij. Samozaložba, Ljubljana: 34 str. Levičnik E 2019 Poškodovanost tal po strojni sečnji in spravilu lesa v oddelku GGE Vrbovec: diplomsko delo - visokošolski študij. Samozaložba, Ljubljana: 41 str. Poje A, Mihelič M, Leban V 2019: Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal Gozdarski vestnik 77:3-20 Protokol za okolju prijazno izvajanje strojne sečnje Izhodišča in predpostavke Slovenska zakonodaja in stroka ne ponujata enotnega odgovora na vprašanje sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal (glej npr. Pezdevšek Malovrh in sod., 2018). Prav tako se v preteklosti niso oblikovala konkretna merila poškodovanosti tal. Svetla izjema je strokovna monografija Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji (Krč in sod., 2014). Odločanje je tako postavljeno na lokalno raven, zaradi česar lahko prihaja do subjektivnih in pristranskih odločitev, ki lahko postanejo jedro spora med lastnikom, izvajalcem del in Javno gozdarsko službo (JGS). Poje in sod. (2019) so v študiji, ki so jo izvedli med gozdarskimi strokovnjaki, zbrali mnenja o predvidenih zadolženih subjektih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja in ponoven začetek del ob izboljšanju razmer. V odgovorih udeležencev so se kot predvidene zadolžene osebe najpogosteje pojavljali uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) (42 %), katerim so sledili zaposleni na izvajalskih podjetjih (32 %), inšpektoratu (15 %) in lastniki (9 %). Kot zadolženo osebo so največkrat enoznačno omenili revirnega gozdarja, kateremu je sledil delovodja, strojnik in vodja krajevne enote na ZGS. V posebnih primerih - npr. zavarovana območja - lahko v odločanje poseže tudi pristojni zaposleni na (javnem) zavodu, ki upravlja park, a vedno ob spremstvu pristojne osebe iz ZGS ali inšpektorata. Zaradi narave naravnih pojavov in raznolikih in spreminjajočih se terenskih lastnosti, oblikovalec protokola (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) ne prevzema (pravne) odgovornosti za morebitnih izgub ali škode, ki bi nastala z uporabo protokola ali drugih orodij, opisanih v tej publikaciji. Pregled zadolženih deležnikov Protokol za preprečevanje poškodb tal pri izvedbi strojne sečnje je namenjen ključnim deležnikov kot pomoč pri opredelitvi njihovih aktivnostih in zadolžitev ter določa potek teh aktivnosti. Z upoštevanjem protokola, ki ga v nadaljevanju predstavljamo tudi v obliki diagrama poteka, bo moč povečati verjetnost, da bo gozdna proizvodnja (do večje spremembe vremenski razmer in s tem spremembe nosilnosti tal) potekala v okvirih dopustnega in dovoljenega, upoštevaje rastiščne, sestojne in naravne razmere v povezavi zagotavljanjem ekološko, družbeno in ekonomsko primernega dela v gozdu. Protokol opredeljuje ključne aktivnosti in njihove nosilce v primeru, ko nastopi potreba po presoji primernosti izvedbe gozdarskih del s težko mehanizacijo (npr. stroji za sečnjo). Zasnovan je kot predlog sistemske rešitve, ki vključuje seznam deležnikov in njihove zadolžitve v zvezi z zagotavljanjem ekološko, družbeno in ekonomsko primernega dela v gozdu. Slika 1 shematično prikazuje predlagane potencialne subjekte za uporabo protokola v različnih fazah izvedbe del. Zavod za gozdove Slovenije Lastnik/Upravljavec Izvajalec Delovodja Izvajalec Zavod za gozdove Slovenije Lastnik/Upravljavec Inšpekcijske službe Pred izvedbo del (načrtovanje, organizacija in priprava del) Med izvedbo del (sečnja in spravilo lesa) Po izvedbi del (prevzem delovišča, sanacija) Slika 1: Peščena ura predlaganih subjektov, zadolženih za uporabo protokola glede na časovno fazo izvedbe del Slika 2 prikazuje odločitveni diagram poteka za preprečevanju poškodb tal pri izvedbi strojne sečnje. Glavni merili za presojo o nadaljevanju ali (začasni) ustavitvi izvajanja del sta točkovna globina kolesnic in dolžina globine kolesnic na sečni poti, ki sta odvisni predvsem od vlažnosti/razmočenosti tal, pomrznjenosti tal in snežni odeji, pa tudi od tehnike dela (npr. izkušnje strojnika, podlaganje vej po kolesa stroja, uporaba gosenic, oprema stroja, otovorjenost zgibnega polprikoličarja). Predlagamo, da naj globine kolesnic ne presegajo 10 cm na dolžini 90% celotne sečne poti, hkrati pa naj globina (tj. točkovna poškodba) ne presega 30 cm na kateremkoli delu taiste sečne poti. Omrežje vlak naj se razprostira na največ 10,5% površine (tj. odprtost do 300 m/ha, širina prometnic 3,5 m), vse prometnice skupaj (tj. sečne poti in vlake) naj se ne razprostirajo na več kot 20% površine sečišča. Opisani zgornji dve merili veljata zgolj za vožnjo po terciarnih gozdnih prometnica (tj. primarno sečnih poteh). Za sekundarne gozdne prometnice (tj. primarno vlake) velja merilo prevoznosti, tj. globina kolesnic, ki ustreza višini prehoda (klirens) povprečnega spravilna sredstva. V Sloveniji