duhovno življenje l*TNikxx LA VIDA jANuau1970 ESPIRITUAL Jornada de la pax Nos dirigimos^ a todos los hombres de buena voluntad para exhortarlos a celebrar “El Dla de la Paz”- cn todo el mundo, el primer dia del ano civil, l9 de enero... Nos pensamos que esta propuesta interpreta las aspi-raciones de los pueblos, de sus gobernantes, de las entidades intemacionales que intentan conservar la Paz en el mundo, de las instituciones rcligiosas tan interesadas en promover la Paz, da los movimientos culturales, politicos y sociales. La proposicion de dedicar a la Paz el primer dia del ano nuevo no intenta calificarse como exclusivamente nues-tra, religiosa, es decir catölica; queria encontrar la adhe-sion de todos los amigos de la Paz... La Iglesia Catölica procurard llamar a sus fieles a celebrar “la Jornada de la Paz” con las expresionos reli-giosas y morales de la fe cristiana. . . Nosotros, los creyentes del Evangclio, podemos infun-dir en esta celebracion un tesoro maravilloso de ideas originales y poderosas, como la de la hermandad intangible y universal de todos los hombres que deriva de la Paternidad de Dios ünica, soberana y amabilisima, y que proviene de la comunion que, in re vel in spe, nos une a todos a Cristo. Tratemos, por tanto, de inaugurar el ano nuevo, orando por la Paz; todos,- en lo posible juntos en nuestras iglesia s y en nuestras car as; os lo quc por ahora os pedimos; que no falte la voz de nadie en cl gran coro de la Iglesia y del mundo que invoca de Cristo, inmolado por nosotros, dona nobis pacem. o cly«V*«?>rno "K ■'Vr I I *£- j ^ UVODNIK SODOBNOST BOGOSLUŽJE bazno v DRUŽINI odgovori ZA MLADINO LITERATURA novice Ob 25-letnici odhoda 2 Brez papeža ni Cerkve .... Cerkev v sodobni krizi ... Poslanica sinodalnih očetov Koncil v nekaj besedah .................... 25 Poročilo mednarodnega bogoslovnega odbora . 30 Nedelja v življenju Cerkve ...................... 11 Pota do liturgične obnove ....................... 64 Razgovor z župnikom Zaletelom .............. 8 Nekaj anekdot o Pavlu VI. .................. 18 ] Yves Congar o zedinjenju ................... 26 j Novo upanje ................................ 28 Ob smrti škofa — Dobrega pastirja .......... 54 Dr. Miha Krek — umrl ....................... 55 Novo gledanje .............................. 32 5’ kramljanja .........................'..v:'.Vi' 33 Kaj pravite............................... .. v . v 1 34 Mati zapisuje in vprašuje ... j.. j ......... 35 Spomini na tobak ............................, 37 Vprašujete — odgovarjamo ............■.*/. . 22 Družinska pošta ......................... 30 Mladinska pošta.......................... 44 Misli ob novem letu .................... 41' Zaročenci v atomski dobi .................... 42 Moja zgodba............................... 45 Sončna pesem ................................ 43 Koledniki ................................ ; 14 Ribičeve sandale............................. ■ 47 Slovenci po svetu .......................'. ..' 68 Med nami v Argentini ...................... 58: Novice iz Slovenije................ . • • • •■ • 60 Svetovne novice .........................; 62 XXXVII. Številka 1 Januar Enero - N« I CO TT L- OB 25. LETNICI ODHODA 1. Rešili smo svoje življenje telesa in duše, ko smo pred 25. leti odšli od doma. Odhod je bila posledica odločitve, ne zadnje ure temveč preteklih desetletij, ko smo se posamezniki in skupine odločili za svobodno in krščansko pojmovanje življenja in družbenega oblikovanja To odločitev so pripravili tisti, ki so posebej od prvega slovenskega katoliškega shoda gradili slovensko življenje na krščanskih te-hüeljih. Iz srca smo hvaležni Bogu, da smo bili tega učenja deležni in tako zavrgli v vsem ateizem in materializem komunizma, ki se je hotel v revoluciji polastiti vseh Slovencev. 2. Ohranjevali smo si življenje, katerega smo golega prenesli čez Ljubelj iz goreče domovine. Ostal nam je problem, kako življenje nadaljevati, čeprav v začetku nismo veliko na to mislili, veseli, da ga imamo. Hvaležni pa smo danes vsem, ki so nam ga po telesu pomagali ohraniti. Z malim zadovoljni v telesnem pogledu, smo v taboriščih bogato oskrbovali svojo duhovno plat, naravno in nadnaravno — povsem zavestno in svobodno. Prav nič nismo vedeli, kaj nas čaka. Ko smo se za dolgo naselili v novi domovini, je skrb za telo in dušo začela nihati v svoji važnosti. Objel nas je problem življenja v tujem okolju. Samo po sebi nas ne bo ohranila skoro mučeniška odločitev pred 25 leti, če ne bomo polno živeli iz nje ne le v besedah ampak z dejanji. Tako bo tukaj rojeni rod slovenski prepričan, da je bila naša odločitev pred 25 leti resna, ne le posledica trenutnega strahu za telesno življenje. 3. Množili si bomo življenje le skupaj, tako nam govori čas, ko se vse ohranja in izgublja občest.ve-no, drug drugega rešujemo in pogubljamo. Vsajeni po krstu v življenje Cerkve, tega hranimo z resnico «v pisma in evharističnim kruhom, v moči katerih so se borile in timi-rale naše junaške žrtve v revoluciji tudi za nas. Za varuhinjo si znova zatrdimo Marijo Pomagaj po sv. rožnem vencu, ki je bil to- lažba naša v časih najhujših stisk. Zato bomo živeč iz naukov rajnega škofa Gregorija v 1. 1970 obhajali prve petke in sobote začenši z aprilom kot živ spomin našega odhoda v zahvalo za rešitev in prošnjo za stanovitnost ter pravo življenje v tej deželi. V naravnem pogledu pa prenesimo vse žrtve za povezanost, kei razcepljenost v boju proti koaiu-oizmu tega bolj krepi v sebi in \ vPlivu med nami, kot pa ga uničuje. Sklep naj bo, da kot krščanski hratje in sestre v slovenski druži-oi v Argentini ob Kristusu in Mariji ohranimo vero v slovensko življenje Msgr. Anton Orehar Brez papeža ni Cerkve Izredna škofovska sinoda, ki se je l.-ričela v Rimu 11. oktobra 1969, je bila zaključena 28. oktobra. V bodoče bodo redne sinode vsaki dve leti, izredna pa, kadar bodo to zahtevale razmere. Tri vprašanja so bila predvsem predmet razpravljanja na zadnji sinodi: zbornost škofov in papeževo prvenstvo, praktični odnos škofovskih konferenc do Sv. Sedeža in odnos škofovskih konferenc med seboj. Sinodalni očetje so govorili svobodno in večkrat živahno; mišljenja se niso vedno skladala. A zaključna glasovanja so vendarle pokazala veliko enotnost stališč. Komisije so pripravile trinajst različnh predlogov o načinu delovanja škofov v vodstvu Cerkve. Ponovno se je pri tem pokazala moč katoliške Cerkve. Sv. oče Pavel VI. je v zaključnem govoru poudaril, da je namen sinod olajšati skupne napore papežu in škofov za tesnejše sodelovanje. Papež se sicer ne more odpovedati kot vrhovna avtoriteta Cerkve svojim dolžnostim in odgovornostim, rad pa bo vedno sprejemal v proučevanje utemeljene zahteve posameznih krajevnih Cerkva. Papež mora biti in ostati srce Cerkve ter križišče ljubezni na svetu. x. y- „Ne govorimo na tem mestu o resnih kritikah, omejenih na določen predmet, ki prihajajo od pristojnih in odgovornih ljudi. Tudi ne govorimo o kritikah, tudi pretiranih v obliki, ki jih narekuje ljubezen. Ugotavljamo pa neko zagrenjeno in maščevalno razpoloženje, neko voljo, ki hoče črniti, neko napadalnost, ki se obrača tako proti cerkveni preteklosti kot proti njeni sedanji eksistenci.. . CERKEV V SODOBNI KRIZI !___ Znani francoski jezuitski teolog Henri de Lubac je imel 29. maja konferenco na sentluiški univerzi v ZDA. Ker je konferenca globoka in iskrena diagnoza današnje krize v Cerkvi, jo tudi „Duhovno življenje“ v izvlečkih posreduje svojim bralcem. NEMIR NI ŽIVLJENJE Občudujem mirno vest tolikerih sinov Cerkve. Nikdar niso naredili nič velikega, nikdar niso mislili, ne trpeli, nikdar niso vzeli časa za razmišljanje, pa se vendar vse dni, ob burnem odobravanju neke tuje množice, postavljajo za toži-telje svoje matere in svojih bratov Vera. ki izginja, ne more ničesar oploditi, skupnost, ki se razhaja, je nezmožna, da bi izžarevala in pritegovala. Nemir ni življenje. Zadnji slogan ni neka nova misel in mnoge geste, ki se zde drzne, niso nič drugega kot neka vrsta beg v protest. POGOJI PRENOVITVE Vsa bodočnost Cerkve, vsa plodnost njenega poslanstva, vse, kiir more in mora dati svetu, odvisi danes od energične obnovitve vere. Prvi pogoj za prenovitev, po kateri Cerkev tako hrepeni, je osvoboditi krščansko vest nekega bolestnega negativizma, neke nevrastenije, ki kloda njene moči, nekega kompleksa manjvrednosti, ki jo hromi celih množic zmot, ki jo dušijo.. . IZREDNO VRVENJE V CERKVI Prisostvujemo nekemu izrednemu vrenju v Cerkvi, ki ga je sprožil koncil. Mnogo jih je, ki nc opuščajo razmišljanja ne molitve zaradi ideologije, šarlatanstva ah ustrahovanja, so bolj aktivno karitativni, bolj pripravljeni za vse spremembe, ki jih zahteva ljubezen. Ne manjka med nami pravih Prerokov. Kot vedno jih bodo mno-t'i priznali kot takšne šele pozneje. Kot vedno so najprej zaničevani, ali Pa je njih glas zadušen, ker pač niso po godu javnemu mnenju m jo njih poslanica