i m COBISS o , Srečno 2011 352(497.12 Videm) 6008617,4 Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2010 Videm v knjigi Slovenija danes ‘Slovenija danes’je enostavno dobrodušna knjiga. Slovence in Slovenijo prikaže preko življenjskih užitkov, naravnih lepot, mestnih idičic ter utripa narodovega srca. Je knjiga neverjetnih besed—zapise je prispevalo 18 znanih Slovencev, med njimi tudi predsednik države, dr. Danilo Turk. To je knjiga neverjetnih fotografij, predvsem pa knjiga, ki Slovenijo prikaže v takšni luči, kakršno obljublja že naslov - Slovenija danes! Knjiga ‘Slovenija danes’ je bila doslej izdana v štirih jezikih (slovenski, angleški, italijanski in nemški), zato jo lahko še posebej priporočamo Slovencem po svetu in njihovim prijateljem, ki želijo spoznati lepote Slovenije. Tokrat pa je v knjigo dodano še Spodnje Podravje, v njem pa tudi občina Videm. Slovenija danes je knjiga z unikatnim konceptom — je lahko popolno poslovno darilo za poslovne partnerje, lahko je lepo praznično darilo prijateljem in znancem doma in po svetu. jo morate imeti. In še namig. Vašo zgodbo v knjigi pred- Obiščite: www.slovenijadanes.si. stavijo na 16 ali 32 straneh, ki jih doda- TM jo na začetku knjige. Vsekakor knjiga, ki Domen Kermen, urednik knjige Slovenija danes, v družbi svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zavca, ki je v dar prejel svoj izvod knjige o lepotah naše države. Operativni del ekipe Naš glas je enega od jesenskih koncev tedna izkoristil za obisk Benetk. Luka Lovenjak, 5. r„ šola Leskovec Foto: Andreja Murko Glasilo izdaja občina Videm, Videni pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. Friderik Bračič ostaja prvi mož videmske občine Že lep čas je od letošnjih lokalnih volitev, ko smo tudi v občini Videm volili župana in novi občinski svet. Že v prvem krogu pa je slavil dosedanji župan Friderik Bračič, ki je prejel potreben odstotek glasov za zmago že v prvem krogu. Na volitve seje tudi tokrat podal z veliko mero odgovornosti, potrpežljivosti in dobre volje, prav slednje pa bo pri županovanju v novem mandatu veliko potreboval. Novi-stari župan bo občino vodil že tretji mandat, sicer pa ima v lokalni samoupravi že veliko izkušenj, tretjič pa bo to zanj izjemen izziv. Do konca leta se je župan Bračič z novim občinskim svetom sestal že trikrat, življenje in delo ravninsko-gričevnate občine pa sta se kaj kmalu po volitvah vrnila na stare tirnice. Zupan Bračič o tem, kako je v prvih trenutkih doživel zmagoslavje z volivkami in volivci, pravi: »Ta prvi trenutek, ko so bili že znani neuradni rezultati županskih volitev v naši občini, mi bo ostal v lepem spominu. Ob tem sem se zelo dobro počutil, še posebej, ker sem se že prvi trenutek zavedal, da je to na neki način poplačilo za opravljeno delo in prehojeno delo v preteklosti, kar pa mi je uspelo skupaj z vsemi mojimi sodelavci. Rezultat je bil v prvem krogu zelo dober, zato se želim vsem svojim volivkam in volivcem, občankam in občanom še enkrat zahvaliti za podporo. Iskrena hvala! Lahko obljubim, da si bom maksimalno prizadeval, da tudi v »Čaka nas zelo zahtevna in hkrati odgovorna naloga,« pravi župan Friderik Bračič. Foto: RŠ tretjem mandatu opravičim njihovo zaupanje.« Po volitvah vas v vodstvu občine Videm čakajo nove naloge, zastavljeni so novi izzivi in cilji. Uspešno pa ste začeli tudi delo občinskega sveta ... Friderik Bračič: »Potrdim lahko, da smo uspešno začeli novi, 4-letni mandat v občini Videm. Najprej smo se sestali na konstitutivni seji, potem pa še na dveh rednih sejah, na katerih smo potrdili tudi delovna telesa občinskega sveta, potrdili smo člane v novoizvoljene svete KS, imenovali podžupana Marjana Selinška, uspešni pa smo bili tudi v razpravah o rebalansu proračuna ter o dveh novih občinskih proračunih za prihodnji dve leti. Sicer pa sem prepričan, da bodo dosedanji rezultati in cilji, pa tudi že zastavljeni program razvoja občine Videm za prihodnji dve leti dobra osnova za delo z novim občinskim svetom. Želim si, da v tem mandatu uresničimo vse zastavljene naloge, da dokončamo nekatere zelo pomembne projekte. Vodenje občine Videm je zame in za vse moje sodelavce, tako v občinskem svetu kot v svetih KS kot tudi v občinski upravi, zelo zahtevna in hkrati odgovorna naloga, ki se je zelo dobro zavedamo. Verjamem, da smo ljudje, ki smo sedaj v občinskem timu, vredni zaupanja in bomo opravičili tudi tista najzahtevnejša pričakovanja občank in občanov. Vse pa je seveda odvisno od finančnih zmožnosti občine Videm v prihodnjih letih, zato želim, da razpoložljiva sredstva uporabimo kar najbolj racionalno, gospodarno in v dobro celotne občine.« kako se bo občina Videm razvijala v prihodnje. Želim poudariti, da bomo z delom v komunalni infrastrukturi nadaljevali; čaka nas nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema, modernizacija nekaterih cestnih odsekov, izgradnja hodnikov za pešce in kolesarskih poti, urediti želimo obrtno-poslovno cono, tudi športna igrišča, več bo treba postoriti še na področju varnosti, društvom po celotni občini pa pomagati do izboljšanja pogojev za nemoteno delovanje in še bi lahko našteval. Dela bo kar veliko in prepričan sem, da bomo zastavljene naloge v tem mandatu tudi uspešno izpeljali do konca.« Spoštovane volivke in volivci, občanke in občani! Iskrena zahvala za vašo podporo in glas na lokalnih volitvah. Lahko obljubim, da si bom maksimalno prizadeval, da tudi v tretjem mandatu upravičim vaše zaupanje. Želim, da nam skupaj uspe ustvariti dobre pogoje za napredek naše občine, ki jo moramo narediti še bolj prepoznavno v slovenskem prostoru. Razvoj občine Videm je bil v preteklem mandatu izjemen na mnogih področjih, najbolj so morda izstopale naložbe v komunalni infrastrukturi, v šolstvu in vzgoji ... Občanke in občane pa zdaj verjetno zanima, kaj bo ospredju v novem mandatu občine in čemu boste dali prednosti Friderik Bračič: »V predvolilnem času sem velikokrat odgovoril na vprašanje, » Vprihajajočih prazničnih dneh pa vam želim, da vas vzdušje veselja božične noči spremlja vse dni. Naj bo leto, ki prihaja, zanimivo, vseskozi naj bo zdravo, ljubezni, razumevanja in sreče polno. Zares lepe praznične dni v krogu vaših družin vam želim in SREČNO v letu 2011.« TM Člani in članice občinskega sveta Občine Videm v mandatu 2010-2014 Ime in priimek Naslov Pošta Politična stranka Ivan Krajnc Pobrežje 111 2284 Videm pri Ptuju SDS Marija Trafela Ljubstava 27 2284 Videm pri Ptuju SDS Marjan Selinšek Pobrežje 64 a 2284 Videm pri Ptuju SLS Darko Jerenec Dolena 53 a 2323 Ptujska Gora Stranka mladih Andrej Rožman Šturmovci 13 2284 Videm pri Ptuju SDS Brane Orlač Skorišnjak 1 a 2285 Zg. Leskovec SLS Brane Kolednik Pobrežje 91 2284 Videm pri Ptuju Stranka mladih Venčeslav Trafela Videm pri Ptuju 5 a 2284 Videm pri Ptuju DeSUS Bojan Merc Soviče 12 2284 Videm pri Ptuju SLS Andela Kozel M. Varnica 12 2285 Zg. Leskovec SDS Peter Jagarinec M. Varnica 11 2285 Zg. Leskovec ZARES Bojan Emeršič Lancova vas 43 2284 Videm pri Ptuju SDS Dušica Avguštin Zg. Pristava 32 2323 Ptujska Gora SDS Martin Vidovič Lancova vas 53 2284 Videm pri Ptuju SLS Igor Galič Barislovci 15 a 2324 Lovrenc na Dr. polju SLS Franc Piliš Tržeč 21 2284 Videm pri Ptuju DeSUS Janko Baniček M. Varnica 13 a 2285 Zg. Leskovec SLS Foto: Rado Škrjanec Marjan Selinšekje podžupan občine Videm Župan občine Videm je na drugi redni seji v novembru za podžupana občine Videm imenoval svetnika Marjana Selinška, ki ima v lokalni samoupravi že kar nekaj izkušenj in dobro pozna delo svoje občine. Novi podžupan je bil ob imenovanju zado- voljen, saj želi tudi sam več prispevati k napredku občine Videm. Med njegovimi obveznostmi in nalogami, ki mu jih nalaga funkcija podžupana, pa bodo bolj v ospredju tiste, ki jih bosta sproti dogovorila z županom Friderikom V POJASNILO Plača podžupana v občini Videm Pravilnik o višini in načinu določanja plač oz. plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih organov občine Videm ter o povračilih stroškov določa, da spada plača podžupana med 36. in 43. plačilni razred. Kriteriji razmerij plačilnih razredov so določeni v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (priloga plačilni razredi funkcij v lokalnih skupnostih A5). Podžupanu, ki funkcijo opravlja nepoklicno, po zakonu pripada 30-50 % plače župana, ki bi jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno. Zupan občine Videm je ob upoštevanju obsega del in pristojnosti podžupana, ki bo funkcijo opravljal nepoklicno, določil plačo v 37. plačilnem razredu v višini 30 % plače, ki bi jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno. Bruto plača podžupana v občini Videm tako znaša 585,90 evra mesečno ali v neto znesku 454,23 evra mesečno, v 12 mesecih pa to skupaj znaša 5.450,76 evra. Iz navedenega je razvidno, da bo bruto plača podžupana na letnem nivoju (za leto 2011) znašala skupaj 7.030,00 evrov, kar je bistveno manj, kot je bilo prikazano na 2. seji občinskega sveta občine Videm s strani svetnika občine Videm in kasneje tudi zapisano v St. tedniku, v št. 92, dne 26. novembra 2010. Občina Videm Novi videmski podžupan Marjan Selinšek bo imel dodatne obveznosti na področju gospodarstva, ki mu je kot gospodarstveniku še posebej blizu. Foto: TM Bračičem. Sicer pa je že kar dobro znano, da podžupan zamenja župana v času njegove odsotnosti, vodi tudi seje občinskega sveta, ko župan ni prisoten, po pooblastilu pa opravlja tudi druge naloge v občini, seveda tiste, ki spadajo v sklop nalog župana in podžupana. Posebej se bo novi podžupan posvečal področju gospodarstva, kjer ga verjetno čaka marsikateri izziv, druge naloge pa bodo prihajale sproti, tako kot se bosta dnevno dogovorila z županom Bračičem. Oba si seveda želita, da bi bilo sode- lovanje med njima v 4-letnem mandatu čim bolj dobro, plodno, zato sta s skupnim delom začela že takoj po imenovanju. Ob praznikih pa podžupan Marjan Selinšek občankam in občanom želi: »Naj pride božično veselje med vas, obdari naj vas z vsemi lepimi stvarmi. Novo leto naj prinese vam vse, kar prejšnje zamudilo je, srečo, zdravje in ljubezni. Srečno vam želim v novem letu.« TM Poročilo s sej občinskega sveta 1. redna seja novoizvoljenega občinskega sveta je bila 2. novembra. Konstitutivno sejo je vodil najstarejši član občinskega sveta Venčeslav Trafela. Na seji je predsednik Občinske volilne komisije (OVK) podal poročilo o izidu volitev v svet in volitev župana. Občinski svet je v nadaljevanju: - potrdil mandate članom sveta Občine Videm za štiriletno obdobje delovanja; — potrdil mandat za župana Občine Videm za štiriletno obdobje delovanja; — imenoval Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 2. redna seja sveta je bila 23. novembra 2010, na kateri je občinski svet: — imenoval delovna telesa občinskega sveta; — imenoval podžupana; — se seznanil s proračunom občine Videm za leti 2011 in 2012; — imenoval predstavnika ustanoviteljev v Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj; — dal soglasje k imenovanju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj. Občinska uprava Videm Odbori in komisije v Občini Videm STATUTARNO-PRAVNA KOMISIJA Franc Hliš (predsednik) Igor Galič Marija Trafela Darko Jerenec Andela Kozel KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Marjan Selinšek (predsednik) Brane Kolednik Martin Vidovič OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Marijan Furek (predsednik) Maja Sori Karin Kenda Stanka Letonja Gorazd Orešek Jožica Klinc Mijo Bračko Danica Cebek NADZORNI ODBOR Sabina Selinšek (predsednica) Marta Perger Franc Kirbiš ml. Srečko Zavec Jože Klinc (podpredsednik) ODBOR ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Igor Galič (predsednik) Bojan Merc Franc Hliš Dušica Avguštin Janko Baniček (podpredsednik) ODBOR ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Brane Kolednik (predsednik) Bojan Merc Franc Hliš Marija Trafela Martin Vidovič Janko Baniček ODBOR ZA JAVNE FINANCE IN PREMOŽENJE Martin Vidovič (predsednik) Venčeslav Trafela Darko Jerenec Bojan Emeršič Brane Orlač ODBOR ZA OKOLJE IN PROSTOR Brane Orlač (predsednik) Marjan Selinšek Peter Jagarinec Ivan Krajnc Darko Jerenec KOMISIJA ZA PRIZNANJA Igor Galič (predsednik) Brane Kolednik Andela Kozel KOMISIJA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Venčeslav Trafela (predsednik) Andrej Rožman Igor Galič (podpredsednik) Miran Brumec (predstavnik policije) Barbara Ambrož (predstavnica OŠ Videm) UREDNIŠKI ODBOR GLASILA NAŠ GLAS Tatjana Mohorko (predsednica) Marija Cernila Maja Ratajc Milena Traper Andrej ka Goj košek Urška Hercog Andreja Zemljak ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE Franc Stopajnik (poveljnik) Mag. Janez Merc Peter Jagarinec Roman Cafuta Franc Milošič brecko rrimozic Slavko Steiner Predstavljamo novoizvoljene svete KS KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC Jožef Zavec, Ida Vindiš - Belšak, Sebastijan Vidovič, Alojz Pernek, Danijel Milošič, Andrej Topolovec, Nadica Cafuta, Janez Belšak, Franc Kozel (predsednik), Stanislav Pernek, Janez Lovenjak, Mateja Vidovič, Srečko Kozel. KRAJEVNA SKUPNOST LANCOVA VAS Bojan Emeršič, Jože Žunko-vič, Danijel Hliš, Stanislav Cafuta, Janez Zavec (predsednik), Franci Verhovšek. KRAJEVNA SKUPNOST POBREŽJE Ivan Krajnc, Ivan Šimenko, Franci Lah, Janko Rogina, Andrej Forstnerič, Danilo Drevenšek (predsednik), Aleš Horvat, Branimir Kolednik. KRAJEVNA SKUPNOST SOVIČE-VAREJA- DRAVCI Bojan Merc (predsednik), Marjan Šimenko, Mirko Slatič, Marjan Jelen, Branko Zagoršek. KRAJEVNA SKUPNOST TRŽEČ Polonca Purg, Marjan Mohorko, Dušan Serdinšek (predsednik), Bojan Emeršič, Majda Šeliga. KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA (Bolečka vas 3 c, Ptujska Gora) Darko Jerenec (predsednik), Janez Letonja, Dušica Avguštin, Dušan Hebar ml., Jožef Godec. KRAJEVNA SKUPNOST SELA Martin Beranič, Roman Blažek, Anton Mohorko, Stanislav Orovič, Igor Ivančič, Stanko Potočnik. KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI PTUJU Renato Bračič, Mirko Cernila, Alojzija Tušek (predsednica), Andrej Rožman, Rudolf Potrč, Branko Habjanič, Alojz Selinšek. Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvezd je med nami, naj gre po svetu — rama ob rami — svetloba z nami. (Tone Pavček) V dneh, ko se počasi poslavljamo od starega leta, ki je bilo zanimivo, pestro in kdaj tudi neprijetno, se že oziramo v novo leto z upanjem, da bo kaj bolje. Upanje je vredno ohraniti za lepši, drugačen jutri. In tega si prav gotovo želimo vsi. December je en tak prav zanimiv mesec, ko vsi nekam hitimo, delamo obračune, dajemo ocene, predstavljamo cilje, načrte in vizijo. Zadnji mesec v letu je kar prekratek Srečno tudi v novem letu za mnoge naše želje in potrebe, za dogodke, ki so morda šli neopazno mimo nas, za vse tisto, kar se nam zdi, da bi morali narediti še v tem letu. A kaj, ko se dnevi leta iztekajo in kaj hitro nas preseneti novo leto. V občini Videm smo svoje postorili, ocene bodo dajali občani, mi smo že s pogledom v prihodnosti, od katere pa si vsi na neki način veliko obetamo. A za vsem stoji naša močna želja, da kaj spremenimo tudi na bolje. Imejmo izzive in si preprosto upajmo. Naj bo tega veliko. Leto bo še dolgo Veliko sreče, zdravja in miru, vsega dobrega in zares najboljšega vam v imenu starega in tudi novega uredništva Naš glas želim v božično-novolet-nem času. Bodite pogumni in vztrajni, bodite najboljši v vseh pogledih. Hvala vam, ker ste spremljali Naš glas in si o njem mislili svoje, hvala moji dosedanji uredniški ekipi (Petra Krajnc, Stanka Krajnc Letonja, Nataša Zagoranski, Mojca Kmetec, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Jože Junger in Andreja Zemljak), ki je bila enkratna, hvala vodstvu občine z županom Friderikom Bračičem, za priložnost in zaupanje, hvala pa tudi vsem drugim, s katerimi smo lahko dobro sodelovali. Nove priložnosti zdaj čakajo že novoizvoljeno uredniško ekipo, ki ji lahko zaželim le veliko uspeha v prihodnjih štirih letih. Zares lepe praznike vam želim! Tatjana Mohorko, urednica Spoštovane in spoštovani! Leto 2010 se poslavlja, naslednje že trka na vrata. Leto 2011 je navadno leto, ima 365 dni, začne in konča se s soboto. Kakšno je bilo leto, ki se poslavlja? Za nekatere uspešno, za nekatere povprečno, za mnoge stresno. V političnem smislu pa je bilo leto 2010 za Pahorjevo vlado leto izgubljenih priložnosti. Priča smo bili aferam in afericam. Takšno negativno stanje se odraža tudi pri delu Državnega zbora. Namesto da bi Vlada pripravljala nujno potreb- no zakonodajo za izboljšanje stanja v Sloveniji, se je ukvarjala sama s sabo. Poslanke in poslanci pa smo sprejemali zakonodajo, ki zagotovo ni bila protikrizno naravnana. Mnoge države, članice EU, so nas v tem smislu prehitele, čeprav smo bili po mnogih kazalnikih pred krizo v veliko večji prednosti. Trenutno smo na repu gospodarske in finančne situacije. Dolg državnega proračuna trenutno znaša 12.256.864.737,00 evrov in se vsako sekundo poveča za 40 centov. Alarmantno! Kje in kakšne so rešitve? Predčasne volitve? Mnogi me sprašujejo, ali do predčasnih volitev sploh lahko pride. Težko, ker o tem odloča DZ — poslanci, ki imajo večino in sestavljajo koalici- jo (SD, ZARES, DeSUS in LDS). Z izstopom nekaterih poslancev koalicije je nastala nova poslanska skupina. Solidarnost, so jo poimenovali. Ideološko se poslanci nove poslanske skupine niso v ničemer spremenili. Pred glasovanjem se poenotijo s koalicijo, čeprav navidezno delujejo politično všečno. Takšno stanje najbolj slabi poslansko skupino DeSUS, čeprav ji javnomnenjske ankete kažejo dobro. Slej ko prej se bo pokazala DeSUS-ova dvoličnost, ki jo igra pri sprejemanju pokojninske reforme, ki ni dobra in ne sodi v paket vladnih protikriznih ukrepov. V opozicijski stranki SDS, ki ji javnomnenjske ankete kažejo najboljše, smo tudi v iztekajočem se letu predlagali številne predloge zakonov za izboljšanje stanja. Žal niti eden, resnično niti eden, ni bil sprejet. Dve leti se trudimo in dajemo dobre predloge, vendar jih Vlada in vladna koalicija DZ vztrajno zavračata brez pravih in utemeljenih obrazložitev. V SDS ugotavljamo, da bi bile predčasne volitve najboljši protikrizni ukrep sedanji Vladi in koaliciji v DZ. Dovolj zgovorno je dejstvo, da vladajoča politika doživlja nezadovoljstvo državljanov na sprejete vsebine zakonov, ki jim v SDS nasprotujemo. Nasprotujejo jim tudi Državni svet in sindikati. Logični so zaključki takšnega početja koalicije, ki mora prevzeti odgovornost pri ponovnem odločanju v DZ z večino, najmanj 46 glasov ali pokrivanje stroškov referendumov. Pred dvajsetimi leti smo se Slovenke in Slovenci poenotili, danes smo razdeljeni. 23. decembra 2010 bo minilo dvajset let od zgodovinske odločitve Slovencev za samostojno življenje. To je bil širok ljudski, kulturni, politični, gospodarski, obrambni, diplomatski in varnostni projekt. V tem smislu bi ga morali gra- diti tudi v prihodnje v prid samostojni Sloveniji. Mnogi se v tem adventnem času sprašujete, kateri mesec v letu vam je najlepši. Nekateri stavijo na maj - mesec ljubezni, nekateri na december — mesec pričakovanj in upanja. Naj vam optimizem daje predvsem slednjega. Upanje umre zadnje. Želim vam lepo praznovanje božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter čim lepši skok v novo leto. Naj vam leto 2011 prinese zdravja, sreče, medsebojnega spoštovanja in modrih poslovnih odločitev. Branko Marinič, poslanec DZ Ločujmo odpadke Namen navodil »Ločujmo odpadke — odgovorno ravnanje je ločevanje« je seznaniti občane, kako pravilno ravnati z odpadki. Urejeno in čisto okolje je ogledalo vsake občine in njenih prebivalcev. V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki. V posodo za papirno, kartonsko embalažo in papir na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo: karton, lepenko, drugo papirno embalažo, časopise, revije, zvezke, knjige, kataloge, prospekte, pisemske ovojnice, ovojni papir, papirne vrečke, koledarje, pisarniški papir ... Večjih kosov kartonske embalaže ne tlačimo celih v posode na zbiralnicah! Razrežemo jih na manjše kose ali jih sami dostavimo na zbirni center Gajke ali vrnemo prodajalcu. Posoda ima rdeč pokrov in je označena z nalepko: V posodo za plastično embalažo na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo: plastenke pijač, plastenke živil (jogurt, kečap, olje, kis ...), plastenke nenevarnih čistil, pralnih sredstev in mehčalcev, plastično embalažo higienskih in kozmetičnih sredstev, lončke za jogurt in smetano (brez aluminijastih pokrovov), posodice za margarino in sirne namaze, plastično folijo (vrečke in ovojno folijo), sestavljeno embalažo (tetrapak vseh vrst), manjše kose embalažnega stiropora ... Posoda ima rumen pokrov in je označena z nalepko: Večjih kosov embalaže iz stiropora ne tlačimo celih v posode na zbiralnicah! Dostaviti jih je treba na zbirni center Gajke ali jih vrnemo prodajalcu. V posodo za kovinsko embalažo na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo: pločevinke pijač, pločevinke hrane in živalske hrane (konzerve), pokrove kozarcev za vlaganje, čisto aluminijasto folijo in druge drobne kovinske odpadke. Vso embalažo stisnemo na najmanjšo pros- tornino in tako prihranimo prostor. Posoda ima moder pokrov in je označena z nalepko: V posodo za stekleno embalažo na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo: steklenice pijač in jedi, stekleno embalažo začimb, zdravil in kozmetičnih sredstev, kozarce za vlaganje brez pokrovov ... Posoda ima bel pokrov in je označena z nalepko: Za vso embalažo velja, da mora biti prazna. Najbolje je, da jo splahnemo z vodo. To pa nikakor ne pomeni, da jo moramo oprati z detergentom in s krpo. Označevalnih nalepk ni treba odstranjevati. V posodo za biološko razgradljive odpadke odlagamo: ostanke od priprave hrane (zelenjava, sadje, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov ...), ostanke hrane, kosti, star kruh in pecivo, ostanke hrane iz pločevink, ostanke mlečnih izdelkov, kavno goš- čo in kavne filtre, čaj in čajne vrečke, lase, perje in volno, odmrle rastline (lončnice tudi z zemljo), plevel, travo, listje, žagovino in drobne lesne odpadke, ki niso obdelani z nevarnimi snovmi, obrezane veje dreves in grmičevja, ki jih razrežemo na manjše kose, higienski papir (papirnate brisače, serviete, robčke) ... Posoda je rjave barve in je označena z nalepko: Odlagamo jih lahko brez vrečk ali v namenskih biološko razgradljivih vrečkah, ki so izdelane iz škroba ali posebnega papirja. Kupimo jih lahko v samopostrežnih trgovinah. Kosovne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med kosovne odpadke sodijo: pohištvo, talne obloge, vzmetnice, kopalniška oprema, kolesa, smuči, smučarski čevlji, vrtno orodje, leseni in plastični zaboji ter večji predmeti*, igrače, kovinski predmeti, avtomobilski deli ... *Večji predmeti so tisti, ki so večji od nogometne žoge. Med odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) spadajo: hladilni in zamrzovalni aparati, veliki gospodinjski aparati, mali gospodinjski aparati, TV-sprejemniki in računalniški monitorji ter sijalke. OEEO ne sodi med kosovne odpadke in ga je treba ločeno zbirati in oddajati ali prepuščati zbiralcu odpadkov. OEEO lahko oddamo tudi prodajalcu, kjer smo kupili novo, lahko jo sami pripeljemo na zbirni center, nikakor pa ne sodi v posodo za ostanek odpadkov, tudi manjši kosi, kot so walkmani, mobilni telefoni, daljinski upravljavci, elektronske igračke, ročne ure ipd., ne! Nevarne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med nevarne odpadke sodijo: čistila, pesticidi*, kisline, baze, kemikalije, razkužila, redčila, barve, laki, topila, lepila, smole, motorna, strojna in hidravlična olja, jedilna olja, maščobe, maziva, polirna sredstva za avtomobile, črnila, gnojila, tekoča goriva, strupi za glo-davce, polže, žuželke in druge strupene snovi, osvežilci zraka, zaščitna sredstva proti rjavenju in zmrzovanju, silikonski kiti, alkoholi, kozmetični izdelki, zdravila, sredstva za zaščito lesa ter embalaža z ostanki vseh navedenih snovi, baterije in akumulatorji*, kartuše in tonerji tiskalnikov in fotokopirnih strojev, katalizatorji, oljni filtri, naoljene krpe, termometri, varčne, cevne in živosrebrne žarnice, živo srebro ... *Pesticide, akumulatorje in baterije lahko oddamo tudi večini prodajalcev, pri katerih kupujemo nove tovrstne izdel- ke. Gradbene odpadke v manjših količinah pripeljemo na zbirni center Gajke. Večje količine gradbenih odpadkov pa lahko odpeljemo k predelovalcu gradbenih odpadkov. Nam najbližji je Franc Zuran, s. p., Formin 8 b, 2272 Gorišnica. Predelava poteka ob lokalni cesti iz smeri Mure-tincev proti Zagojičem. Med gradbene odpadke sodijo: zidna in strešna opeka, beton, betonski strešniki, keramične ploščice, sanitarna keramika, tlakovci, asfalt, izolacijski materiali, azbestne strešne kritine*, mešanice naštetih materialov. *Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest, morajo biti že med prevozom zloženi na paleti in oviti s folijo, sprejemajo pa se na zbirnem centru Gajke. Ostanek komunalnih odpadkov so odpadki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih skupin odpadkov. Ti odpadki so: plenice, higienski vložki, kozmetične blazinice, iztrebki malih živali skupaj s peskom, pepel, cigaretni ogorki, vžigalniki, povoščen, plastificiran in zamaščen papir, papir, ki je združen s folijo (v trgovinah vanj zavijajo delikatesne izdelke in meso, ovitek čokolade in masla), papir za peko, tube hrane, krem in zobne kreme, celofan, lepilni trakovi, umazana aluminijasta folija, keramični, kristalni in porcelanasti izdelki, izolacijsko in ognjevarno steklo, ogledala, navadne žarnice, krtače, ščetke in čopiči vseh vrst, pluta in plutovinasti zamaški, pisala, gumijasti izdelki, manjše igrače (ne elektronske), krpe in gobice za čiščenje, vrečke za sesalce, obutev, tekstil, usnjeni izdelki, pisala, filmi, fotografije, avdio- in videokasete, gramofonske plošče, vosek ... Posode za ostanek komunalnih odpadkov imamo vsa gospodinjstva in so označena z nalepko: Pri uvrščanju odpadkov poskusimo z izločanjem. Predstavljajmo si, da se na našem radiatorju pokvari glava termostatskega ventila. Ne moremo ga uvrstiti v nobeno izmed zgoraj naštetih skupin odpadkov. Sestavljen je iz plastike in kovine in nihče od nas ne pričakuje, da ga bomo razstavili. Odvržemo ga v posodo za ostale odpadke. Ali pa stara očala, ki jih najdemo v omari. Sestavljena so iz različnih materialov in prav tako ne sodijo v nobeno od naštetih skupin odpadkov. Odvržemo jih v posodo za ostale odpadke. Cisto mesto Ptuj d. o. o. Delovni čas zbirnega centra Gajke: letni delovni čas (1. 