so to prilagojeni kmetijski traktorji z višino prehoda okrog 40 cm. Protokol za preprečevanje poškodb tal pri izvajanju strojne sečnje: Diagram poteka (Slika 2) naj se razume kot zanka, ki se zgolj in vedno začne na točki »Začetek« in poteka do točke »Zaključek«. Odločitve (znak romb), podatki (znak paralelogram) in procesi (znak pravokotnik) znotraj teh dveh točk se izvajajo iterativno dokler ne dosežemo točke »Zaključek«. To pomeni, da med samo izvedbo del stalno preverjamo zapisane kazalnike: točkovne globine kolesnic, globine kolesnic na sečnih poteh. Poleg tega se ob spremembi nosilnosti tal vrnemo na preverjanje variabilnih pogojev (znakov) in same nosilnosti tal. Za oceno slednje predlagamo uporabo metode »blatne kepe«. Med procese so uvrščene sledeče aktivnosti: 1. Izvedba del brez omejitev - označuje izvedbo del brez poudarka na dodatnih ukrepih 2. Izvedba del s prilagojenimi ukrepi - označuje izvedbo del, pri kateri moramo prilagoditi bodisi stroj ali način/tehniko dela 3. Začasna prekinitev del - označuje začasno ustavitev izvedbe del zaradi nesprejemljive nosilnosti tal Izvedba del brez omejitev (1. točka aktivnosti) ne samoumevno pomeni, da poškodbe tal ne morejo nastati. Še vedno je treba slediti protokolu in ustrezno ukrepati, ko se pojavijo očitni znaki poškodb. Pravilna tehnika dela tudi pri izvedbi del brez omejitev zahteva izvajanje minimalnih ukrepov - kot je npr. podlaganje vej pod kolesa -, ki pa so prilagojeni trenutnim razmeram tal (tj. nosilnosti tal). Izvedba del s prilagojenimi ukrepi (2. točka aktivnosti) obsega ukrepe, ki so namenjeni: - zmanjšanju teže stroja na enoto površine z omejitvijo količine tovora, - povečanju naležne površine pnevmatik s prilagoditvijo tlaka v pnevmatikah, - ojačitvi zgornjega dela tal z namestitvijo debelejše vejnate preproge, - preprečevanju zdrsov in nastanku točkovnih poškodb z montažo gosenic, - izogibanju kritičnih lokacij z izbiro ustrezne tehnike dela. Začasna prekinitev del (3. točka aktivnosti) ne pomeni absolutne prepovedi izvedbe del, ampak povečano verjetnost, da bo tudi pri izvajanju del s prilagojenimi ukrepi prišlo do večjih poškodb tal. Poudariti velja, da je protokol informativnega značaja in je namenjen osveščanju o preprečevanju nastanka poškodb tal, predvsem preglobokih kolesnic. To pa ne pomeni, da bo dosledna uporaba dejansko preprečila poškodbe v naravi. Protokol naj izvajalcem strojne sečnje služi kot opomnik -za lajšanje dela in v izogib posledicam - in obsega preventivne preglede stanja in spreminjanja površine tal. Protokol je narejen tako, da se lahko strojnik (ali izvajalec) pravočasno odloči za na osnovi opisanih znakov. Prvi znaki poškodb se lahko, ob neprimernem ukrepanju in odločitvah, stopnjujejo v resnejše in trajnejše poškodbe tal. Zadnji del protokola (tj. od pozitivnega odgovora na vprašanje »Dela zaključena?«) je namenjen zaključnemu pregledu delovišča in posledic izvedbe del po predlaganih merilih. Ta pregled običajno opravi uslužbenec ZGS (npr. revirni gozdar), pri čemer lahko sodelujeta tako lastnik kot predstavnik izvajalca (npr. delovodja). Kazalniki, ki naj se ob pregledu ocenjujejo, so - z izjemo ocene deleža poškodovane površine delovišča - enaki kazalnikom za preprečevanje poškodb iz zgornjega dela protokola. Razlika leži v vrednostih kazalnikov, ki pri končnem pregledu predstavljajo največje dovoljene vrednosti. Če pri končnem pregledu ugotovljene vrednosti presegajo največje dovoljene, je lastnik (z izvajalcem) dolžan sanirati. Slika 2: Diagram poteka (protokol) izvedbe okolju prijaznih gozdarskih del / strojne sečnje 4 Preglednica 1 ubeseduje diagram poteka s slike 2 v obliki ključa za odločanje o nadaljnjih korakih ter predlaga subjekte, ki naj bi nadzirali izvedbo gozdarskih del - predvsem strojne sečnje. Preglednica 1: Ključ protokola za preverjanje izvedbe gozdarskih del Zap. št. Aktivnost Referenca/ Ukrep Inšpek torat JGS Delovodja Strojnik Lastnik Drugi 1 1a. Delovišče sprejemljivo 1b. Delovišče ni sprejemljivo 2 3 X X 2 2a. Variabilni pogoji (znaki) so sprejemljivi 2b. Variabilni pogoji (znaki) niso sprejemljivi 4 5 X X 3 3. Strokovni pregled, sanacija, pripis ukrepov 1 X 4 4. Izvedba del (brez omejitev) 9 X X X X 5 5a. Poletna sezona - dela v kopnem in suhem vremenu - ocena z blatno kepo 5b. Zimska sezona - dela v snegu, zmrzali ali odjuga - ocena snežne odeje/odjuge 6 X X 6 6a. Vlažnost in nosilnost tal sta ustrezni 6b. Vlažnost in nosilnost tal sta mejni 6c. Vlažnost in nosilnost tal nista ustrezni 4 8 7 X 7 7. Začasna prekinitev del (počakati do spremembe pogojev) 2 X X X X 8 8. Izvedba del s prilagojenimi ukrepi 9 X X X X 9 9a. Globina točkovnih poškodb pod 20 cm 9b. Globina točkovnih poškodb nad 20 cm 10 8 X X 10 10a. Globina poškodb pod 10 cm na eni dolžini stroja 10b. Globina poškodb nad 