trda. Mislimo na močno krščansko življenje, ki ga lahko opažamo v nekaterih mladih krščanskih skupnostih. Mislimo n.t kristjane, ki so bili vzgojeni v trdi soli preganjalskih režimov in ki So ostali junaško zvesti, ki so po-indili in očistili svojo vero v dolgi Preizkušnji in so iz lastne izkušnje spoznali ceno te vere. NA ZEMLJI NE BO POPOLNE CERKVE Vse to danes najdemo v Cerkvi. Kar obžalujemo na prvem mestu v specialistih kritike, je, da to za-vračajo ali pa so nezmožni, da bi t° videli. Slepi so za to globoko stvarnost, ker morda sanjajo o ne-m popolni Cerkvi, o kateri je se-veda jasno, da je ne bodo nikdar našli ali pa razočarani nad Evangelijem ali pa misleč, da so že nad njim, ne znajo ceniti njegovih sadov. I n vendar obstoje znaki, ki smo jih navedli. Dodajmo le še klice tolikerih ljudi, ki iščejo Boga, ne da bi se lega vedno zavedali, in ki se zdi. da ne čakajo drugega, kol da najdejo bolj žive kristjane, pa se jim bodo pridružili. Evangelij, ki je sam Jezus, je postal del naše zgodovine. Prvi pogoj je ljubezen do Kristusa, kajti le ta naredi človeka za kristjana. In to ljubezen se danes napada. Proglašajo jo za nesodobno, iluzorno, če ne naravnost za smešno. Nekateri pravijo, da je predmet te ljubezni neka fantazma, ker da je zgodovinski Jezus, edino resnični Jezus, nedostopen za naša raziskavanja. Drugi nam v imenu napredka psihologije, zlasti še psihoanalize skušajo dopovedovati da nas ta ljubezen priklepa na neko čustveno religijo, ki je nevredna odraslega človeka. Ali pa nam pravijo, da nam ljubezen do Jezusa, do njegove osebe, zapira pot navzgor, da nas vodi v oblake, če hočemo tega Jezusa iskati in ljubiti v ljudeh, kakor so danes. Še drugi pa, ki se imajo za filozofe, se trudijo, da bi nam dopovedali, da bomo resnično krščanstvo našli le v Gnozi. NIC NAS NE SME LOČITI OD KRISTUSA Tako se zdi, da se z vseh polj človeškega znanja, od vseh pridobitev, ki jih je človeški duh dosegel v teh zadnjih časih, dvigajo glasovi, ki nas hočejo ločiti od te ljubezni do Kristusa, o kateri je sv. Pavel izjavil, bi ga nič, prav nič ne moglo od nje ločiti. Glede ljubezni do bližnjega in do Kristusa, ki je njen vir, ki jo bočejo prikazati kot nezdružljivo nasprot je, pa je jasno, da tega nasprotja ni. Dokaz za to zgled tistih, ki še po 20 stoletjih črpajo iz tega vira. Drugi pogoj je ljubezen in prizadevanje za katoliško edinosc. Nekateri tako radi omenjajo staro nasprotje med Cerkvijo in evan gelijem. To je lahka tema, kajti «jasno je, da Cerkev v svojih udih temu evangeliju v nobeni dobi in na nobenem kraju ni bila popolnoma zvesta. Nič manj pa ni res, da je prav Cerkev vedno tista, ki nam posreduje evangelij in da nas danes bolj kot kdaj koli prej poživlja in to z najbolj avtoritativnimi glasovi. k resnični evangeljski prenovi. Posplošena kritika, s katero se napada Cerkev, je v zvezi z nekim gibanjem, ki se oddaljuje od evangelija. Kadar postane samo središče edinosti predmet najbolj strastnih napadov in vsakdo misli, da ima iz kakršnega koli razloga pravico samozavestno kritizirati Petrovega naslednika in to pred vsem svetom, tedaj se čuti Cerkev, vsa Cerkev v srce ranjena. Tisti, ki se danes dajejo zavajati v takšne izgrede, ne vedo, kaj delajo. Pod kakršno koli pretvezo naj že to delajo, se oddaljujejo od evangelija. V kolikor to zavisi od njih, rušijo Cerkev. Cerkev namreč, v katero bi se uvedel takšen nered ali v kateri bi vladale takšne navade, bi bila zapisana smrti. Ne bi bila več učinkovita, ne bi imela več misijonskega zagona, ne ekumenske moči.“ P. Lubac — p. Al. Kukoviča Poslanica sinodalnih očetov Preden končamo izredno zboro-yanJe sinode, želimo sinodalni očet-Je izraziti svetemu očetu, Krislu-s°vemu namestniku in pastirju vesoljne Cerkve spoštovanje in Ijubc-zon. Prav iep0 se mu zahvaljujejo Za dokaz kolegijalne ljubezni, 1 nam jo je izkazoval z vzorno odoležbo v sinodalni dvorani. Sinodalni očetje se tudi svetemu jetu zahvaljujejo za nauk, ki ga nko vztrajno oznanja v času, v ka-fem je vera mnogih v nevarno-’• Zato ga prosijo, naj ne neha svobodno spolnjevati svojega po-s anstva, ki ga ima kot vesoljni pa-s n in od svoje strani iskreno iz-Javljajo, da so pripravljeni v tej zadevi ^ njim sodelovati. Zvesto nauku II. vatikanskega °ncila je imelo to zborovanje sinode vedno pred očmi vesoljno po-^Hstvo, ki ga ima Cerkev, da širi *n krepi vero, pospešuje duhovno jenje in služi človeški družbi, j bo mogla spolnjevati to poslan-v°’ je treba vse storiti, da bo-0 m išli do vedno bolj vidnega iz- raza darovi vseh vernikov v njihovih različnih poklicih. Ker je Kristus zaupal skrb in vodstvo Cerkve apostolom in njihovim naslednikom („s Petrom in pod Petrom“), je predvsem potrebno hraniti in množiti sile, ki imajo svoj izvor in začetek v prvenstvu svetega očeta in v zbornosti škofov. V teh časih, ko naraščajo nevihte v Cerkvi in v svetu, je najvažnejše, da delamo za edinost in širimo mir. Ta edinost, ki jo krščansko ljudstvo tako želi, je v največji meri odvisna od sodelovanja med svetim očetom in škofovskimi konferencami, kakor tudi od sodelovanja med škofovskimi konferencami samimi. Sinoda je predvsem hotela doseči, da bi bilo to sodelovanje bolj uspešno. Bog daj, da bi občestvo vernikov, znamenje edinosti vsega človeštva, od te sinode z milostjo Svetega Duha prejelo novo rast G. M RAZGOVOR Z ŽUPNIKOM \r- • VINKOM ZALETELOM • f ’ ; ' ; \ ; • • ( ^1 ‘ r , 1. Katere države ste doslej obiskali? 1. Doslej sem obiskal Švico, Ugando, Zambijo, Južno Afriko, Brazilijo in Argentino, potujem pa sc naprej v Čile, Ekvador, Venezuelo in Španijo. 2. Kakšne vtise ste dobili? 2. Vtisov je preveč, da bi jih mogel stlačiti v nekaj stavkov, tudi preveč različni so. Afrika je npr. popolnoma drug svet kot Južna Amerika, ki ga prav malo poznamo in še manj razumemo in se še zvija v porodnih krčih. Povsod, v Afriki in Južni Ameriki, pa se vidi hitri razvoj in kako se razlike v svetu radi modernih komunikacijskih sredstev (tisk, radio, televizija, hitra potovanja, obiski) manjšajo in sprejemajo skupno civilizacijsko podlago. 3. In med Slovenci v tistih državah, ki ste jih obiskali? 3. Slovenci so v Afriki le posamezniki, večje skupine so v Južni Ameriki. Slovenci se prav povsod uveljavljajo, bodisi duhovniki ali laiki. Imajo posebne lastnosti: hitro se prilagodijo, znajdejo, so na splošno bolj izobraženi, hitro sc naučijo jezikov, so iznajdljivi, delavni in pošteni. Ker so člani malega naroda, niso ošabni in zaprti nacionalisti, četudi zvesti Slovenci in jih zato domačini cenijo in upoštevajo. Imajo po to slabo lastnost, da se takoj, ko jih je več skupaj, cepijo, kregajo in svoje bogate zmožnosti tako zapravljajo za škodljive spore. Premalo je med njimi narodne in krščanske ljubezni. 4. Ste optimist o dinamičnosti Cerkve v obiskanih državah? 4. O dinamičnosti Cerkve sem prepričan, ker je živ organizem in še božji povrhu. Gotovo pa je najbolj dinamična afriška Cerkev, ker nima toliko okostenele tradicije, ker se zlasti sedaj po koncilu afrikanizira, ker je notranje enotna in hoče graditi le na trdni skali Kristusove Cerkve. 5. Moremo ločiti večji ali manjši vpliv materializma na moralno življenje katoličanov? 5. Seveda vpliva vsa poplava materializma, ki se kaže v hlepenju za denarjem, ki nam pomaga do eim večjega uživanja, tudi na moralno življenje. Kjer pa je več ne-varnosti, je preizkušnja večja in zato krepost. Ni visok življenjski standard kriv, ampak kako ga sprejemamo. Ameriški in nemški katoličani npr. prav zaradi tega standarda ogromno žrtvujejo za dobre, verske, socialne in misijonske namene. 6- Versko stanje med koroškimi Slovenci? 6. Versko stanje med koroškimi 'ovenci je na splošno dobro in na Podlagi vseh statistik boljše kot 'Pod koroškimi Nemci. Na Sloven-ee> ki žive bolj na podeželju, niso razkrajalno vplivali liberalizem, "acizem in marksizem. 7. Kulturno-prosvetno življenje med Slovenci na Koroškem? Kulturno prosvetno delujejo na Koroškem Krščanska kulturna gVeza, Katoliška prosveta in levi-arska Prosvetna zveza. Krščanska opravi trikrat več prosvetnega de-a kot Prosvetna zveza, v razmerju z nemškim kulturnim delom pa tu-' vsaj toliko. V Krščansko so včla-Jena prosvetna društva in farna 'Pladina. Naši pevski zbori pa so združeni v Pevski zvezi. Deloma vršijo kulturno delo tudi obe gospodinjski šoli, slov. gimnazija in revija „Družina in dom“. Kat. prosveta pa ima predavanja skoro po vseh župnijah. Novi čas pa ni naklonjen kulturnemu delu, ker imajo ljudje vedno manj časa in tudi vedno bolj odhaja mladina od doma. 8. Kako je s „farno mladino“ na Koroškem ? 