4.-30. 10.): od 8. do 20. ure zimski delovni čas (1. 11.— 31. 3.): od 8. do 17. ure sobotni delovni čas: od 8. do 14. ure Obvestilo lastnikom zemljišč SOU črnska Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju ponovno seznanja lastnike in posestnike zemljišč na spremembo Zakona o varstvu okolja, ki se je bistveno spremenil v določbah, ko gre za nezakonito odložene odpadke, zlasti ker je inšpekcija že začela in bo nadaljevala z nadzorom izvajanja določbe omenjenega zakona. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list Republike Slovenije, št. 70/80) je k osnovnemu zakonu o varstvu okolja dodan novi 157. a-člen, ki določa, »da mora lastnik oziroma upravljavec na čigar zem se nahajajo odpadki, ne glede na to, kako so prispeli na zemljišče, te odpadke odstraniti sam na lastne stroške. Ce se ugotovi povzročitelj odlaganja odpadkov, lahko lastnik ali upravljavec zemljišča terja povračilo stroškov odstranit- ve odpadkov od povzročitelja. V kolikor lastnik zemljišča tega ne stori sam, mu odstranitev odpadkov naloži pristojni inšpektor, in sicer občinski inšpektor za odstranitev komunalnih odpadkov oziroma inšpektor za okolje za ostale odpadke.« Ce se ne da ugotoviti, kdo je povzročitelj, preidejo odgovornost in s tem stroški za odstranitev odpadkov na lastnika ali upravljavca zemljišča. Majda Murko, medobčinska inšpektorica Trdobojec se bere... Novinarska konferenca ob izidu knjige Trdobojec je bila v telovadnici OS Leskovec. Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec je še pred koncem leta dočakal izid svoje prve biografije Trdobojec — zgodbe Dejana Zavca v dvanajstih rundah, ki jo je spisal boksarski poznavalec in publicist Esad Babačič. 17. novembra pa je bilo v haloškem Zg. Leskovcu in telovadnici OS Leskovec živahno kot že dolgo ne. Ln osnovna šola je bila tistega dne resnično središče dogajanja, na izjemnem novinarskem dogodku pa so se zbrali številni novinarji, ljubitelji športa in knjig, boksarski navdušenci in mnogi Dejanovi prijatelji, ki so vedno ob njem. Hkrati je Zavec v Halozah še na kratko orisal dogajanje v ZDA, od koder se je vrnil dan prej, kjer si je ogledal dvoboj Pacquiao - Marga-rito. Ni skrivnost, da si želi najboljši slovenski poklicni boksar kariero zaključiti čez lužo z dvobojem proti največjim zvezdnikom tega športa. Odločitve o tem naj bi bile znane kmalu. Na novinarski konferenci so sodelovali župan občine Videm Friderik Bračič, ki je povedal, da so v občini zelo ponosni na Dejana, na njegove uspehe in zdaj tudi na knjigo, avtor knjige Esad Babačič, Trdobojec Dejan Zavec in direktor Založbe Sanje Rok Zavrtanik, vsi ti pa so na svoj način predstavili knjigo in prve poglede nanjo, vmes pa se jim je pridružil še igralec Tadej Toš, ki je iz knjige prebral nekaj bolj sočnih in zanimivih odlomkov. ESAD JE Z DEJANOM »BOKSAL« 12 RUND Knjiga Trdobojec je nastal izpod peresa Esada Babači-ča in opisuje trnovo pot do uspeha svetovnega boksarskega prvaka po verziji IBF Dejana Zavca. »Najprej sem želel posneti dokumentarni film. Potem pa sem vse bolj spoznaval ozadje, dogodke in poslušal zgodbe, ki bi se na filmu izgubile. In nastala je knjiga, ki opisuje ljudi in dogajanje okrog Dejana Zavca. Že po prvem intervjuju z Dejanovim prvim trenerjem Ivanom Pučkom sem videl, da bo treba pisati, to je potrdil tudi drugi pogovor, z Dejanovim drugim trenerjem Stanislavom Milutinovičem. To so takšne zgodbe, da vča- sih preprosto nisem mogel verjeti vsemu. Zavedati pa se je tudi potrebno, da sem z Dejanom “boksal” 12 rund in sem upravičeno malo omotičen,« je ob izidu knjige dejal Babačič ter dodal: »Se najlažje si je bilo izmisliti naslov. Kako drugače boš rekel človeku, ki prihaja iz Trdobojcev ter se preživlja z boksom, kot Trdobojec.« Glavni junak knjige je bil presrečen, da se je prva predstavitev Trdobojca zgodila prav v Halozah, kjer je bil nekoč doma. »Ena od mojih življenjskih zmag je tudi nastanek te biografije, zahvaliti pa sem moram predvsem Esadu za vso njegovo potrpežljivost, trud in žrtvovanje pri pisanju. Sploh nisem vedel, koliko različnih ljudi je obiskal, sam pa menim, da če bi se hotel zahvaliti vsem, ki so mi kakor koli pomagali na moji športni in življenjski poti, še teden dni ne bi bil dovolj,« pa je uvodoma dejal Zavec. »ČE JE USPELO MENI, LAHKO ŠE MARSIKOMU DRUGEMU« Zavec si zelo želi, da bi bralci Knjiga Trdobojec je izšla v trdi nakladi 8000 izvodov, v 12 “rundah” (poglavjih) na 217 straneh. Avtorji fotografij so: Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Roman Sipič, Črt Slavec in drugi. Za obsežno knjigo Trdobojec boste odšteli 20 evrov. Naprodaj je na Petrolovih bencinskih črpalkah, od 29. novembra pa bo tudi na policah knjigarn. Zahvala občini Videm, OS Leskovec, leskovškim vinarjem, članicam Turističnega društva Klopotec Leskovec v Halozah, Francu Stopajniku, Matiji Brodnjaku in njegovim sodelavcem iz Term Ptuj ter skupini Veseli Jožeki za pomoč pri pripravi novinarske konference v Zg. Leskovcu. Dejan je po novinarski konferenci z velikim veseljem podpisoval »svojo« prvo knjigo, v kateri so zbrane zgodbe iz njegovega nadvse zanimivega življenja, v katerem je boks odigral osrednjo vlogo. Tudi s knjigo bo potem, ko jo bodo prebrali, verjetno osvojil srca Slovencev. v knjigi videli upanje, posebej v težkih časih, ki jih nekateri danes preživljajo. Ne želi se smiliti nikomur, je posebej poudaril, ob tem pa dodal: »Rad bi samo, da ljudje vidijo, da če je uspelo meni, lahko še marsikomu drugemu; kjer koli, lahko tukaj v Halozah, v Sloveniji, v svetu. Knjiga je napisana zelo čustveno, morda po mojem malo preveč, in to nikakor ne v negativnem smislu, je pa tudi razigrana in zelo podoživeta, pa tudi dobrovoljna. Zavedati se je treba, da gre velikokrat v življenju tudi za splet srečnih naključij. To se je dogajalo meni. Obkrožali so me dobri ljudje in takšne po navadi spremlja sreča. Vse se je začelo tukaj, v Leskovcu, oziroma le malo stran, v moji rodni vasi. Tukaj imam svoje korenine in pri izdaji knjige je bila moja velika želja, da je knjiga prvič predstavljena ravno v Halozah.« Tatjana Mohorko Foto: Matija in Silvestra Brodnjak Takole sta svoj izvod Trdobojca pokazala videmski župan Friderik Bračič in fotografinja Silvestra Brodnjak. Perspektivno mlado podjetje MarkoMark, d. o. o. Stanovanja v Slovenski Bistrici, ki jih je izgradilo podjetje MarkoMark. Veseli me, da imam možnost predstaviti podjetnika Marka Petra iz Pobrežja, ki uspešno vodi gradbeno podjetje MarkoMark, d. o. o., in to v času splošne gospodarske krize v Sloveniji in v svetu, ki se še posebej odraža ravno v gradbeništvu. Skrivnost uspeha bi lahko pripisali inovativnosti, hitri prilagodljivosti razmeram na trgu, mogoče tudi korektnim odnosom do poslovnih partnerjev. Predvsem pa je treba prepoznati potrebe trga in želeno tudi ponuditi. V primeru podjetja MarkoMark, d. o. o., gre za gradnjo modernih stanovanjskih objektov. Po besedah Marka je uspeh tesno povezan predvsem s kakovostno gradnjo in še posebej z izbiro primerne lokacije. Marko je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva. Šolal se je na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za gradbeništvo. Leto dni študija je opravljal na študentski izmenjavi na Portugalskem, kar je bila zanj zelo prijetna življenjska izkušnja. Po diplomi je skupaj s sošolcem, sedanjim poslovnim partnerjem, ustanovil podjetje MarkoMark, d. o. o., katerega direktor je že od leta 2006. Že med časom študija je razmišljal o samostojni poti. S sošolcem sta takrat našla skupni jezik, saj se jima je ideja obema zdela zanimiva. Odločila sta se, da poskusita. Marko pove, da so obema v veliki meri stali ob strani starši, ju spodbujali in jima tudi finančno pomagali, za kar sta jim seveda zelo hvaležna. Glavna dejavnost podjetja MarkoMark, d. o. o., je gradnja kakovostnih in varčnih objektov za trg. In tako je leta 2007 podjetje pričelo s prvim večjim projektom. Tu so se seveda srečali s prvimi birokratskimi težavami in še vedno se srečujejo z nekaterimi. Te so največkrat pri državnih podjetjih in državi sami. Največji problem so zagotovo predolgi postopki. Leta 2007 se je tako začel prvi projekt gradnje v Sloven- ski Bistrici, in sicer 18 stanovanjskih enot, vrstne hiše in dvojčki. Spomladi 2009 je bil projekt v celoti zaključen. Slo je za klasične gradnje ter energetsko dokaj varčne objekte. Od tega je 17 prodanih, ena stanovanjska enota pa še čaka na kupca. Trenutno delajo na več projektih, in sicer gradijo v Ljutomeru poslovno-stanovanj-ski objekt, dve samostojni hiši v Spuhlji ter trenutno glavni projekt - »Vilo blok Orešje« na Ptuju (stanovanjski objekt z 9 stanovanji, ki je že v končni fazi izgradnje). Več o tem in vseh drugih projektih podjetja MarkoMark, d. o. o., je opisano na njihovi spletni strani www.markomark.si. Marko še pove, da poslovne partnerje izbirajo v prvi vrsti na podlagi kakovosti in pa seveda cene. Na srečo se ne srečujejo z večjim neplačevanjem obveznosti, kar je v Sloveniji kar pogost pojav. Seveda pa so se s takimi primeri v preteklosti že srečali. Vizija podjetja je ostati malo podjetje in izbirati kakovostne projekte, ker trenutni časi niso najbolj naklonjeni gradbeništvu. Na vprašanje o morebitni investiciji v domači občini Videm pa odgovori, da se nikoli ne ve. Ce bi našli primerno lokacijo in bi bil projekt dober, bi se v podjetju gotovo odločili za gradnjo. Besedilo in foto: AZ Gostilni Svenšek priznanje za kakovost v gostinstvu Jakob Svenšek s priznanjem za kakovost Priznanja v gostinstvu niso tako pogosta in jih je na državni ravni težko osvojiti, zato pa so toliko bolj cenjena. Priznanje za kakovost v gostinstvu imajo priložnost dobiti le redki, najboljši, in letos je to uspelo tudi Gostilni Pri kostanju Jakoba Svenska iz Sel. To je izjemen uspeh in potrditev za družino Svenšek, ki živi z gostinstvom, za vse zaposlene, hkrati pa odlična priložnost za nadaljevanje po poti kakovosti, ki se še kako splača. Svečana podelitev najboljšim gostincem je bila na letošnjem tretjem strokovnem srečanju gostincev v Portorožu, ki je potekalo v organizaciji sekcije za gostinstvo in turizem pri OZ Slovenije. Na srečanju se je nagrajencu pridružil tudi Jože Mahorič iz Ribarnice Delfin s Ptuja, s katerim sta obiskovalcem strokovnega srečanja skupaj ponudila nekaj odličnih jedi s ptujskega konca in ob tem dobila veliko pohval. Jakob Svenšek, gostinec z dušo in s srcem, se je priznanja zelo razveselil, ob tem pa tudi njegova družina, ki ohranja tradicijo gostinstva že v tretji generaciji. Že dedek Jakob in oče Srečko sta bila dobra gostinca, Jakob pa je ob prevzemu vodenja gostilne Pri kostanju na Selih 29 zgodbo o uspehu še nadgradil. Leta večjih in pomembnejših naložb so mimo, a gostilna zahteva vedno nove in nove pristope, spremembe, ki jim mora gostinec slediti, če želi uspeti v svoji dejavnosti. Tako pravi Svenšek, ki je tudi ponosen, da za to uspešno zgodbo stoji cela družina, da je hči Natalija že tista, ki zgodbo gostinske tradicije na neki način pelje v že četrto generacijo. Vendarle pa uspehi ne pridejo kar tako, zanje se je treba potruditi, pravi Svenšek, zanj največji uspeh ni le potrditev, da znajo delati v gostinstvu, pač pa zadovoljen gostov. Mnogi se radi vračajo na Sela, k Svenšku, predvsem zaradi pristne, domače ponudbe, v kateri ne manjka odličnih mesnih proizvodov; od mesa iz tunke, domačih klobas, salam, pogosto so na jedilniku žganci z gobovo juho, v zimskih mesecih so v ospredju domače pečenice s kislim zeljem, da sladke halo- ške gibanice in drugih dobrot sploh ne omenjamo. Vendarle pa bi samo pri tradiciji težko ostali, pravi Svenšek, tej je treba dodati tudi novosti, ki pa jih v sodobni kuhinji ni malo. Tudi te gostje velikokrat z veseljem sprejmejo, še posebej ob praznovanjih in poslovnih srečanjih. Prav teh je v decembru veliko, sicer pa je v gostilni Pri kostanju prostora za 120 gostov zmeraj na razpolago. Svenškova velika ljubezen pa je vinogradništvo, njegova zidanica v Dežnem pri Podlehniku, kjer je skrbnik 3 tisoč trt in svoja vrhunska vina z veliko ljubezni neguje v obokani vinski kleti. Vina odlične kakovosti in izbranih sort, za katera je na vinskih ocenjevanjih prejel že vrsto visokih priznanj, pa Jakob Svenšek z veseljem ponudi tudi svojim gostom. Trud in vztrajnost sta s pohvalo gosta mnogokrat poplačana, a za vsakega gosta se je potrebno zelo truditi, pravi Svenšek, ki ima tudi po več kot stoletni družinski gostinski tradiciji še želje po napredku. Z vseslovenskim priznanjem za kakovost v gostinstvu bo morda pot v prihodnost nekoliko lažja. TM Veselo na videmskih Martinovih dneh V šestih občinah na vinorodnem območju Haloz, od Zavrča, Cirkulan, Vidma do Podlehnika, Žetal in Majšperka, so v času veselih Martinovih dni pripravili več zanimivih kulturnih in družabnih prireditev, povsod pa so vinarji in kletarji na široko odprli vrata svojih kleti. 4. Martinovanje Haloze 2010 se je letos začelo v središču občine Videm, pri in v farni Vidovi kleti, nadaljevalo pa po občinah, kjer z veseljem ohranjajo tra- dicijo najbolj priljubljenega jesenskega praznika pri nas. Veselo in zabavno je bilo v Zg. Leskovcu, na Majskem in Dravinjskem Vrhu, v Repiščah, Veliki Varnici, Belavšku, Pobrežju, Šturmovcih in še kje, kjer so se ob dobri kapljici družili veseli ljudje. Martinovi dnevi v občini Videm so bili tudi letos z veseljem obarvani, poleg vina so obiskovalcu ponudili marsikatero lokalno dobroto in spominek. V kulturnem programu ob odprtju martinovanja v Halozah so nastopili Veseli Jožeki in ljudski pevci Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm. Osrednji govornik na prireditvi pa je bil župan videmske občine Friderik Bračič, ki je ob tej priložnosti razmišljal tudi o tem, kako doživlja priljubljen jesenski praznik in med drugim povedal: »Z velikim veseljem ugotavljam, da ta vsakoletni jesenski praznik tudi v naši občini iz leta v leto sprejemamo zelo dobro, prazniku pa dajemo tudi vedno večjo pripadnost. Zadovoljen sem tudi, da so Martinove prireditve po naši občini vedno dobro obiskane, vedno več je krajev, ki so vključeni v program martinovanja, in po tem že lahko sklepamo, da ljudje dajejo temu priljubljenemu jesenskemu prazniku vedno večji poudarek. Dobro je, da nekateri tudi v tem vidijo neko svojo priložnost, morda samo za promocijo sebe, društva ali kraja, predvsem pa za pro- mocijo svojih vin. Za našo lokalno skupnost je to dobra promocija, vesel pa sem tudi, da s tem ohranjamo običaje in navade naših krajev in ljudi, to pa prenašamo tudi na mlajši rod. Martinovanje je prijeten praznik, še posebej zato, ker ljudje ob takih dneh znamo stopiti skupaj, dobro sodelujemo, se veliko družimo na vseh koncih in tako bi moralo biti vsak dan v letu.« TM Foto: Aleš Gregorec, TM Utrinek pred Vidovo kletjo, kjer se je najprej igralo in pelo Na zdravje, v vinorodnih koncih občine Videm Svoja odlična vina so na martinovanju v Vidmu predstavili (z leve): Marjan Kramer, Janez Zavec, Jože Gašperšič in Jože Milošič. Župan Friderik Bračič je v Vidovi kleti nazdravil tudi s poslancem Francem Pukšičem, novim županom občine Markovci Milanom Gabrovcem in Gorazdom Žmaucem, pred. pokrajinskega odbora DeSUS Ptuj-Ormož. 4 J j ' ■■ * mm Za nekaj izbranih dobrot so poskrbele tudi članice Društva žensk Pobrežje. Popravek in opravičilo Bralcem Našega glasa in krajanom Vidma se opravičujemo zaradi “tiskarskega škrata”, saj smo v prejšnji številki glasila v sestavku o delu KS Videm v letu 2010 pomotoma objavili, da je v letu 2010 že bil zgrajen pločnik od pokopališča v Vidmu do kapele. Ta investicija namreč še ni bila izpeljana in je v načrtu, zato se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo Tradicionalno leskovško martinovanje TD Klopotec iz Leskovca vsako leto tradicionalno prireja martinovanje s krstom mošta. Letos so to veselo prireditev organizirali v tiedeljo, 7. novembra, pred in v prostorih TD Klopotec. Organizatorji imajo že veliko izkušenj in tudi tokrat je bila prireditev organizirana na visoki ravni. Vsi so se zelo potrudili, da s svojo gostoljubnostjo počastijo obiskovalce od blizu in daleč. Zbralo se je okrog 200 ljudi, ki so spremljali program s krstom mošta. V kulturnem programu so sodelovali mladi muzikanti OS Leskovec in Mejaši iz Repišč. Vsako leto se odzove veliko krajanov in iz vseh vasi prinesejo mošt, ki ga zlijejo v en sod. Izberejo Največja gneča je bila ob društvenem »šanku«. Sod v Leskovcu so vinarji tudi letos napolnili z moštom. Prinesli so ga iz vseh okoliških vinorodnih gričev. se kletarji, ki potem vse leto skrbijo za vino. Ko je bil sod napolnjen, je mošt blagoslovil farni župnik Edi Vajda. Po uradnem delu je sledil tudi šaljivi krst mošta. Martinovanje se je nadaljevalo pozno v popoldan. Obiskovalci so lahko uživali v dobrotah, ki so jih pripravile pridne roke članic in članov TD Klopotec. Vsekakor pa se je degustiral mošt in je bilo veliko besed namenjenih vinu. Za člani in članicami TD Klopotec je še en uspešen projekt, pripravljajo pa se že na nove in kujejo načrte za leto 2011. NZ Foto: Anja Potočnik Milan Krajnc je tret ji pobreški kletar Tako pa so se v vaški kleti pred fotografski objektiv postavili vsi dosedanji kletarji in podkletarji. Na dan sv. Martina je vodstvo KS Pobrežje skupaj z dosedanjimi vaškimi kletarji že tretjič zapored pripravilo zbiranje mladega vina in izbor pobreškega kletarja. Slavnostna predaja ključa vaške kleti iz rok starega kletarja novoizvoljenemu kletarju Milanu Krajncu Predsednik KS Pobrežje Lvan Krajnc je v uvodnih besedah ujel dogajanje preteklega leta, tako pretok vina, kletarjev pohod ter razne vaške prireditve, na katerih vina iz vaške kleti ni manjkalo. Pred predajo ključa se je za vso pomoč zahvalil tudi dosedanji kletar Robert Hamer-šak, ki je skupaj s podkletar-jem Jankom Rogino svoje delo dobro in vestno opravil — kot je ob lanskoletni izvolitvi tudi obljubil, vino ni “presahnilo”. Ključ od vrat vaške pobreške kleti pa je letos odšel v roke Milanu Krajncu. Obljubil je, da bo naloge kletarja vestno izpolnjeval, vino pa bodo skrbno hranili za razne vaške delovne akcije in prireditve. Skupaj s podkletarjem Damjanom Vidovičem sta se ob pomoči nekdanjih kletarjev resno lotila že svoje prve naloge, praznjenja vina, ki so ga pri- nesli na zbiranje. Nabralo se je kar 224 litrov rdečega in 103 litri belega vina, vino pa je letos darovalo kar 43 posameznikov. Besedilo in foto: Stanka Krajnc Letonja Martinovanje v Šturmovcih Jesen je čas, ko požanjemo in poberemo pridelke, za katere smo se celo leto trudili. Prav tako je to čas, ko je treba v Foto: Ciglar sadovih našega dela uživati. Martinovanje je zelo primeren dokaz za to. Na Petrovi domačiji smo v začetku jeseni imeli trgatev, v okviru Martinovanja v občini Videm pa smo 6. novembra tudi v Šturmovcih orgatiizirali martinovanje. Ker uradnega dela ni bilo, je Andrej Rožman vsem zainteresiranim ponudil vodenje in ogled delno obnovljene Petrove domačije in kleti. Klet je bila vsem ljuba postojanka, saj so se v njej, s kozarcem v roki, obiskovalci radi zadržali. Vaščani so poskrbeli za dobro organizacijo, sladke prigrizke in dobro voljo, za kar se jim je treba zahvaliti. Pohvalimo se lahko, da imamo na Petrovi domačiji čudovito obnovljeno in “v pogon spravljeno” staro domačo krušno peč, v kateri smo spekli pečenko in jo ponudili obiskovalcem. Na dvorišču so se v bobnu pekli kostanji, iz sodov pa je tekel sladki mošt. Vse to je napovedovalo, da je bila zabava odlična, in res se je martinovanje zavleklo pozno v večer. LR Martinovanje ob kvintonu V organizaciji Folklornega društva Pobrežje so tudi letos pripravili »martinovanje ob kvintonu«. Poskrbeli so za jedačo, saj je iz kotla spretnih kuharskih mojstrov dišalo po bograču, pijače na martinovanju prav gotovo ni manjkalo, z nekaj sreče pa ste si lahko na srečelovu priigrali kakšno lepo nagrado. Vsi, ki so na martinovanje prinesli vzorec vina, pa so bili v igri za naziv najboljšega vaškega pridelovalca kvintona, saj so izbirali »naj pobreški šampion kvintona«. Laskavi naziv je pripadel Martinu Bedraču, 2. mesto je osvojil Janko Feguš, 3. mesto