10 cm na eni dolžini stroja 11 8 X X 11 11a. Ni spremembe vremenskih razmer ali osušitev tal 11b. Sprememba vremenskih in talnih razmer (npr. ovlažitev, odjuga) 12 2 X X 12 12a. Dela zaključena, les je ustrezno spravljen iz gozda 12b. Dela niso zaključena 13 9 X X X 13 13a. Globina točkovnih poškodb manjša od 30 cm 13b. Globina točkovnih poškodb večja od 30 cm 14 3 X 14 14a. Globina kolesnic na 10% sečne poti manjša od 10 cm 14b. Globina kolesnic na 10% sečne poti večja od 10 cm 15 3 X 15 15a. Delež poškodovane površine manjši od 20% 15b. Delež poškodovane površine večji od 20% KONEC 3 X Primer uporabe protokola za preprečevanje poškodb tal Po podpisu pogodbe med lastnikom/-co gozda in izvajalskim podjetjem, oba subjekta in skupaj z zaposlenim na ZGS (običajno revirni gozdar) pregledata trenutno stanje bodočega delovišča in popišejo obstoječe pomanjkljivosti (npr. odseki vlak z globokimi kolesnicami, sledovi erozijskih procesov) [1]. V primeru, da ti presegajo dopustne vrednosti izbranih kazalnikov je potrebno delovišče ustrezno sanirati in pripraviti za nova dela [3]. V nasprotnem primeru se pred pričetkom del izvajalec prepriča o ustreznosti terenskih pogojev del na osnovi jasnih znakov na terenu [2], kot so npr. zastajajoča voda in luže v kolesnicah ali drugih depresijah, mokro listje, očitni nanosi zemlje zaradi erozije, globoko blato, odtis čevlja v tleh. Če ti znaki niso prisotni lahko izvajalec začne z deli brez omejitev (tj. brez dodatnih prilagoditev stroja ali tehnike dela) [4]. Če izvajalec opazi kakršenkoli očiten zgoraj opisani znak, nadaljuje z dodatno oceno nosilnosti tal (prek nadomestnih [proxy] spremenljivk, npr. blatna kepa ali nosilnost snega) - metoda ocenjevanja se razlikuje glede na letni čas ali pokritost terena s snežno odejo, pomrznjenostjo ali otoplitvijo (tj. odjuga) [5]. V obeh primerih nam ocena vrne sprejemljivost nosilnost tal - ta so lahko popolnoma sprejemljiva, mejno sprejemljiva ali popolnoma nesprejemljiva [6]. V primeru slednje moramo z deli počakati do spremembe vremenskih razmer (tj. osušitev) in pred izvedbo del ponoviti postopek ocene terenskih pogojev [7]. v primeru mejne sprejemljivosti začnemo z izvedbo del s prilagojenimi ukrepi [8]. V primeru izvedbe del z ali brez omejitev se med samo izvedbo neprestano do dokončanja del [12] preverja tri spremenljivke: prvič, globina točkovnih poškodb na sečni poti naj ne presega 20 cm [9], drugič, globina poškodb v eni dolžini stroja naj ne presega 10 cm [10], in tretjič, sprememba vremenskih razmer (predvsem v smeri povečanja vlažnosti tal zaradi npr. dežja ali odjuge) [11]. Če [9] in [10] presežeta mejne vrednosti (tj. 20 cm oziroma 10 cm) moramo izvedbo del ustrezno prilagoditi (npr. montaža gosenic, debelejša vejna preproga). Če se vremenske in talne razmere [11] spremenijo in se vlažnost tal poveča, ponovno preverjamo stanje variabilnih pogojev (znakov) sprejemljivosti [2] in sledeče postopke. Po zaključku del [12] sledi prevzem delovišča in preverjanje kazalnikov poškodovanosti tal: globin točkovnih poškodb [13], globine kolesnic na sečni poti [14] in delež poškodovane površine [15]. Če so slednje nad dovoljenimi mejami je potrebno delovišče sanirati [3], sicer se delovišče zaključi. Sistem za podporo odločanju pri strojni sečnji Optimizacijske metode in praktična orodja Nosilnost tal raziskovalci ugotavljajo na več načinov - s pomočjo analitičnih in empiričnih metod in vmesnih kombinacij. Variabilnost gozdnih tal je zelo velika, zato ocenjujemo, da je empirična metoda za raziskave v gozdarstvu primernejša. Poznana je WES (angl. Waterway Experimental Station) metoda, ki so jo razvili pri US Army Corps of Engineering Research Centre (Anttila, 1998; Saarilahti 2002), pri kateri lahko s pomočjo standardiziranih penetrometrov izmerimo odpor tal proti prodiranju njegovega konusa (konusni indeks - CI) oziroma izmerimo nosilnost tal. Ta se med vrstami tal razlikuje, bistveno pa se spreminja z vlažnostjo in globino tal. Predvsem vlažnost in vrsta tal sta elementa, ki ju želimo v tej raziskavi proučiti in ob uporabi težke mehanizacije ugotoviti njun vpliv na velikost poškodovanosti tal. Poleg nosilnosti tal je masa stroja oziroma tlak, ki se z njega prenaša na tla, dejavnik, ki vpliva na odnos stroj - tla. Ta tlak lahko izmerimo ali izračunamo - tako imamo v splošni rabi metodologijo Mellgrena (1980), ki je uvedel pojem nominalnega tlaka na tla. Izračun ima nekaj pomanjkljivosti -njegova bistvena prednost je preprostost, zato ga pogosto uporabljajo tudi proizvajalci gozdarskih strojev. V presoji vplivov na tla je bil ta način v preteklosti vključen tudi v mednarodnem projektu ECOWOOD. Novejšo obsežno raziskavo so izvedli švicarski raziskovalci (Lüscher in sod., 2016), ki so uporabo strojne sečnje povezali s tipom tal, vlažnostjo