8. Farna mladina je vključena v slošno avstrijsko mladinsko gibanje, vendar ima svoje slovensko vodstvo. Delo se vrši v fantovskih župnik Vinko Zaletel in dekliških krožkih po farah, po dekanijskih sestankih in tečajih, po raznih akcijah. Vsako leto pa je sa vso mladino iz slovenskega ozemlja skupen mladinski dan. 9. Kaj pa Mohorjeva družba? .9. Mohorjeva družba je naša naj-p tare j ša, pa tudi najbolj važna in , trdna versko - narodna ustanova Brez nje si ni skoro mogoče misliti , slovenske Koroške. S svojimi šte-, viJnimi knjigami in tam tiskanimi časopisi in revijami razširja slovensko besedo v zadnjo slovensko družino, obenem pa povezuje tudi vse zamejske Slovence. Pripravila je slovenskim dijakom dva inter- nata v Celovcu, s p. Tomažičem na Dunaju pa še visokošolski dom „Korotan“. Želel bi, da bi vse slovenske družine izven domovine bile udje Mohorjeve družbe, jo tako podprle, pa sebi preskrbele našo življenjsko hrano, slovensko besedo. 10. In slovenska gimnazija v Celovcu? 10. Slovenska gimnazija se bolj razvija kot so pričakovali vsi, njeni prijatelji in neprijatelji. Kljub ukinitvi obveznih dvojezičnih šol je vsako leto prijavljencev za dva razreda. Brez dijaških zavodov ali internatov bi seveda ne bilo to mogoče. Po svojih nadpovprečnih uspehih in zlasti po svojih zaključnih akademijah si je pridobila ugled med Slovenci in tudi Nemci. Od tam prihajajo vsi naši bodoči izobraženci, seveda tudi duhovniki. Drugo vprašanje pa je, koliko od teh bo pa tudi delalo za svoj narod in ne le za sebe. 11. Vaši bodoči načrti? 11. Načrtov ne delam preveč, ker jih Bog dela in nam jih večkrat prekriža. Ge se srečno vrnem, me čaka dovolj dela na Koroškem. Čim bolj se staram, bi potreboval več miru, pa je vedno več dela. Bog ve, koliko časa še. Pa sem Mu hvaležen, da mi je dal priložnost toliko sveta videti, toliko rojakov obiskati in vsaj nekaj napraviti. V oktobru 1969. Nedelja v življenju Cerkve Za novo leto nam Cerkev pokliče v spomin program krščan-skega življenja, kakor ga je se-8tavil in zapisal apostol Pavel v 8vojem listu do svojega učenca in 8kofa na Kreti, Tita: „Razodela 80 je milost božja — po učloveče-nJu božje Besede —, ki prinaša zveličanje vsem ljudem; uči nas, r*a se odpovejmo brezbožnosti in Posvetnim željam in na tem svetu yezno in pravično in bogaboječe Zlvimo, pričakujoč blaženega upa-oja in veličastnega prihoda veli-e£a Boga in Zveličarja našega Jczusa Kristusa“ (2, 11-13). Ta resni, a z blaženim upanjem večnega plačila osvetljeni življenj-8,ci program moramo kristjani z Vso dobro voljo in vsak dan sproti Uresničevati — s pomočpjo božje milosti, katero Bog, ki hoče zveličanje vseh ljudi, vsakemu človeku dobrotljivo poklanja. Kristjani črpamo božjo milost iz molitve, svetih zakramentov in svete maše. Vse to nam Cerkev v najpopolnejši meri pripravlja in nudi na nedeljo, Gospodov dan, ki nas kliče v svoja svetišča, kjer naj se vse sveto božje ljudstvo polno in dejavno udeležuje svetih bogoslužnih opravil, zlasti svete Evharistijo, v skupni molitvi in okrog enega oltarja. Od vseh početkov krščanstva zavzema nedelja odlično in prvenstveno mesto v življenju Cerkve in krščanskega ljudstva. Po njenem vernem praznovanju se krščansko življenje vere, upanja in ljubezni ohranja in vedno znova poživlja, medtem ko njeno zane- marjenje ali površno posvečevanje vodi v versko brezbrižnost ali celo v odpad. Na 2. vatikanskem koncilu jc Cerkev o praznovanju in posvečevanju nedelje resno razmišljala in nam je tozadevno podala pomembne smernice in pobude v Konstituciji o svetem bogoslužju. Opirajoč se na ta koncilska navodila in na razlago in utemeljevanje novejših cerkvenih pisateljev bomo skušali v letošnjih številkah Duhovnega življenja čim globlje doumeti smisel in pomen nedelje in to ne le v luči določb cerkvenega prava, ki nas k posvečevanju nedelie obvezuje, ampak v njenem celotnem, nadnaravnem, skrivnostno delujočem vplivu, ki ea izvaja na naše življenje in na življenje vesoljne Cerkve kot dan Gospodov, častitljiv spomin Kristusovega trpljenja, vstajenja in vnebohoda. Zgodovinski postanek nedelje Pri vsaki življenjsko važni ustanovi nas vedno zanima njen zgodovinski izvor in razvoj. Številni cerkveni pisatelji, ki v naših dneh posvečajo praznovanju nedelje svojo pozornost in skrb, odkrivajo v zgodovinskem postanku krščanske nedelje nove poglede, ki se v mnogočem razlikujejo od naših, dosedanjih nazorov. Dozdaj smo se na splošno držali nauka, da nedelja ni nič drugega, kot nadaljevanje in dopolnitev judovske sobote. Apostoli — tako smo se učili — so namesto sobote. ki so jo praznovali Izraelci v stari zavezi, upostavili nedeljo kot dan počitka in posvečevanja zato, ker je Kristus na nedeljo vstal od mrtvih in je tudi na nedeljo poslal Cerkvi Svetega Duha. Vse to je v bistvu resnično, vendar ta prehod od sobote na nedeljo ni bil takojšen in ne tako nujen in enostaven, kot se je doslej mislilo. Novi zastopniki cerkvene zgodovine ugotavljajo, da se je nedelja rodila kot popolnoma nova, originalna ustanova Kristusove Cerkve, neodvisno od katerega koli vpliva tako judovskega kot poganskega. Nedelja ni zgolj nadomestilo za soboto, saj sta oba dneva nekaj časa skupaj obstojala in so sami apostoli in prvi kristjani oba tud) praznovali. Počasni prehod od sobote na nedeljo se je izvršil nekako v treh etapah. Prva krščanska generacija se je v začetku udeleževala sobotnih shodov v sinagogah, v Jeruzalemu pa je hodila molit v tempelj. Kot vse do tedaj je spoštovala in izpolnjevala določbe sobotnega počitka. Prvi dan po soboti •— tako se je tedaj nedelja imenovala ■— pa so se kristjani zbirali na posebnih krajih k obhajanju evharistične daritve, ki je zanje pome nila neko dopolnjenje sobotne judovske liturgije. Vse to je lahko razumljivo iz dejstva, da so bili prvi kristjani judovskega rodu. To stanje pa ni trajalo dolgo. Judovska sobota in krščanska nedelja sta se kmalu začeli odmikati druga od druge. Krščanska Cerkev je dobivala vedno številnejše nove vernike iz poganstva, ki jih je privabila evangeljska bla-govest. Nastalo je tedaj prvo sporno vprašanje: So li verniki iz poganstva dolžni izpolnjevati staro Mojzesovo postavo, kakor so jo.do 'edaj spolnjevali judovski kristjani? Postava je obvezovala poleg neštetih drugih dolžnosti tudi k Praznovanju sobote. Ali obvezuje in zapoved tudi kristjane iz poganstva Posebno odločno se je temu uprl sveti Pavel, apostol narodov, ki je postal prvoboritelj za krščansko svobodo. To je privedlo v tretji etapi do Popolne izločitve judovske sobote '2 bogoslužnega življenja Cerkve. Trvi kristjani so se živo spominjali Cospodovega nauka glede prazno-vanja sobote. Gospod Jezus je spoštoval sobotni počitek, a ne po ozkosrčnih farizejskih določilih. Ob raznih prilikah je poudarjal, da ni človek zaradi sobote, ampak da naj tndi sobota služi človeku v njegov blagor. Z besedo in zgledom je učil, da se sme tudi v soboto Iju-dem v stiski pomagati in delati dobro ter je k temu tudi spodbujal. Iz tega so njegovi učenci spo-znali, da se novi duh krščanske vere in Cerkve ne da vkleniti v tesne oklepe judovstva, kar je končno privedlo do dejanskega nasprotja med judovsko soboto in krščansko nedeljo. Pomenljivo je tudi to, da je v otu Gospodove smrti judovska ve-•ka noč padla na soboto, v čas med Kristusovo smrtjo in vstajenjem. Bil je to žalosten in teman dan, ki je napovedoval konec judovske sobote in starozaveznega bogoslužja ter dokončni prehod iz stare v novo zavezo. + Nedelja je tedaj zares nova, neodvisna ustanova Kristusove Cer-kve.Ni zgolj nadomestilo judovske sobote. Med obema stoji skrivnost Gospodove smrti in vstajenja. Zgodovinsko dejstvo Gospodovega vstajenja je temelj nedelje in temelj krščanstva. Kot nekaj povsem novega imenuje zadnji koncil nedeljo „osmi dan“, ko v že omenjeni konstituciji o cerkvenem bogoslužju takole o njej govori: „Velikonočno skrivnost, ki se po apostolskem izročilu opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja Cerkev vsak osmi dan; ta dan se po pravici imenuje Gospodov dan ali nedelja. Ta dan se morajo namreč verniki zbrati, da se ob poslušanju božje besede in z udeležbo pri evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa ter se zahvalijo Bogu, ki jih je „prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih" (1 Petr 1, 3). Zato je nedelja prvi in glavni praznični dan, ki ga je treba pobožnosti vernikov oznanjati ter vneto priporočati, da bo postal tudi dan veselja in počitka. Druge slovesnosti, Če niso res izredno pomembne, naj je ne preglasijo, ker je temelj in jedro celotnega cerkvenega leta" 1106). Alojzij Košmerlj n KOLEDNIKI (W. Hiinermann, „Oče Damijan“) Čevljar Jan ’K.uypers si je v sobi pred ubitim ogledalom z loščilom za čevlja črnil obraz. Kazal je zobe kakor prarvi črnec, kakršnega je nekoč videl na sejmu v Loevenu, in bil vesel, da se njegovi zobje kar lepo odražajo od’črne polti, čeprav so bili postali od stalnega kajenja pipe že vsi rumeni. „Lep kralj sem, zelo lep kralj!" je zaklical svoji ženi, ki je stala pri mizi in s cunjo vneto drgnila pozlačeno pločevinasto krono, da bi se bolj svetila. „Da, da, lep kralj si!“ je vzdihnila žena. „Pravzaprav je sramota, da sme tak postopač in malopridnež, kakršen si ti, biti za enega izmed svetih Treh kraljev. Bog se nas usmili! Že dneve ni koščka kruha več pri hiši, Dan za dnem otepamo v oblicah krompir in nezabeljen močnik. Izmed najinih petih paglavcev ne nosi nobeden več cele srajce.