pa je pripadlo Ivanu Krajncu. Stanka Krajnc Letonja 2 nekaj sreče ste iz vrečke te deklice "potegnili" vrečo krompirja, kekse, sladoled, ki vas bo hladil v toplih dneh. Ekipa, ki se je udeležila "bogračfesta", je poskrbela, da želodci niso bili prazni. Martinovali so tudi v Veliki Varnici V Veliki Varnici so letos pripravili šesto martinovanje. Člani Društva vitiograd-nikov se s to prireditvijo zahvalijo naravi za njetie darove, hkrati pa na prijeten način proslavijo zaključek vsakoletnega dela v vinogradu. Kot po navadi je bil najprej na vrsti blagoslov mošta, ki ga je opravil farni župnik Edi Vajda. Nato se je dogajanje preselilo na domačijo Zveličarjevih, v šotor, ki je kar uspešno kljuboval vetrovnemu vremenu. Temu je sledil veseli del, začinjen z okusno hrano domačih gospodinj in poplaknjen z mladim vinom. Za zabavo so poskrbeli člani domače gledališke skupine, ki so na hudomušen način predstavili dogajanje v društvu, ljudske pevke iz Varnice pa so zapele nekaj pesmi iz ljudskega izročila. Tudi glasba ni manjkala, saj so tudi zanjo poskrbeli člani društva, svoje pa so dodali tudi Veseli Jožeki. Seveda tudi ni manjkal obisk kleti z gospodarjem, saj je treba preveriti, če bo kaj zalog za napovedano dolgo zimo. V Društvu vinogradnikov pravijo, da je za njih nagrada, če njihovo prireditev obišče veliko ljudi. Po številu obiskovalcev sodeč, ki so se zbrali tudi tokrat, je njihova nagrada iz leta v leto večja. JJ Blagoslov mošta pred Zveličarjevo kapelo Foto: Rado Škrjanec Že desetič martinovanje v Skorišnjaku V Skorišnjaku so pred desetimi leti začeli z martinovanjem, in sicer v okviru Društva za napredek in razvoj Kocil. Prvič in še nekaj let kasneje so martinovali »iz kleti v klet«. Ta dan so namreč vinogradniki in kletarji odprli svoje kleti in vanje povabili goste. Z leti pa so vesel dogodek organizirali tako, da po krstu mošta in sveti maši pri kapeli sv. Urbana oz. Blaževi kapeli martinovanje nadaljujejo na enem mestu. Letos je martinovanje potekalo pri Rozaliji in Janezu Belšaku. Martinovanje v Skorišnjaku je letos potekalo v soboto, 6. novembra. Vse zbrane so najprej s pesmijo pozdravili ljudski pevci Mejaši, nato pa jih je nagovoril Andrej Kmetec, ki je med zbranimi pozdravil tudi župana občine Videm Friderika Bračiča s soprogo. Pred samim obredom svete maše, ki jo je vodil farni župnik Edi Vajda, so se vinogradniki še zadnjič »poslovili« od mošta in ga zlili v skupen sodček. Med sveto mašo je bil mošt krščen v vino. Po sveti maši so zbrani pokusili letošnji pridelek, nato pa se za sodčkom peš odpravili do Rozalije in Janeza Belšaka, kjer se je martinovanje nadaljevalo. Za udeležence martinovanja so tudi letos pripravili nekaj toplega za pod zob, prav tako pa ni manjkalo domačih dobrot, kot so potica in gibanica ter drugo domače pecivo. Za razvedrilo so pripravili tudi krst mošta v vino na šaljiv način in »mošteka« komaj krotili, saj so mu tekle zadnje ure do spremembe v žlahtno kapljico. Tudi za glasbo so poskrbeli, tako da so se obiskovalci lahko ob njej zavrteli. Tudi z letošnjim martinovanjem so v Skorišnjaku zadovoljni, saj so se skupaj s prijatelji poveselili, pozabili na težke ure, prebite v vinogradu, in vremenske neprilike ter nazdravili letošnjemu pridelku. Melita Turk Praznično pri svetem Andražu Župnijsko praznovanje ob godu našega zavetnika sv. Andreja smo v tiedeljo, 28. novembra, združili s prvo adventno tiedeljo in nedeljo Karitas. Slovesno mašo je ob somaševanju domačega župnika Edija Vajde in drugih duhovnikov vodil škof Jožef Smej. Za veroučence smo organizirali delavnico izdelave adventnih venčkov. Vsak je izdelal svoj venček in ga položil v cerkev pred oltar. Pri maši je venčke škof blagoslo- Najmlajši pri izdelovanju adventnih venčkov Foto: Ana Vindiš vil, potem so jih otroci skupaj s svojimi starši odnesli na domove. Gospod župnik jih je spodbudil k vsakodnevni družinski molitvi ob prižganih svečkah. Ob tej priložnosti je škof v cerkvi blagoslo- vil tudi štiri nove lestence in obnovljene kelihe. Duhovno okrepljeni smo se ob kmečkih dobrotah zadržali še pred cerkvijo in veselo pokramljali. Ana Vindiš | iU j Sjh Ilir \ m*Ai&r 1 Slovesno sv. mašo je ob somaševanju domačega župnika Edija Vajde in drugih duhovnikov daroval škof Jožef Smej. Po maši je škof blagoslovil tudi adventne venčke. Miklavževanje v Šturmovcih V decembru nas na naših domovih obiščejo trije dobri možje. Prvi se je s svojim spremstvom 5. decembra zvečer oglasil Miklavž. Njegovo spremstvo je bilo številno in pestro, največje pozornosti pa so bili seveda deležni parklji, ki so najprej vstopili v prostor na Petrovi domačiji, še prej pa so svoj prihod naznanili z bučnim ropotanjem verig. Miklavža smo nestrpno čakali številni otroci in otroci po srcu. Vsi smo bili presenečeni, kaj vse Miklavž čez leto vidi v naših dejanjih. Vse si zabeleži, pridne obdari bolj, Miklavž je prišel s številnim spremstvom. Foto: LR Otroci in otroci po srcu v nestrpnem pričakovanju Miklavža manj pridne pa opozorijo parklji. Recesija ni bila prehuda, zato so se v Miklavževem košu nabrala darila za vse otroke, nekateri pa so bili tudi pogumni in v zameno za darilo predali svoje dude. Dober mož je tudi otroku po srcu, Andreju Rožmanu, iz velike knjige prebral njegove nagajivosti, ki jih počne čez leto, obenem pa mu je naložil tudi nalogo, da še bolj jezi župana in svetnike. Andrej je obljubil, da bo še naprej ostal “lokalpatriot” in skrbel za svojo rojstno vas. Upam, da nas Miklavž prihodnje leto ponovno obišče. A ne, otroci? LR Miklavževanje pri Andražu v Halozah Želja Leskovških otrok po ponovnem srečanju s sv. Miklavžem se jim je tudi to leto uresničila. V nedeljo ob 16. uri so otroci in njihovi starši napolnili cerkev, v posebno vzdušje pričakovanja so jih popeljali učenci osnovne šole s pesmijo in z nebeško igro. Naj mlajši so že komaj čakali, da lahko pokažejo Miklavžu, kaj vse že znajo — zadonela je molitev, vremenu primerno so zapeli Zima zima bela. In potem so prejeli iz rok sv. Miklavža darila, manjkala pa ni seveda niti šiba, ki bo za strah božji do naslednjega leta. Samo skupaj nam uspe pripraviti otrokom tako ljubo srečanje. V imenu staršev se zahvaljujem občini za obdaritev, zborovodkinji Valentini Vidovič, Slavici Vidovič za pripravo igre, vsem nastopajočim in seveda samemu sv. Miklavžu. Kristina Lovenjak Srečanje s svetim Miklavžem je bilo polno pričakovanja. Foto: Polona Vindiš V Lancovi vasi na obisku sveti Miklavž December je mesec, ki se ga po navadi najbolj razveselijo prav otroci. Kot po spisku jih namreč obiščejo trije dobri možje in jih obdarijo. Prvi izmed njih — sveti Miklavž, je tudi letos obiskal otroke v Lancovi vasi, saj tamkajšnje Folklorno društvo že tradicionalno prireja miklavževanje. Na predvečer sv. Nikolaja, 5. decembra, se je tako zbralo veliko otrok, ki so prišli pogledat, ali jih bo sv. Miklavž obdaril tudi letos. Dvorana v vaškem domu je bila napolnjena do zadnjega kotička, saj je na srečanje s prvim decembrskim obda-rovalcem prišlo veliko otrok, seveda v varnem zavetju svojih staršev. V uvodnem delu so se najprej predstavili člani mlajše otroške FS FD Lancova vas, ki jih vodi Simona Cebek. Tokrat so prikazali znano ljudsko igro Bela, bela lilija, k tej pa dodali še rašplo. Nato so se jim pridružili še nekateri drugi malčki in skupaj so s pesmijo priklicali sv. Miklavža. Ta tudi letos ni pozabil na svoje spremstvo, saj je prišel Otroci so Miklavža priklicali s pesmijo. Miklavž je bil tudi letos radodaren, otroci pa zelo veseli in zadovoljni. Foto: PK z angeloma in črnimi parklji. Otroke je povprašal, če so bili med letom pridni, če so radi hodili v šolo in če znajo kaj zmoliti. Najbolj pogumni so mu tudi kaj zapeli, zmolili, prav vsi pa so bili obdarjeni, saj je bil Miklavž tudi letos zelo radodaren. Z obljubo, da ostanejo pridni, so se otroci poslovili od sv. Miklavža in ga povabili, da jih obišče tudi prihodnje leto. P. Krajnc Hvala, dobrodelni koncert na Selih uspel 14. novembra smo imeli v Domu kulture na Selih odličen dobrodelni koncert. Zakaj tako odličen? Ker smo imeli čudovite nastopajoče, naj bodo to skupine ali posamezniki. Programje bil zelo razgiban, od folklore, zborov, ljudskih pevcev do posameznih popularnih pevcev. Vse je odlično povezoval napovedovalec Frenk Muzek, Sandi Potočnik pa je postavil in skrbel za ozvočenje. Tudi gledalcev in poslušalcev se je nabrala polna dvorana, ki so darežljivo prispevali za streho na cerkvi sv. Družine na Selih. Zbralo se je 950 evrov. Hvala vsem nastopajočim in tistim, ki so darovali denar, da smo skupaj naredili nekaj za domači kraj, kulturo in seveda, da se bo še naprej lahko oznanjalo veselo oznanilo v čudoviti cerkvici na Selih. Nastopili v kulturnem programu in s tem darovali za obnovo ostrešja na cerkvi Sv. Družine. Foto: Anton Horvat P. Tarzicij Kolenko, župnik moderator, je med koncertom spregovoril nekaj spodbudnih besed in se zahvalil nastopajočim. Veseli smo bili, da so bili med gosti tudi vsi domači patri, opazili pa smo tudi patra od drugod. Pridružil se nam je tudi župan občine Videm Friderik Bračič, ki je s soprogo užival ob prelepih melodijah. P. Tarzicij, župnik moderator, je med koncertom spregovoril nekaj spodbudnih besed. Ker pa imamo še več načrtov za takšne in podobne prireditve, vas že vnaprej vabimo, da se nam pridružite. MIR IN DOBRO! p. Janez Ferlež Prvi takšen koncert bo 21. januarja 2011 s poudarkom na narodno-zabavni glasbi (Modrijani in drugi), verjetno pa se bo predstavila še kakšna domača skupina. Praznovanje 30-letnice FD Rožmarin Polena Ljudska modrost pravi »Kdor ne spoštuje preteklo-sti, ni vreden sedanjosti in prihodnosti«, in prav s temi besedami bi lahko začeli zgodbo ob treh uspešnih desetletjih FD Rožmarin LLolena. V dvorani kulturnega doma na Selih se je na osrednji slovesnosti zbralo veliko število gostov in nastopajočih, dan prej pa sta predsednica društva Slavica Petrovič in župan občine Videm Friderik Bračič z velikim ponosom ter zadovoljstvom odprla raz- stavo z naslovom Skozi čas, ki sojo pripravili člani društva in sekcija aktiva žena. Na slavnostni prireditvi so spregovorili predsednica društva Slavica Petrovič, župan Friderik Bračič, Iva Ferlinc, Silva Fartek in Mirko Ramovš. Slovensko ljudsko izročilo je del naše kulturne dediščine, naše kulturne preteklosti, zato smo jo dolžni ohraniti rodovom, ki šele prihajajo, ne pa je zapraviti, zavreči ah pozabiti. Ljudsko izročilo je temelj, na katerem naj raste- Večer je bil namenjen praznovanju, druženju in je mnogim ostal v lepem, prijetnem spominu. Na praznovanju se jim je pridružil tudi videmski župan Friderik Bračič. ta sedanjost in prihodnost. In ravno člani FD Rožmarin skrbijo za ohranjanje ljudskega izročila. Najprej so se s kulturnim nastopom z naslovom Iz malega raste veliko predstavile vse skupine, ki delujejo v društvu. FD Rožmarin Dolena je samostojno prostovoljno društvo, v katerem so člani z izjemnim ljubiteljstvom do kulture, prispevajo k bogatenju kulturnega življenja na področju Haloz. Društvo so ustanovili na pobudo Francke Petrovič in njenih somišljenikov, danes pa v društvu delujejo: odrasla folklorna skupina, mlajša in starejša otroška folklorna skupina, ljudski pevci, etnografska sekcija in sekcija aktiva žena. Tako se danes člani folklorne skupine predstavljajo s programom različnih slovenskih pokrajin (Goričko, Prekmurje, Gorenjska, Bela krajina ...). Poseben poudarek je društvo namreč dalo izdelavi kostumov, saj premorejo kostume vseh pokrajin, katerih koreografije tudi predstavljajo. Se posebej ponosni so na kostume domačega kraja, ki so rekonstruirani po raziskavi Marije Makarovič in predstavljajo oblačilno podobo Haloz ob nedeljah in praznikih v 19. in v začetku 20. stoletja. S tem, ko je društvo dobilo nove, praznične kostume, pa se je tudi repertoar plesov povečal, saj so vanj vključili tudi plese, ki so bili s pomočjo Mirka Ramovša raziskani v Halozah. LJUDSKI PEVCI, ETNOGRAFSKI LIKI, PA TUDI AKTIV ŽENA V FD ROŽMARIN Ljudski pevci v društvu skrbijo predvsem za ohranjanje ljudske pesmi Haloz, ki se je prenašala iz roda v rod. Skupina ohranja značilno arhaično ljudsko petje, repertoar pa zajema otožno, veselo ali žalostno, vedno pa pristno haloško ljudsko pesem. Etnografska skupina deluje predvsem v času pusta, Jurek, Rabolj, ded in baba pa so pustni liki, ki se jih etnografska skupina trudi obuditi v sedanjosti. Jurek je etnografski lik, ki so ga folklor-niki obudili v začetku 80. let prejšnjega stoletja, predstavlja pa pomlad, veselje, s svojim zelenjem prinaša ponovno življenje ter preganja demona iz ovčje kože, imenovanega Rabolj, ki predstavlja zimo in prihaja izpod Donačke gore. Aktiv žena, ki se ukvarja predvsem s kulinariko in z ročnimi deli, se je v preteklih letih predstavljal predvsem na najrazličnejših prireditvah in razstavah v okolici, večkrat pa je imel tudi strokovno voden kuharski tečaj. V letu 2009 so imele članice odmevno razstavo Od zrna do kruha, ki so jo pripravile v obmejnem Steverjanu na povabilo Maje Humar, predsednice društva Briški grič. S svojim prizadevanjem so namreč osvežili in ohranili mnoge skrite zaklade lepe Dravinjske doline, ki bi brez društva prav gotovo ostala pozabljena in ne bi mogli predstaviti vseh potencialov in prizadevanj. V tridesetih letih delovanja so si člani nabirali izkušenj, se kalili v dobrih in slabih časih. Skupina mora delovati na korektnosti, poštenosti, zanesljivosti in prijateljstvu, le takšno društvo dosega zavidljive rezultate, je bilo med drugim slišati tudi na osrednji proslavi ob 30-letnici. ZAČETKI SEGAJO V LETO 1979 Društvo je začelo delovati v daljnem letu 1979, ko so dobili nove prostore v Domu krajanov v Doleni. Zidarji, domačini, ki so gradili dom, so ustanovili prvo skupino pevcev, ki pa je žal kmalu prenehala delovati. Kaj kmalu je s prvimi koraki začela tudi otroška folklorna skupina, ki je pričela hitro nastopati. Tudi pevci so se začeli ponovno zbirati in nastala je skupina ljudskih pevcev, ki deluje še danes. Idejni vodja in gonilna sila, ki je bila predana društvu, je bila pokojna Frančka Petrovič Začetni koraki so bili težki, okorni, saj so orali ledino, brez finančne in moralne podpore. Strokovno pomoč so jim nudili: Cvetka Glatz, Mirko Ramovž, Branko Fuks, Marija Makarovič in Javni sklad za kulturne dejavnosti Ptuj. POMEMBNEJŠI DOSEŽKI V ZADNJIH LETIH IN PRIZNANJA Odrasla skupina se je v teh letih večkrat uvrstila na državno srečanje FS z naslovom Le plesat me pelji, nazadnje se je uvrstila v letu 2008, kjer se je v Beltincih predstavila z odrsko postavitvijo Plesi iz Raz-križja. Tudi otroška skupina je v dolgoletnem delovanju društva večkrat sodelovala na državnem srečanju otroških FS, ki poteka pod naslovom Ringa-raja. Skupina se je na državnem srečanju predstavila leta 2007 v Lendavi in nazadnje Odrasla folklorna skupina se predstavlja s programom različnih pokrajin in koreografijami. Praznovanje so folklorniki združili še s prav posebno razstavo z naslovom Skozi čas, ki je bila na ogled v domu krajanov Dolena, pri njeni pripravi pa so imele osrednjo vlogo članice aktiva žena Dolena. Foto: Zdenka Golub letos maja v Rogaški Slatini z odrsko postavitvijo Strik. Po večletnem prizadevanju po zvočnem zapisu ljudske pesmi je ljudskim pevcem uspelo posneti dve zgoščenki, naslov prve, izdane leta 2006, je Mi Haložani, naslov druge pa Prelepe so nam Haloze (2008). Društvo si je v preteklih letih prizadevalo tudi za večjo medijsko prepoznavnost, ob tem pa je ponosno predvsem na zadnjo pridobitev - novo spletno stran. V zadnjih petih letih društvo soorganizira prireditev Rožmarinfest, z večdnevnimi aktivnostmi želijo z različnimi oblikami udejstvovanja na področju kulturne in ljudske dediščine (tudi s pridihom današnjega časa) ljudem prikazati različnost plesa, pesmi, besede, gastronomije in kostumov. Osrednja prireditev v tem sklopu pa je vsekakor mednarodni folklorni festival, lahko pa se pohvalijo tudi z mnogimi odmevnimi gostovanji po svetu. Društvo je letos dobilo posebno priznanje sveta območne izpostave JSKD Ptuj v obliki listine — za izjemne dosežke in delo na kulturnem področju, razvijanje kulturnega sodelovanja z drugimi društvi in ohranjanje kulturne dediščine. V vseh teh letih so skle- nili veliko prijateljskih stikov z društvi po Sloveniji in v tujini. To so doživetja, ki jih bodo pomnili še dolga leta. PRIZNANJA ZAVZETIM, PRIZADEVNIM ROŽMARINOVCEM Iva Ferlinc, vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, je na slovesnosti podelila jubilejne Maroltove in Galu-sove značke. Bronasto značko za več kot 5-letno delo v folklorni dejavnosti so prejeli: Gregor Stramič, Marko Stra-mič, Robert Mihelak, Aleksandra Petrovič, Bojan Gla-ser, Tonček Glaser, Adrijana Nipič, Mateja Kuhar, Mojca Stramič, Mateja Smiljan in Mateja Vek. Zlato Maroltovo značko za 15-letno udejstvovanje v ljubiteljski folklorni dejavnosti sta prejela Jana in Dušan Potočnik. Za več kot 10 let prepevanja v društvu je Gallusovo značko prejel Slavko Kmetec. Gallusove značke za 25 let prepevanja v društvu pa so prejeli: Franc Topolovec, Ivanka Kojc, Marija Bauman, Marija Serdinšek, Angela Kozel in Hedvika Ostroško. Predsednica sveta območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Silva Fartek pa je FD Rožmarinu podelila jubilejno priznanje in se predsednici zahvalila za uspešno delovanje društva. MAROLTOVA LISTINA HEDVIKI OSTROŠKO Podelili so tudi posebno področno priznanje sklada — Maroltovo listino na področju folklorne dejavnosti, ki jo je podelil velik poznavalec folklore, upokojeni sodelavec znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Mirko Ramovš. Za dolgoletno strokovno, organizacijsko ter kulturno vzgojno in mentorsko delo, ki je pomembno vplivalo na ljubiteljsko kulturno dejavnost, predvsem na področju ljudskega petja, je listino pre- jela Hedvika Ostroško. Ob koncu so podelili še priznanja društva, ki sta jih podelila predsednica društva Slavica Petrovič in videmski župan Friderik Bračič. Priznanja ob 30-letnici društva za aktivno delo v ljubiteljski kulturni dejavnosti v društvu so prejeli: Maja Glaser, vodja odrasle skupine folklorne skupine, Aleksandra Petrovič, vodja mlajše in starejše otroške folklorne skupine, Hedvika Ostroško, vodja ljudskih pevcev, Slavica Domine, predsednica Aktiva žena, in Slavica Petrovič, predsednica društva. Zdenka Golub Selška jesenska noč ob novi zgoščenki Kulturno društvo Sela je v soboto, 27. novembra, v kulturni dvorani na Selih pripravilo že 5. kulturno prireditev Djesenski noči. Letos so kulturniki ta enkraten večer ljudske glasbe združili še s predstavitvijo druge zgoščenke domačih ljudskih pevk, ki skupaj prepevajo že dobrih 12 let. V prelepi jesenski noči je v družbi domačih ljudskih pevk prepevalo in igralo še veliko pevcev in godcev od vsepovsod. Posebej prisrčne pa so bile čestitke pevkam ob novi zgoščenki z naslovom Mili moj domači kraj, pri nastanku katere jim je bil v veliko pomoč tudi radij ec Marjan Nahberger. Ljudskim pevkam KD Sela so se na prireditvi V jesenski noči pridružili: pevci, pevke in godci s Pobrežja, Ptuja, Ptujske Gore, iz Stoperc, s Turnišč, Hajdine, iz Kidričevega, Rač, Dolenc, Lancove vasi, pridružila pa sta se jim tudi mlada muzikanta KD Sela s pevcem Slavkom Lorenčičem. Na harmoniko je zaigrala še Erna Hozjan. Vsem nastopajočim sta se na koncu zahvalila še predsednik KD Sela Alojz Auer in vodja ljudskih pevk Antonija Kaučevič, z izbranimi besedami pa je pevkam čestitala tudi domačinka Marija Veselič, ki je lepe trenutke ob pesmih s pevkami delila kar nekaj let, zdaj pa ji zdravje žal tega ne dopušča. Nastopajoče in zbrane v selski dvorani pa je pozdravil še videmski župan Friderik Bračič, ki je pohvalil delo kulturnega društva, še posebej pa pevk, ki zelo zavzeto ohranjajo bogato ljudsko izročilo svojega kraja in okolice. Prireditev je uspela v vseh pogledih, jesenska noč pa je izzvenela ob lepih sloven- skih pesmih, na katere smo Slovenci tako zelo ponosni. Selski kulturniki so po nekaj letih, ko se je prireditev dobro prijela, že sklenili, da bodo s tradicijo nadaljevali. Na koncu pa so za postrežbo in kulinarične užitke poskrbele članice aktiva podeželskih žena Sela in prizadevni krajani in tako skupaj ustvarili vesel zaključek letošnjega druženja v jesenski noči. Besedilo in foto: TM Z izbranimi besedami je pevkam čestitala tudi domačinka Marija Veselič, ki je lepe trenutke s pevkami v skupini delila kar nekaj let, zdaj pa ji zdravje žal tega ne dopušča. Ob njej vodja selskih pevk Antonija Kaučevič. Ljudske pevke KD Sela so predstavile pesmi z nove zgoščenke z naslovom Mili moj domači kraj. V skupini danes prepevajo (z leve proti desni): Helena Mašič, Marija Potočnik, Antonija Kaučevič, Danica Palijan in Alojzija Murko. Godci iz Stoperc, Stoperška banda, so s svojim igranjem in šaljivim petjem dobro popestrili kulturni večer na Selih. Veseli Jožeki skozi leto 2010 Spet je leto naokoli in bili smo delavni, kot se le da. Po domači občini in zunaj nje smo ponesli dobro voljo, saj si brez naših harmonik marsikje ne predstavljajo slovesnosti. Se več bi lahko nastopali, vendar nam vedno zmanjka časa. Prisotni smo bili na mnogih prireditvah, najodmevnejša pa je vsekakor naša prireditev — Veselo na jožefovo, ki jo je letos odlično povezovala ga. Tatjana Mohorko in ji s svojimi bogatimi izkušnjami dodala poseben pečat. Letošnji humanitarni izkupiček smo namenili za nakup mamogra-fa v bolnišnici Ptuj. Ker pa s to prireditvijo promoviramo tudi občino Videm, bi si v prihodnje želeli njeno večjo podporo, prav tako KD Franceta Prešerna Videm. Ker je to zelo velik projekt, bi ga lahko uporabili tudi v sklopu turistične promocije našega kraja, saj s tem podajamo bogato dediščino naših krajev, skozi glasbo, delavnice izumirajočih obrti, sodelujejo namreč tudi aktivi kmečkih žena. S tem prav gotovo Veseli Jožeki na koncertu Veselo na Jožefovo, ki ga bodo pripravili tudi spomladi 2011. spodbujamo medgeneracijsko sodelovanje in ohranjamo našo bogato dediščino. Že sedaj pa vas ponovno vabimo, da se nam na Jožefovem pridružite naslednje leto, saj boste ob dobri volji s svojo prisotnostjo tudi humanitarno pomagali. Omenimo le nekaj letošnjih odmevnejših nastopov. Bili smo gostje v več oddajah: V dobri družbi, Na zdravje, Polka majolka, zaigrali smo na slovesnosti ob občinskem prazniku, pri Korpičevih v Dravcih, na več martinovanjih, zraven tega pa smo bili tudi na koncertu v Cerkvenjaku in Markovcih ter se udeležili prednovoletnega rajanja Za male in velike z radiem Ptuj. Ponovno smo obiskali občino Ig, krajevno skupnost Golo, kjer smo veselo martinovali in od tam prinesli zares lepe vtise. Prijetno presenečenje nam je pripravil g. Marjan Skok s svojimi sodelavci, ki nas je povabil na Oktoberfest v Nemčijo. S svojo glasbo smo navdušili tamkajšnje obiskovalce in poželi veliko aplavzov, mnogi so se z nami fotografirali, naše kasete pa so v trenutku pošle. Zahvaljujemo se tudi g. Damjanu z ekipo, ki je skrbela, da na poti nismo bili lačni, Pivovarna Skok pa je gasila našo žejo. Na koncu naj se še pohvali- mo z novimi, mladimi močmi, ki so se nam pridružile v letošnjem letu. Vsi mladi harmonikarji se glasbeno izobražujejo, kar je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj naše skupine. Želimo si, da bi ponosno nosili ime Veselih Jožekov. Srečno in glasbe polno leto 2011 vam želijo vaši Veseli