in naklonom terena. Za vsakega od naštetih dejavnikov so ocenili primernost uporabe strojne sečnje, končna ocena pa je kombinacija vseh dejavnikov, ki so različno pomembni (obteženi). Prototip orodja za podporo odločanju pri izvedbi del Tehnično realizacijo koncepta sistema za podporo pri odločanju smo testirali s prototipom orodja (tj. računalniški program). Interaktivno orodje smo izdelali v programu MS Excel® 2019 z vključenimi makri in nekaj vrsticami kode programskega jezika VBA (Visual Basic for Application). Osnovo za orodje sestavlja baza odsekov ZGS (iz leta 2015), ki je dopolnjena s podatki o najbližji (avtomatski) meteorološki postaji, najbližji agrometeorološki postaji ter s pedološke karte. Za slednjo je bilo določenih šest tipov tal na osnovi vzorčnih ploskev s katerih smo zbirali podatke o nosilnosti in vlažnosti tal. Za vsak tip tal smo z regresijo določili funkcijo, ki z enostavnim poznavanjem enega parametra (tj. vlažnosti tal) kartira nosilnost tal. Drugi uporabljeni model orodja za podporo pri odločanju oceni vlažnost tal po shemi, ki so predlagali Shang in sod. (2007). Podatki z meteoroloških (tj. povprečna letna temperatura, povprečne letne padavine, povprečna letna oblačnost) in agrometeoroloških postaj (tj. padavine, evapotranspiracija) se začasno shranijo na list v Excelovem dokumentu, izbrani podatki pa se uporabijo kot vhodni podatki za model ocene vlažnosti tal. Potrebni podatki za oceno vlažnosti tal so še nadmorska višina (v model vstopa kot povprečna nadmorska višina odseka) ter zemljepisna dolžina (angl. Longitude; v model vstopa kot x koordinata centroida odseka). Slika 1 prikazuje osnovno okno orodja za podporo pri odločanju. Slika 1: Pregledno okno orodja za podporo odločanju Psevdo-koda prototipa sistema za podporo odločanju ♦ Določi lokacijo - odčitaj GPS položaj o Na osnovi koordinat izberi pripadajoči odsek ZGS ♦ Poveži se z relacijsko bazo [temelji na bazi Odseki ZGS z leta 2015] o Izvleci uporabne podatke na osnovi številke odseka ZGS ■ OdsekZGS • ime, površina, kategorija gozda, naklon, nadmorska višina, kamnina, RGR, požarna ogroženost in druge spremenljivke ■ Tip tal (iz pedološke karte) • konstanta, parameter b1 [določeni na podlagi meritev v DS3] ■ Najbližja agrometeorološka postaja • posodobi tabelo - skopiraj sledeče podatke: padavine v zadnjih n-dneh, evapotranspiracija v zadnjih n-dneh ■ Najbližja (avtomatska) meteorološka postaja • posodobi *.csv tabelo s spleta: povprečna letna temperatura, povprečne letne padavine, povprečna oblačnost, ostale aktualne vremenske spremenljivke (npr. temperatura zraka, zračna vlažnost, zračni tlak, smer in hitrost vetra) ♦ Izračunaj vlažnost tal na osnovi modela Shang in sod. (2007): o Shema brez podatkov o trenutni oblačnosti where S is soil moisture content, while A and B can be obtained through regression analysis. The values of A and B of the 19 agro-meteorological stations are different from each other, but they are all related to longitude (ai ). annual mean temperature (1.4 j. annual precipitation (J5). and total cloud ■ cover (x,i). By using regression analysis, we can obtain the ♦ Izračunaj nosilnost tal o Na osnovi meritev vlažnosti in nosilnosti tal na 14 vzorčnih ploskvah po Sloveniji (znotraj DS3) so funkcije nosilnosti tal v odvisnosti od vlažnosti tal za šest talnih tipov ■ f(x) = konstanta + (bt x lnx) • x= vlažnost; f(x)=y= nosilnost tal ■ vsakemu odseku je pripisana vrednost konstante in parametra bi o zgornja meja dovolj nosilnih tal pri kateri lahko izvedba gozdarskih del poteka nemoteno je arbitrarno določena na 1.000 kPa, spodnja meja nosilnosti tal, pod katero je treba dela začasno zaustaviti, pa znaša 700 kPa. ■ VBA koda orodja Sub Update_ARSO_podatke() Dim i, sCSVLink, sfile, wnd As Variant 'definicija variabel za osveževanje agrometeoroloških podatkov ARSO Dim met, fox, lm As Variant 'definicija variabel za osvežitev meteoroloških podatkov ARSO Dim ac, ad As Variant 'za določitev geopoložaja (koordinat) Dim valid, t, td, rh, dd, ff, p As Variant 'variable za iskanje in izračune po meteo podatkih i = Worksheets("POIZVEDBA").Cells(30, 5) sCSVLink = "http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/product/form/sl/amp_etp/EtpActualX_" & i & ".csv" sfile = "EtpActualX_" & i & ".csv" lm = Worksheets("POIZVEDBA").Cells(38, 5) met = "http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/observ/surface/text/sl/observationAms_" & lm & "latest.xml" fox = "observationAms_" & lm & "latest.xml" 'agrometeorološke postaje: Set wnd = ActiveWindow Application.ScreenUpdating = False Workbooks.Open Filename:=sCSVLink Windows(sfile).Activate Sheets(1).Range("A1:D34").Copy wnd.Activate Sheets("Zacasni").Activate Range("A1").Select ActiveSheet.Paste Application.DisplayAlerts = False Windows(sfile).Close True