“ Uboga žena je s cunjo obrisala oči. Čevljar pa je dejal: „No, no, pomiri se! Danes zvečer prinesem s koledovanja polno vrečo dobrot: slanine in klobas in kruha in hrušk. Tako boste jedli, da se vam bosta sok in maščoba cedila po bradi, kakor našemu županu, kadar se masti s pečeno gosko. Ha, ha! Z nabasanimi trebuščki boste šli nocoj spat in morda prinesem še. nekaj svetlih srebrnih novcev. Potem si kupimo.. „Potem si kupiš žganja in se napiješ do grla, da tri dni spet ne boš za nobeno rabo. Se nikoli nisi prišel na svetih Treh kraljev dan s koledovanja trezen in vselej so morali otroci prav tako lačni zlesti v posteljo kakor druge dneve. Sramota in velik greh je to!“ Žena je sama zase tiho jokala in debele solze so ji kapale na zlato krono. Svetega zamorskega kralja so ženine besede zelo ganile. Saj ima prav, tisočkrat prav. Kaj naj naredi? Tako pač je. Kralj je globoko vzdihnil in rekel: ..Žganie je dobro, člavek pa slab. iDaj mi zdaj plašč in krono. Moram iti. Zapomni si pa, da bo to pot petje bogato nagrajeno. KrojaiJ. Viljem van Heuvel je napravil zvezdo s svečo znotraj. Gori kakor plamenica. In Peter Kamerbeek vzame s seboj dudo, jaz pa igram harmoniko. Takih Treh kraljev ne premore vsa Flamska s Holandsko vred.“ Vzdihovaje je žena Marija ogrnila svojemu možu rdeč plašč okoli ramen in mu pazljivo nadela zlato krono na plešasto glavo. Jan Kuy- pers pa jj je za siovo prav res pritisnil na lice poljub, ki je pustil za seboj okroglo črno liso. »Prismoda!“ se je branila žena *n se med solzami smehljala. ,,Glej, da se domov grede ne zvrneš z mosta v Dylo, kot si se lani.“ »Bom že pazil!“ je obljubil kralj Gašper, „ßploh pa je Dyle zamrznjena in mi imamo svetlo zvezdo z baklo. Zdaj pa Bog te obvaruj!“ Nato se je odpravil k Viljemu van Heuvelu, k možu z zvezdo. Žena Ma-rija pa je poklicala otroke z ulice v hišo: »Otroci, pridite noter! Molili bo- m° rožni venec. Oče je šel koledo-vat.. .<« Zunaj je bilo mraz. Topli hlev jJa je vabil in Peter Winkelmohlen, ^apec pri kmetu Francu de Veustru, 's° je že hotel vrniti h kravi, ki je tisto noč pričakovala telička, ko je *agledal nekaj, da bi mu bila od za-ndenja skoraj pipa zdrknila iz ust. d spodaj je vzšla zvezda, velika in ,ePa> kakršne še ni videl v življenju. godba je plavala v ozračju, lepa godba, otožno godba! In prav zares! vezda se je premikala, zvezda se «m Zibala sem in tja, zvezda je plo-'SJ*n. Ali je že kdo na svetu videl zvozdo, da bi plesala? Peter Winkel-Sohlen še ne! Zvezda je prav sedaj obstala tik hod križem mlina na veter in bele vetrnice so še bolj zablestele. In godba in petje sta privalovila prek zasneženih njiv. Kaj neki naj bi to bilo? Ste je hoir čas hipoma pomaknil za dva 'soč let nazaj ? Morda je spet tista božična noč, ko je zvezda priplavala nad nek hlev. Prav zares, nad nek hlev. Peter Winkelmohlen je morda celo eden izmed betlehemskih pastirjev? In v hiši je mati z otrokom. Morda je Marija z božjim Detetom ? Mnogo čudežev se v božičnem času godi na beli zemlji. Peter je hotel poklekniti, da bi molil čudo. Pa zvezda je že prisve-tila in obstala pred hlevnimi vrati. Tedaj je hlapec naenkrat spoznal one tri, ki so, zaviti v rdeče rjuhe in z zlatimi kronami na glavah, stali pred njim, in se je zasmejal, kakor se še nikoli v svojem življenju, glasno in hehetajoče in lovil sapo od Veselosti, da je te tri svojevrstne tiče imel za čudežna bitja. Preneumen, da mi ni prišlo na misel, da na dan Treh kraljev hodijo koledniki. Oni trije pa se niso zmenili za veselega hlapca. Segli so po svoja godala in pričeli peti, pobožno sicer, hkrati si pa želeč slanine in klobas in pijače: „Trije smo kralji z zvezdo svetlo, od jutra smo prišli pod vaše nebo.“ Hlapec, ki je udušil smeh, je rekel: „Pojdite z mano!“ Nato jih je peljal skozi hlev v belo poribano vežo. ,/Sezujte se!“ je ukazal in vsi trije so odložili zasnežene cokle, podvle-čene s slamo. „Jaz imam luknjo v nogavici,“ se je zahehetal Peter ■Kamerbeek in vsi so se smejali velikemu rdečemu palcu, ki je kukal v prostost. Hlapec Peter je nato potrkal na neka vrata. Odprla so se in hlapec in kralji so stopili k veliki postelji. V njej je ležala žena, k je hotela majhnega rdečega fantiča poviti v plenice. Pa otroče je kričalo in se upiralo ter brcalo z debelimi golimi nožicami. Mati je zdaj za nekaj časa odložila povijanje in vsa srečna podala otroka trem kraljem: „Le poglejte! Ali je še kaj lepšega na svetu?“ Trije kralji so se zesmejali in rekli: „Ni ne!“ In ne, da bi vedeli počemu in zakaj: sneli so svoje krone z glav. Kaj smešni so bili videti vsi, posebno črni čevljar, ki si seveda pleše ni bil namazal z loščilom. Žena se je morala prisrčno smejati. Peter Kamerbeek pa je nenadoma pomislil na goli palec in si je z drugo nogo zakril luknjo. Viljem van Heuvel je sukal svojo krono v rokah, čevljar pa se je nenadoma spomnil, da ima tudi on doma ženo in otroke in da je pravzaprav zelo slab oče. Lopov, pravi lopov, ki pusti, da otroci doma stradajo, on pa medtem v gostilni pri „Srebrni goski“ pije žganje in črno pivo. Iz oči mu je padla solza. Obrisal si jo je z rokavom, da se je na obrazu naredila bela lisa. Nato je plaho in hkrati pobožno gledal rdečega kričavega fantiča. Žena, ki je slutila, kaj se godi v črnem kralju, je rekla: ,)No, Jan Kuypers, najbrž bi radi malo popestovali mojega otročička. Nate, le vzemite ga za nekaj časa.“ Jan je tresoč se stegnil črno roke in vzel otroka ženi iz naročja. In spet so se mu v črno polt zarisale solze. „To je samo en otrok. Samo en otrok! Da! Jaz jih imam doma pet. A mislim, da nisem nikdar prav vedel, kaj je takle otrok. Zdaj pa vem, ko sem enega našel pri koledovanju. Čujte, mati! Ravno zdajle mi je padlo v glavo. Morda je to le nespametno besedičenje preprostega čevljarja. A meni se zdi, da je vsak otrok božje Dete, ki spet pride na svet, in da je vsaka mati Marija.“ „Morebiti nimate povsem napak, Kuypers!“ je prijazno rekla mati Ana Katarina in vzela otroka zamorskemu kralju spet iz rok. „Pa tudi doma malo mislite na to!“ „Vsak otrok je božje Dete in vsaka mati je Marija!“ je jecljal čevljar. Nato je naglo poveznil na glavo pločevinasto krono, segel po vreči, v katero je medtem hlapec k drugim priberačenim darovom dal še slanino in kruh, ter vzkliknil: „Domov moram! Domov moram!“ Skoraj spotaknil se je nad otroki, ki so smeje se ali s prstom v ustih stali med vrati, tako je zdirjal ven, v belo noč. Kralja sta se začudeno spogledala. Peter Kamerbeek je pozabil, da ima luknjo v nogavici, Viljem van Heuvel pa je mrmral: „Jan je znorel." »,Ali pa se je prvič v življenju spametoval," je resno pripomnila mati. Spodaj v hlevu je plašno zamujala krava liska. »Že grem!‘‘ ji je zaklical Petei Winkelmohlen in stekel k vratom. Z glavo zmajaje sta si kralja naprtila vrečo na rame in se odpra-vba domov, kajti dveh je premalo, da bi igrala tri kralje. Žena pa je Previdno povila malega kričača, ga Poljubila in rekla: „O, da bi postal In'sijonar! komaj tri dni si star, pa ß: v zo spreobrnil zamorca." Kmet Franc de Veuster pa je medtem sedel pri mizi v družinski s°bi. Pred njim je ležala stara, v UsnjQ vezana, debela knjiga. Z okor-nimi prsti je kmet počasi in zamišljeno listal po njej in prebiral zgodovino svojega rodu, ki so jo vanjo Pisali njegovi predniki. Ta knjiga i° bilo prastaro sveto pismo, v katerem je bilo opisano življenje svete družine, ko je bivala še na zemlji. Krane de Veuster je pomočil pe-r° v črnilo in pisal: „Sedmi mojih otrok je fant, po imenu Jožef. Rodil Re je v tisočosemstoštiridesetem letu zveličani a, tretjega januarja, in bil drugi dan krščen v župni cerkvi v l’remelovu. Ako je božja volja, naj postane kmet kakor njegov oče. Postane naj žilav in krepak kakor hrast in korenine naj požene globoko v flamsko zemljo. Vse dni življenja naj spolnjuje božje zapovedi. Amen!