Jožeki! Jožef Hrga Pobrežje gostilo četrto srečanje ljudskih pevcev pevcev Folklornega društva Pobrežje. Slednji delujejo pod vodstvom Terezije Simenko, druži jih veselje do ljudske pesmi in petja, skupaj pa so obeležili že 12. obletnico svojega delovanja. Srečanje so v zvoke ljudske pesmi prvi ovili prav ljudski pevci iz PD Pobrežje s pesmijo “Opolnoči, oj dekle moje”, sledila pa je pesem “En starček je bil”. S pesmijo so se nato predstavili ljudski pevci DU Videm, ljudski pevci Vinogradniki KD Videm, mlada harmonikarja Blaž Hameršak in Gregor Rop, pevca Rafko in Katica Sven-šek, Mejaši, ljudski pevci DU Grajena, Veseli Jožeki, ljudski pevci Tašlica Rače, ljudski pevci FD Lancova vas, ljudske pevke Urbančanke Destrnik, ljudske pevke DU Ptujska Gora in ljudske pevke DU Hajdina. Od ljubiteljev ljudske pesmi pa so se do prihodnjega leta poslovili s skupno pesmijo “Sinoč pa dav' je slanca padla”. Besedilo in foto: Stanka Krajnc Letonja 16. oktobra so v Vaškem klornega društva Pobrežje domu v Pobrežju pevci Fol- pripravili 4. srečanje ljudskih Ob koncu večera so se od občinstva poslovili s skupno pesmijo Sinoč pa dav' je slanca padla". Obisk misijonarja p. Miha Drevenška Zadnja sobota v oktobru je minila v znamenju afriške države Zambije, ki jo je skozi svoje oči in videnje približal misijonar Miha Drevenšek. Kdo ne pozna minorita, misijonarja, dobrotnika, črnca v beli koži, kije svoje življenje posvetil Zambiji? In tam je zdaj že 34. leto. V tem času se je v Zambiji veliko spremenilo, nešteto dobrin so tamkajšnji prebivalci dočakali prav z njegovo pomočjo. Ni zgradil le precej šol, ki jih tam še ni bilo, temveč tudi šolo za gluhoneme, tiskarno, radijsko postajo, sam pa dela tudi v medijih kot urednik dveh revij. In nekega dne sta ga v Zambiji obiskala dva slovenska popotnika, fotograf Milko Rojs in dr. Dragan Potočnik, ki sta v trajen spomin ujela njegovo življenje na afriški celini. Na filmski trak ujeto življenje slovenskega misijonarja pa ne Kjer koli ga boste srečali, ga boste prepoznali po njegovi zeleni kapi, ki mu jih še vedno izdeluje šivilja iz Slovenije. prikazuje le njegovega vsakdana, temveč tudi veselje in doživljanje dveh popotnikov, ki sta smela s patrom Mihom deliti te prav posebne trenutke. Da življenje v Zambiji ni samo po sebi umevno in da je vsak trenutek izrednega pomena, sta izkusila tudi slovenska popotnika, ki sta na srečanje s p. Mihom zamudila zgolj minuto, slednji pa jima je le pomahal v pozdrav in smeje dejal, da se bodo sestali pa kdaj drugič, saj nima časa čakati. S to in še z nešteto drugimi zgodbami nas je p. Miha nasmejal, čeprav so tamkajšnje zgodbe vse drugo kot vesele in jih poskuša slovenski misijonar vsaj malce omiliti. Ni pa se veliko spremenilo le v Zambiji, tudi pri nas je ritem življenja v teh 34 letih postal vse hitrejši, človek več nima časa za sočloveka, za pomoč drugim, in to je razlog, zakaj je patru Mihu življenje v Afriki lepše, kot bi mu bilo pri nas. Ko smo ga povprašali, ali se bo vrnil v Slovenijo in tu tudi ostal, je dejal, da odgovora na to vprašanje nima. Besedilo in foto: Stanka Krajnc Letonja Srečanje letnikov 1945 Najlepši spomini so spomini na osnovnošolske dni, tako pravijo vsi tisti, katerih ti dnevi so že davno za njimi. Tudi za generacijo 1945 so na te dni ostali le še prekrasni spomini. Želeli so jih obuditi, zato seje pri nekaterih porodila ideja, da bi se spet videli iti obudili spomine, ko so skupaj gulili šolske klopi. Slavko Kmetec, Franc Hliš in Anica Skok (takrat še Duhova), pobudniki za srečanje, so poskrbeli, da so se 16. oktobra v Vidmu, kamor so kot osnovnošolci zahajali, spet srečali. Začeli so s sveto mašo, katere so se z veseljem udeležili, saj je maševal njihov sošolec Tonček Zajc, župnik v avstrijskem Beljaku. Druženje so nadaljevali v gostilni Pal, kjer so ob dobri hrani in pijači obujali spomine na tista leta, ko so bosonogi radi zahajali v šolo in ušpičili marsikatero norijo. Spomnili so se tudi tistih, katerih žal ni več med njimi. Do sedaj so se srečali trikrat, pri 50-tih, 60-tih in letos pri 65-tih, v želji, da bi ostali zdravi. Obljubili so si, da pri 70-tih spet srečajo v Vidmu. M. Kmetec Srečali so se nekdanji sošolci, letniki 1945. Foto: Laura O delu stranke OO DeSUS Videm Božično-novoletni prazniki trkajo na vrata, leto 2010 se zaključuje. To pa je čas, ko razmišljamo, kaj smo v tem letu pridelali, kako obilni so bili plodovi. Če damo poudarek lokalnim volitvam, ki so bile v tem letu, smo v naši stranki na neki način zadovoljni. Res pa je, da je bila naša želja nekoliko večja. Načrt dela in usmeritve, ki smo jih sprejeli na zboru članstva 12. marca 2010, katerega sta nam popestrila visoka gosta, predsednik stranke Karl Erjavec in generalni sekretar Ljubo Jasnič, smo v celoti upoštevali. Ponudili smo kandidata za župana, kandidate za svet občine in svete krajevnih skupnosti, volivke in volivci pa so izbrali, in sicer: v svet občine Videm sta bila izvoljena Venčeslav Trafela in Franci Hliš, v svet krajevne skupnosti pa Mirko Cernila in Stanislav Orovič. Z ozirom na lokalne volitve je bilo leto delavno, sestajali smo se po potrebi. Udeležujemo se sej, ki jih sklicuje predsednik Pokrajinskega odbora Spodnje Podravje Ptuj-Ormož Gorazd Žmavc. Ravno tako se sej udeležuje Venčeslav Trafela - kot član V Tržcu se je članom in simpatizerjem stranke OO DeSUS Videm pridružil tudi predsednik stranke Karl Erjavec, tam pa se je udeležil predvolilnega shoda stranke. Sveta stranke DeSUS v Ljub- 20. avgusta smo izvedli kan-ljani. didacijski zbor. Okrog tride- set članov pa nas je bilo prisotnih na snežnem stadionu pod Pohorjem 31. avgusta, ob jubileju Demokratične stranke upokojencev Slovenije pod kratico DeSUS, ki je bila ustanovljena 29. 6. 1990 in letos praznuje dvajset let. V petek, 1. oktobra, se nam je v gasilskem domu Tržeč pridružilo več kot 160 članov in simpatizerjev. To so redna jesenska srečanja za naše člane in simpatizerje, na letošnjem pa smo predstavili tudi kandidate OO DeSUS Videm za lokalne volitve 2010. Pridružili so se nam tudi gostje, med njimi predsednik stranke Karl Erjavec, Gorazd Žmavc in Albin Pišek iz vodstva Pokrajinskega odbora Spodnje Podravje Ptuj-Ormož in Franc Koderman, predsednik zveze društev upokojencev Spodnje Podravje. Po uradnem delu, ko so gostje zapustili govorniški oder, je za ples skrbel Jože Topolovec s skupino Trio Škorci. Za popestritev so nam zapeli še ljudski pevci Društva upokojencev Videm. Da je vse teklo po vrstnem redu, pa je odlično poskrbela voditeljica Tatjana Mohorko. Našim članicam pa se najlepše zahvaljujemo za sladke dobrote. Srečanje smo zaključili z upanjem, da se drugo leto spet dobimo v še večjem številu. Smo stranka, ki ji članstvo raste, smo stranka za vse generacije, vabimo vas, da se nam pridružite. Flkrati pa vse dobro v letu, ki prihaja. Besedilo in foto: Franci Hliš, sekretar OO DeSUS Videm Novičke iz Društva upokojencev Videm Oktobra smo se člani DU Videm odpravili na tradicionalni pohod po Halozah. Pohoda seje ob lepem vremenu udeležilo 40 pohodnikov. Za. kostanje sta poskrbeli Tre-zika in Micka, za vse ostalo pa Blaž. Pecivo smo napekle pohodnice, za pesem so poskrbeli naši pevci, s harmoniko pa nas je razveselil Jožek. U. novembra, na sam dan sv. Martina, smo se videm- ski upokojenci odpravili na Madžarsko. Ob vrnitvi smo se ustavili pri Sv. Ani, kjer smo imeli organizirano martinovanje. Bilo nas je 70. V gostišču so nam organizirali krst mošta, glasbo za ples in dobro Martinovo pojedino. Bili smo zelo gostoljubno sprejeti. Večina je bila zadovoljna z martinovanjem in izletom, ki sta ga organizirala Blaž in Franček Žerak, seveda Uživali smo, se veliko smejali in bili dobre volje. Foto: Franc Hliš Imeli smo se lepo ... Foto: Franc Hliš s pomočjo tajnika in blagajničarke. Skupina naših ljudskih pevcev je pripravila v sobotnem popoldnevu, 20. novembra, lep koncert, na katerem je nastopilo veliko njihovih prijateljev. Družili smo se pevci in tisti, ki ljudsko pesem radi poslušamo. Po koncertu smo se družili ob malici in klepetali. Pomagali so člani upravnega odbora društva in drugi. Se vedno sodelujemo v državnem projektu Starejši za starejše. Letos sta bila najaktiv- Novoletno praznovanje smo organizirali 22. 12. v gostišču Pal v Vidmu. Pripravili smo glasbo, obiskal pa nas je tudi Božiček. S to zabavo smo zaključili leto 2010. Z našimi pevci smo uživali v večeru ljudskega petja. Hvala vsem! Foto: Katarina Trafela nejša Franc Turk in Marjana Sitar. Za nagrado sta bila z drugimi prostovoljci na izletu v Jeruzalemu. Sklenili smo, da bomo delo prostovoljcev oživili in se aktivno vključili v projekt tudi drugi. OBISKALI VAS BOMO S KOLEDARJEM Ob koncu leta smo izdali koledar, na katerem so pomembnejši podatki o društvu in naših aktivnostih v letu 2011. Če vam ga vaš poverjenik ne bo ponudil, ga dobite v pisarni DU, ki bo prve tri mesece v letu 2011 odprta vsako sredo in petek dopoldan zaradi pobiranja članarine. Ta je enaka kot lani (9 EUR + 9 EUR za Vzajemno). Oktobra je naša članica Tere- zija Kokol, doma iz Vareje, praznovala 90. rojstni dan. Terezija živi s hčerko. Je zelo vitalna in bistra. S Francem in z Marijo, ki sta jo obiskala, se je pogovarjala o svojih otrocih, bila pa je na tekočem z vsemi volilnimi rezultati. Se veliko zdravja, Terezija! Zal je umrla naša članica Štefka Novak, ki bi decembra dopolnila 90 let. Bila je dolgoletna tajnica DU Videm in zaslužna, da so upokojenci dobili svoje prostore (pisarno) . Hvala za vse, gospa Štefka. V decembru smo s skromnimi darili obiskali svoje člane, starejše od 80 let, in jim zaželeli veliko zdravja. Nov upravni in nadzorni odbor bomo izvolili v mesecu februarju. Podrobne informa- cije dobite pravočasno. Naj se na koncu naših novičk zahvalim vsem, ki nas finančno ali kako drugače podpirate in nam pomagate. Vsem članom društva upokojencev Videm, drugim upokojencem in vsem občanom občine Videm voščimo srečne božične praznike, v letu 2011 pa vse dobro in veliko zdravja. Naj vam bo lepo v družbi tistih, s katerimi se imate radi. Marija Černila, za UO DU Videm V družbi naših slavljencev - 90-letnikov 90 LET TEREZIJE KOKOL 15. oktobra 2010 je svoj visoki jubilej, 90 let, praznovala Terezija Kokol, rojena Cafuta, iz Podlehnika, sedaj pa živi v Vareji 34. Med vojno je bila štiri leta zaposlena v ptujskem hotelu. Poročila se je 1944. leta s Francem Kokolom in je v zakonu rodila sedem otrok, od katerih sta dva že umrla. Terezijo danes razveseljuje osem vnukov in šest pravnukov. Vedno je doma gospodinjila in vzgajala otroke, od katerih jo največkrat obišče sin Vlado. Hči Katica pa vedno živi z njo in ji je v veliko oporo. Pridno Mr Mak ■H? ; , EN F 1| utifl ■B JRjs ■ JBB Pifl HHjji'1 UnU Ji mjrm Terezija Kokol v družbi svojih najdražjih na dan praznovanja 90. rojstnega dne Terezija Tomažič ob 90-letnici, ko so jo obiskali župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko in Bernarda Galun. obdelujeta haloško zemljo in živita v idilični hišici, kjer ju greje krušna peč. Kakor se spodobi, so jo na ta dan obiskali župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko in Bernarda Galun. Pričakali so nas jubi-lantka Terezija, hči Katica in sin Vlado s soprogo. Zadržali smo se v prijetnem klepetu, obujali spomine in slavljenki zaželeli še naprej tako vedrega nasmeha in seveda ljubega zdravja. 90 LET TEREZIJE TOMAŽIČ 15. oktobra 2010 je svoj 90. rojstni dan praznovala Tere-(nadaljevanje na strani 35) Iz naših osnovnih šol Božično-novoletne želje prvošolcev Za božička si želim pravi telefon za klicanje. Rada bi imela tudi koš, da bi lahko z bratcem igrala košarko. Vsem otrokom po svetu želim, da bi v novem letu radi hodili v šolo. Želim si tudi, da bi ati in mamica pomagala babici, da bi bila vesela, prijazna do otrok in da bi dolgo živela. Martina Krajnc, 1. e Želim si žogo za nogomet. Želim si tudi knjigo od Božička. Rad bi jo pregledal in prebral. V novem letu naj vsi otroci ubogajo atije in mamice, ker nam vse priskrbijo in nas imajo radi. Vsem želim, da bi imeli čisto vodo. Tadej Šmigoc, 1. e Želim si polnilec za telefon in etui, pa beli telefon, kot ga ima moja sestra. Za božička si želim tudi princesko in princa. Vsem otrokom na svetu želim, da bi se igrali z igračami. Vsem ljudem želim zdravja in dovolj hrane v novem letu. Želim si tudi, da bi se imeli v družinah radi in bi skupaj srečno živeli, ker je hudo živeti sam. Anja Kozel, 1. e (Po pripovedovanju učencev zapisala razredničarka.) Misli četrtošolcev o življenju in sreči 4. razred OS Videm Življenje je lepo, če si srečen. V življenju je veliko srečnih trenutkov in dogodkov. Srečen sem, ker se lahko vsak dan igram s svojimi prijatelji. Dejan Duh, 4. a Življenje v sreči je najlepše na svetu. Pomembno je, da smo zdravi. Lepo je, če nas v življenju spremljata radost in veselje. Vid Hrga, 4. a Zame je sreča, če se mi nekdo nasmehne, me objame, me prijazno pozdravi. Zame so sreča tudi metulj, štiriperesna deteljica, pikapolonica, mamica, vse, kar imam rada. Teja Pečnik, 4. a Sreča je ena sama, ne moreš je kupiti, lahko pa jo deliš s svojimi prijatelji. Maša Petek, 4. a VESELE PRAZNIKE ter SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2011 VAM ŽELIJO UČENCI IN DELAVCI ZAVODA OSNOVNE ŠOLE VIDEM Misli petošolcev o sreči Sreča je, ko se zjutraj zbudiš in ti skozi okno posije sonce, ko se stisneš k staršem in ti je prijetno, ko te nekdo lepo pogleda in se ti nasmehne. Vid Ovčar Sreča je, če si zdrav in če lahko komu pokloniš nasmeh. Sreča je tudi, če te ima nekdo rad. Rok Simonič Mnogi iščejo srečo v bogastvu in materialnih dobrinah, ampak prava sreča je, ko smo zdravi, se razumemo, imamo prijatelje in se imamo radi. Karin Jurak Sreča je, da se zjutraj zbudiš in se zavedaš, da si zdrav in da je zdrava tvoja družina. Vsi ljudje nimajo sreče — nekateri nimajo hrane, drugi nimajo strehe nad glavo. Srečna sem, da imam vse to. Jerneja Burg Sreča je, da živim v družini, kjer se razumemo, da se lahko družim s prijatelji in da imam dedka in babico. David Kozel Sreča je veselje, ki ga občutiš, če lahko nekomu pomagaš. Laura Škrabi Za vrtec in šolo Sela nova igrala Ko so na Selih pred dobrim letom odprli vrata obnovljene šole in takrat na novo pridobili še oddelek vrtca, je bilo veselje nepopisno. V četrtek, 25■ novembra, ko je že dišalo po prvem snegu in je bil hud mraz, pa so pri šoli Sela simbolično odprli še dobro opremljeno zunanje otroško igrišče. Za enoto vrtca Zvezdica iti za učence prve triade je bil to prav poseben dan veselja. Ob svečani predaji otroških igral ob zgradbi OŠ Sela so se zbrali mnogi gostje, med njimi tudi župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc in videmska ravnateljica Helena Šegula. Kljub hladnemu jutru so se prav vsi zbrali pred šolo, saj so želeli biti priča zgodovinskemu spustu po toboganu. Tega sicer kasneje niso izvedli, saj je mraz naredil svoje, so pa se najmlajši vendarle sprehodili po nekaterih igralih in tudi ob tem zelo uživa- li, a še bolj bodo, ko bo spet pomlad in ko bo posijal topel sonček. Takrat bodo igrala ob zgradbi šole na Selih zares zaživela. Male zvezdice iz vrtca in učenci šole Sela pa so slovesen dogodek olepšali s krajšim kulturnim programom. In potem veselje na novih igralih, ki jih bodo malčki začeli uporabljati že ob prvem sončku prihodnje leto. Foto: TM Za ples in veselje ni bil ovira niti mraz. Na OŠ Sela so bili preprosto zelo navdušeni, ker jim je občina Videm pomagala uresničiti veliko željo in tudi potrebo po igralih. Peli in plesali so kljub hladnemu jutru, in na trenutek se je zazdelo, kot da so na ta dan že zelo dolgo čakali. Ravnateljica OŠ Videm Helena Šegula je na slovesnosti poudarila, da želijo veselje ob pridobitvi igral na šoli dehti prav z vsemi, ki so jim prisluhnili in omogočili, da so kakovostna igrala tudi dobili. »Mi bomo igrala s pridom uporabljali, še posebej, ker se zavedamo, da je gibanje zelo pomembno za otrokov razvoj,« pa je obljubila vodja šole na Selih Claudia Beguš Mihelič. Ob novi pridobitvi pa sta jim čestitala tudi videmski župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc, slovesnosti pa so se udeležili tudi podžupan Marjan Selin-šek in nekateri svetniki občine. TM ZAŽELELA SEM SI... Nekega dne sem se sprehajala po gozdni jasi. Nenadoma je pred mojimi nogami ležala mala srnica, ki je imela poškodovano tačko. Slekla sem si jopico in srnici ovila ranjeno tačko. Nesla sem jo domov, kjer sem pridno skrbela zanjo. Čez tri dni je srnica ozdravela. Odstranila sem ji povoje in v zahvalo za skrb mi je srnica izpolnila tri skrite želje. Na jasi je utrgala lepo rožico. Ko sem rožico prvič poduhala, sem si zaželela, da bi moj ati ozdravel in bi lahko skupaj delala vragolije. Nato sem rožico drugič poduhala in si zaželela, da bi razumela govorico Živah. Nazadnje sem si zaželela še dobrih ocen v šoli. Ko sem se obrnila, se je po jasi sprehajala lepa deklica. Lepa roža, ki sem jo držala v roki, pa se je spremenila v siničko, ki je veselo odletela. Sara Svenšek, 3. b OŠ Videm NAVODILO ZA LOČEVANJE ODPADKOV V kakšnem okolju bomo živeli, je odvisno od nas samih. Potrebno bo veliko skupnega truda in dobre volje, da bomo živeli v bolj prijaznem in zdravem okolju, zato naj to navodilo služi vsakemu posamezniku kot pomoč k pravilnemu in odgovornemu ravnanju z odpadki. Vrste namenskih posod V posodo za papirno, kartonsko embalažo in papir na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo: karton, lepenko, ostalo papirno embalažo, časopise, revije, zvezke, knjige, kataloge, prospekte, kuverte, ovojni papir, papirne vrečke, koledarje, pisarniški papir,... Večjih kosov kartonske embalaže ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Razrežemo jih na manjše kose, ali pa jih sami dostavimo na zbirni center v Gajkah ali vrnemo prodajalcu. V posodo za plastično embalažo na zbiralnicah ločenih frakcij odlagamo: plastenke pijač, plastenke živil (jogurt, ketchup, olje, kis...), plastenke nenevarnih čistil, pralnih sredstev in mehčalcev, plastična embalaža higijenskih in kozmetičnih sredstev, lončke za jogurt in smetano (brez aluminijastih pokrovov), posodice za margarino in sirne namaze, plastično folijo (vrečke in ovojno folijo), sestavljeno embalažo (tetrapak vseh vrst), manjše kose embalažnega stiropora... Večjih kosov embalaže iz stiropora ne tlačimo v posode na zbiralnicah celih! Dostaviti jih je potrebno na zbirni center na Gajkah ali vrnemo prodajalcu. V posodo za kovinsko embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo: pločevinke pijač, pločevinke hrane in živalske hrane (konserve), pršila (spreji) kozmetičnih sredstev, pokrove kozarcev za vlaganje, čista aluminijasta folija in druge drobne kovinske odpadke,... Vso embalažo stisnemo na najmanjšo prostornino in tako prihranimo pri prostoru. V posodo za stekleno embalažo na zbiralnicah ločenih frakcijah odlagamo: steklenice pijač in jedi, stekleno embalažo začimb, zdravil in kozmetičnih sredstev, kozarce za vlaganje brez pokrovov,... Za vso embalažo velja, da mora biti prazna. Najbolje je, da jo splahnemo z vodo. To pa nikakor ne pomeni, da jo moramo oprati z detergentom in krpo. Označevalnih nalepk ni potrebno odstranjevati. V posodo za biološko razgradljive odpadke odlagamo: ostanke od priprave hrane (zelenjava, sadje, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov,...), ostanke hrane, kosti, star kruh in pecivo, ostanke hrane iz pločevink, ostanke mlečnih izdelkov, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, lase, perje in volno, odmrle rastline (lončnice tudi z zemljo), plevel, travo, listje, žagovino in drobne lesne odpadke, ki niso obdelani z nevarnimi snovmi, obrezane veje dreves in grmičevja, ki jih razrežemo na manjše kose, higienski papir (papirnate brisače, serviete, robčke),... Odlagamo jih lahko brez vrečk ali v namenskih biološko razgradljivih vrečkah, ki so izdelane iz škroba ali posebnega papirja. Kupimo jih lahko v samopostrežnih trgovinah. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostirajmo na domačem kompostniku. Kosovne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med kosovne odpadke sodijo: Pohištvo, talne obloge, vzmetnice, kopalniška oprema, kolesa, smuči, smučarski čevlji, vrtno orodje, leseni in plastični zaboji ter večji* predmeti, igrače, kovinski predmeti, avtomobilski deli,... * Večji predmeti so tisti, ki so večji od nogometne žoge. Med odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) spadajo hladilni in zamrzovalni aparati, veliki gospodinjski aparati, mali gospodinjski aparati, TV sprejemniki in računalniški monitorji ter sijalke. OEEO ne sodi med kosovne odpadke in jo je treba ločeno zbirati in oddajati ali prepuščati zbiralcu odpadkov. OEEO lahko oddamo tudi prodajalcu, kjer smo kupili novo, lahko jo sami pripeljemo na zbirni center, nikakor pa ne sodi v posodo za ostanek odpadkov, tudi manjši kosi kot so vvalkmani, mobilni telefoni, daljinski upravljavci, elektronske igračke, ročne ure ipd, ne! Nevarne odpadke oddajamo v letni akciji, ki jo vsako leto pripravi izvajalec javne službe. Lahko pa jih sami pripeljemo na zbirni center. Med nevarne odpadke sodijo: čistila, pesticidi*, kisline, baze, kemikalije, razkužila, redčila, barve, laki, topila, lepila, smole, motorna, strojna in hidravlična olja, jedilna olja, maščobe, maziva, polirna sredstva za avtomobile, črnila, gnojila, tekoča goriva, strupi za glodavce, polže, žuželke in druge strupene snovi, osvežilci zraka, zaščitna sredstva proti rjavenju in zmrzovanju, silikonski kiti, alkoholi, kozmetični izdelki, zdravila, sredstva za zaščito lesa ter embalaža z ostanki vseh navedenih snovi, pršila (spreji) nevarnih snovi, baterije in akumulatorji*, kartuše in tonerji tiskalnikov in fotokopirnih strojev, katalizatorji, oljni filtri, naoljene krpe, termometri, varčne, cevne in živosrebrne žarnice, živo srebro,... * Pesticide, akumulatorje in baterije lahko oddamo tudi večini prodajalcev, pri katerih kupujemo nove tovrstne izdelke. Gradbene odpadke v manjših količinah pripeljemo na zbirni center Gajke. Večje količine gradbenih odpadkov pa lahko odpeljemo k predelovalcu gradbenih odpadkov. Nam najbližji je Franc Žuran S.P., Formin 8b, 2272 Gorišnica. Predelava se vrši ob lokalni cesti iz smeri Muretincev proti Zagojičem. Med gradbene odpadke sodijo: zidna in strešna opeka, beton, betonski strešniki, keramične ploščice, sanitarna keramika, tlakovci, asfalt, izolacijski materiali, azbestne strešne kritine*, mešanice naštetih materialov. *Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest morajo biti že med prevozom zloženi na paleti in oviti s folijo, sprejemajo pa se na zbirnem centru v Gajkah. Ostanek komunalnih odpadkov so odpadki, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed prej naštetih skupin odpadkov. Ti odpadki so: plenice, higienski vložki, kozmetične blazinice, iztrebki malih živali skupaj s peskom, kosti, pepel, cigaretni ogorki, vžigalniki, povoščen, plastificiran in zamaščen papir, papir, ki je združen s folijo (v trgovinah vanj zavijajo delikatesne izdelke in meso, ovitek čokolade in masla), tube hrane krem in zobne paste, celofan, lepilni trakovi, umazana aluminijasta folija, keramični, kristalni in porcelanasti izdelki, izolacijsko in ognjevarno steklo, ogledala, navadne žarnice, krtače, ščetke in čopiči vseh vrst, pluta in plutovinasti zamaški, pisala, gumijasti izdelki, manjše igrače (ne elektronske), krpe in gobice za čiščenje, vrečke za sesalce, obutev, tekstil, usnjeni izdelki, pisala, filmi, fotografije, avdio in video kasete, gramofonske plošče, vosek,... Posode za ostanek komunalnih odpadkov imamo vsa gospodinjstva In so označena z nalepko: Pri uvrščanju odpadkov poskusimo z izločanjem. Predstavljajmo si, da se na našem radiatorju pokvari glava termostatskega ventila. Ne moremo ga uvrsti v nobeno izmed zgoraj naštetih skupin odpadkov. Sestavljen je iz plastike in kovine in nihče od nas ne pričakuje, da ga bomo razstavili. Odvržemo ga v posodo za ostale odpadke. Ali pa stara očala, ki jih najdemo v omari. Sestavljena so iz različnih materialov in prav tako ne sodijo v nobeno od naštetih skupin odpadkov. Odvržemo jih v posodo za ostale odpadke. Delovni čas zbirnega centra Gajke: Letni delovni čas 8.00-20.00 1. april - 30. oktober Zimski delovni čas 8.00-17.00 1. november-31. marec Sobotni delovni čas 8.00 - 14.00 Čisto mesto Ptuj, d.o.o. Medeni zajtrk na OŠ Sela "Čarovnica Darjula" na obisku Na naši šoli smo v petek, 19. 