Application.DisplayAlerts = True Application.ScreenUpdating = True 'meteorološke postaje: Application.ScreenUpdating = False Workbooks.Open Filename:=met Windows(fox).Activate Sheets(1).Range("A1:ZZ40").Copy wnd.Activate Sheets("Zacasni").Activate Range("L1").Select ActiveSheet.Paste Application.DisplayAlerts = False Windows(fox).Close True Application.DisplayAlerts = True Application.ScreenUpdating = True 'veljavnost podatkov ARSO: For valid = 10 To 500 If Cells(2, valid) = "/metData/valid" Then Worksheets("POIZVEDBA").Cells(42, 5) = Cells(3, valid) End If Next valid 'temperatura zraka: For t = 10 To 500 If Cells(2, t) = "/metData/t" Then Worksheets("POIZVEDBA").Cells(38, 9) = Cells(3, t) End If Next t 'temperatura rosišča: For td = 10 To 500 If Cells(2, td) = "/metData/td" Then Worksheets("POIZVEDBA").Cells(39, 9) = Cells(3, td) End If Next td 'vlaga v zraku: For rh = 10 To 500 If Cells(2, rh) = "/metData/rh" Then Worksheets("POIZVEDBA").Cells(40, 9) = Cells(3, rh) End If Next rh 'smer vetra: For dd = 10 To 500 If Cells(2, dd) = "/metData/ddavg_longText" Then Worksheets("POIZVEDBA").Cells(41, 9) = Cells(3, dd) End If Next dd 'hitrost vetra (km/h): For ff = 10 To 500 If Cells(2, ff) = "/metData/ff_val_kmh" Then Worksheets("POIZVEDBA").Cells(42, 9) = Cells(3, ff) End If Next ff 'zračni tlak na lokaciji (hPa): For p = 10 To 500 If Cells(2, p) = "/metData/p" Then Worksheets("POIZVEDBA").Cells(43, 9) = Cells(3, p) End If Next p 'slika odseka: Worksheets("POIZVEDBA").Pictures.Delete Let ac = Worksheets("POIZVEDBA").Cells(6, 6) Let ad = Worksheets("POIZVEDBA").Cells(7, 6) With Worksheets("POIZVEDBA").Pictures.Insert("https://prostor.zgs.gov.si/geoserver/wms?SERVICE=WMS&REQU EST=GetMap&VERSION=1.1.1&TRANSPARENT=TRUE&FORMAT=image%2Fpng&SRS=EPSG%3A3912&LAYE RS=zgs:DOF25,zgs:rezi25,zgs:zgs_gozdne_ceste,zgs:zgs_odseki,zgs:zgs_odseki,zgs:gozdnogospodarske_eno te,zgs:gozdnogospodarske_enote&STYLES=,,zgs_gozdne_ceste,zgs_odseki,zgs_odseki_nazivi,gg_enote,gg_e note_nazivi&CQL_FILTER=include;include;include;include;include;include;include&BBOX=" & (ac - 900) & "," & (ad - 500) & "," & (ac + 900) & "," & (ad + 500) & "&WIDTH=1563&HEIGHT=879") .Left = 620 .Top = 105 .Width = 521 .Height = 293 End With Sheets("POIZVEDBA").Activate End Sub Hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal Ročni preizkusi so najprimernješi testi za ugotavljanje ali so tla presuha ali prevlažna za uporabo gozdarske mehanizacije (Curran 1999). Ob razvoju ročnih preizkusov so skušali definirati vsebnost vode v tleh na več načinov. Eden od možnih načinov je, da iz tal, ki vsebujejo dovolj vode, lahko oblikujemo svaljek z večjim premerom (8 mm), vendar pa svaljkov zaradi vpliva teksture ne moremo oblikovati iz vseh vrst tal. Zato so za namen ocenjevanja primernosti tal za uporabo mehanizacije predlagali drug način, in sicer se za pridobitev vzorca tal najprej izkoplje majhno jamo v zgornjih 30 cm tal, vzorec se nato močno stisne v roki tako, da nastane tvorba tal, ki je podobna ročki za krmilo kolesa. Pri tem je opazovati, kako mokra je roka, ki je bila v stiku z vzorcem in kako razpade vzorec ob dotiku. Če ob močnem stisku roke iz vzorca ne priteče prosta voda, kar pomeni, da je vlažnost tal za delo previsoka, je treba upoštevati še naslednje kriterije: - Za rahlo plastična, plastična in zelo plastična tla velja, da lahko preko njih opravimo eden ali dva prehoda s strojem, vendar ob pogoju, da je roka, ki je bila v stiku z vzorcem, vlažna na manj kot 25% površine, vzorec pa ob dotiku s kazalcem razpade. - Za ne-plastična tla pa velja, da lahko preko njih opravimo eden ali dva prehoda s strojem, vendar ob pogoju, da je roka, ki je bila v stiku z vzorcem, vlažna na več kot 80% površine, vzorec pa ob dotiku s kazalcem razpade. Za oceno primernosti tal za vožnjo treba ročni test izvesti vsaj na petih različnih mestih. Naslednja od metod za hitro določanje stanja okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na poškodbe tal pri izvedbi strojne sečnje, je metoda blatne kepe. To metodo smo zasledili v več virih (Curran 1999; Košir 2010; Krč et al. 2014; Kremer et al. 2012), znanstveno pa smo jo ovrednotili v sklopu priprave diplomske naloge z naslovom Presoja hitrih metod za določanje mehanskih lastnosti tal (Zore 2019). Slika 1: Videz blatne kepe in posledice na prometnici (prirejeno po Kremer et al. 2012) Test z blatno kepo poteka tako, da se blatna kepa vrže ob trdo podlago (npr. stroj), nato pa se glede na videz kepe predvidevajo posledice, ki bi nastale, če bi gozdna proizvodnja potekala ob takšnih talnih razmerah (slika 1). V primeru, da ima kepa na površini razpoke ali da odpade iz pokončne podlage (leva slika kepe), ali da je kepa po površini zaprta, brez razpok in ploska (srednja slika kepe), nastanejo na sečni poti do 10 cm