“ Težko sopeč je kmet vstal, osušil pisanje s peskom, skrbno zaprl knjigo in jo položil v omaro. Nato je stopil k oknu, pa ga na stežaj odprl in pogledal ven v noč. Videl je velik križ, ki so ga tvorile peruti vetrnic na mlinu. Videl pa je tudi zvezde, ki so migljale na nebu. iSklenil je roki in molil: „Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji." Marija, žena Jana Kuypersa, je bila vsa iz sebe od sreče in se ni mogla dovolj načuditi, da se je njen mož zgodaj in trezen vrnil s koledovanja. Zvrhano vrečo ji je stresel v naročje. Pet otrok je kričeče planilo po dišečih jestvinah. Jedli so, da se jim je cedilo od ust kakor županu, kadar se masti s pečeno gosko. Čevljar pa si je izmil črno loščilo z obraza. Ko sta z ženo legla k počitku, jo je Jan prijel za roko in rekel boječe, a vendar odločno: „Marija, odslej bo pri nas drugače! Popolnoma drugače!" „Kaj sc ti je vendar pripetilo?" je začudeno vprašala žena. Mož jc zamrmral nekaj besed, katerih pomena pa Marija prav zares ni mogla razumeti: > „Videl sem otroka!" MAMA, ALI NE MOLIŠ? Montinijeva družina je imela svojo hišo tudi v mestu Brescia. Kakih 20 metrov od nje je Marijina cerkev „Naše Gospe milosti“. To cerkev Brescianci zelo spoštujejo. Tudi Montinijevi so to Marijino svetišče zelo spoštovali. Veliko spoštovanje ima do njega tudi sedanji sveti oče Pavel VI. Ko je tisti, ki nam to pripoveduje, obiskal to Marijino cerkev, je videl v njej krasno velikonočno svečo, ki jo je podaril papež Pavel VI. svetišču, kamor je hodil v mladih letih k službi božji. Montinijeva družina je večkrat, zlasti ob sobotah in nedeljah po- Poldne, prihajala v to cerkev že tedaj, ko so še stanovali v ulici Trst in so imeli do nje dobrih 10 minut. Nekega dne sta prišla v to Marijino svetišče gospa Judita Mon-tini in njen mali sin Janez Krstnik. Janezek je že odmolil k Devici Mariji vse molitve, ki jih je Knal. Ko je proti koncu svojih molitev pogledal na mamo, se je začudil, da ni premikala ustnic in molila. Zato jo je vprašal: „Ma-rtla, ali ti nič ne moliš, tudi ene sdravemarije ne?“ .»Ne danes ne molim,“ je odgovorila. „Danes sem prišla sem delat družbo Mariji. Tukaj smo zdaj z njo skupaj.“ Tisti dan je mali Janez Krstnik «Poznal, da človek tudi tedaj m61i, če gre v cerkev in tam spoštljivo premišljuje Jezusovo ali Marijino življenje, kakor je to delala njegova mati Judita, ki je bila zelo dobra. ŠTEVILO HRUŠK Večkrat, zlasti poleti, je Janez Krstnik Montini s svojimi prijatelji rad hodil na^ hišni sadni vrt. Vendar je vselej prej prosil svojo niamo za dovoljenje: .»Mama, ali smem iti na vrt in Pojesti malo sadja?" „Da, sin, le Pojdi,“ je navadno odgovorila mama. Katero sadje je imel najbolj rad? Izbirati je mogel: breskve, jabolka, hruške, smokve, češnje in češplje. Gospa Judita, njegova mama, je določila število, koliko različnega sadja sme pojesti. Navadno mu je rekla: „Pojesti smeš dve jabolki, tri breskve, 20 češenj ... “ V različnih dobah in okoliščinah se je število spreminjalo. Mali Janez Krstnik je vedno rad ubogal, četudi bi včasih rad pojedel mnogo več jabolk. Gospa Judita je bila dobra mati. Ne samo Janeza Krstnika ampak tudi oba njegova brata Ludovika in Frančiška je skrbno vzgajala. Od vseh treh sinov je zahtevala, da so jo ubogali. Večkrat je ob vrnitvi z vrta prišel k materi in ji zaupal: „Veš, mama, pojedel sem eno jabolko (eno hruško ali breskev) manj, ker sem se bal, da bi se zmotil.“ Gospa Judita je znala modro in spretno razdeliti čas svojih otrok. Ko je videla, da so se že dovolj zabavali, je s svojo materinsko skrbjo posegla vmes in jim rekla: „Zdaj imate zobave dovolj. Pojdite se učit!" Gospod Bertolini, ki to zgodbo pripoveduje, dostavlja: „Mali Janez Krstnik je takoj zapustil našo družbo in se šel učit." Znal je ubogati. SVOJO NAGRADO JE DAL MARIJI Dober poznavalec različnih življenjskih dogodkov v Bresciji pripoveduje: Svetišče Naše Gospe milosti v Bresciji je še manj ko 20 korakov oddaljeno od hiše, v kateri je ži- vel Janez Krstnik Montini, ko je obiskoval mestni zavod Ari-ci, potem pa semenišče kot zunanji gojenec. V tej Marijini cerkvi je imel tudi novo mašo in podelil, ko je bil že kardinal, dvema nečakinjama prvo obhajilo. Hektor tega Marijinega svetišča se spominja, da je kardinal Montini pred slovesnim trenutkom prvega obhajila svojih dveh nečakinj domačim zaupal to, kar mu je razodel oče Jurij, da je zato kupil hišo tako blizu Marijine cerkve, da bi živel v čim večji bližini svetišča nebeške Matere. Nekega dne je učenec Janez Krstnik Montini v priznanje za svojo pridnost dobil srebrno medaljo, ki pa ni bila prva, pa tudi ne zadnja, v njegovem dijaškem življenju. Po slovesni razdelitvi nagrad je med potjo domov obiskal Marijino svetišče. V njem je pokleknil in se z molitvijo več zdravamarij zahvalil Mariji za uspeh pri izpitih, srebrno medaljo pa spustil v nabiralnik. Tedaj, ko je to storil ni bilo nikogar v tej cerkvi. Duhovniki so bili presenečeni, ko so med darovi v nabiralniku našli srebrno medalio. Ker ie bilo na drugi strani medalje vklesano ime dijaka Janeza Krstnika Mon-tfnija, so vedeli, da jo je ta daroval Mariji. Pravijo, da je zdaj ta medalja med dragocenimi darovi, k’ jih je Montinijeva družina darovala svetišču „Naše Gospe milosti”. PIL JE MALO VINA Gospod Aleksander Bertolini pripoveduje o tistih letih, ko sta bila oba z Janezom Krstnikom Montinijem, sedanjim papežem, še majhna. O njem pravi, da je bil živahno, vesele narave. Ljubil je družbo. Toda starši ga niso pustili med slabe, pokvarjene dečke. Posebno je pazila nanj gospa Judita, njegova mati. Gospoda Jurija, njegovega očeta, so skoraj ves dan zadrževale v mestu njegove dolžnosti. Bil je ravnatelj dnevnika „II Cittadino“. Imela pa sta oče in mati Montinijeve družine zaupanje v prebivalce najbližjih hiš, ki sta jih poznala. Med temi je bil tudi gospod Bertolini, ko je bil majhen. Gospa Judita ga je celo večkrat povabila v svojo hišo na malico. Dala je sinovom in njemu dobrega kruha, slaščic in tudi nekoliko vina. Vino je bilo zanje tedaj, ko so bili še majhni pravo razkošje. Vendar gospa Judita je bila modra mati. Dala nnjn je vina tako malo, da nam ni moglo škodovati. PAPEŽ PAVEL VI. MED OTROKI Bilo je v nedeljo 15. marca 1964, popoldne. Papež Pavel VI. je obiskal župnijo „Naše Gospe Salettske v Rimu. Ker je v tej župniji preprosto ljudstvo, je bil preprost tudi papežev obisk. Govoril je vernikom na zelo razumljiv, privlačen način. Razu- meli so ga tudi otroci, ki so v ministrantskih oblekah v zelo velikem številu sedeli pred oltarjem. Preden jim je namreč papež začel govoriti, jih je povabil, naj pride-i° v njegovo bližino in naj sedejo na udobne, krasne preproge, s katerimi je župnik okrasil prostor Pred oltarjem četudi bi papežu kazali hrbet. Otroci so ga takoj “bogali. Papež je začel govoriti: „Prišel sem vam povedat, da vas imam rad, prišel sem, da sem vam pri-nesel blagovest veselja. Nimam drugega za vas, kakor svoj blagoslov ki ga vam bom podelil. Kaj je namen mojega obiska? Kaj Je namen Cerkve same? Otroci to vedo: Voditi duše k Bogu.“ Papež je v tem preprostem tonu nadaljeval svoj govor. Verniki, Pa tudi otroci, so z veliko pozornostjo sledili njegovim besedam. Vendar samo en deček se je le nekoliko raztresel. Sveti oče je potem vprašal: »Ali je torej potrebno voditi duše k Bogu ?“ Deček, ki je bil najbližje njega jn se je prav zaradi tega nekoliko raztresel, je glasno odgovoril: »Da.“ Ljudje so se začeli sme-lati. Tudi papež se je dobrohotno smehljal in dečku rekel: »Ali si o tem prepričan? Bomo videli. Pridi sem k mikrofou!“ Deček je takoj ubogal. Papež mu !e dal potem mikrofon pred usta ln ga vprašal: „Kdo je Jezus Kristus?" Deček je odgovoril: „Božji Sin, ki je zato postal človek, da nas je odrešil.“ „Da, zato je božji Sin postal človek, da nas je odrešil. Prav si odgovoril,“ ga je pohvalil papež in spet vprašal: Kako ga moremo najti? Kje je živel? „V Palestini,“ je odgovoril deček. „Koliko let je že od tega, ko je živel?" je vprašal sveti oče. „Pred 1964. leti", je odgovoril deček, vendar ne tako samozavestno ko prej. Papež ga je pohvalil in nadaljeval : „Živel je pred mnogimi leti daleč proč od tega kraja. Kako se mu moremo približati? Katera pot, vodi k njemu?" Na ta vprašanja deček ni znal več na'tančno odogovoriti. Zato je rekel svetemu očetu: „To je težko vprašanje! V katekizmu ki se ga jaz učim, ga ni." Poslovenil Gregor Mali 9 9 9 Z Kako mi razložite dejstvo, da Bog dopusti, da je toliko ver na svetu. Vse pravijo, da so edino resnične. Človek nima časa, da bi vse študiral, ali ni potem najbolj modro, da se nobene ne oprime? Res je težko razložiti, zakaj Bog, ki je Resnica, dopusti tudi zmoto in zlo na svetu. Tudi zmota o tem, katera vera je prava, je neko umsko zlo. A to nam še ne daje pravice, da bi dvomili o božji Previdnosti ali jo celo tajili. Obstoji zlo, obstoji pa tudi božja Previdnost. To dvoje se na videz izključuje, a izkušnja in vera mi povesta, da gre tu le za videz. Ne smemo poskušati — kot pravi filozof Balmes — tajiti istočasno eksistenco teh dveh dejstev, ampak moramo poskušati razložiti to navidezno nasprotje, če tega ne dosežemo, ne mečimo na nikogar drugega krivde, kot na svojo lastno majhnost in nebogljenost. Vendar mislim, da je treba razlogov za to skrivnost iskati v dejstvu izvirnega greha, ki je oslabil naš razum in voljo, ter nas tako prepustil možni zmoti in grehu. Pameten človek ne bi smel postati skeptik samo zaradi tega, ker je na svetu več verstev. Ponarejen bankovec nam dokazuje, da obstajajo tudi pravi bankovci in ni tako težko razločiti enega od drugega. Znanstveniki z velikim trudom študirajo, katera delovna podmena se bo izkazala za resnično. Če bi ljudje, vsaj tisti, ki to zmorejo, z isto prizadevnostjo raziskovali tudi, katera vera je prava, bi brez dvoma prišli do resnice. S samim razumom bi dognali, da biva Bog, ki je Resnica sama in človekov prijatelj, ki mu je zlasti