11. 2010, imeli skupni medeni zajtrk. Zbrali smo se v šolski jedilnici. Tretješolci smo drugim učencem prebrali in povedali nekaj o čebelah, medu in čebeljih pikih. Učencem smo predstavili znake alergijskih reakcij in kako si pomagamo, če nas pičijo čebele. Sledil je zajtrk. Zajtrk je bil sestavljen iz kruha, masla, medu in čaja, ki je bil sladkan samo z medom. Bilo je zelo dobro. Blaž Petrovič, 3. r. URŠKIN DNEVNIK Piše Urška iz Prešernovega Povodnega moža. Sobota - na predvečer plesa pod lipo zeleno Pile moški so pa res naivni, da mislijo, da bi se jaz, takšna lepotica, kot tem, res poročila s katerim koli od njih, teh ljubljanskih povprečnežev. Vsem mojim obljubam nasedejo, nekateri tudi varajo žene in dekleta zaradi mene. Upam, da bo jutri na plesu res kakšen pravi korenjak, ne pa sami povprečneži, da bom sploh lahko plesala. Ponedeljek Včeraj na plesu se mi je zgodilo nekaj strašnega. Dolgo sem izbirala s°plesalca, in ko sem le zagledala pri rumeni mizi pravega korenjaka, tem ga lepo pogledovala in potem je res pristopil do mene in me povabil na ples. Ko sva nekaj časa plesala, sva nenadoma začela zelo hitro plesati. Vsi so obnemeli, godcem so zastale roke. Ampak moj soplesalec se ni menil za to, priklical je nevihto, daje igrala namesto godcev, in odplesala sva s plesišča. Nekaj se mi ni zdelo v redu, zaskrbelo me je in poprosila sem ga, da bi si malo odpočila, ampak on je rekel, da naj pletem hitreje. Tako sva odplesala v Ljubljanico. Sedaj verjetno vsi mislijo, da sem se utopila, vsi so zaskrbljeni, ampak ni tako. Povodni mož me je spremenil v morsko deklico in zdaj sem njegova sužnja. Počutim se grozno, opravljati moram težka dela. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, ne bi bila tako hudobna, kot sem bila, ampak bi bila prijazna, poštena in skromna, saj mi je povodni mož rekel, da je to moja kazen. Čelo sem žalostna in utrujena. Bolje bi bilo, ko bi se bila utopila. Tjaša Slatič, 8. a OŠ Videm V tednu pred jesenskimi počitnicami so imeli učenci 2. a-raz-reda OŠ Videm zanimiv obisk. Mednje je prišla gospa Darja Ambrožič ter jim na zanimiv način predstavila svoji knjižni deli. Zbirka zgodbic z naslovom Smukec je učence zelo pritegnila in od avtorice so želeli slišati prav vse. Tudi Carovnička Darjula je s svojimi dobrimi deli, ki jih je opravljala vsak dan v tednu, razvnela otroško domišljijo. Kako tudi ne, saj je bila tik pred vrati “noč čarovnic”! Duhovi, sveče, pajki, buče Učenci so srečanje zaključili z izdelavo zanimive stenske dekoracije, motiv pa — verjeli ali ne - strašna buča! Avtorici so se z izdelkom zahvalili za njen obisk in ji zaželeli, da napiše še veliko lepih knjig. Biserka Selak VRTEC - SKUPINA SNEŽINKE Otroci skupine Snežinke smo se v novembru udeležili plavalnega tečaja. Vsako jutro smo se z avtobusi odpeljali v Terme Ptuj, vrnili smo se v času kosila. Najprej smo vsi pokazali, kaj že znamo, in na podlagi tega so nas učitelji plavanja razdelili v manjše skupine. Tako so se nam lahko bolj posvetili. Učenje plavanja je potekalo skozi igro, na zabaven in prijeten način. Naučili smo se osnovnih plavalnih tehnik, svoje znanje izpopolnili, vaditelji pa so poskrbeli, da smo se v vodi počutili sproščeno in varno. Zelo smo uživali, ko smo se lovili, čofotali, se škropili in »tunkali«. Ob tem smo popili tudi kak požirek vode. Zaključke plavalnih ur smo popestrili še z vožnjo po toboganu. Po njem smo se spustili samo najbolj pogumni. Teden je hitro minil in zadnji dan smo pokazali, kaj smo se naučili, ter si s tem prislužili diplome. Naši vtisi: LEON: Delali smo puščice, plavali smo čez obroč in z deskami. Z deskami smo se potapljali tudi pod obročem, delali mehurčke in žabico. Z desko smo se učili plavati tudi v velikem bazenu. Šli smo še v »vroči« bazen. Bilo mi je všeč. NIKA: Plavali smo, se »potunkali«, tudi šli na tobogan. Bilo mi je lepo. ANEJ D.: V malem bazenu sem se naučil plavati. Bil sem na toboganu in skočil »zajčka« v veliki bazen. Plavati sem se učil tudi v velikem bazenu. TJAŠA: Bilo je v redu. Plavali smo in se igrali v malem bazenčku. V malem bazenu smo tekali, vozili pa smo se tudi po toboganu. BLAŽ: Delali smo puščico in prevale. Plavali smo z deskami in s črvi. Šel sem na tobogan in v veliki bazen. PLAVALNI TEČAJ KAJ Ml POMENI DECEMBER - MISLI LESKOVŠKIH ČETRTOŠOLK December je čas, ko praznujemo božič, prideta Miklavž in dedek Mraz. Počasi pride zima. Ko zapade sneg, se lahko sankamo, smučamo in delamo snežake. V tem mesecu dobimo veliko daril. Božič je 25. decembra. Letos je v soboto. Za božič postavimo smreko in pripravimo jaslice. Zelo se veselim večerov, ko govorimo o starih časih. December je moj najljubši mesec. Anita Belšak Decembrski čas mi vedno prinese veselje. Veselim se Božička in zapadlega snega, ker bom lahko naredila snežaka. Uživam, ko poleg tople peči berem knjigo. Rada pomagam speči potico ali rulado. Komaj čakam, da bom krasila smreko. Za božič pride k nam botrca. Naslednji dan se zgodaj zbudim in pogledam pod smreko. Katja Kozel Praznični utrinek iz skupine Mavrica Mesec december je mesec, ki je poln pričakovanj, otroškega veselja, prazničnega vzdušja. V začetku meseca decembra smo se tudi v skupini Mavrica odločili, da si bomo v naši igralnici pričarali praznično vzdušje. V ta namen smo si med drugim izdelali adventni venček ter namizne aranžmaje iz smrečja in raznolikega naravnega materiala. Na sprehodih po gozdu smo skrbno nabirali želode, želodove kapice, majhne storžke, vejice, v igralnici sušili rezine pomaranč in limon, otroci so od doma prinesli nekaj dišavnic, cimetove palčke, klinčke, ki so si jih sposodili v mamini kuhinji, in tako so izpod drobnih prstkov otrok nastali čudoviti namizni aranžmaji, ki v tem prazničnem času krasijo našo igralnico. Imeli smo dve uri pouka, potem smo se odpravili na plavalni tečaj v Terme Ptuj. Naš učitelj je bil učitelj Boštjan Petrovič. Plavalni tečaj smo imeli dva tedna. Učili smo se plavati žabico in kravl. Prvi teden je bil z nami 1. razred iz Vidma, drugi teden pa vrtec iz Vidma. Zadnji dan smo šli gledat savno in šli na tobogan in se kopali zunaj. Na plavalnem tečaju mi je bilo zelo všeč in bi še šla, samo ne dva tedna. Nina Kolednik, 3. r. Vsak dan smo imeli dve uri pouka. Po dveh urah pouka smo se odpravili v Terme Ptuj. Tam smo plavali. Naš učitelj je bil Boštjan. Učili smo se žabico in kravl. Zadnji dan smo imeli ogled Term Ptuj. Plavalni tečaj je trajal dvajset ur. Prvi teden so bili zraven nas prvošolci iz Vidma, drugi teden pa otroci iz vrtca, tudi iz Vidma. Vsi smo se imeli lepo. Miha Mesarič, 3. r. Zjutraj smo imeli dve uri pouka. Potem smo se odpravili v Terme Ptuj. Ko smo prišli tja, smo se slekli do kopalk in odšli v bazen. Tam so nas čakali učitelji. Nas je učil učitelj Boštjan. Najprej smo se razgibali in igrali v bazenu. Naučili smo se pravilno plavati. Zdaj že zelo hitro in dobro plavam. Če smo ubogali učitelja, smo lahko šli na tobogan. Ko smo končali s plavanjem, smo skakali v vodo in se potapljali. Potem smo se oprhali in oblekli ter si posušili lase. Tam je bila tudi moja babica. Ko smo končali, smo šli na avtobus in se odpeljali nazaj v šolo. Tam nas je čakalo kosilo. Malo smo bili pri bivanju, potem pa smo šli domov. Letos smo imeli dva tedna plavalnega tečaja, to je bilo res super. Nejc Sitar, 3. r. Ko smo prišli v šolo, smo imeli dve uri pouka. V toplicah smo imeli dvajset ur plavalnega tečaja. Učil nas je učitelj Boštjan Petrovič. Skakali smo, se vozili po toboganu, učili smo se plavati žabico, kravl, delfinčka in mrtvaka. Tomi Svenšek, 3. r. zija Tomažič, rojena Žuran, s stalnim bivališčem v Mali Varnici 2. Poročila se je v težkih vojnih časih, 1943. leta, v zakonu rodila dve deklici in dva fanta ter pridno skrbela, da so se otroci izšolali. Doživela je veliko selitev — v Celovec, Radlje ob Dravi in v Veliko Varnico, ker Je bil mož zaposlen na železnici. Umrl je 1997. leta, leta 2003 pa je izgubila še sina Pepčka. V Veliki Varnici je skrbela za mamo, dva brata in sestro Kati-ko. Tedensko jo obiskujejo otroci in ji Pomagajo kaj postoriti. V veliko veselje so ji rože, ki lepo krasijo njen dom. Od časa do časa si mamo hčerki odpeljeta k sebi, posebej pozimi v Vuhred. Tam je tudi med svojimi najdražjimi, sorodniki in znanci praznovala. Hčerka je zapisala: »Zelo se razveseli obiskov sorodnikov, sosedov in prijateljev. Kljub vsem križem in težavam, katere junaško in polna življenjske energije premaguje, ji želimo vsi, ki jo imamo radi, da bi jih bilo v prihodnje čim manj in bi jih še naprej premagovala s svojo jekleno voljo.« Vsem dobrim željam se pridružujemo župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko in Bernarda Galun, ki smo jo na njen 90. rojstni dan obiskali in se z njo in s hčerkami zadržali v prijetnem klepetu. KARITAS Vsem darovalcem, ki ste v tednu KARITAS ali med letom v materialu ali denarju darovali za KARITAS Sv. Vida, prisrčna hvala. Posebna zahvala prodajalkam v štirih trgovinah, ki so poskrbele, da se je nabralo kar nekaj prehrambnih izdelkov. Hvala sponzorjem, ki so darovali v obliki evra za dobrodelni koncert na Ptuju. Blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa še naprej lepega sodelovanja. Sodelavci Sv. Vida s patri 90 let Terezije Tomažič iz Male Varnice Naša slavljenka Terezija Tomažič se je rodila v družini dur ati z devetimi otroki, od katerih so trije umrli v rani mladosti, eden pa je padel v vojni. Trije otroci so bili otroci s posebnimi potrebami. Danes še živijo trije: Terezija, Anica in Mirko. Slavljenka ima bogato življenjsko zgodbo, oplemeniteno z ljubeznijo, dobroto in vedrino. Ko se je poročila, se je preselila v Radlje, kjer sta si z možem ustvarila topel dom. Rodili so se jima štirje otroci, najmlajši je že pokojni. Ko so otroci odrasli, sta se z možem po 32 letih preselila nazaj v Haloze. Terezija je prevzela oskrbo za sestro in dva brata. Zanje je ves čas skrbela z materinsko ljubeznijo in potrpežljivostjo. Ko so ji pošle moči, sta se sestra in brat preselila v dom Lukavci. Po izgubi moža še vedno zmore sama poskrbeti zase in za najnujnejša opravila. Pogosto prihajajo k njej otroci, predvsem Mihaela, ki z dobro voljo opravi vsa dela in je mami v veliko veselje. Slavljenka ima 9 vnukov in 13 pravnukov, ki jih pogosto obišče na Koroškem. Terezija nam je lahko vzgled v dobroti, saj je za vsakega, ki se je zatekel pod njeno streho, našla toplo besedo in kos kruha. Kljub letom je še vedno zanimiva in modra sogovornica. Njena življenjska zgodba lahko vsakemu od nas veliko pove; iz nje se lahko naučimo predanosti božji volji in zaupanja v varstvo nebeške matere Marije. Se naprej ji želimo trdnega zdravja in vedrine. AV Leskovški župnik Edi Vajda. Foto: AV Razgibana jesen za selske upokojence RDJJ Sela so se že na občnem zboru dogovorili o aktivno-stih, ki so jih razporedili čez Celo leto, in jih počasi tudi v največji meri uresničujejo, da upokojenkami in upokojenci so razgibani meseci, polni aktivnosti in predvsem Prijetnih druženj. Nekaterim članom bodo v lepem spominu ostali prvi septembrski dnevi, ko so pri šoli Sela skrbeli za varnost najmlajših udeležencev v prometu in tako na neki način pomagali tudi policistom. V velikem številu so se udeležili tudi srečanja upokojencev v okviru pokrajinske zveze, nato so bili nekateri na srečanju v Majšperku, v oktobru pa so se bolj posvetili druženju doma. Lep jesenski dan so si izbrali za kolesarjenje in uspešno so prav vsi prekolesarili relacijo od Sel, do Tržca, Jurovcev, Popovcev in nazaj do Sel. Posebej veselo pa je bilo tudi nato na kostanjevem pikniku pri Maksu Kostanjevcu, ki je zaradi zdravstvenih razlogov ostal doma, poskrbel pa je za peko slastnih kostanjev. Lep pa je tudi spomin na oktobrski pohod ob polni luni, november je bil rezerviran za piknik in druženje članov, pripravili pa so ga kar v kulturni dvorani. Tudi v novembru selski upokojenci niso pozabili na pohod ob polni luni, kar sicer postaja že stalnica vsakega meseca, in vsakdo, ki se jim želi še pridružiti, je vljudno vabljen. V zadnjem mesecu leta pa se člani DU Sela bolj posvečajo svojim starejšim članom, pa tudi bolnim in pomoči potrebnim. Mnoge od teh bodo prav v decembru obiskali na njihovih domovih in jim ob prazničnem voščilu predali tudi posebno, bolj skromno darilce, ki pa ga predajo od srca. V vodstvu DU Sela pravijo, da so to naj lepši spomini, saj so starejši, predvsem tisti, ki so sami in si težko pomagajo, še kako veseli obiska, stiska roke in tople besede. Z novimi dogodki in lepimi spomini se iz DU Sela oglasijo spet prihodnje leto. Vsem občankam in občanom občine Videm, predvsem pa upokojenkam in upokojencem, DU Sela želi vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2011. TM Selski upokojenci se velikokrat dobijo skupaj. To so lepi spomini ... Foto: Maks Kostanjevec Lancovljanke na Pohorju pričakal sneg Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas vežejo na vsak izlet, ki ga organizirajo, lepi spomini, letošnjega pa si bodo zapomnile predvsem po snegu, ki jih je 17. oktobra presenetil na Pohorju. Upravni odbor društva je letošnji izlet načrtoval nekoliko drugače, saj so se Lancovljanke odločile, da dan preživijo na rekreativen način v neokrnjeni naravi na Pohorju. Izlet so nameravale izpeljati že v septembru, vendar so jim poplave, ki so zajele domala vso Slovenijo, to preprečile. Na pot so se tako podale šele sredi oktobra, vendar slabo vreme ni zmotilo dobrega vzdušja, le načrtovan 3-urni pohod so morale žal izpustiti. Pohodnice so se najprej v Andrejevem domu okrepčale s pristno pohorsko mineštro, nato pa so se z vodnikom odpravile na ogled nekaterih znamenitosti. Najprej so se ustavile pri cerkvi sv. Bolfenka na Mariborskem Pohorju, ki ima zanimivo zgodovino. Zal ogled notranjosti ni možen, saj je cerkev zaradi nerešenega lastništva še vedno zaprta, prav tako pa si ni mogoče ogledati stalnih zbirk v stolpu, ki med drugim pričajo tudi o zgodovini Pohorja, Bolfenka in Zlate lisice. Pot so nato peš nadaljevale do nove pohorske vzpenjače, hotel Bellevue pa so izkoristile za okrepčilo s toplimi napitki. Z avtobusom so se nato odpeljale še na Ruško Pohorje, do Areha, kjer stoji podružnična cerkev sv. Areha (Henrika), po katerem je območje dobilo tudi ime. Največja znamenitost cerkve, ki velja za osrednji kulturni spomenik vzhodnega Pohorja, je kamniti grob sv. Henrika, reliefna marmorna plošča, ki so jo sem prinesli iz grobne kapele iz žičke kartuzije. Po ogledu cerkve se je družba zaradi megle in prvih snežnih padavin vrnila nazaj v Andrejev dom, kjer so jim postregli z odličnim kosilom, poskrbeli za živo glasbo, zadišalo pa je tudi po pečenih kostanjih. Čeprav se lancovske žene in dekleta tega dne žal niso mogle naužiti vseh lepot Pohorja, so se domov vrnile zadovoljne, saj so kljub temu skupaj preživele prijeten dan. PK Betka in Silva z najdaljšim jabolčnim olupkom Na povabilo Društva gospo- bilo darov narave v izobilju, dinj Zavrč je v času, ko je v Zavrču potekalo že tradici- V Zavrču sta se v lupljenju jabolka pomerili tudi članici društva kmetic občine Videm ... in spretne članice iz društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. onalno druženje članic društev žena, deklet in gospodinj iz širšega ptujskega območja. Osrednja tema srečanja je bilo Jabolko, udeležilo pa se gaje 11 društev. Na srečanju so sodelovale članice iz društev Lancova vas, Pobrežje, Hajdina, Draženci, Videm, Gorišnica, Cirkulane, Markovci, MO Ptuj, Spuhlja in Zavrč. Uvodni pozdrav je zbranim na srečanju namenila Jelka Belšak, predsednica završkega društva gospodinj, ki je posebej poudarila, da je srečanje iz leta v leto bolj odmevno in zanimivo, domačinkam pa predstavlja izjemno priložnost, da se prav z jabolki predstavijo na kar najbolj izviren način. Jabolka najrazličnejših sort so Zavr-čanke postavile na ogled na priložnostni razstavi, iz jabolk so skuhale marmelado in sok, iz slastnih sadežev pa pripravile nekaj izbranih sladic. Te so po obilni večerji ponudile tudi gostom, ki so druženje zaključili sladko, z izbranimi sladicami. Sicer pa so se tekmovalke že v uvodu srečanja tudi letos Betki in Silvi, članicama društva žensk Pobrežje, je uspelo letos zmagati z najdaljšim olupkom. Za osvojeno zmago sta domov odnesli košaro domačih jabolk. Foto: TM pomerile v lupljenju jabolka in zmagala je tista ekipa, ki ji je uspelo narediti najdaljši olupek. Letos je to uspelo Betki in Silvi, članicama Društva žensk Pobrežje, saj je bil njun olupek dolg kar 2,42 m. Vse čestitke! TM Bizeljsko-štajersko druženje žena in deklet ob zaključku leta Predzadnjo soboto v novembru so članice dveh ženskih društev iz občine Videm, Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas in Društva žensk Pobrežje, izkoristile za skupen zaključek leta in družabno srečanje. Gostiteljice so bile letos članice Društva kmečkih žena °bčine Dornava, za skupno mizo pa so sedle tudi nove prijateljice z Bizeljskega ~~ članice Društva kmetic Brežice. dvorana vaškega doma v Dornavi je bila napolnjena do zadnjega kotička, saj se je 20. novembra zaključka leta in prijateljskega srečanja štirih društev udeležilo okrog 150 žena in deklet. Osrednji nagovor je imela predsednica dornav-skega društva Angela Žgeč, ki je najprej izrazila zadovoljstvo nad tako številno udeležbo. Povedala je, da so stike z Bize-ljankami navezale šele letos poleti, ko so se tam mudile na strokovni ekskurziji. Po nekaj mesecih poznanstva so se tako članice Društva kmetic Brežice odzvale na prijazno povabilo in Štajersko tudi obiskale. »Cilj našega društva vidimo tudi v medsebojnem povezovanju sorodnih društev, ne le na Ptujskem, ampak tudi širše,« je še dodala A. Žgeč. Ni pa pozabila na praznični čas, ki je pred nami, in tako spomnila še na vrednote, kot so mir, ljubezen in hvaležnost, za katere si je treba v teh prazničnih dneh še posebej prizadevati. Sledili so pri- V objektiv smo ujeli tudi vse štiri predsednice ženskih društev (z leve): Nada Novak (Pobrežje), Slavka Preskar (Brežice), Angela Zgeč (Dornava) in Katica Krajnc (Lancova vas) ložnostni nagovori še drugih treh predsednic in simbolična izmenjava daril. Gostiteljice so ta večer zares poskrbele za pester program in oblico zabave, saj so želele, da bi to srečanje prav vsem ostalo v lepem spominu. Zbrane je najprej nasmejal osnovnošolec Uroš Munda, ki je na šaljiv način predstavil ženski svet, s pesmijo je večer obogatil Oktet Dornava, zapele in na ljudska glasbila so zaigrale Vesele Polanke iz Cirkovc, manjkali pa niso niti znameniti dornavski cigani. Tudi dobre hrane in sladkih dobrot ni manjkalo, zabava z živo glasbo pa je potekla pozno v noč, svoj glasbeni prispevek pa je dodala še pevka Mili, sicer tudi sama članica dornavskega društva žena. Veselja nad skupnim druženjem pa ni skrivala predsednica brežiškega društva žena, Slavka Preskar, ki se je gostiteljicam zahvalila za res odlično gostoljubje, bogat kulturni program, skratka za nepozaben dan na Štajerskem. P. Krajnc Plesalo se je dolgo v noč ... Zapele in zaigrale so tudi Vesele Polanke iz Cirkovc. Foto: PK Aktivnosti DŽP v iztekajočem se letu Leto, ki se nezadržno izteka, je bilo za članice Društva žensk Pobrežje zelo pestro in aktivno. Vseskozi so se vklju- čevale v družabne in društvene dogodke občine in krajevnih skupnosti ter pomagale pri izvedbi raznih prireditev. Udeleževale so se kuharskih tečajev, tradicionalnega srečanja predsednic in članic društev kmetic, žena, gospodinj, deklet, si ogledale Dobrote slovenskih kmetij, pripravile peko kremnih rezin, sodelovale pri vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, se odpravile na kolesarski izlet, pa še bi lahko naštevali. So pa si v začetku leta zadale, da bodo vsa- ko leto na njivo posadile ali posejale neko poljščino, ki jo bodo na stari način obdelovale, nato pa iz nje naredile okrasne izdelke, jedi, pecivo itn. Letos so izbrale buče, praznik, ki naj bi postal tradicionalen, pa so poimenovale »Poklon jeseni«. Zagotovo jim tudi v prihodnjem letu ne bom zmanjkalo idej, kaj vse bodo počele in kako se bodo vključevale v društveni utrip občine. Zenske, ki vas zanima, kaj vse počnejo članice DŽP, se jim lahko pridružite in tako skupaj z njimi Pob reža n ke so izbrale najboljše recepte in pripravile tečaj peke kremnih rezin. Ustvarjate zgodbo njihovega Ker se približujejo prazniki, delovanja. pa vam predsednica Nada Pripravile so tudi praznik »Poklon jeseni«, na katerem so razstavile buče ter jedi in sladice iz le-teh. Foto: Stanka Krajnc Letonja Novak skupaj s članicami želi ja in uspehov! miren in spokojen božič, leto 2011 pa naj bo polno zdrav- Stanka Krajnc Letonja Na stari način so s plugom pripravile brazde za sajenje buč. Najboljši so rezanci, narejeni z ljubeznijo Testo naj nekaj časa počiva, nato ga na tanko razvaljamo, pa so svetovale izkušene gospodinje iz društva Lancova vas. Letošnji gospoditijski večer v organizaciji Društva gospodinj Draženci je bil okrogel, deseti po vrsti, že po tradiciji pa so ga gostiteljice popestrile s pridihom tekmovalnosti, v izdelovanju domačih rezan-c'ev. Odziv ekip je bil tudi letos presenetljivo dober, tekmovalo je kar 19 ekip, tudi tri iz občine Videm, vzdušje pa odlično, gostiteljice gostoljubne in izvirne, tako kot vsa leta doslej. Gospodinjski večer v vaškem domu v Dražencih je bil v soboto, 27. novembra, po pričakovanju dobro obiskan, udeležili pa so se ga tudi nekateri gostje iz občine Hajdina, proti koncu druženja tudi novi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Draženčanke pa so na veseli večer druženja in na tekmovanje v izdelovanju domačih rezancev znova znale pritegniti članice sorodnih društev od blizu in daleč: iz Cirkulan, Dolene, Gerečje vasi, s Hajdine, iz Hajdoš, Gorišnice, Lancove vasi, Vidma, Zavr- ča, Markovcev, MO Ptuj, Kidričevega, s Ptujske Gore, iz Rogatca, Spuhlje, Sv. Jurija ob Ščavnici, svoj kotiček pa so imele rezerviran tudi domačinke iz Dražencev. Med osemnajstimi ženskimi ekipami pa je veliko pozornosti znova pritegnila moška zasedba Valek mojstrov s Hajdine, ki se je dobro držala ves večer in z izdelanimi rezanci navdušila tudi člane komisije, ki jim je tudi letos predsedovala Terezija Meško, koordi- natorka svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju. Potem ko so bili rezanci narejeni, tekmovanje