globoke kolesnice, to pa so sprejemljive poškodbe tal. V primeru, da kepa ob metu poškropi okolico, lahko na sečni poti pričakujemo nesprejemljive poškodbe tal, s kolesnicami nad 20 cm (Krč et al. 2014; Kremer et al. 2012). Slika 2: Serija blatnih kep različnih vlažnosti iz objekta Pekel V diplomski nalogi (Zore 2019) smo test z blatno kepo izvedli na 4 objektih na Kočevskem (Mrtvice, Šahen, Stojna in Pekel), na istih, kjer smo izvedli tudi meritve nosilnosti tal. Test smo izvedli tako, da smo najprej na vseh štirih objektih odvezeli vzorce tal do 15 cm globine, brez zgornjega organskega sloja tal. Velikost vsakega vzorca je znašala cca. 35 litrov. Vzorce se je nato posušilo na zraku in presejalo skozi centimetersko mrežo. Namesto metanja kep ob pokončno površino se se kepe spuščale iz višine 3 metrov. S postopnim vlaženjem vzorcev smo za vsak objekt pridobili serijo kep različnih oblik (slika 2). Na vseh vzorcih smo opravili tudi osnovne pedološke analize, določili poljsko kapaciteto tal in indeks plastičnosti tal (preglednica 1; Zore 2019). Večina izvedenih meritev je skladna s konceptualnim modelom nosilnosti tal (slika 1). Conductivity Slika 2: Konceptualni model faktorjev, ki vplivajo na nosilnost tal (Burger 1994) Preglednica 1: Poljska kapaciteta, spodnja in zgornja meja plastičnosti ter približen videz blatnih kep Objekt Poljska kapaciteta Spodnja meja plastičnosti Zgornja meja plastičnosti Masni % vode Masni % vode Videz kepe Masni % vode Videz kepe Stojna 50,8 37,8 48,1 Pekel 47,3 33,1 h if***. • t i 43,7 Mrtvice 58,7 49,4 57,0 Šahen 46,8 33,1 41,2 Iz primerjave videza blatnih kep, opisanih v metodi (Kremer et al. 2012), z videzom kep iz naše raziskave lahko zaključimo, da pri gozdni proizvodnji na tleh, z vlažnostjo tal, nižji od spodnje meje plastičnosti, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo kolesnice, ki bodo nižje od 10 cm (preglednica 1). Kepe s takšno vlažnostjo se ob metu praviloma vedno drobijo. Če pa vlažnost tal med delom preseže zgornjo mejo plastičnosti oz. poljsko kapaciteto tal, bodo kolesnice presegle globino 20 cm. Iz kep z vlažnostjo nad zgornjo mejo plastičnosti se ob metu vedno izloči voda v obliki žarkov. Viri Burger MA 1994: A wetland trafficability hazard index based on soil physical properties and site hydrology evaluations. Virginia State University Curran M 1999: Harvest systems and strategies to reduce soil and regeneration impacts (and costs). Paper presented at the Forest Equipment / Soils Interaction Workshop, Alberta Research Council, Edmonton, Alberta, Košir B 2010: Gozdna tla kot usmerjevalec tehnologij pridobivanja lesa. Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana Krč J, Beguš J, Primožič J, Levstek J, Papler-Lampe V, Klun J, Mihelič M 2014: Vodila dobrega ravnanja pri strojni sečnji. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana Kremer J, Wolf B, Matthies D, Borchert H 2012: Bodenschutz beim Forstmaschineneinsatz. Bayerische Landesanstalt für Wald und Forstwirtschaft, Freising, Germany Zore P 2019: Presoja hitrih metod za določanje mehanskih lastnosti tal. Univerza v Ljubljani Določanje con tveganja za nastanek poškodb tal Kljub temu, da smo v sklopu raziskave ugotovili, da lahko za razmejitev con tveganja za pojav poškodb tal uporabimo meje plastičnosti (Zore 2019), smo se pri določanju le-teh naslonili na ugotovitve dosedanjih raziskav (Bygden 2012; Saarilahti 2002) in tako oblikovali tri cone tveganja (preglednica 1). Preglednica 1: Oblikovanje con tveganja za pojav poškodb tal na podlagi nosilnosti tal Cone tveganja Oznaka Barva Nosilnost tal - CI Originalna klasifikacija -Bygden 2012 Cona z visokim tveganjem HRZ CI < 700 kPa Zelo mehka tla in mehka tla Cona s srednje visokim tveganjem MRZ 700 - 1000 kPa Srednje trdna tla Cona z nizkim tveganjem LRZ CI > 1000 kPa Zelo trda tla Najnižji indeks kolesa, definiran kot razmerje med nosilnostjo tal in nominalnim tlakom stroja na tla, je pri delu z zgibnim polprikoličarjem enak 5 iz ekonomskega vidika ter enak 7,2 iz ekološkega vidika dela (Saarilahti 2002). Če uporabimo podatke o nominalnih tlakih zgibnih polprikoličarjev iz ekspertize Koširja (2010) ter izračunamo deleže strojev, ki imajo pri različnih nosilnostih tal indeks kolesa večji od 5 in večji od 7,2, ugotovimo, da imajo pri nosilnosti tal enaki 700 kPa vsi stroji indeks kolesa višji od 5 in ter 83% strojev indeks kolesa višji od 7,2 (slika 1). Nominalni tlaki strojev na tla so v navedeni ekspertizi izračunani za 24 zgibnih polprikoličarjev proizvajalca John Deer, različnih tipov, obremenitev in dodatne opreme. 