po Kristusu razodel mnogo nadnaravnih resnic, da je ta Kristus ustanovil Cerkev, ki naj nadaljuje Njegovo odrešilno delo. Če se resno trudi za spoznanje resnice, bo Bog ta njegov trud podprl s svojo milostjo in mu dal spoznati, katera je prava vera. To ni druga kot vera, ki jo izpoveduje in proglaša katoliška Cerkev, v kateri so se izpolnile prerokbe stare in nove zaveze. Tista Cerkev, ki je izšla zmagovita iz neštetih preganjanj, ki je dokazala svoj božji izvor s svetostjo in apostolsko plodnostjo, ki ima za ustanovitelja Kristusa, ki je dokazal svoje mesijanstvo s svojo svetostjo, nau- kom, zlasti pa čudeži, med njimi zla-sti z odločilnim čudežem svojega vstajenja od mrtvih. Kako spraviti v sklad prva poglavja Stare zaveze, ki govorijo o stvarjenju sveta in človeka ter nje-govi prvi zgodovini, z znanostjo, ki ^isto drugače razlaga zlasti nastanek človeka. Ali si nista znanost in svc-to pismo v nasprotju? Ob branju prvih poglavij svetega Pisma se moramo zavedati, da gre Pri njih za predzgodovinski del bi-Mije. v njih zato ne smemo iskati zgodovine v današnjem pomenu be-se(ie. Zgodovinski značaj teh prvih Poglavij je zelo relativen. Okoli nekaterih resničnih dejstev, ki so kot Mejniki v poltemi človeške predzgo -v'no> vsebujejo ta poglavja mnogo Preprostih ljudskih izročil, pri kate-rih igj.a „ljudska« domišljija veliko vI°go. Pisec teh poglavij torej ni hotel biti v prvi vrsti zgodovinar, kakor to besedo pojmujemo danes. Ho-^ J6 hiti predvsem verski učitelj, katerega namen je bil na preprost način posredovati svojim bravccm te-n^eljne razodete verske resnice o sve-t-u, človeku in Bogu. Te resnice pa je odel v oblak bujnih, poetičnih podob, kakor je bilo to primemo za Preprosto miselnost ljudi njegovega časa. Sveti pisatelj je skušal posredovati verske resnice na čim bolj ži-Vahen, obenem pa preprost način, da h* ga ljudje mogli razumeti. Bil je PaČ dober katehist. Saj tudi današnji atehisti delajo tako, ko otrokom in preprostim ljudem razlagajo globoke verske resnice. Cerkev je vedno tako umevala ta prva poglavja sv. pisma, zato ni nikdar zahtevala od vernikov, da bi vse v njih imeli za čisto zgodovinsko resnico. Tako pravi npr. Pij XII. v okrožnici Humani generis: „Ta poglavja so pisana v preprostem slogu, prikladnem miselnosti malo izobraženih ljudi. Obsegajo glavne in osnovne resnice, na katerih temelji naše odrešenje, obenem pa ljudsko pisano razlago izvora človeškega roda in izvoljenega naroda.“ To pa seveda velja le za prva poglavja svetega pisma, kajti ostalo sveto pismo stare zaveze je že mnogo bolj zgodovinsko v današnjem pomenu besede, da o Novi zavezi sploh ne govorimo. Celotno sveto pismo je bistveno verska, ne pa znanstvena knjiga, zato v njej ne smemo iskati predvsem znanstvenih podatkov (naravoslovnih, zgodovinskih ipd.). Tako nam je sveti pisatelj prvih treh poglavij svetega pisma Stare zaveze hotel posredovati v glavnem naslednji razodeti verski nauk: 1) Vse vidno stvarstvo, posebej še človeka, je ustvarilo neko nadsvetovno bitje, ki živi pred vsemi stvarmi, zunaj njih in nad njim. Vse ima svoj izvor v božji vsemogočnosti in modrosti, zato so tudi vse stvari bistveno „dobre“. 2) človek je ustvarjen po JNjegovi podobi in sličnosti“. ker predstavlja Boga na svetu zlasti s tem, da vrši gospostvo nad vsem vidnim stvarstvom. 3) Žena je enake narave z možem in je njegovo telesno, duševno in moralno dopolnilo, Kot takšna ima pred Bogom iste dolžnosti in pravice kot mož. Oba pa naj po božjem načrtu postaneta „eno meso, to se pravi, da spada zakon k prvotnemu božjemu načrtu. 4) Fizično in moralno zlo je posledica prvega človeškega para. Greh je prišel na svet po sodelovanju hudobnega duha. Z grehom je prišla tudi telesna smrt. 5) Po padcu je Bog dal prvima Človekoma obljubo odrešenja in zmage nad hudobnim duhom. Te resnice tvorijo versko jedro prvih treh poglavij svetega pisma (geneze). To jedro pa je odeto, kot že rečeno, v preprosto in slikovito folklorno pripovedno obliko. Takšna folklora je npr. opis stvarjenja prvega človeka iz zemlje, Eve iz Adamovega rebra ipd. Tega opisovanja seveda ne smemo jemati kot zgodovinsko resnico — to je le poetični okras resničnega verskega jedra. Sveto pismo nima namena, da bi tešilo našo znanstveno vedoželjnost. Za to je Bog človeku dal razum, s katerim naj prodira v svet naravoslovnih, zgodovinskih in podobnih dejstev. Razodetje in sveto pismo, ki to razodetje obsega, pa služi drugim namenom. Hoče odgovoriti na vprašanja, ki se tičejo večnostnega smisla človekovega življenja. Kdor to razume, ta bo tudi brez težav lahko razumel, da med pozitivno znanostjo in razodetjem ne more biti resničnega nasprotja, saj gre za drugačne resnice ih drugo pot, po katerih do teh resnic priti. p A. Kukoviča Molitev za vse, ki so v bedi na svetu Gospod, uči nas, da ne bomo ljubili samo sebe in domače, ki jih imamo radi. Gospod, uči nas misliti tudi na druge, ljubiti tiste, ki niso ljubljeni. Gospod uči nas trpeti z drugimi. Gospod, daj nam milost, da bomo spoznali, da je vsako minuto našega življenja, ki ga ti osrečuješ in varuješ, milijone človeških bitij, ki so tvoji sinovi in moji bratje, ki umirajo od lakote, pa nikdar niso zaslužili, da umirajo od lakote; ki umirajo od mraza, pa niso nikoli zaslužili, da umirajo od mraza. Gospod, usmili se vseh ubogih na svetu! Usmili se gobavcev, do katerih si bil tako usmiljen in dober, ko si hodil po zemlji. Usmili se milijonov gobavcev, ki razprostirajo proti tebi svoje dlani brez prstov, svoje roke brez dlani in prosijo tvojega usmiljenja. Odpusti nam, da smo jih zato, ker smo se jih sramovali in bali, toliko časa pustili same, zapuščene. Gospod, ne dopusti, da bomo še naprej srečni le mi sami. Daj, da bomo lajšali vesoljno bedo in se je tako tudi sami rešili, če je to tvoja volja. Amen. koncil v nekaj besedah !: Opomba: Na tem mestu bomo odslej prinašali najbolj temeljne ] niisli in načela posameznih konstitucij, odlokov deklaracij 2. Vatikan^! skega koncila, kakor jih je formuliral znani holandski teolog p. Schille- '• eeckx. Za naše glasilo prireja avtorjeve misli Alojzij Kukoviča. Konstitucija o sveti liturgiji 1- Najvažnejši korak, ki «a je naredila liturgična konstitucija, je rez dvoma v tem, da je „deklerikalizirala“ liturgijo. Preje je bila litur- j^Ja stvar duhovnika, medtem ko so bili verniki njegova „klientela“. °ncil pa postavlja načelo, da je aktivni subjekt liturgičnih opravil ne 0 duhovnik, ampak vsa krščanska skupnost, vse božje ljudstvo. Zato •nia v liturgiji vsak vernik svojo lastno, hierarhično urejeno, mesto in °8o. To novo teološko gledanje ima seveda vse polno praktičnih posle-lc za aktivno sodelovanje vernikov pri liturgičnih opravilih. 2- V luči tega novega gledanja je možno tudi bolje razumeti mnogb 1 °ločbe prenovljene liturgije: uvedba narodnega jezika v liturgijo, obno-f va obhajila pod obema podoboma in koneelebracija. To niso nikakor večj 1 manj izsiljene koncesije, ampak naravna posledica novega gledanja na vlogo vernikov v liturgiji. v 3. Koncil je tudi znova poudaril vso pomembnost „teologije Besede'! i ^jpni „skoro-zakramentalni“ vrednosti. Oznanjanje božje besede ni Id | Petično dopolnilo mašne liturgije, temveč spada bistveno k njej. To na-j! elv° je prišlo v pred kratkim prenovljeni mašni liturgiji; ki smo jo i začeli uporabljati v adventu, še bolj do izraza, ko je še več branja ‘ 8Vetega pisma kot prej. ’ ■ 4- Kar zadeva evharistijo je koncil odstopil od starih teorij o smislu' aritye, kakršne naletimo pri vseh religijah. Dojela je biblični in ceri i veni pojem daritve, v kateri zavzema osrednje mesto velikonočna! skrivnost. ' ' i I 5. Končno jo koncil odpravil okorno enoličnost, ki je preko 400 let! a^vladovala našo liturgijo. Mislilo se je, da je vsaka različnost v liturgiji rit napad in resna nevarnost za edinost Cerkve. Koncil je pogumnq avedel načelo pluralizma, zlasti v odnosu do raznih oblik kulture. Yves Congar pripoveduje zgodbo svojega ekumenskega dela Yves Kongar, sodobni bogoslovni učenjak, francoski dominikanec, zelo zaslužen za drugi vatikanski koncil, eden izmed 30 članov papeške bogoslovne komisije, se že več kot pol stoletja trudi za zedinjenje vseh kristjanov. Zgodbo svojega ekumeskega dela je takole opisal: Bog začenja zgodaj sejati. Tako sem tudi jaz že od otroških let prišel v stik s protestanti in Judi. To so bili namreč moji tovariši in prijatelji. Razpravljali smo tudi o verskih vprašanjih. Bila je prva svetovna vojna, imel sem 14 let. Nekega dne sva s protestantskim prijateljem razpravljala o maši. Da bi mu drugič laže odgovarjal sem se na pamet naučil pesem sle-dnico za praznik Sv. Rešnjega Telesa: Hvali, Sion, Rešenika... Naša župnijska cerkev v Seda-nu je bila porušena. Protestantski pastor je ponudil našemu župniku neko svojo kapelo, ki je stala ob našem vrtu. V tej kapeli sem se odločal za poklic. Goreče sem v njej molil in čutim hvaležnost do protestantov za tisto, kar sem prejel pri njih, v njihovi kapeli. Moja mati je dobro čutila vprašanja Cerkve. V domači knjižnici sem našel knjige o Cerkvi in revijo asumpcionistov „Zedinjenje cerkva“... Pri dominikancih sem slišal o delovanju patrov med Rusi in protestanti na Norveškem. Pij XI-je dominikancem izročil tudi semenišče za Ruse v Lillu (v sevetni Franciji). teh semen je torej zrasel s lep: delati za zedinjenje. L- 1932 je bilo zame zelo važ-nov; Svojo željo sem razodel pred-8 0jn'l{om. Predvsem bi rad delal KrPr°^S^an^' sem potoval v emčijo in se najprej po knjigah seznanil z nemško „Visoko cerkvi-Jo . Iz njihove revije sem čutil to-™’ hrepenenje... Občutil sem, Z*150 koristno je živeti v stiku z ^emci. Veliko sem dolžan njiho-eniu talentu, njihovi znanosti, o. Srečal sem se z benediktin-, a.m opatom Lambertom Beau* umom (Bodüenob), ki je bil v iz-anstvu, ker so nekateri cerkve-zadJUC^? hrivo sodili njegovo pri-evan_je za zbližanjc s pravo-. •Vairn’' Hotel sem nauk o Cer-1 (ekleziologijo) tako prenoviti, arStavim čim boli globoke bo-žon •°Vnc temelje delu za zdru-n ^°rkva. Od opata Beaudui-onnt-0-m 1S^0 še' v njegovo rW-!J° Amay’ hJcr sem našel ču-8tn’to, vzdušje. Tu je bil nekoč ie ,' karmelieanski samostan. Vse j)0. 