zaključeno, pa so jih gostiteljice samo še »zakuhale« v govejo juho, k tej pa v nadaljevanju ponudile nekaj izbranih domačih jedi in na koncu sladke dobrote. Miza je bila spet bogato obložena. Besedilo in foto: TM Testo za domače rezance je treba dobro zmesti z rokami, so med delom povedale tudi tekmovalke iz aktiva žena Dolena. Pohodniki obiskali najstarejšo klet v Majskem Vrhu Pohodniki so lep jesenski dan izkoristili za potep po Halozah, ustavili pa so se še v zelo stari vinski kleti pri Silvi in Stanku Gregorecu v Majskem Vrhu. V nedeljo, 21. novembra, smo se pohodniki različnih getieracij, kraja Ljubstava in Majski Vrh v občini Videm, podali na pot, da se nadihamo svežega zraka, okrepimo mišice, poklepetamo s prijatelji in spoznamo še druge hribe in hribčke v naši okolici, odete v prelepe jesenske barve. Pot nas je vodila po stranskih stezah, ki jih je ponekod že zaraslo grmovje, a posamezniki se jih dobro spominjajo še iz svojega otroštva, kjer so vsak dan pešačili. Takrat je bila to nuja, zdaj je rekreacija. Časi se spreminjajo in prav je tako. Za lažje premagovanje poti je vsak po svoje poskrbel za okrepitev iz nahrbtnika. Prispeli smo do prelepe razgledne točke v Majskem Vrhu 19, kjer sta nas sprejela prijazna gospodarja — vinogradnika Silva in Stanko Gre- gorec. Ogledali smo si njuno klet, ki je najstarejša v tem delu Haloz, z zabeleženo letnico 1678. Sledila je pokušina vin sort laški rizling, sauvignon, traminec in rumeni muškat. Vinogradnik Gregorec nam je zaupal nekaj informacij o kletarjenju. O velikih uspehih in dosežkih pričajo številna priznanja, ki krasijo sobo pred vhodom v klet, ki sta jih z ženo prejela za izvrstna vina. Prejel pa je tudi najvišje priznanje — šampiona za sorto laški rizling. Po degustaciji se nam je prilegla domača malica, saj je znano, da na mizi ne smejo manjkati meso iz tunke, zaseka in domači kruh. Na srečanju se nam je pridružil tudi dosedanji predsednik KS Videm Andrej Rožman in z nami nazdravil z izvrstno haloško kapljico. Čeprav so bile doline prekrite z meglo in skrile luno, smo se imeli lepo. Želimo si, da se podobna srečanja nadaljujejo in družijo ljudi, ki se radi vračajo v Haloze. Pred odhodom nas je Foto: Vinko Hvalec vinogradnik Gregorec pogostil z vrhunsko vinsko kapljico ledene trgatve letnik 2007, za kar smo mu zelo hvaležni, saj vemo, da takšnega vina ni moč pridelati vsako leto. Danica Trafela V Majskem Vrhu martinovali in pospravili klopotec Verjetno ni treba posebej dobra kapljica. Zadnji dan poudarjati, da smo Slovenci Martinovanja 2010 v občini dobri v organizaciji zabav Videm so za zabavoposkrbe-in “veseljačenju”, še posebej, li v Majskem Vrhu in ob tem ko sta prisotni harmonika in opravili še simbolično dejanje Pod klopotcem v Majskem Vrhu, ki so ga ob zaključku martinovanja pospravili, se je zbrala vesela druščina. ... m* m Mm V haloški kleti je obiskovalce sprejel Andrej Rožman in bil dober gostitelj. Foto: LR ob zaključku — pospravilo zahvalil za udeležbo, prinese-klopotca. ne dobrote in zaželel dobro Zbrane je najprej nagovoril zabavo. Veselo družbo je Andrej Rožman, ki se je vsem pozdravil tudi Rudi Potrč in izrazil željo po več tovrstnih prireditvah ter nadaljnjem razvoju haloških krajev. Po uvodnih pozdravih je sledilo snemanje in pospravilo klopotca, ki je za letošnjo sezono opravil svoje delo. Uradni del se je zaključil, zato je bil čas za pogostitev in zabavo. Druščina se je lahko okrepčala z dobrotami, ki so jih pripravili domačini, s pečenimi kostanji in z dobro kapljico. Najbolj pestro dogajanje je bilo seveda v kleti, ki je obnovljena in lepo urejena pričakala obiskovalce. Kot se na taki zabavi spodobi, se je tudi veliko plesalo, glavni krivec za žulje pa je bil Jože Topolovec, ki je družbo zabaval z igranjem na harmoniko. LR U KTD Klopotec Soviče-T>ravci so 21. novembra v Ur a v cih izvedli prireditev — sp us t še zadnjega velikana klopotca na zemljo. To je eden najstarejših velikanov na območju Haloz. Zaradi“bičanja” narave je doživel kar nekaj prenov. Predhodni velikan je imel premer peres kar 12 metrov, vendarle pa zaradi njegove velikosti ni bilo mogoče izvesti tega spusta brez pomo- Spust še zadnjega velikana či tehnike, ki jo je zagotovil Tone Zemljak. Po končanem spustu se je prireditev nadaljevala v prostorih Etnološke zbirke Drav-ci, na domačiji Korpič, kjer ni manjkalo hrane in pijače, za vse to pa so poskrbeli člani KTD Klopotec Soviče-Drav-ci s predsednikom Janijem Altom. Besedilo in foto: Zvonko Vidovič Obisk Bovčanov Leto 2002 se je pisalo, ko so koranti iz Pobrežja odganjali zimo na Kaninu, in vse °d takrat so druženja med Videmčani in Bovčani tradicionalna. Tokrat so naše kraje Ponovno obiskali člani folklorne skupine BC, ki priha- jajo iz Bovca, njihov program pa obsega pesmi in plese celotnega Zgornjega Posočja, s poudarkom na Bovškem. Znani so po tem, da sta obleka in obutev, ki ju nosijo, domače izdelave. Pridružila sta se jim tudi župan Bovca Ua obisku člani FS, pridružila pa sta se jim še župan Bovca in Poslanec DZ Danijel Krivec. in poslanec DZ RS Danijel Krivec. Da so sodelavci tudi prijatelji izven poslanskih klopi, sta dokazala prav poslanca Krivec in Marinič, saj se na njuno pobudo družijo že devet let in prav vidi se, da so se med njimi stkale prijateljske vezi, ko oboji prav nestrpno čakajo na čas, ko se spet srečajo. Stanka Krajnc Letonja Prijateljska vez med Videmčani in Bovčani je ostala. Foto: Stanka Krajnc Letonja Adventni venec Adventni venec izhaja iz Nemčije, prvega je po pripovedovanju evangeličanskega škofa Geza Erniša izdelal evangeličanski duhovnik daljnega leta 1839, in sicer za otroke v sirotišnici. Z njim je hotel med otroke prinesti upanje in veselje. Venec je bil sestavljen iz lesenega kolesa, na katerega je bilo nameščenih šest rdečih sveč, ki so simbolizirale dneve v tednu, in štiri bele sveče za štiri adventne nedelje. Sčasoma so leseno kolo nadomestili z vejami jelke, obdržale pa so se le štiri sveče. Članice Etnografskega dru- štva Tržeč so zadnji teden v mesecu novembru na Djo-čanovi kmetiji organizirale delavnico izdelovanja adventnih vencev. Za izdelavo vencev so uporabile naravne materiale, ki so jih nabrale na kmečkem dvorišču in gozdnem robu, jih povezale v pravokotne oblike, vmes pa so namestile štiri raznobarvne sveče. Iz dokončanih adventnih venčkov so veli spoštljivost do tradicije ter upanje in pričakovanje. Leto, ki odhaja, je bilo za članice in člane našega društva nadvse uspešno, izvedli smo vse načrtovane aktivnosti in naloge, ki smo si jih zadali v tem letu. Spoštovani, vsem občanom občine Videm, simpatizerjem, donatorjem ter članom društva želimo uspešno in zdravo novo leto! SREČNO! Gobarska sreča Vlada Korena Letošnja jesen je bilo znova zelo radodarna. Po naših gozdovih smo lahko srečali veliko obiskovalcev, ki so nabirali kostanje in gobe. Mnogim se je gobarska sreča letos večkrat nasmehnila. Eden od teh je tudi vedno nasmejani Vlado Koren iz Velike Varnice, ki je na celo družino gob naletel povsem slučajno, potem ko se je le streljal od domače hiše odpravil v gozd pogledat, kako rastejo gobe. Sreča je bila tistega dne na njegovi strani, gobo velikanko in nekaj manjših ob njej pa je z veseljem pokazal tudi nam in ljudem naokrog. Vladu smo seveda to gobarsko srečo zelo privoščili. TM či V W ’ Velika gobarska sreča sredi Haloz Foto: TM Vlado Koren iz Velike Varnice je z velikim ponosom predstavil največjo in zelo težko gobo. Pri Desetki je dišalo po golažu V Zg. Leskovcu, pri baru Desetka, so v oktobru pripravili zanimivo druženje ob kuhanju golaža. Precej hladen oktobrski dan je pritegnil nekatere najbolj pogumne v treh ekipah, ki pa so kuhanje golaža vzeli zelo zares. V kuhanju golaža so se pomerile ekipe iz Sp. Leskovca, Lovske družine Leskovec, prišli so prijatelji iz Cvetlina na Hrvaškem, posebnost golažijade pa sta bili Marjani v rdečih predpasnikih. In priznati je treba, da je bilo v Halozah, v družbi kuharic in kuharjev, prav prijetno, še posebej v trenutkih, ko so nam zaupali vlogo kulinaričnega preizkuševalca. TM Kuharice in kuharji na letošnji leskovški golažijadi so uspešno opravili delo in vsak v svoji ekipi skuhali odličen golaž. Lastnik bara Desetka Hari (v sredini) je prav tako priskočil na pomoč pri kuhanju, saj mu je to očitno v veliko veselje. Foto: TM Ribiška sreča pa taka Ata som (54 kg, 202 cm) in njegov sin (36 kg, 162 cm) Kaj vse — med drugim tudi kakšne kapitalne ribe — skriva starka reka Drava v svojih nedrjih, zanima marsikoga, se posebej pa nas strastne ribi-°e, med katere prav gotovo lahko štejem svojo malenkost ter prijatelja Silva Gabrovca in Stanka Rogino — “ribjo smrt” iz Šturmovcev. Tako sva s Stankom v poletnih in jesenskih mesecih več popoldnevov v reki Dravi poskušala ribiško srečo in ni bilo zaman. V mesecu juniju, natanko se spominjam tistega sredinega soparnega popoldneva, vreme se je pripravljalo na nevihto, v daljavi okrog Pohorja in vse do Boča se je slišalo grmenje, me je po telefonu poklical prijatelj Stanko tn mi rekel: »Miran, greva na soma. Vreme je pravo, tak bobni okoli in okoli, da mu brke v luft štrlijo!« Seveda meni ni bilo treba dvakrat reči in že sva se dobila ob stari strugi reke Drave in somu na trnku ponudila gliste. Ura je odbila natanko 18.00, ko Stanko zagrabi palico, zategne in zakliče: »Mam ga!« Res, po vsega 10 minutah boja na suho privleče soma, težkega 26 kg, meter pa je pokazal 148 cm. Nato ponovno čakava, ko se v daljavi iz hajdoške kapelice sliši zvon, ki naznanja uro ob osmih zvečer, takrat pa se močno zatrese moja palica. Tudi jaz zategnem tako kot Stanko prej in rečem: »Joj, vej ki je,« in vlečem ter navijam silk k sebi. Prav tako po 10 minutah boja na suho spravim svojega “kapitalca”, kateremu tehtnica pokaže 24,30 kg, meter pa 142 cm. Tako se je letos najin lov na some šele začel, saj sva v poletnih in jesenskih mesecih ulovila še kar nekaj somov kapitalcev, od katerih sta dva tehtala 53 in 54 kg, v dolžino sta merila 201 in 188 cm, ujela pa sva še 5 somov, tež- kih med 25 in 36 kg. Seveda sva večji del tega tudi slikovno dokumentirala, tako da lahko tudi bralci Našega glasa uživate ob pogledu na “taaa-ke ribe”. Miran Brumec Foto: arhiv MB Male pasemske živali pritegnile pozornost Tridnevna razstava malih pasemskih živali je prvi konec novembrskega tedna na Ptuj, v dvorano Mladika, privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Na razstavi so gojitelji predstavili blizu 580 malih živali, največ golobov, kar 315 jih je bilo na ogled, 130 kuncev, 80 ptic, 55 primerkov vodne, okrasne perutnine in pisano druščino ptic. Društvo gojiteljev malih živali Ptuj, ki ga šele kratek čas vodi Jože Slamberger z Zg. Hajdine, pa je k sodelovanju znova povabilo nekatera sosednja društva in letos celo število razstavljavcev povečalo. Pretežno so bili to razstavljavci iz Štajerske, pridružili pa so se jim tudi gojitelji iz King kluba Slovenije in Kluba golšarjev Slovenije. Najboljše ocene so dobili tudi barviti golobi gojitelja Janeza Murka iz Trnovca. Foto: TM Na ptujski razstavi malih živali je bilo letos na ogled kar 580 malih živali, največ golobov in kuncev. Slamberger je takoj po razstavi strnil prve vtise in povedal, da so organizatorji zadovoljni, tudi z obiskom, predvsem pa so veseli, da je svoje delo uspešno opravila še posebna komisija sodnikov Slovenske zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali, ki je ocenjevala razstavljene živali. Komisija je že prvi dan razstave odločila, kdo so letošnji prvaki, torej tisti, ki so dobili najvišjo oceno. Pri perutnini so razglasili štiri prvake v pasmi oziroma barvi, pri kuncih je bilo 17 prvakov pasme, pri golobih 35 prvakov pasme ali barve, pri pticah pa so naziv prvak letos nadeli sedmim pticam in njihovim gojiteljem. TM 15 let uspešnega sodelovanja kmetije Antona Zemljaka s Pioneerjem Na kmetiji Antona Zemljaka na Dravinjskem Vrhu je kot vsako leto potekal Dan polja — javna žetev poskusov Pioneer, in sicer koruze za zrnje. Podjetje Pioneer, s katerim kmetija Zemljak sodeluje vse od začetkov njihovega delovanja v Sloveniji, torej že 15 let, je tudi letos zasadilo poskusna koruzna polja. Posadili so 16 novih poskusnih sort koruze na parceli na domačiji ter še dodatnih 12 sort, tako imenovanih PAT poskusov, na parceli v Štur- movcih. Gre za semena različnih zrelostnih razredov ter namembnosti. Pomembna pa je tudi kakovost zemlje oziroma pogoji, na katerih se seme zasadi. Upoštevata se tudi količini gnojenja ter dognojevanja. Poskuse je med letom redno spremljal Pioneer pro-motor Jože Lah ml. Pri poskusih je s svojimi proizvodi za zatiranje plevelov sodelovalo tudi podjetje Pinus Rače. Strokovna sodelavka je bila Ana Ramšak. Vsi trije omenjeni so izbra- Ana Ramšak iz podjetja Pinus Rače, Anton Zemljak in Jože Lah ml., promotor podjetja Pioneer li najustreznejše produkte za dosego zastavljenega cilja. Kot vsak kmetovalec so poskušali izbrati najboljšo kombinacijo zrnja, gnojil ter sredstev za zatiranje plevela in škodljivcev. Sploh letos je bil izziv toliko večji, saj neugodne vremenske razmere niso bile naklonjene težki zemlji na našem območju države. 7. oktobra je potekala javna žetev s podrobnejšo predstavitvijo zasajenih sort koruze. Kljub malo slabšemu vremenu se je žetve udeležilo večje število povabljenih kmetovalcev. Obe podjetji sta se ustrezno predstavili, oba predstavnika sta z veseljem prisluhnila vprašanjem kmetovalcev in jim ustrezno sveto- vala. Hkrati so bili kmetovalci obdarjeni z uporabnimi reklamnimi izdelki obeh podjetij. Na razpolago so bili tudi ves drugi reklamni material ter prospekti z uporabnimi informacijami. Med žetvijo je podjetje Pioneer poskrbelo za hrano in pijačo. Stekli so številni zanimivi pogovori med kmetovalci ter drugimi prisotnimi strokovnjaki s področja kmetijstva. Vsi prisotni so imeli možnost sodelovati tudi v nagradni igri in se s tem potegovati za nagrado. Ugotoviti je bilo treba, katera sorta koruze bo imela največji pridelek suhega zrnja na hektar. Ob razglasitvi rezultatov so bile podeljene lepe nagrade. Po besedah Antona Zemljaka je tudi letos javna žetev uspela. Pridelek je kljub neugodnim vremenskim razmeram — predvsem velikim količinam padavin v poletnem času — zadovoljiv. Povprečni pridelek je bil med 9700 in 15500 kg suhega zrnja na hektar, kar je zadovoljiv rezultat. Hkrati se želi ob tej priložnosti zahvaliti podjetju Pioneer, posebno pro-motorju Jožetu Lahu ml., Ani Ramšak iz podjetja Pinus Rače, Ivu Rajhu za žetev ter še posebno vsem kmetovalcem, ki se že leta udeležujejo tega dogodka. AZ SVETUJEMO Pršice so mikroskopsko majhni pajkovci, veliki do največ pol milimetra, ki živijo v notranjih prostorih, kjer živijo ljudje. Njihov obstoj ni povezan s pomanjkljivo higieno. Te živalce se počutijo dobro predvsem tam, kjer je toplo (od 20 do 30 "C) in vlažno (zračna vlaga med 65 in SO %). Vendar najpomembnejši alergeni niso pršice same, temveč njihovi iztrebki. Predvsem v obdobju suhega zraka zaradi centralnega ogrevanja kroglice iztrebkov razpadajo in se vežejo na hišni prah. Tega potem vdihavamo, kar lahko kaj kmalu v dihalnih poteh povzroča težave ali ob stiku s kožo izzove atopijski dermatitis. Pršice se prehranjujejo z odmrlimi kožnimi celicami in zaradi tega najdejo optimalne življenjske razmere v postelji: v vzmetnicah, odejah in vzglavnikih (1 gram prahu iz vzmetnice lahko vsebuje Več tisoč pršic). Pršice v vzmetnicah, odejah in vzglavnikih otežujejo življenje tisočem Slovencev. Po ocenah alergologov je vsak deseti senzibiliziran proti alergenom pršic. Če Pridejo preko kože ali dihalnih poti v stik s preveč alergeni pršic, lahko zbolijo. Pri vsaki alergiji je najučinkovitejši ukrep izogibanje alergenom. Za izogibanje alergenom pršic v postelji so najboljši ukrep vmesni ovoji iz materiala, ki ne Alergija na pršice prepušča pršic in njihovih iztrebkov, ki vsebujejo alergene, hkrati pa preprečujejo dotok hrane v obliki odmrlih kožnih celic do pršic. Pršice tako postanejo izolirane. Kdor je alergičen, torej potrebuje kakovostne vmesne ovoje za vzmetnico (vsako ležišče po nekaj mesecih uporabe poselijo pršice), odejo in vzglavnik. Vmesni ovoji ne smejo biti prepustni za pršice in njihove alergene. Narejeni morajo biti iz zelo gosto tkanih mikro-vlaken, da skozi pore ne morejo uhajati pršice in njihovi alergeni, hkrati pa skoznje lahko normalno prehajata vlaga in zrak. Taki vmesni ovoji omogočajo zračenje vzmetnice, odeje in vzglavnika, da se v njih ne morejo naseliti plesni, saj tudi plesni — enako kot pršice — sodijo med najpomembnejše alergene v notranjih prostorih. Taki ovoji so zaradi odličnega prepuščanja vlage primerni tudi za ljudi, ki se močno potijo. Gosto tkan material je zanesljiva bariera za pršice in njihove alergene. Vmesni ovoj iz frotirja ne ščiti pred pršicami in njihovimi alergeni. Vmesni ovoji iz prevlečenega in lami-niranega materiala niso priporočljivi za vsakogar: vlage ne odvajajo optimalno, zato so lahko neprijetni za tiste, ki se močneje potijo. Razlog: relativna vlaga na stični površini med spečim in lami- niranim vmesnim ovojem za vzmetnico je bistveno višja kot pri vzmetnici brez vmesnega ovoja. Vmesni ovoji oz. vlakna, iz katerih so tkani, ne smejo biti beljeni ali obdelani z drugimi kemičnimi snovmi, npr. s pesticidi, ki so škodljivi za drobne organizme, ljudem pa naj ne bi škodovali. Nesmiselno jih je uporabljati proti pršicam, saj ne uničijo alergenov v iztrebkih pršic niti pršic, ki se zadržujejo globlje v vzmetnici. Alergeni segajo vse do treh centimetrov globoko in zaradi gibanja/premikanja spečega prihajajo vedno znova na površino vzmetnice. Če je vmesni ovoj prepusten za alergene, lahko take snovi škodujejo alergiku. Nevarnost za zdravje ljudi je sicer majhna, saj je med vmesnim ovojem in spečim rjuha. Poleg tega se te snovi zaradi pranja sčasoma sperejo. Razen tega: alergiki so občutljivi ljudje. Zanje še posebej veljajo načela preventive. V stik s temi snovmi lahko pridejo na primer med menjavanjem posteljnine. Škodljive snovi lahko preidejo v prah tudi zaradi drgnjenja, s pranjem pa v okolje. Nekateri vmesni ovoji iz poliuretana vsebujejo tudi organski kositer. Te snovi lahko škodujejo našemu imunskemu sistemu. Nevarnost je sicer majhna, predvsem ker je ta poliuretanska prevleka na notranji strani vmesnega ovoja. A takšne snovi nimajo kaj iskati v vmesnem ovoju za alergike. Tudi niso nujne za izdelavo učinkovitega vmesnega ovoja. Zelo pomembno je, da so vmesni ovoji izdelani iz trpežnega materiala in da so pralni pri 60 °C (to je najnižja temperatura, ki je pršice več ne preživijo). Material se ne sme raztezati, imeti mora dolgo življenjsko dobo in čim daljšo garancijo. Obstajajo vmesni ovoji, za katere daje proizvajalec celo 12-letno garancijo na neprepustnost za pršice in njihove alergene iztrebke. Vmesni ovoji z vtkanimi karbonskimi vlakni so antistatični. Ce je material, iz katerega so izdelani vmesni ovoji, gladek, se nanj ne morejo oprijeti pršice. Cim tanjši in lahki so vmesni ovoji, tem manj se jih v postelji pod običajno posteljnino občuti. Pršice in njihovi alergeni ne smejo uhajati niti skozi šive in zadrge (najboljše je, da je na notranji strani pod zadrgo dodatna plast tkanine, iz katere je vmesni ovoj, le-to po namestitvi in pred zapiranjem zadrge poravnate in preprečite uhajanje pršic in njihovih iztrebkov skozi zadrgo). Seveda mora biti vmesni ovoj nekakšna »vreča«, v katero zaprete celo vzmetnico, odejo oz. vzglavnik. Ne pomaga namreč, da vzmetnico samo prekrijete z »zaščito proti pršicam« in jo na voga- lih z elastiko ali kako drugače pripnete na vzmetnico. Alergeni tako neovirano uhajajo iz vzmetnice ob straneh in na spodnji strani. Najboljši ukrep pri alergiji na pršice je uporaba vmesnih ovojev. Ob upoštevanju gornjih nasvetov pri nakupu boste kljub pršicam spali mirno, kakovost vašega življenja pa se bo občutno izboljšala. Priporočljivo je upoštevati tudi dokaze o kakovosti in učinkovitosti vmesnih ovojev, ki jih zagotavlja proizvajalec na osnovi pridobljenih certifikatov. NZ Vir: www.inobsmedicus.si Pomembni mednarodni, svetovni in evropski dnevi Od izida zadnje številke Našega glasa smo obeležili kar nekaj svetovnih dni, praznikov. Tako so za nami svetovni dan boja proti odvisnosti, svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, svetovni dan diabetesa, svetovni dan študentov, svetovni dan varstva potrošnikov, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan invalidov, svetovni dan prostovoljcev in številni drugi. Približuje pa se najlepši družinski praznik božič, ki ga praznujemo 25. decembra. SVETOVNI DAN ŠTUDENTOV 17. november je obeležen kot svetovni dan študentov. Ta dan je spomin na deportacije preko 1200 študentov praške univerze v nacistična koncentracijska taborišča. 