0 200 400 600 800 1000 Nosilnost tal- □ (kPa) ■Delež strojev z Nk>7,2 -Delež strojev i Nk>5 Slika 1: Delež zgibnih polprikoličarjev z indeksom kolesa višje od 5 in 7,2 glede na različno nosilnost tal Iz zgornje ugotovitve lahko zaključimo, da so postavljene meja za cone tveganja za pojav poškodb tal ustrezne, saj upoštevajo tako ekonomski kakor tudi ekološki vidik gozdne proizvodnje. Če določimo vse tri cone tveganja za različne tipe tal ugotovimo, da je verjatnost za pojav prekomernih poškodb tal zaradi različnega vpliva vlažnosti tal na nosilnost tal po tipih tal različno (slika 2). Na rjavih pokarbonatnih tleh in distričnih tleh je pod 40 % vsebnostjo vode v tleh tveganje za poškodbe nizko, visoko pa nad 54 % vsebnostjo vode. Povsem nasprotno je na rjavih opodzoljenih tleh, kjer je tveganje za poškobe tal povišano pri vseh izmerjenih vsebnostih vode v tleh. Na vseh slikah so prikazane nosilnosti tal le znotraj intervalov meritev vsebnosti vode iz raziskave, pri čemer je potrebno poudariti, da so bile meritve nosilnosti tal namenoma izvedene v najbolj suhih kakor tudi vlažnih obdobjih leta. Slika 2: Cone tveganja za poškodbe tal po tipih tal Glede na razrede tal je tveganja za pojav prekomernih poškodb tal najmanjše na kambičnih tleh in navečje pa eluvialno-iluvialnih tleh (slika 3). Slika 3: Cone tveganja za poškodbe tal po razredih tal Bygden G 2012: GIS for Operative Support. IntechOpen, Okia Clement Akais. doi:10.5772/33230 Kosir B 2010: Gozdna tla kot usmerjevale tehnologij pridobivanja lesa. Biotehniska fakulteta pri Univerzi v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana Saarilahti M 2002: Interpretation and application of the results. University of Helsinki, Department of Forest Resource Management, Helsinki, Finland Zore P 2019: Presoja hitrih metod za določanje mehanskih lastnosti tal. Univerza v Ljubljani Hitra metoda ugotavljanja lastnosti tal Presoja občutljivosti tal za zbijanje je pomembna osnova za načrtovanje zaščite tal. Glavne lastnosti tal, ki vplivajo na občutljivost tal so: vsebnost skeleta, tekstura tal in vsebnost humusa. V Sloveniji nimamo detajlnih podatkov o stanju tal predlagamo uporabo hitre metode za ugotavljanje občutljivosti tal za prevoznost, s katero lahko ugotovimo stanje tal na posameznem objektu. Ideja je, da se sprehodimo ob načrtovanih ali obstoječih sečnih poteh z lopato in ob vsaki spremembi reliefa in vegetacije izkopljemo profil v globini in širini lopate. Z majhnim številom profilov lahko tako dobro ocenimo primernost tal za vožnjo s stroji in iz tega naredimo karto občutljivosti tal na delovišču. Takšno karto lahko uporabimo na več načinov, lahko le izločamo zelo občutljiva območja, lahko pa rezultate vnesemo v program ProFor dobimo mejno dovoljeno vsebnost vode za določen tip stroja. Metoda je hitra, saj lahko izurjen merilec za 1 ha potrebuje do 45 min do 1 ure - odvisno od razmaka sečnih poti, karta pa predstavlja enkraten strošek, saj se lastnosti tal ne spreminjajo. Metoda je enostavna, saj se vsi našteti parametri lahko ugotovijo na terenu brez posebnega orodja in pripomočkov- potrebujemo le lopato. Vsebnost skeleta se ugotovi že z uporabo lopate za izkop profila, teksturo tal ugotavljamo s pomočjo prstnega testa, vsebnost humusa pa glede na barvo tal. Skelet Količina skeleta v tleh je močno povezana s odpornostjo tal na vožnjo. Uporabili smo mejne vrednosti količine skeleta v tleh po programu ProFor: • Skelet od 0 - 30 volumenskih % tal, tla so občutljiva za vožnjo. Lopato v tla zasadimo brez večjih težav, v kupu ki nastane po odmetavanju zemljine zaznamo nič, ali posamezne kamne • Skelet od 30 - 50 volumenskih % tal, tla so odporna na vožnjo s stroji, imamo precejšnje težave pri potiskanju lopate v tla, saj ne gre brez premikanja in ponovnega zasajanja lopate v tla. • Skelet nad 50 volumenskih % tal, tla so neobčutljiva na vožnjo s stroji, lopate v tla ne moremo zasaditi brez velikih težav. Tekstura tal Zelo dobro poznana terenska metoda za ugotavljanje teksture tal je prstni preizkus- je tudi najbolj splošno znana metoda, saj je na poljuden način opisana celo v spletnih videih npr. https://www.youtube.com/watch?v=fufeaLBLGlk . Vzorec tal vlažimo in gnetemo toliko časa, da dobimo plastično maso v kateri ni odvečne vode. Nato med palcem in kazalcem preizkušamo gladkost, zrnatost, mehkost lepljivost in plastičnost. Pesek je oster in trd, melj je gladek in spolzek, glina pa lepljiva in plastična. Če iz vzorca lahko naredimo svaljek, ki ne poči je v vzorcu veliko gline. Vsebnost humusa Ugotavljamo jo glede na barvo tal po Munsell-ovi barvni lestvici (Standard Soil Color Charts, 1994). Izkopana tla primerjamo z na spletu prosto dostopno barvno karto (https://biophysics.sbg.ac.at/protocol/soilchart.pdf ), katere primer prikazujemo na spodnji sliki. Va",r 1.7/ 2/ 3/ 4/ 5/ 6/ 7/ 8/ Chroma reddish black 1.7/1 211 dark reddiih gray 3/1 4/1 reddish gray 5/1 6/1 light reddish gray 7/1 very dark.. 2/2 dark.. 3/2 gravish red 5/2 6/2 ...reddish 2/3 ...reddish 3/3 dull reddish brown 4/3 5/3 dark... 3/4 duskv red 4/4 ...red 3/6 red 4/6 4/8 Value i 7/ j/ Chroma Lf 3/ 4/ 5/ 6/ 7/ 8/ /l|i:J; ■ /3 /4 /6 1 X c r> -J !