1 0 tcano. Toda čutil sem glo-izmXM3 .fluba’ smisel za vzhodno 10 in za zbližanje kristjanov. likim s.e.tudi Prvič srečal z ve-bani h’^nirjem ekumenskega gi-lor«JanZ 'onskim duhovnikom Pav-(Kutirjerjem). kvi v mi. Je svoje misli o Cer-živlin • rej ^erkvi deluje velika zvedela m°Č- PoZneJe sem šele vanie ’ đa Se Je prav med tem bi-vel S70Patiji Amay (Amč) Pa-Oouturier sklenil posvetiti de- lu zedinjenja. Doslej je le prijateljeval z velikim številom ruskih izseljencev. Če je abbe Couturier bil poklican, da da delu za zbližanje kristjanov duhovne temelje, sem jaz čutil poklic, da mu dam bogoslovno ute-nosti. Torej najprej v katoliški Cerkvi vzgojiti srca za ekumensko ozračje. meljitev. Hitro sem začutil, da to delo ni kaka posebnost, marveč res zahteva spreobrnitev in prilagoditev življenju drugih krščanskih skupnosti. Spoznal sem tudi to, da mora začeti delati za edinost najprej vsak v svoji krščanski skup- Iz istega prepričanja se je rodilo stotine konferenc, krožkov, tečajev. Cilj vsega tega je bil: ustvariti ekumensko razpoloženje. Nič prisiljenega, nič narejenega ekumenizma, marveč vse mišljenje mora biti ekumensko. L. 1936 so me povabili v Pariz na Montmartre (Monmartr) v baziliko presvetega Srca Jezusovega da bi govoril med molitveno osmino. Po teh enournih predavanjih so se nadaljevali pogovori sedaj s protestanti, sedaj s pravoslavnimi. .. Od tedaj sem vsako leto govoril med to molitveno osmino. Čutil sem, kako blagodejno vpliva na duše, čutil sem, kako se osmina širi in poglablja, na koncu vsake konference smo molili skupaj, toda zelo počasi: Oče naš. Zame je bila ta osmina vedno milost in mislim, da tudi za večino drugih. NOVO POSLANICA PAPEŽA PAVLA VI. PATRIARHU ATENAGORI Nas in vse člane sinude sa zelo ganile misli, ki jih je nam izrazila Vaša Svetost in častitljiva Cerkev, katere ste Vi tako vreden pastir. UPANJE Mi ysi se Vam prisrčno zahvaljujemo in prosimo Gospodovega Duha, da bi ta Sinoda bila nova stopnja do obnove verske skupnosti med obema sestrama Cerkvama. V svojem in v imenu vseh članov sinode izražam Vaši Svetosti, Va- la ši duhovščini in Vašim vernikom Sloboko vdanost v Kristusu Gospodu. Pavel VI., papež poslanico je poslal papež Pa-V(’l VI. brzojavno patriarhu Ate-ringorasu v Carigradu 16. oktobra CfGO. Z njo je odgovoril na posla-nico>^ ki jo je Atenagoras poslal POpežu Pavlu VI. in sinodi. POSLANICA PATRIARHA atenagore NJEGOVI SVETOSTI PAPEŽU PAVLU VI V RIMU Vedno smo zelo blizu Vaše prev-2vjšene Svetosti. Zato smo se z ^e iko pozornostjo spomnili Vas in ase presvete rimskokatoliške Cer-včeraj v naši nedeljski molit-1 božji službi, ki smo jo imeli prevzvišenem patriarhalnem svetišču. Pred očmi smo imeli sveto ško-avsko sinodo, ki se je zbrala okrog /-Pokljam Vaši zelo ljubljeni svo osti in po Vas vsem častitim ,anom sinode svoj prisrčni poz-rirav vse naše Cerkve. Molimo k Tolažniku, naj da Va-' SVetosti moči v sveti in veliki Odgovornosti in srečno vodi delo -inode pod Vašim navdihnjenim s ,vom v blagor naše zelo Ijub-lene sestre rimske katoliške Cer- Patriarh Atenägora NEKAJ NOVIC Dobrodelna ustanova nemških katoličanov vsako leto organizira vrsto nabiralnih akcij za potrebe katoličanov drugod po svetu in sploh za potrebne. Lani so zbrali osem milijonov mark za pomoč gobavcem. S to vsoto so pomagali 183 gobavskim naseljem v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Innsbruck. Na zadjem zasedanju duhovniškega sveta innsbruške škofije se je večia izrekla za predlog, naj se v manjših skupnostih, npr. ob duhovnih vajah, dovoli obhajati tako, da duhovnik da hostijo verniku na roko in jo vernik da sam v usta. Prav tako so sklenili, da smejo biti duhovniki v škofiji oblečeni v primerno civilno obleko, a z malim križcem v gumbnici suknjiča. Zadnja beseda o teh sklepih pripada seveda škofu. Amsterdam. Napetost v študentovski župniji je popustila. Prišlo je do razgovorov štirih jezuitov s škofom iz Haarlema, Theom Zwartkrui-som. škof jih je prepričal, da ne more dovoliti duhovnilcu, ki se namerava poročiti, pridiganja med mašo. Dovolil mu je, da sme govoriti le pri obhajanju „liturgije božje bese-de‘‘ in ob podobnih priložnostih, kjer se razlaga krščanski nauk. škof je tudi dovolil, da sme študentovska župnija nadaljevati z nekaterimi „poskusi na področju bogoslužja in oznanjevaja božje besede.“ Poročilo mednarodnega bogoslovnega odbora Mednarodni bogoslovni odbor je 9. oktobra zaključil svoje študijske sestanke. Svoje delo je začel 6. oktobra s posebno pobožnostjo v Ma-tildini kapeli. Te pobožnosti se je udeležil tudi sveti oče Pavel VI. in imel med njo začetni govor. P. Rahner in msgr. Philips Hubo sta izbrala in predložila bogoslovno tvarino za razprave. Globoke razprave in bogato izmenjavo misli je podpiralo prijateljsko so- žitje vseh članov tega odbora, vzdušje popolne svobode in bratskega zaupanja. Na koncu razprav so člani Mednarodnega bogoslovnega odbora izdali poročilo, ki se glasi: Prvo zborovanje Mednarodnega bogoslovnega odbora je bilo od 6. do 8. oktobra v Rimu v prostorih „Marijinega doma“ pod predsedstvom kardinala Franca Seperja. Udeleževalo se ga je od 29 do 30 članov. Zborovanje je udeležencem dalo možnost, da so prišli skupaj, navezali med seboj prve stike, spoznali pomen in nalogo tega odbora. Mogli so tudi odkritosrčno povedati svoje mnenje o najbolj nujnih in perečih vprašanjih, o katerih je treba razpravljati. Določili so tudi način delovanja tega odbora in ustanovili študijske pododbore. Pravila Mednarodnega bogoslovnega odbora, ki ga je papež Pavel VI. v tem letu ustanovil na predlog škofovske sinode, določajo, da je ta odbor na razpolago Sveti stolici, zlasti Kongregaciji za verski nauk, da z njo rešuje važnejša vprašanja. Vendar pa ta odbor ni del imenovane kongrega-ciie, ampak deluje po svojih posebnih pravilih. Le kardinal načelnik te kongregacije je vedno predsednik tega odbora. Uspehe s”ojega preučevanja je Mednarodni bogoslovni odbor izročil samemu svetemu očetu in Kongregaciji za verski nauk. Odbor ni razpravljal o posebnih verskih vprašanjih tako, kakor bi Preučeval kako knjigo ali kakor kak članek, ampak se je lotil osnovnih verskih vprašanj, ki so za živ-'jenje Cerkve vedno bolj važna. Duhovno razpoloženje je bilo na zborovanju odlično. Bogoslovni znanstveniki so tri dni živeli sku- PaJ in mogli popolnoma svobodno ^menjati svoje misli. Prav tako vzdušje svobode in bratskega za-uPanja je vladalo na študijskih sestankih. bogoslovni strokovnjaki so Se Prcd zborovanjem dobili seznam ln kratko vsebino najvažnejših vprašanj, o katerih bi po mnenju P- Karla Rahnerja, ki je ta seznam ^stavil, morali razpravljati. Msgr. erard Philips je dal navodilo za ^uha in način delovanja tega od-ora. prj i.em je Up0gteval mnenja soh članov, katera vprašanja naj obravnavajo in o načinu, kako se razpravlja o njih. Se '?a Robata na študijskih sejah e .io osredotočila na vprašanje Oftoslovnega pluralizma, na cerkveno učiteljstvo in na to, kako ai izvršuje svojo nalogo v seda- njih razmerah. zerpnih razprav ni bilo. Vpra-stvo0' S° ■l'*1 bogoslovni znan-Žili*5111^ na ^em zborovanju spro-n So vzbudila pozornost na važ-nar j*6*1 Pr°blemov. člani Med-bol-0 neRa ^0^0Sj0VnePa odbora so dan"5 razumeli krizo Cerkve v se-tem^0? S.Ve^U' 30 soglašali v ’ ua je nek upravičen in nu- jen pluralizem tudi v cerkvenem nauku. Različna mnenja so se pokazala le pri določitvi mej tega1 zakonitega pluralizma. Poglobiti je treba tudi nekatere točke bogoslovnih vprašanj, če hočemo rešiti versko in cerkveno edinost. Na tem zborovanju so tudi skušali dognati, kako ljudje dejansko sprejomajo navodila in naročila cerkvenega učiteljstva. Pokazalo se je, da danes cerkveno učiteljstvo težko izvršuje svojo nalogo. Prav to pa zahteva od bogoslovnih učenjakov, da se še bolj zavedajo svoje odgovornosti. Zato je zelo važno pravilno pojmovanje pluralizma in cerkvenega učiteljstva, kakor tudi verskega in vsakega drugega znanja. Metodološka pravila, ki se jih bo Mednarodni odbor držal pri svojem bodočem delu, so izdelali na podlagi izkušenj, pridobljenih na II. vatikanskem koncilu in so dovolj prožna, da se bodo spremen nila, kadar bo potrebno tako; dä bodo bolj odgovarjala časovnim razmeram. Odbor si je izbral za preučevan nje štiri zadeve: edinost v veri; duhovništvo; teologija upanja, krščanska vera in bodočnost človeštva: vidiki krščanskega morali nega znanja. Za preučevanje teh štirih zadev so ustanovili štiri pododbore. Njihova naloga je bolje določiti in opredeliti snov teh štirih vprar. šanj. ’. G. M M NOVO GLEDANJE V starem veku je bil pravni položaj otroka, ki je sad ljubezni, posebno deklice, zelo negotov. V Atenah je imela žena pravico, da zaduši dete, ki se je rodilo. V Šparti je bilo dete državna last in starešine so dopuš&ili, da so 'se ga starši znebili in ga izpostavili na gori Taiget. V Rimu je bil gakon jasen: „Če je dete pohabljeno, naj ga oče brez pomišljanja umori.