17. november je tudi dan grških študentov v spomin na upor atenskih študentov zoper vojaško hunto leta 1973. Prav tako pa velja 17. november leta 1989 za začetek »žametne revolucije« v tedanji Češkoslovaški. Študentske organizacije so tako pripravile številne dogodke, s katerimi so počastile ta dan. SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU 1. december je obeležen kot svetovni dan boja proti aidsu. Preko 33,3 milijona ljudi po vsem svetu je okuženih z virusom HIV. Poglavitna vzroka za okužbo s tem virusom in obolevnostjo za aidsom sta nezaščitena spolnost in zloraba drog. Ozaveščenost je pri nas sicer iz leta v leto večja, vendar moramo kljub temu že mlade poučiti o tem virusu in o tej bolezni, da bodo vedeli, kakšne so lahko posledice brezglavega in nepremišljenega ravnanja. Letošnji svetovni dan je potekal pod geslom »Univerzalni dostop in človekove pravice«. MEDNARODNI DAN PROSTOVOLJSTVA 5. december je bil s strani Generalne skupščine leta 1985 razglašen za mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj. Skupščina države članice poziva, naj znotraj svojih meja povečajo zavedanje o pomembni vlogi prostovoljstva za družbo in spodbudijo čim več ljudi k udeleževanju v prostovoljskih dejavnostih doma ter v tujini. V Sloveniji imamo številna društva in organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom in tako svoj čas, znanje, izkušnje delijo z drugimi zato, da bi tudi ti ljudje dobili možnost vključiti se v okolje ter zaživeti človeka dostojno življenje. Svetovni dnevi, ki so pred nami: JANUAR: - svetovni dan miru: 1. januar - svetovni dan spomina na žrtve holo- kavsta: 27. januar — svetovni dan boja proti kajenju: 31. januar FEBRUAR: — svetovni dan varne uporabe interneta: 7. februar — Prešernov dan: 8. februar — svetovni dan bolnikov: 11. februar — svetovni dan materinščine: 21. februar MAREC: — svetovni dan civilne zaščite: 1. marec — svetovni dan varčevanja z energijo: 6. marec — svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji: 21. marec — svetovni dan voda: 22. marec — svetovni dan mater (materinski dan): 27. marec — svetovni dan gledališča: 27. marec Pripravila: Stanka Letonja Krajnc Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč Svetovna zdravstvena organizacija je 3. nedeljo v novembru imenovala za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Temu dnevu pa se s številnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami pridružuje tudi Zavod Vartia pot, in sicer s prižiganjem svečk po številnih krajih in domovih v Sloveniji. Letos je ta dan potekal pod sloganom Dobre želje uresničujmo z dejanji, kar pomeni, da jih uresničimo s konkretnimi prizadevanji in z vzgledom. Vsak izmed nas pa je lahko na spletno stran Zavoda Varna pot zapisal misel in se tako spomnil ter opomnil. V prometu nismo sami, zato ne glejmo le nase. In žrtve niso le statistični podatki, temveč ljudje z imeni in priimki, sinovi, hčere, očetje, svojci. Ni se zgodilo le nekomu drugemu, jutri se lahko pripeti nam ter našim najbližjim. Bodimo torej strpni in varni vozniki ter si prizadevajmo voziti po varni poti ... poti k viziji NIC. Stanka Krajnc Letonja ~1 ■Tul Q 1 ' ZTT1 c' v x //‘581 - x\V t Obeležitve dogodka pred ptujsko Mestno hišo so se udeležili tudi posamezniki iz naše občine. Foto: Stanka Krajnc Letonja Letošnji svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je potekal pod geslom »Dobre želje uresničujmo z dejanji«, svečke pa so se na Ptuju prižigale v obliki pentlje. POLICIJA SVETUJE Vozniki, pozor - zima je tu! Glede na to, da smo v letnem času, ko na našo vožnjo in varnost v prometu v veliki meri vplivajo neugodne vremenske razmere, kot so dež, sneg, megla in veter, vam želim v tem sestavku dati nekaj priporočil za varno vožnjo v primeru, da med vožnjo naletite na ekstremne vremenske razmere ali je vaša vožnja v teh razmerah neizogibna. ZASNEŽENO IN SPOLZKO VOZIŠČE Med vožnjo po snegu, če je le možno, čim manj prestavljajmo in vozimo z nižjimi motornimi vrtljaji. Izogibajmo se sunkovitemu vrtenju volana, smer vožnje popravljajmo z nežnim vrtenjem volana. Vedno vozimo s prilagojeno hitrostjo, izogibajmo se nenadnemu zaviranju, pritisnimo na pedal sklopke in šele potem odvzemimo plin. POZOR: Poledico lahko pričakujemo na mostovih, nadvozih, cestah, ki vodijo skozi gozdove, na cestah, ki ležijo ob senčnih pobočjih, ipd. MEGLA Megla izredno poslabša vidljivost, zato: — preden zapeljemo v meglo, vselej ustrezno zmanjšajmo hitrost vožnje, saj ne vemo, kaj nas čaka za megleno "zaveso" (kolona, prometna nesreča ipd.); — pazimo pri uporabi meglenk, še posebej vzvratne (meglenke lahko uporabljate samo pod pogojem, da je vidljivost zaradi megle manjša od 50 metrov, zadnjo meglenko pa le v primeru, dokler za vami ni nobenega vozila, ko za sabo opazite vozilo, zadnjo meglenko obvezno izklopite); — vozimo po sredini prometnega pasu; Na avtomobilu je treba imeti ustrezne pnevmatike. — povečajmo varnostno razdaljo, priporočena varnostna razdalja naj bo enaka hitrosti — 50 km/h = 50 m varnostne razdalje; — če smo na daljši poti, vsako uro naredimo postanek, saj vožnja v megli zahteva veliko zbranosti, kar je za voznika izjemno naporno. Spomnimo se hude prometne nesreče 27. 11. 2010 na AC LJ-NM. PRIPRAVA VOZILA NA ZIMSKE RAZMERE Na zimske razmere se pripravimo pravočasno, torej še preden smo zakopa- ni v sneg, preden nas na cedilu pusti akumulator, zamrznjena ključavnica ali neustrezne pnevmatike. Čeprav nas v ledenih jutrih zmrazi že ob pogledu na naš zaledenel avto in se nam neizmerno mudi v službo, se navkljub temu potrudimo in avto temeljito ter v celo- ti očistimo snega in zmrzali na steklih. Z zmanjšanim vidnim poljem imamo namreč velike možnosti, da povzročimo prometno nesrečo. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša SPVCP odpeljal dijake na poligon varne vožnje V četrtek, 21. oktobra 2010, so dijaki Biotehniške šole Ptuj obiskali poligon varne vožnje Spanik v Murski Soboti. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj so projekt izobraževanja mladih s področja prometne varnosti izpeljali že drugič. Mladi so najprej prisluhnili predavanju učitelja vadbe varne vožnje in policista, ki jih je opozoril na pasti cestnega prometa. Da se je varnost na naših cestah povečala, je zasluga države, tako s strožjimi zakoni in višjimi globami, s spremembo zakonodaje, ki več zahteva, kot tudi z boljšo in varnejšo cestno infrastrukturo. A kljub temu je žrtev na naših cestah še vedno veliko, žal so v teh številkah zajeti prav mladi. Slednji so pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah, so tudi pogostejši povzročitelji prometnih nesreč in pa žal žrtve le-teh. Zakaj prav mlada populacija? Glavni razlog je po besedah Dušana Pohovnikarja, učitelja vadbe varne vožnje, t. i. previsoka subjektivna varnost, ko si mladi upajo, precenjujejo svoje sposobnosti in ko hodijo po robu dovoljenega ... in takrat se rado zgodi. Da pa do naj hujšega ne bi prihajalo, jih na poligonu varne vožnje seznanijo z raznimi pastmi, ki prežijo na cesti. Dijaki so se razdelili v skupine, vsaki pa je bil prikazan posamezen sklop. Predpogoj za varno vožnjo je pravilna ureditev sedežnega položaja v vozilu ter da poskrbimo za notranjo varnost, zato so mlade najprej poučili o osnovah. Sledil je prikaz zaviranja, in čeprav se sliši smešno, izkuš- nje kažejo, da ljudje ne znamo zavirati. Tako kot poznamo različne modele vozil, imamo tudi različne zavorne sisteme. Vsi bolj ali manj poznamo ABS sistem, ne znamo pa ga uporabljati, napačno pa je tudi razmišljanje, da nam antiblokirni sistem krajša zavorno pot. Na poligonu je tudi posebna hidravlična plošča, s pomočjo katere prikažejo, kako z volanskim obročem vzpostavimo stabilnost v nevarni situaciji. Sledila je še offroad vožnja s terenskim vozilom, prikaz vožnje v vinjenem stanju. Ker pa so bili obiskovalci dijaki biotehniške šole, je ob koncu sledil še prikaz varne vožnje s kmetijsko mehanizacijo. Po določbi 140. člena ZVCP, ki je začel veljati 13. avgusta, bodo morali vozniki začetniki opraviti program dodatnega usposabljanja, ki bo vseboval tudi vadbo varne vožnje na omenjenih poligonih. Nam najbližja sta na Vranskem in v Murski Soboti, dobrodošel pa bi bil tak poligon tudi na Ptuju, za kar se zavzemajo v ptujskem SPVCP-ju. Dijaki so tako prisluhnili koristnemu predavanju, si ogledali kratek film, nato pa svoje spretnosti preverili še na poligonu. Če je vsak odnesel le delček videnega, bo to prispevalo k večji varnosti, sicer pa je na vsakem izmed nas, da se zavedamo, kakšno odgovor- Tako so mladi preizkusili, kako je prometna površina videti v vinjenem stanju. nost kot vozniki nosimo. Vsekakor koristna izkušnja za mlade, ki pa je po novem zakonu za voznike začetnike tako obvezna. Zagotovo bi vadba na takšnem poligonu koristila vsem voznikom, saj v cestnem prometu vsakodnevno prihaja do situacij, ko moramo pravočasno in ustrezno ukrepati. Na nas pa je, da se zavedamo odgovornosti in dejstva, da nismo sami, ko sedemo za volan. Naj nam ne bo vseeno in poskrbimo za to, da bomo varni vozniki, ki bomo v zgled tudi drugim. Stanka Krajnc Letonja Najprej so prisluhnili predavanju policista in učitelja vadbe varne vožnje. Foto: Stanka Krajnc Letonja =B±!— Stran 49 — Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih sredstev SPOŠTOVANI! Leto je naokrog in pred vrati so ponovno božično-novoletni prazniki, katere bomo eni praznovali brez hrupa, drugi pa se teh praznikov spet ne bodo mogli veseliti, ne da bi se °d starega leta poslovili brez pokanja raznih petard in spuščanja raket. Zato mi dovolite, da vas tudi ob koncu tega leta opozorim na nevarnosti, ki prežijo pri nepravilni ali objestni uporabi razne pirotehnike. Medtem ko je uporaba teh izdelkov posameznikom v zabavo, je mnogim takšno početje neprijetno, jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti! Želim vas opozoriti, da je bil že leta 2008 uveljavljen novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/2008), ki se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. Nepremišljena, neprevidna in objestna nporaba pirotehničnih izdelkov pogo- Ne meči petard, obdrži vse prste! Ce se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža! sto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. Policisti bomo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne “obnaša” tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni. SAMO POD NADZOROM! Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic? DOVOLJ IMAM POKANJA! Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Na koncu pa mi dovolite, da vsem občankam in občanom občine Videm zaželim varno, zdravja polno in uspešno novo leto 2011. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm PRI DELU Z EKSPLOZIVI SE BOSTE MORDA ZMOTILI LE ENKRAT! ZAKAJ BI SE MORALA ZGODITI NESREČA, DA BI TO VERJELI! Uspešno leto za ŠD Videm Igranje nogometa ima v Vidmu pri Ptuju že zelo dolgo in uspešno tradicijo. Nogometni klub Videm igra z vsemi petimi nogometnimi selekcijami v medobčinski nogometni zvezi Ptuj. V jesenskem delu tekmovalne sezone 2010/2011 je mladinska ekipa dosegla enega največjih uspehov v zgodovini kluba, saj smo osvojili prvo mesto po jesenskem delu sezone v mladinski ligi zahod. Mladinska ekipa je začela priprave na novo tekmovalno sezono v drugi polovici meseca julija. V pripravljalnem delu smo zraven rednih treningov, ki so potekali štirikrat tedensko, odigrali tudi sedem pripravljalnih tekem. V osmih prvenstvenih tekmah je ekipa dosegla sedem zmag in en poraz, kar je zadostovalo za prvo mesto s šestimi točkami naskoka pred drugouvrščeno ekipo NK Slovenija vas. Ekipa je sestavljena iz igralcev, ki prihajajo iz Vidma in okoliških krajev. Dobro sodelujemo z nogometno šolo Poli Drava Ptuj, posebej z B. Emeršičem, saj imamo v naši ekipi štiri nogometaše iz njihovih vrst, ki igrajo kot posojeni igralci v našem klubu. Ekipo je po uvodnih treningih po enoletnem uspešnem vodenju iz osebnih razlogov zapustil trener S. Škerget. V nadaljevanju priprav in prvenstvenem tekmovanju je ekipo prevzel in uspešno vodil trenerski trojček G. Cernila, M. Selak in D. Jeza. Sedem igralcev (A. Hliš, B. Zemljak, I. Cafuta, R. Božič-ko, D. Bedrač, M. H ržen jak in L. Lah) zraven rednega igranja za mladinsko ekipo uspešno igra tudi v članskem moštvu. Pred začetkom sezone smo veliko naredili tudi v športnem opremljanju, saj smo mladinsko ekipo kakor za mladinsko ekipo odlično igrali naslednji igralci: A. Makharynskyy, L. Lah, A. Hliš, D. Bedrač, L. Koderman, B. Zemljak, I. Cafuta, D. Cafuta, R. Božičko, S. Weingartner, D. Weingart-ner, M. Hrženjak, D. Horvat, M. Bezjak, M. Cvetko, S. Krajnc, D. Kostanjevec in T. Rodošek. Pričakovanja za spomladanski del sezone so velika, zato bo potrebna dobra priprava ekipe v pripravljalnem obdo- Mladinska ekipa je postala jesenski prvak mladinske lige zahod MNZ Ptuj. Ekipa mlajših dečkov U 12 tudi vse druge selekcije opremili z novo športno opremo (dresi, trenirke, anoraki, žoge ...). Kapetan uspešne mladinske ekipe je B. Zemljak, najboljši strelec pa I. Cafuta. V jesenskem delu sezone so bju in uspešno nadaljevanje z nastopi v spomladanskem delu prvenstva. Želja in cilj pa sta osvojitev prvega mesta v mladinski ligi zahod in igranje finalnih tekem z zmagovalno ekipo mladinske lige vzhod — za osvojitev naslova Članska ekipa ŠD Videm prvaka mladinske lige MNZ Ptuj v sezoni 2010/2011. V klubu zraven mladinske ekipe delujejo še članska ekipa, veteranska ekipa, selekcija mlajši dečki Ul2 in selekcija cicibani U8. V vseh selekcijah skupaj trenira in tekmuje več kot sto nogometašev. Članska ekipa je v spomladanskem delu tekmovalne sezone 2009/2010 zasedla odlično četrto mesto v prvi ligi MNZ Ptuj. V jesenskem delu tekmovalne sezone 2010/2011 pa so bili rezultati nekaj slabši, saj se je ekipi v začetku pripravljalnega REpc . :■! rMM i _l..j j' ■M« i i T J -A. \ m&nuaSasA IL 1~~| Ekipa najmlajših - cicibanov U8 Zelo številna veteranska ekipa ŠD Videm Foto: arhiv ŠD Videm dela priključilo kar nekaj novih igralcev. Moštvo je v primerjavi z lanskim tekmovalnim letom precej pomlajeno. V tem delu sta člansko ekipo uspešno vodila M. Selak ter tehnični vodja I. Krajnc. Tudi veteranska ekipa je v jesenskem delu zasedla solidno uvrstitev v veteranski ligi vzhod. V novi tekmovalni sezoni se je od vodenja ekipe poslovil M. Zemljah, ki je tri leta uspešno vodil veteransko ekipo, katera je pod njegovim vodstvom dosegla drugo in tretje mesto na zaključnih turnirjih v letih 2008 in 2009. Vodenje ekipe je v novi sezoni prevzel M. Mohorko. V klubu zelo dobro in kvalitetno delamo tudi z mlajšimi nogometaši, saj imamo dve selekciji (mlajši dečki U12 in cicibani U8). Obe selekciji uspešno tekmujeta v ligah MNZ Ptuj. Posebej pa smo veseli pomoči in sodelovanja staršev mladih nogometašev. Trenerja mlajših selekcij sta Z. Klinc in F. Lesjak. Zraven nogometnih selekcij v društvu zelo uspešno delujejo tudi pohodniška sekcija, kolesarska sekcija in off road sekcija (vožnja s terenskimi vozili in štirikolesniki) . V letu 2010 smo zraven domačih tekem in treningov na našem igrišču (vse selekcije skupaj več kot 70 tekem in 400 treningov), ki trajajo skozi večino leta, uspešno organizirali tudi več večjih prireditev in tekmovanj: prvomajsko kresovanje, turnir mlajših dečkov U8, občinski turnir v malem nogometu za člane, zabavna šola nogometa — prireditev skupaj z OS Videm, Šport špas medgeneracijsko druženje — prireditev skupaj z OŠ Videm, organizirani pohodi pohodniške sekcije in organizirane kolesarske ture po občini Videm. Žal pa je zelo znana vsakoletna tradicionalna prireditev ovčji bal — Burek zaradi poplavljenega igrišča v mesecu septembru odpadla. V klubu se zavzeto pripravljamo na velik projekt, ki obsega izgradnjo novega večnamenskega klubskega objekta (stari montažni objekt je že zelo dotrajan in več ne zadošča potrebam in pogojem delovanja društva in vseh selekcij) ter izgradnjo prepotrebnega pomožnega travnatega igrišča. Začetek gradnje in pridobivanje vseh potrebnih soglasij je načrtovano v letu 2011, dokončanje vseh del in začetek uporabe pa v letu 2012. Športno društvo pričakuje veliko pomoč od občine Videm, ki nam pomaga in nam je veliko pomagala. Pomoč in sodelovanje pa bomo potrebovali od KS Videm ter drugih sponzorjev in simpatizerjev našega društva. Športno društvo Videm čaka v prihodnje veliko dela in novih izzivov, za kar vzorno skrbita vodstvo in upravni odbor športnega društva. S pomočjo občine Videm, KS Videm, sponzorjev, navijačev, simpatizerjev in osnovne šole Videm bomo vse cilje in naloge, ki so pred nami, veliko lažje uresničili. Vesele božične in novoletne praznike vam želi ŠD Videm. Darko Jeza Gasilski boj sredi Haloz V organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Leskovec je o oktobru potekalo zelo zani-niivo in Uidi dobro obiskano nevsakdanje gasilsko tekmovanje dvojic, imenovano Gasilski boj. Tekmovanje te vrste je bilo prvo na območju S'V Slovenije, pomerilo pa se je 30 ekip (dvojic) iz vseh koncev Slovenije, moči v tej precej zahtevni gasilski preizkušnji pa so merili tudi gostitelji s Petrom Jagarin- SEDEM TEŽKIH PREIZKUŠENJ V prvi nalogi na poligonu so morali tekmovalci preskočiti ali preplezati 1,80 metra visok zid, v drugi jih je čakalo plezanje po vseh štirih skozi šestmetrski nizek tunel z dodatno višinsko oviro, v tretji nalogi jih je čakalo plezanje na šest metrov visok stolp (oder), kjer sta za varnost skrbela dva izkušena gorska reševalca. Na stolp so morali tekmovalca povleči še breme, težko 10 kg, in se nato čim hitreje spustiti po “plezalni” steni. V četrti nalogi so tekmovalci prenašali zelo težke protipoplavne vreče, ki so tehtale kar polnih 25 kilogramov in bilo jih je 10, v peti nalogi pa je bilo na vrsti prenašanje 80-kilogramske lutke na razdalji 20 metrov. V šesti nalogi so tekmovalci vlekli še težko tovorno pnevmatiko na razdalji 5 metrov z vrvjo, v sedmi, tudi zadnji gasilski preizkušnji, pa so morali še raztegniti cevi z vodo in nato kar najhitreje s curkom zbiti tarčo. Rado Škrjanec (na desni), uradni napovedovalec na gasilskem boju, se je po vsakem tekmovalnem delu za rezultate pozanimal pri sodnikih, eden od njih je bil tudi Zvonko Glažar, poveljnik OGZ Ptuj. Tekmovanje pa je vzbudilo zanimanje tudi pri predsedniku območne zveze Marjanu Megliču ter pred. GZ Videm in podpredsedniku GZS mag. Janezu Mercu. cem na čelu. Tekmovanje Merc, predsednik in poveljnik so si ogledali tudi nekateri OGZ Ptuj, Marjan Meglič in gostje, med njimi videmski Zvonko Glazar. župan Friderik Bračič, pred- Gasilci in tudi gasilke so tek-sednik GZ Videm mag. Janez movali v treh kategorijah in v Tudi prenašanje 80-kilogramske lutke ni bil "mačji kašelj", a močni gasilci so zmogli tudi to. Leskovec so prišli vsi aktualni državni prvaki. V kategoriji A so se pomerili moški do 30 let in v tej kategoriji je bila tudi najhujša konkurenca, v kategoriji B moški so tekmovali stari nad 30 let, v kategoriji C pa mešane ekipe moških in žensk. Četudi je bilo tekmo- vanje zelo zahtevno in naporno, pa so tekmovalci pokazali izjemno pripravljenost, dobro kondicijo, znali so poskrbeti tudi za svojo varnost in v nekaterih kategorijah poskrbeti tudi za presenečenja. V kategoriji A je na koncu slavila ekipa PGD Rakek, Ko je bilo treba povleči vrvi in s tem tudi traktorska kolesa, pa je bilo nekaterim že pošteno vroče. Gasilski boj pa je še kar trajal ... v kategoriji B je bila najboljša ekipa GZ Lukovica 1, odlična tretja pa je bila ekipa PGD Leskovec 2. V tretji kategoriji C je zmagala ekipa PGD Rakek, tretje mesto pa je osvojila ekipa gostiteljev PGD Leskovec 1. Peter Jagarinec, predsednik PGD Leskovec in pobudnik tekmovanja v Leskovcu: »Ideja za to tekmovanje je prišla potem, ko nekateri že nekaj časa spremljamo vsa ta operativna tekmovanja po Sloveniji. Lani pa je k nam prišla tudi ameriška različica tekmovanja Fire combat, sicer najtežja gasilska preizkušnja na svetu. V Sloveniji že prirejajo tovrstna tekmovanja, podobna ameriški različici, ker pa smo bili v PGD Leskovec prepozni za organizacijo enega od letošnjih tekmovanj, smo se odločili, da tekmovanje vseeno organiziramo in ga poimenujemo 1. Gasilski boj. Tudi poligon smo temu primerno prilagodili, malo spremenili način tekmovanja, da so bila potem tudi malo drugačna merila.« In kako na tovrstna gasilska tekmovanja gledajo v vodstvu Gasilske zveze Slovenije? Podpredsednik GZS mag. Janez Merc je pojasnil: »V GZS vsekakor podpiramo vse aktivnosti, ki so v tej stroki, resda pa teh ni v ciklusu tekmovanj GZS. Kar pa se tiče same GZ Videm, kjer je to tekmovanje danes organizirano, pa moram reči, da dajemo tekmovanju vso podporo, ker menimo, da veliko prispeva k operativni sposobnosti našega članstva.« TM Ves čas je bilo dobro poskrbljeno tudi za varnost tekmovalcev, na srečo pa se ni zgodila nobena nesreča na poligonu. Selški gasilci tudi po izredno napornem septembru Če je še na začetku septembra kazalo, da selski gasilci sploh ne bodo imeli nobene intervencije v tem letu, je vreme nato vse neprijetno presenetilo. Voda, ki je gasilcem povzročila veliko napora in neprespanih noči, se je vendarle umaknila v strugo reke Polskave, prišel pa je mesec oktober, ki velja med gasilci za enega V • • ne počivajo napornejših mesecev v letu. Oktober je namreč mesec požarne varnosti, ko se gasilske aktivnosti povečajo predvsem v smislu poudarjanja preventive ter v analizi in pregledu operativne pripravljenosti gasilskega društva. Gasilci že dolgo več ne gasijo samo požarov, ampak sodelujejo pri veliko drugih situacijah, ko ljudje potrebujejo pomoč. Pri gašenju požarov pa ni pomemben samo odzivni čas, v katerem lahko gasilci še učinkovito pomagajo prizadetim v nesreči, ampak predvsem ozaveščanje ljudi, da do požara sploh ne bi prišlo. Preventivnega delovanja se zavedajo tudi v PGD Sela, in kot je videti, jim to tudi dobro uspeva, saj letos na srečo še niso gasili nobenega požara na svojem operativnem območju. V letu 2009 so v mesecu požarne varnosti pričeli s predavanji na tematiko požari v stanovanjskih objektih, letos pa so predavanje nadgradili in vključili še požare v gospodarskih objektih. Ce so lani prikazali, kako izbruhne in se pogasi požar v kuhinji, kar so gospodinje tudi praktično preizkusile, so letos prišle na vrsto bolj kompleksne situacije. Poveljnik PGD Sela Alojz Auer je vsem udeležencem praktično prikazal najverjetneje prvič videne situacije, kako pride do požara na določenem objektu. Prikazana sta bila modela, na kakšen način se vnamejo bencin in prašni ostanki brušenega lesa. Zraven tega je bil poudarek še na pravilni uporabi plina v stanovanju in o vzdrževanju delovnih strojev. Po predavanju so se krajani in gasilci, lahko bi rekli že tradicionalno, družili ob peki kostanjev in toplem napitku v gasilskem domu. GASILSKA VAJA NA OŠ SELA Gasilci vzorno sodelujejo tudi s podružnično osnovno šolo Sela. Vsako leto je v šoli organizirana gasilska vaja, saj se tudi gasilci zavedajo, da se da otroke največ naučiti. Tokrat je bil obisk gasilcev na šoli še posebej zanimiv za otroke, saj so na nazoren način videli, kako poteka celoten proces — od klica ponesrečenih na 112 do aktivacije gasilcev in prihoda gasilcev na kraj nesreče ter postopek evakuacije iz šole. V šoli je potekalo tudi predavanje na temo ogenj ni igrača, ki sta ga izvedla Alojz Auer in Matjaž Klasinc. Otrokom sta prikazala vsakdanje situacije, pri katerih po navadi pride do požara zaradi otroške igre, in povedala, kako naj se otroci odzovejo, če pride do požara. Učenci so po predhodnem dogovoru s centrom za obveščanje 112 poklicali na center ter tako praktično preizkusili, kako in kaj vse morajo povedati, ko kličejo na to številko. Sledila je evakuacija šole in prikaz, kako gasilci prinesejo ponesrečenca iz šole. Po uradnem delu vaje so gasilci otrokom razkazali še gasilsko opremo, seveda pa so tudi učencem in učenkam dali možnost, da se preizkusijo v škropljenju z ročniki. Društvena gasilska vaja je letos potekala v Zg. Pristavi, kjer je zagorelo opuščeno stanovanjsko poslopje. Foto: arhiv društva V gašenju so se preizkusili tudi učenci OŠ Sela. DRUŠTVENA GASILSKA VAJA V ZGORNJI PRISTAVI Gasilci pa so preverili tudi svoje vrste. Kot že rečeno, je požarov zaradi uspešne preventive vedno manj. Vendar pa se morajo gasilci vedno usposabljati in vaditi, kako ravnati v primeru požara. S tem namenom je bila izvedena tudi društvena gasilska vaja. Gorelo je opuščeno stanovanjsko poslopje v Zgornji Pristavi. Gasilci so izvedli zunanje napade, varovanje sosednje stavbe, napajanje cisterne iz hidranta in različne možnosti uporabe gasilne pene. Ob stavbi je stal zabojnik, ki so ga zadimili in v katerem so udeleženci vaje trenirali reševanje ponesrečenca z dihalnimi aparati. Zaradi nevarnosti razširitve požara iz pogorišča na sosednje objekte so postavili tudi požarno stražo, ki je varovala pogorišče do poznega večera. Del gasilskega območja sel-skih gasilcev je tudi KS Dole-na, zato so gasilci tudi tam izvedli predavanje na temo kuhinjski požari. Podobno kot v letu 2009 na Selih so gospodinje praktično poskusile pogasiti požar v kuhinji. Gasilsko društvo je letos že tretje leto zapored pripravilo tovrstna preventivna predavanja. Rezultati so že vidni. Ljudje so pri ravnanju z gorljivimi snovmi bolj previdni in upoštevajo nasvete gasilcev, posledično pa je zato tudi manj požarov in manj materialne škode. S tem pa seveda gasilci ne izgubljajo dela, saj požare nadomeščajo druge nesreče in predvsem skrb za preventivno delovanje, ki je nedvomno boljše kot “kurativno”. MK Alen Irgl, 5. r., šola Leskovec Gostovanji FD Lancova vas - slovenska ljudska pesem in ples na Madžarskem in v Avstriji Na odru velike dvorane dvorca Esterhazy so se lancovski folkloristi obiskovalcem adventnega sejma predstavili kar trikrat. Foto: arhiv društva Lancovski folkloristi so se tudi v jesenskih mesecih mudili na dveh gostovanjih v tujini. Po odličnem poletnem gostovanju na Poljskem, kjer so v Zakopanah osvojili dve nagradi, so v novembru slovenske ljudske pesmi in ples predstavili tudi na madžarskem odru, v Monoštru, decembra pa so obiskali še praznično odet Eisenstadt v Avstriji. V Monoštru, ki velja za središče porabskih Slovencev, je Zveza Slovencev na Madžarskem 14. novembra organizirala srečanje slovenskih folklornih skupin, ki so ga poimenovali “Plešimo po domanjon” (po domače). Na odru tamkajšnje gledališke dvorane se je predstavilo sedem folklornih skupin, med njimi tudi dve iz Slovenije, in sicer KUD Beltinci in FD Lancova vas. Janko Jerenko, strokovni vodja skupine, nam je povedal, da je povabilo na srečanje prišlo na priporočilo KUD Beltinci, saj organizatorji vsako leto povabijo druge FS, da se lete ne ponavljajo. Gostovanja so se tokrat udeležili mlajša odrasla FS in pevci, občinstvu pa so se predstavili s spletom, ki so ga pripravili za gostovanje na Poljskem - Jaz pa v gorico grem. Jerenko je še dodal, da je srečanje potekalo v slovenskem jeziku, namen takšnih prireditev pa je tudi v tem, da s pomočjo slovenskega ljudskega izročila, pesmi, plesov in navad, ohranjajo slovenski jezik v Porabju. Predvsem želijo spodbuditi mlade, ki počasi že pozabljajo na slovenske korenine. Prireditve pa se je poleg številnih obiskovalcev udeležil tudi predstavnik slovenskega veleposlaništva na Madžarskem. Predsednik FD Lancova vas Franci Gojkošek pa je ob vrnitvi dejal, da so se z veseljem odzvali povabilu v Porabje, saj je tako tudi njihovo društvo s plesom in pesmijo prispevalo k ohranjanju ljudskega izročila in domače, slovenske besede. Srečanje FS v Monoštru je nato odmevalo tudi v časopisu Slovencev na Madžarskem, imenovanem Porabje, kjer smo zasledili tudi te vrstice, zapisane “po domanjon” (po domače): »Folklorna skupina iz Lancove vasi na Stajerskom je notrapokazala odrsko postavitev z naslovom “Jaz pa v gorico grem”. Med spejva-njom te pesmi so simbolično pokazali, ka vse se v goricaj dela od tistoga mau, ka se trst posadi, pa vse do tistoga, ka iz grauzdja vino grata. Med vsakšo kitico pesmi so zaplesali ples, se veselo zavrteli. Z njimi je prišla gospa Nežka Lubej, stero folkloristi v Porabji to poznajo, bila je že selektorka na mlašeči reviji, za školnike pa lerance je to mejla seminar.