Л /8 7> Slika 1: Munsell-ova barvna lestvica (Revised Standars Soil Color Charts,2019) Iz zgornje tabele, odčitamo prvo vrednost. Če torej gledamo prvo vrstico vidimo da se vrednosti začnejo z 1,7, končajo pa z 7, barva tal pa je pri 1,7 zelo temna, skoraj črna, pri vrednosti 7 pa je že povsem svetla. Te vrednosti primerjamo s podatki iz spodnje tabele, v kateri kot ključ uporabimo podatke o vrednosti po lestvici. Ugotovimo, da je v primeru temnih tal z vrednostjo po Munsellovi lestvici 1,7 v tleh 8-15% humusa, v primeru zelo svetlih tal z vrednostjo 7 pa je v tleh zelo malo humusa- manj kot 1%. Preglednica 1: Barvna lestvica in povezava z deležem humusa v masnem deležu Barva Vrednost po lestvici % humusa v masnem deležu svetlo rjava > 6,5 < 1 rjava 5 - 6 1 - 2 temno rjava 4 - 4,5 2 - 4 črno rjava 3 - 3,5 4 - 8 črna 2 - 2,5 8 - 15 Hitri test za ugotavljanje nosilnosti snega in zmrznjenih tal Za ugotavljanje trdote snega se poleg merilnih instrumentov (Höller and Fromm 2010) pogosto uporablja ročni test (De Quervain 1950; Fierz et al. 2009). Pri testu se silo, ki ne presega 10 do 15 N, potiska pest, prste, svinčnik ali nož skozi plast snega. Trdnost snega je po tem testu merjena s trdnostnim indeksom v šestih stopnjah (Preglednica 1). Preglednica 1: Ročni test trdnosti snega (Fierz at al. 2009). Term Htm d lest Rani resistance Graphic föwiss rammMnđe} symbol {N) Hand hardness Object Code Range Mean index very soft i fist V 0-50 20 sofl 2 4 finge rs 4Г 50-175 100 / medium 3 1 linger IF 175-390 250 X hard 4 pencil1 P 390-715 500 ^ very hard 5 fertile blade K 715-J 200 1000 ice ft ice I > 1200 > 120П ■ 'Here pencil' means the Lip of a sharpened pencil Za praktično uporabo v gozdarstvu sta bila za ugotavljanje nosilnosti snega predlagana dva hitra testa, in sicer test na podlagi globine stopinje v snegu pri hoji in pri skoku (Curran 1999). Oba testa posnemata sile stiskanja in tresenja ter strižne sile, ki nastanejo pri uporabi gozdarskih strojev. Za ugotavljanje povprečne globine stopinj je potrebnih vsaj pet meritev. Kriteriji globin so odvisni od vrste snega in veljajo v primeru, da tla pod snegom niso zmrznjena (Preglednica 2). Preglednica 2: Hitri test za ugotavljanje nosilnosti snega (Fierz at al. 2009). Vrsta snega Debelina snega (cm) Globina stopinje (cm) Število prehodov stroja Moker, stisljiv sneg (možno oblikovanje snežne kepe) > 60 > 30h Brez omejitev 30-60 15-30h 3 15-30 8-15h 1-2 Suh,svež in zrnat sneg (ni možno oblikovanje snežne kepe) > 60 > 30h 3 30-60 15-30h 2 15-30 8-15h 1 Zmrznjen in skorjast sneg (možna hoja po vrhu snega) > 40 > 20s Brez omejitev 20-40 10-20s 5 15-30 8-15s 2 Legenda: h - globine stopinj pri hoji, s - globine stopinj pri skoku Iz kriterijev hitrega testa (preglednica 2) je razvidno, da je nosilnost snega odvisna od vrste snega, in sicer je najbolj nosilen zmrznjen, skorjast sneg, manj moker, stisljiv sneg in najmanj suh sneg. Zmrznjen in skorjast sneg je mogoče ustvariti tako, da se na koncu delovnega dne opravi en prehod stroja po poteh novega sečišča, saj preko noči sneg zmrzne in tako bolje varuje tla pred poškodbami. V primerih, ko je debelina snega manjša od 15 cm, je treba upoštevati kriterije za nosilnost tal glede na vlažnost tal ali zmrznjenost tal. Za hitro ugotavljanje zmrznjenosti tal lahko uporabimo penetrometer ali kladivo za označevanje dreves (Curran 1999). Pri uporabi penetrometra, z 9,5 mm debelo kovinsko palico in 30 stopinjskim stožcem, je bilo ugotovljeno, da je v tla, ki so 7,5 cm globoko zmrznjena, s penetrometrom nemogoče (< 1 cm) prodreti. Na takšnih tleh prav tako ni poškodb tal, če so tla pod zmrznjeno plastjo dovolj suha. Za ugotovaljanje skladnosti meritev s kriteriji (preglednica 3) je treba na terenu izvesti vsaj 10 meritev. Preglednica 3: Ugotavljanje nosilnosti zmrznjenih tal Možnost prodiranja penetrometra Število prehodov stroja Brez prodiranja (< 1 cm) 3 Prodiranje oteženo zaradi zmrzjneosti tal 2 Eden od možnih načinov povečevanja nosilnosti tal je, da se glavne sečne poti pred uporabo splužijo in pusti, da zmrznejo. Viri Curran M 1999: Harvest systems and strategies to reduce soil and regeneration impacts (and costs). Paper presented at the Forest Equipment / Soils Interaction Workshop, Alberta Research Council, Edmonton, Alberta, De Quervain MR 1950: Die Festigkeitseigenschaften der Schneedecke und ihre Messung Geofisica pura e applicata:3-15 Fierz C et al. 2009: The International Classification for Seasonal Snow on the Ground. IHP-VII Technical Documents in Hydrology N°83, IACS Contribution N°1, Paris Höller P, Fromm R 2010: Quantification of the hand hardness test Annals of Glaciology 51:39-44