« NASTOPILI TUDI V AVSTRIJSKEM EISENSTADTU 10. decembra pa so se podali še na gostovanje v staro mesto Eisenstadt, glavno mesto zvezne dežele Gradiščanske. V prekrasnem dvorcu Ester-hazy, ki se danes predstavlja kot kraj žive kulture, je od 9. do 12. decembra potekal mednarodni adventni sejem. Organizatorji so želeli dogajanje obogatiti tudi z nastopi različnih kulturnih skupin, lancovski folkloristi pa so se znova z veseljem odzvali povabilu. V popoldanskem času se je tako v veliki dvorani dvorca obiskovalcem sej- V čudovitem zimskem jutru smo se člani PD Naveza in simpatizerji z avtomobili podali proti Cirkulanam. ma predstavila mlajša odrasla FS, in sicer s tremi različnimi spleti, pevke in pevci pa so poskrbeli, da se je slišala lepa slovenska ljudska pesem. Polni veselja, da smo pričakali končno lep dan, smo se od tam peš podali v smer Korenjak—Drenovec, proti Zimski utrinek s pohoda ljubiteljev pohodništva iz PD Naveza Foto: MF P. Krajnc Pohod PD Naveza ob hrvaško-slovenski meji državni meji s Hrvaško. Vso pot nas je spremljala čudovita zimska idila, od daleč smo lahko opazovali Miklovo kapelo, kjer je bil naš cilj. Mimogrede smo lahko opazili kolono damjakov, ki so se v ogradi pomikali v globokem snegu. Večkrat smo se ustavili in si okrepčali dušo s kakšnim žganjem ali toplim čajem. Naša gostiteljica, ga. Kolar, nas je vodila po kraju, v katerem je doživljala mladost in kamor se še vedno vrača urejat svoj vinograd in hiško. Naša prva postaja je bilo gostišče Cvetko, kjer smo se okrepčali z golažem in vinom iz njihove kleti. Nato smo pot nadaljevati proti Kolarjevi domačiji. Ga. Kolar nam je pokazala cerkev sv. Mohorja, dokaj hitro smo prispeli do državne meje in že smo bili v občini Cestica, v kraju Križanče. Gostitelj nas je pričakal s kuhanim vinom in z malico, ki nam je takoj ogrela telo, še lepše pa je bilo ob zvoku harmonike in zagorskega petja, ki nam je ogrelo še srce. V čudoviti hiški smo okusili čarobnost in toplino domačije. Ob petju in plesu smo se počutili odlično, vendar se je bilo treba vrniti v dolino pred temo. Naša srečanja so vedno zanimiva, tako da se drugo leto najbrž spet srečamo tukaj, morda le v drugem letnem času in v drugi smeri. Majda. F., tajnica PD Naveza nova zares pol,tlka OO ZARES Videm, www.videm.zares.si Leto, kateremu so šteti dnevi, je prineslo v naš vsakdan obilo radosti, novih spoznanj in življenjskih izkušenj. Bilo je poslovno leto, ki ni mnogo prispevalo gospodarskemu razcvetu družbe, saj so med nami posamezniki in družine, katerim se je zelo poslabšal življenjski standard in so tako proti svoji volji pahnjeni na rob naše skupnosti. Mnogi med nami so občutili srd klimatskih sprememb, ki so se odrazile na uničenem premoženju in duševnih stiskah prizadetih. Želimo, da so naravne in ustvarjene dobrine v družbi enakomerno porazdeljene med nami, da bomo soustvarjali družbo, ki bo povezovala in ne izločevala. Pred nami je evropsko leto prostovoljstva, torej trenutek, ko lahko vsak od nas nekaj postori za skupno dobro. Spoštovani, OO ZARES Videm želi vsem občanom Občine Videm, simpatizerjem in članom stranke obilo osebne sreče, zdravja ter da se vam izpolnijo vse skrite želje v prihajajočem novem letu 2011. SREČNO! Magd Predsednik ožič DO ZARES Videm Ravnanje z okoljem Ekološko ozaveščene družbe si prizadevajo doseči sonaravni odnos do okolja. To počnejo v skladu s čedalje ostrejšo zakonodajo, z razvojem gospodarske politike in drugimi ukrepi, ki spodbujajo varstvo okolja, pa tudi zaradi čedalje večjega zanimanja in zaskrbljenosti njihovih državljanov za probleme okolja in trajnostnega razvoja. NA TRAJNOSTNEM RAZVOJU SLONEČA DRUŽBA PROBLEM? Razmere v svetu so vedno bolj zapletene. Označujejo jih podnebne spremembe, zelo dinamična rast prebivalstva ter povečevanje ekonomskih in socialnih razlik med razvitimi in manj razvitimi državami sveta. Na eni strani pretirano potrošništvo, na drugi strani boj za preživetje. Vsekakor sedanji razvoj družbe ni trajnostno naravnan, saj poslabšuje stanje v okolju. Zaskrbljujoče je spoznanje, da so »plodovi« znanstveno-tehnične revolucije 20. stoletja privedli do izjemnega dviga globalnega družbenega bruto proizvoda in blaginje, ki pa sta v svetu zelo neenakomerno porazdeljena, kar povzroča napetosti med narodi. Izenačenje življenjskega standarda »držav v razvoju« s sedanjim standardom Evro- pe in ZDA bi zaradi višje porabe naravnih virov in povečanega povpraševanja po hrani privedlo do globalne ekološke katastrofe. CILJ RAVNANJA Z OKOLJEM Ravnanje z okoljem temelji na obče sprejetih vzorcih trajnostnega razvoja človekovega udejstvovanja, ki zajema okoljsko, sociološko in ekonomsko dimenzijo. Trajnostno proizvodnjo definiramo kot ustvarjanje dobrin in storitev z uporabo procesov in sistemov, ki ne onesnažujejo, ohranjajo energijo in naravne vire. Za dosego teh ciljev moramo pri načrtovanju novih proizvodov zagotoviti številne potrebne pogoje, kot so: • načrtovanje takšnih storitev in proizvodov, ki so varni, uporabni in ekološko naravnani skozi ves življenjski ciklus; • podaljševanje življenjske dobe proizvodov; • zmanjševanje odpadkov in emisij iz proizvodnih procesov; • zmanjšanje porabe surovin in energije v proizvodnji in pri njihovem proizvajanju; • pospešeno uvajanje sodobnih tehnologiji • načrtovanje takšnih delovnih mest, ki ne bodo obremenjena s kemičnimi in z biološkimi nevarnostmi; • postavitev poslovodstev z jasnim sonaravnim razvojem dejavnosti - podjetja; • povečevanje kreativnosti, storilnosti, varnosti, zdravja in blaginje zaposlenih, razvijanje njihovih talentov in sposobnosti ter •pravično, pošteno in aktivno sodelovanje (družbena odgovornost) s širšo skupnostjo. RAVNANJE Z OKOLJEM V SLOVENIJI Slovenija je pristopila h globalnemu projektu upravljanja z okoljem. Prevzela je ekološke standarde, kakor tudi podpisala najrazličnejše mednarodne dogovore, zaveze in resolucije. V zakonodajo je vnesla in še vnaša evropsko zakonodajo in direktive, ki upoštevajo okoljske vidi- ke razvoja družbe. Dobro ohranjena narava, s katero se ponaša Slovenija, je poleg naše ustvarjalnosti osnova za ohranjanje naroda. Zato moramo biti toliko bolj pozorni pri ohranjanju in vrednotenju naravne dediščine, ki nam je bila zaupana, da preprečimo nadaljnje uničevanje okolja z: • onesnaževanjem voda, • neurejenim gospodarjenjem z odpadki, • onesnaževanjem zraka in z emisijami toplogrednih plinov, • neracionalno urbanizacijo, krčenjem obdelovalnih površin in • neizvajanjem sprejetih mednarodnih deklaracij in protokolov ... Zal je tako le na deklarativni ravni, načrtovani razvoj v državi pa sledi posameznim parcialnim interesom, ki so v nasprotju s sprejetimi načeli trajnostnega razvoja naše družbe. Raziskave »Stanje ekosistemov na prelomu tisočletij« in sintezno poročilo »Ekosistemi in človekova blaginja« so nakazali naslednje zaključke: 1. človek je povzročil hitrejše in občut-nejše spremembe v naravi, kot jim ta lahko sledi; 2. te spremembe prizadevajo tako človekovo blaginjo kot gospodarski razvoj; 3. spremembe bodo še intenzivnejše v prvi polovici 21. stoletja; 4. obstaja več možnosti, da se ohranijo koristi ekosistemov in omejijo negativni učinki, toda tega se je treba lotiti takoj in temeljito. Z ozaveščanjem in izobraževanjem potrošnikov se sistemsko ukvarjajo le nevladne organizacije. Javne institucije sledijo le določenim trendom/akcijam v družbi (Očistimo Slovenijo v enem dnevu) in podobno. ZAKLJUČNA MISEL Trkanje po prsih, da smo vrt Evrope, da imamo ohranjeno naravno dediščino, bogato kulinariko in dobra vina, prijazne ljudi itd., se bo kmalu izpelo, razblinilo. Kaj pa Vlada? Stopica na mestu, se ne odziva na osnovna evolucijska vprašanja naše družbe ter razpolaga z invalidno razvojno paradigmo, ki tepta že obče sprejete zaveze glede trajnostnega razvoja. Temeljna preokupacija naše države bi morala biti usmerjena k cilju trajnostnega razvoja družbe in posledičnim vstopom v nizkoogljično družbo. Mag. Ivan Božičko Doma pripravljene žgane pijače JAGERMAISTER TETE PEHTE Sestavine: lapuh - cvet marec trobentice — cvet april trobentice — listje april smreka — vršički april—maj robida — listi april—junij in september—oktober ozkolistni suličasti trpotec — april—september navadna marjetica — cvet maj-september lapuh - listje maj-junij kamilica - cvet maj-junij gozdna jagoda - listje maj-junij brin - zelene jagode maj pelin - maj-junij bezeg — cvet maj-junij navadni rman — cvet maj-junij žajbelj - maj-junij ajbiš — maj-junij meta - maj-avgust materina dušica — maj—september vinska rutica — maj akacija — cvet junij borovnice - listi pred zorenjem junij bela detelja — cvet junij—julij janež — zelen junij—julij kumina — junij—avgust majaron - junij lipa — cvet junij širokolistni trpotec — junij— avgust šentjanževka — cvet junij— avgust oreh — zelen, zrezan junij Postopek: V večji steklen kozarec za vlaganje nalijemo 5 1 žganja (tropinovec ali sadjevec) ter postopoma po nabiranju dodajamo rožice (listov pest, cvetov 10—20 in majhno peščico plodov). Kozarec mora biti vedno pokrit, da tekočina ne izhlapeva. Vedno, ko dodamo rožice, z leseno žlico še premešamo. Rastline morajo biti oprane in osušene. Jeseni, ko prenehamo z doda- janjem rožic, pustimo stati še 14 dni, vmes pa občasno premešamo. Glede na to, da rastline popijejo nekaj alkohola, ga postopoma dolijemo še kakšnega 1/2 1. Kozarec naj ne stoji na vročem soncu ali premočni vročini. Izdelava: Žganje precedimo najprej skozi cedilo, nato še enkrat skozi gazo. Na 1 1 žganja vzamemo 1/2 kg sladkorja in ga v večji posodi karamelizira-mo. Ko lepo porjavi, zalijemo s prekuhano vodo (na 1/2 kg sladkorja 1/2 1 vode), pustimo, da zavre in se sladkor razpusti, nato odstavimo in ohladimo. Dolijemo še žganje, premešamo in pustimo stati kakšno uro, nato Jager-meister nalijemo v čiste ste- klenice. GROZDJE V ŽGANJU Sestavine (za 2 kozarca po 500 g): 1,5 kg belega grozdja (muškata) 125 g sladkorja pol litra močnega žganja 1 dl vode Postopek: Sladkor in vodo kuhamo toliko časa, da se sladkor raztopi in dobimo sirup. Grozdje (zloženo v kozarce) prelijemo z žganjem in s sladkim sirupom. Najmanj 2 meseca pustimo stati v hladnem in temnem prostoru. Pripravila: Nataša Zagoranski SLS. Slovenska ljudska stranka občanom Občine Videm veliko zdravja, osebne sreče in ljubezni. V prihajajočem letu 2011 Blagoslovljen božič in želimo vsem občankam in SREČNO v letu 2011! Spoštovane volivke in volivci. Iskrena hvala za vaš glas in izkazano zaupanje na letošnjih lokalnih volitvah. Lahko vam zagotovimo, da se bomo v novem občinskem mandatu zelo trudili za enakomeren razvoj v vseh KS občine Videm, zavzemali se bomo za boljši jutri vseh nas, saj želimo, da postane občina Videm še bolj uspešna in prepoznavna občina v Sloveniji. Občinski odbor SLS Videm SDS Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez je med nami, naj gre po svetu — rama ob rami — svetloba z nami. (Tone Pavček) V letu, ki prihaja, vam želimo sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva, na poti vašega življenja pa naj vas vodijo mir, iskrenost, radost ter razumevanje. Srečno 2011! OO SDS Videm SMS STRANKA MLADIH jv f I'™ ZELENI EVROPE Lokalni odbor VIDEM Spoštovane občanke, občani občine Videm! Dovolite, da se vam iskreno zahvalimo za zaupanje, ki ste ga nam izkazali na letošnjih lokalnih volitvah. V svet občine Videm ste izvolili dva naša kandidata, in sicer: Branimirja Kolednika, dipl. org. menedž., in Darka Jerenca, dipl. ekon. Z njuno izvolitvijo ste pripomogli, da ima svet občine Videm vsaj dva člana z visokošolsko izobrazbo. V svete krajevnih skupnosti pa so bili izvoljeni naslednji naši kandidati: KS DOLENA - Darko Jerenec (predsednik), Jožef Godec (podpredsednik), Dušan Hebar ml. (član); KS TRŽEČ — Dušan Serdinšek (predsednik), Polonca Purg (podpredsednik), Bojan Emeršič (član); KS POBREŽJE - Branimir Kolednik (član); KS LANCOVA VAS - Daniel Hliš (podpredsednik). Seveda pa nam ta volilni rezultat daje obveznost, da to vaše zaupanje z našim delom tudi upravičimo. Vsekakor se bomo trudili za čim večji celovit razvoj občine in boljše pogoje za življenje naših občanov. Želimo, da bomo s svojim delom lahko pripomogli k uresničitvi teh ciljev. Ob iztekajočem se letu in bližajočih se praznikih želimo vsem občankam in občanom občine Videm veselo praznovanje in uspešno, zdravo ter sreče polno v novem letu 2011. Srečno! LO Videm SMS - ZELENI EVROPE VABILO NA RAČUNALNIŠKI TEČAJ Občina Videm in podjetje Multimedia, d. o. o., organizirata v prostorih občine v mesecu januarju 2011 10-urni tečaj računalništva, in sicer za: Windows, Word, Excel, Powerpoint, Outlook, uporaba interneta, uporaba in oblikovanje spletne strani, orodja za delo s slikami in področja na željo uporabnika. Prijave zbiramo na sedežu občine v tajništvu (02 761 94 03). Občina Videm in podjetje Multimedia, d. o. o. Novo leto je topel stisk tvoje in moje dlani. Novo leto je tista pesem, ki vsem enako zveni. Novo leto je gaz še neutrte poti. Vesel in srečen božič, leto 2011 pa naj bo polno zdravja, sreče, uspeha in osebnega zadovoljstva! TD Koranti iz Pobrežja Razstava fotografij Srdana Mohoriča v ptujski knjižnici V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju smo 28. oktobra letos odprli razstavo fotografij Srdana Mohoriča z naslovom Zazrt v staro podobo. Trideset izbranih fotografij pripoveduje zgodbo o Malem gradu ter o utripu knjižnice, ki naseljuje njegove prostore. Po koncu razstave bodo fotografije dobile svoja stalna mesta na stopniščih in sobanah osrednje knjižnične stavbe. Razstava je plod sodelovanja med knjižnico in ptujskim fotografom Srdanom Mohoričem, ki je med poznavalci fotografije poznan predvsem kot eden od ustanoviteljev in prvi ter dolgoletni predsednik Foto kino kluba DPD Svoboda Ptuj. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja si je Srdan Mohorič ustvaril ime kot amaterski fotograf, značilnost njegovih fotografij pa je zamegljenost prizorov, s čimer je avtor želel zabeležiti gibanje. Posebno pozornost so vzbudile njegove črno-bele fotografije s prizori kurentovanja (1976) ter seriji Podhodi (1978) in Sejem (1980), ki sta bili nagrajeni na vsejugoslovanskih fotografskih razstavah na Ptuju. Med svoje največje uspehe na področju razstavne fotografije pa Srdan Mohorič šteje dodelitev naslova amaterja I. razreda. V zadnjih letih se nam je predstavil s samostojno razstavo barvnih fotografij z naslovom Planet aluminij, v katerih odkriva lepoto bližnjih posnetkov izdelkov iz aluminija. V sodelovanju s knjižnico pa je nastala popolnoma drugačna serija fotografij, v kateri so osrednje teme knjižnica, knjige, knjižničarji in bralci, obiskovalci ter gostje knjižnice. Fotograf, ki ga je očarala prenovljena podoba Malega gradu ter življenje v njem, je v fotografije ujel podobe različnih prireditev in dogodkov, pa tudi živahen vsakdanji utrip. Na prvem posnetku vidimo pogled na Mali grad kot del mestne vedute, nato pa nas fotograf korak za korakom popelje skozi dvorišče in v notranjost knjižnice, med knjige in ljudi. Posebej zanimivi so prizori iz velike dvorane, kjer se odvijajo literarni večeri z zanimivimi gosti. S fotografom lahko pokukamo še med strani knjižnih dragocenosti, s katerimi se ponaša v. gg In 3jp \ jjEfcn lUMs licei ■ Leposlovna dvorana knjižnice Foto: Srdan Mohorič knjižnica, ter se z bibliobu-som odpeljemo med bralce v ptujsko okolico. Ob razstavi je izšel tudi spremni katalog z istoimenskim naslovom. Pri izboru fotografij je avtorju pomagal mojster fotografije Stojan Kerbler, osrednje besedilo k fotografijam v katalogu pa je napisala dr. Marjeta Ciglenečki. Razstava in katalog sta nastala v želji, da bi vam knjižnico še bolj približali in jo predstavili kot prostor druženja za vse generacije. Naj bo ogled razstave fotografij Srdana Mohoriča razlog več za obisk knjižnice. Mira Petrovič DeSUS ZA VSE GENARACIJE DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Ponovno lučke bomo zdaj prižgali, se spomnili preteklih dni, vse slabo bomo pozabili, zapomnili vse dobre si stvari. Zato zdaj sezimo si v roke, Zaželimo si sreče,zdravja, V letu , ki se rodi. Našim članom, članicam in vsem upokojencem ter občanom naše občine čestitamo ob dnevu samostojnosti, želimo blagoslovljen božič, v novem letu pa vse kar si želimo naj bo dosegljivo. SREČNO 2011 Papirnica - Galanterija PAPIRUS, Elvira Ratajc, s. p. Videm pri Ptuju 51, 2284 Videm pri Ptuju Adventni čas, božič Po krščanski navadi štiri tedne pred božičem prižgemo prvo adventno svečo. Advent izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod in se nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Za kristjane to pomeni pripravo na prihod slednjega v smislu kesanja in upanja, sicer pa je v navadi, da tudi nekristjani domove okrasijo z venčki ali s podobnimi dekoracijami, ki naznanijo prihod božiča. Slednjega v Sloveniji zaznamujemo kot enega najpomembnejših družinskih praz- skupnega, saj izhaja iz konca 18. stoletja in je poganskega izvora. So pa jaslice tiste, ki jih kristjani postavijo v spomin na to, kako sta Jožef in Marija iskala prenočišče in ga na koncu našla v hlevu, kjer se je rodil Jezus, ki je bil položen v jasli. Božiča in polnočnic pa si zagotovo ne gre predstavljati brez pesmi Sveta noč, ki je najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem, nastala leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Kakor koli boste praznovali božič, naj vam bo praznik V prazničnih dneh decembra oživijo tudi jaslice in žive jaslice že več let postavijo tudi v Studenicah. Foto: Stanka Krajnc Letonja nikov, ne glede na to, ali smo verniki ali ne. Gre namreč za praznik družine, medsebojne povezanosti, bližine, spokojnosti in miru. Zadnjo nedeljo pred božičem tako prižgemo četrto adventno svečko, na dan pred praznikom pa postavimo in okrasimo božično drevesce, ki pa s krščansko religijo nima ravno veliko priložnost, da se za hip ustavite, strnete misli in ste skupaj s svojimi najbližjimi. Ni pomembno, koliko človek ima, pomembno je, da so ob njem tisti, ki jih cenimo in jih imamo radi. Stanka Krajnc Letonja Župnija sv. Vida Vsako leto se v župnijsko kroniko zapišejo glavni dogodki župnije in tudi kraja. Med dogodki tega leta je gotovo blagoslov novih orgel, ki je bil na belo nedeljo, 11. aprila 2010. Blagoslovil jih je mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. Spremenila seje tudi sestava našega samostanskega bratstva. Odšla sta p. Slavko Stermšek in Cristian Balint, ki se je vrnil v domačo romunsko provinco. Prišli pa so trije patri: p. Janez Ferlež, p. Jože Petek in p. Vito Muhič, ki je vojaški kaplan v slovenski vojski. Velik del župnije je bil v tem letu prizadet od poplav. Fudi velika snežna odeja v začetku decembra je v zadnjih letih presenečenje. LETO DOBRODELNOSTI Tudi naša župnija se vključuje v pastoralni načrt Cerkve na Slovenskem, ki obhaja leto dobrodelnosti. Vse ljudi dobre volje želimo vključiti v boj proti revščini z dobrodelnostjo. Ni težko ugotoviti, da je Cerkev v javnosti še vedno negativno predstavljena, predvsem v nekaterih medijih. Hkrati pa lahko ugotovimo, da je delo Karitas dobro in pozitivno ovrednoteno, kar je razveseljivo. Seveda je treba pojasniti, da je ločevanje Karitas od Cerkve zmotno. V resnici je PODARI NEKOMU ČAS Točno določen čas imaš. Čas je edino, kar je tvoje. Edino čas daješ po svoji volji. Kolikor hočeš, kolikor imaš ljubezni. Mnogi čakajo na tvoj čas: žena, mož čaka na tvoj čas, mož, žena čaka samo na tvoj čas. Otroci čakajo. Starši čakajo ... Čas je tudi danes zlato, delimo ga drug z drugim. Blagoslovljene božične praznike in dobrodelnosti polno novo leto želijo patri iz Vidma Karitas (ljubezen) najbolj prepoznavni obraz Cerkve in vsakega človeka. Živimo v času, ko je mnogim edini »bog« kapital. Ta »bog« nikogar ne pozna, nikogar ne spoštuje, vidi samo sebe, nikoli ni nasičen. V svojem pohlepu je podoben tistemu, ki se želi odžejati z morsko vodo. Bolj jo pije, bolj je žejen. Obsoja fevdalce in kapitaliste na gradovih, sam pa delavce postavlja na cesto. Ni mu mar za njihove družine, ne plača opravljenega dela, izkorišča vsako zakonsko luknjo, prodaja podjetja in tovarne, samo da se nasiti ta »bog« kapital. Nasprotje temu bogu je Bog, ki ga je oznanil Jezus Kristus, ki se je sklanjal k bolnim, obsedenim, otrokom in od ljudi zavrženim. To je Bog — Karitas, ljubezen, katere bistvo je razdajanje. Kdor strastno ljubi Boga, ki je Karitas, kot sv. Frančišek Asiški, bo tudi strastno ljubil vsakega človeka, v vsakem bo videl brata in sestro. Tudi v naši župniji se v tem letu posebej trudimo, da se odločimo dobro delati. Vsi moramo zoreti k splošni človeški solidarnosti, ki je po vseh raziskavah v slovenskem narodu premalo navzoča. Mnogo je načinov, kako se lahko vključujemo v aktivno dobrodelnost. V okviru župnije deluje Župnijska Karitas, ki sprejema nove sodelavce, saj je potreb vedno več. Ni potrebna posebna izobrazba, saj se sodelavci z delom v Karitas duhovno oblikujejo in se tako usposabljajo za dela ljubezni do bližnjega. p. Tarzicij Kolenko Foto: Stanka Krajnc Letonja