“ i' Se danes naletimo v krajih, kjer krščanstvo ni močno zakoreninjeno, pa tudi tam, kjer ga ne cenijo in ga izločajo iz javnega življenja, na isto preziranje otroka. Kristus je prišel na svet kot majhno dete, v jasli položeno. Pozneje je rekel: „Pustite otročičem, naj prihajajo k meni“* (Mk 10, 14). „Kar ste storili kateremu izmed teh mojih -najmanjših bratov, ste meni storili“ (Mt 25,40). Ob betlehemskih jaslicah in iz Kristusovih besed se Cerkev hrani z materinsko ljupeznijo do majhnega otroka in si prizadeva vtisniti jo tudi nam. ščiti otroka že od njegovega rojstva, da mu posredujle milost. Brani ga pred krivičnimi zahtevami nekaterih staršev in skupnosti. Gradi ustanove: jaslice, šole, sirotišnice. 1* ’ 1 ' 5' Oni dan sem v televiziji iskala opoldanskega poročila, pa mi je pri tem Pogled obstal na družbi, ki je razpravljala o sodobni mladini. Ker me stvar zonima, sem prisluhnila pogovoru. Prav takrat je mlada televizijska »zvezdnica" z navdušenjem zagovarjala „hippies“, češ kako originalni so v sv°ji noši in zadržanju, v izražanju svoje volje. Hotela sem že obrniti Knnib, pa se je prav tedaj oglasil k besedi odrasel gospod. »Vprašanje je,“ je dejal, „kaj smo mi tej mladini dali. Kaj je od nas 8tarejših prejela.“ Besede so me docela začudile, s tega mesta namreč. Zaprla sem aparat, ker je bil čas kosila, a misel se je zajedla vame 111 nie ni zapustila. KnJ je hotel povedati s to pripombo? Razumem da to, da mladina ni sama kriva svoje neuravnovešenosti 'n izbruhov, ki nam vzbujajo tako pozomost, ampak so pri tem udeleženi di starši, Starši, vzgojitelji, družba. Iz njihovega naročja je ta mladina 7'1‘ a> °ni so jo oblikovali v tistih otroških letih, ko se človeku grade temelji n-legovega življenja. In zdaj, ko ti mladi ljudje vstopajo v življenje in jih Premetava sem ter tja, je prav od te vzgoje, ki so jim jo starši dali, . Vlsr>o, ali bodo vzdržali njeni temelji, ali so bili prešibko postavljeni Re bo mlado življenje v notranjosti zrušilo. Vprašanje, kaj starši, kaj starejši otroku dajo, je prevažno, odgo-Vorno- usodno vprašanje. Tudi za nas. čeprav se morda tolažimo, da naša mladina ni zašla y Rkrajnosti kot mnogi okrog nas, vendar tudi nam velja diagnoza, ki jo 6 'zrokel dober poznavalec in ljubitelj mladine slovenskim materam: »Starši so odpovedali!“ Besede so vredne premisleka, poštenega pregleda našega življenja. Slovenski starši nismo odpovedali“ v zunanjem, v materialnem. r° smo stopili v korak ali celo prehiteli marsikoga, ki je pred nami Prišel sem. A naša šibka točka je notranja, duhovna plat. Tu smo zdrknili z e višine na povprečno okoliško In tečemo * tokom okolja. Kam? Oče in mati, ki stojita na krmilu slovenske družine v zdomstvu morata jasno videti cilj; ga vedno imeti pred očmi in z vso družino veslati k njemu, čeprav proti toku. Ali pa do cilja ne bosta prišla. Do tega zaključka so me pripeljale one prve besede. Da moramo starši in zopet starši živeti vse tisto, kar želimo od mladih in od bodočnosti. Naj bi bile tudi te kratke minute kramljanja v teku letošnjega leta skromen pripomoček, nekaka mesečna bilanca pri naših naporih na poti do ciljev. M. B. KAJ PRAVITE? Zakaj mi niso všeč mini-krila? Zato, ker jih večina deklet ne zna pravilno nositi. Kako se jih nosi pravilno? Tako, da ne žalijo čuta nravnosti in da ohranijo to, kar je prav žensko, to je dostojnost in ljubkost. Zakaj ne odobravam plesa mladostnikov? Otroci v sedanjih časih telesno vse prehitro dozorevajo, razvoj duše in duha pa je ostal vsaj isti, če ne v kasnejši starostni dobi. Pravkar dozorel fizični nagon mladostnika lahko prevladuje duševno pripravljenost. Zato lahko nastanejo težke nravne motnje in zapletke. Razvajen otrok? Pomilujem gay enako kakor njegove starše. Tak otrok ne bo nikoli srečen. V prvih letih njegovega življenja so ga starši obdajali s preveliko ljubeznivostjo in popustljivostjo in mu ugodili prav vsako prošnjo. Otrok je postal egoist in kot tak v kasnejši dobi, ko že vstopa v družbo, ne bo našel razumevanja. Prijatelji se ga bodo izogibali in če si jih bo hotel pridobiti, se bo moral za nje trdo boriti. Ker je bil vajen, da se vse dogaja, kakor on želi, bo le z največjo težavo delal usluge in bil ljubezniv — kar je sicer pri normalno vzgojenemu otroku povsem naravno. Starši, ki otroka resnično ljubijo, mu svojo ljubezen pokažejo, a so kljub temu odločni in strogi pri vzgoji. Ali je kazen potrebna? Večina staršev bo ogovorila pritrdilno. Seveda pa ne obstoja samo telesna kazen, saj otroka lahko kaznujemo tudi brez šibe in udarcev. Vendar so statistike pokazale, da je prav malo kazni potrebno. ® 0 telesnih, kakor drugih, če otroka od prvih dni vzgajamo v ljubezni. Povedi in spoštovanju do staršev in soljudi. Starši sami pa bodo tudi v n^1> da kadar so mirni, uravnovešeni in dobre volje — prav redko a a Se poglobimo in skušamo dognati, od kod izvira njegova živčna nape-Qa • Ali morda zahtevamo preveč od njega? Ali ga prevečkrat kaznujemo? prepogosto karamo ali pa ga nenehoma opominjamo? Morda ni kos ali m nalogam? Morda preživo doživlja razne prizore v televiziji * v kinu? V vsakem primeru se je dobro posvetovati še z njegovim uči-Jein' otroku pa posvečati veliko nevidnega opazovanja! P. D. , • , • RAZGOVOR IN AVTORITETA j . ^azgovor med starši in otroci? Kako in kdaj naj se starši poslu-tle GlTl0 oblasti in pravic, katere imamo kot vzgojitelji Pravijo, da Znamo več vzgajati otrok, da ne znamo vzpostaviti avtoritete, da so se nam otroci odtujili — skratka, da se starši kot vzgojitelji ne Sferno. Logična posledica je, da smo pričeli celo mi sami dvomiti 8vojim ravnanjem... Kaj bi Vi storila v sledečih primerih? j j Osemletna Lenka se je napravljala za sprehod. Svetovala sem ja’janaj nadene svetlomodro oblekco, ona pa si je želela in vztra-pe ,..na rdečih nogavicah, rumenem krilcu, zeleni bluzi in modrih saj Ja. "Kakšna pestrost v barvah!“ sem si mislila in ji pustila, sinen 1115 stvar ni zdela kaj posebno važna. Če se ji bodo prijateljice Len.a e bo sama kriva!... res se je tako zgodilo in od tega časa a uP°števa moje mnenje. Enajstletni Franci mi je pa pripravil že večje skrbi. Dobil si je nove prijatelje, s katerimi se prav dobro razume. Vse bi bilo v redu, če., dečko ne bi postal malo zaprt. „Krivi so novi prijatelji!“ je menila znanka. Nisem ji takoj pritrdila. Raje sem se pozanimala, kakšni so pravzaprav ti dečki, iz kašnih družin izhajajo, kakšni so njihovi starši. Morda so pa res prav ti fantiči krivi, da sin ni več z menoj tako zaupljiv, kakor je bil preje? Ce bi bili slabi, potem prav gotovo ne bi smel več med nje! Potrudila bi se, da bi mu našla drugo družbo. Seveda tako, da fant ne bi čutil, da sem mu jo prav jaz priskrbela. Ce pa novi prijatelji ne bi bili slabi, potem pa bi iskala vzroke drugje> morda celo v sami sebi? Morda sem mu pa prav jaz povzročila nezaupanje ? Štirinajstletni Lojze mi je nakopal precej težkih ur. Gledati )e hotel film, ki je ocenjen za neprimernega. „Vsi moji prijatelji so f?a že videli,“ mi je dopovedoval. Lepi prijatelji! Seveda, pri svojih štiri' najstih letih si že domišljajo, da je cenzura zastarela, da so kritik' prestrogi in da so sami že toliko zreli, da lahko prav vse vidijo! Kako dopovedati Lojzetu, da ti mladeniči niso zanj prava družba in da nima smisla trošiti denar za ogled takšnega filma? Ce bi to naredila na hitro in le v par besedah, bi le-te verjetno ne bile dovolj prepričljive. Počakala sem primernega trenutka, medtem pa poiskala predstavo, ki je bila gotovo bolj zanimiva od onega filma. Tako je Lojze vsaj trenutno imel tehten izgovor. Po najinem pogovoru pa si ga Je znal sam najti, kadar je prišla slična prilika. Franci je prebiral neko revijo in vzkliknil: „Mamica, tukaj p'§e' da morate starši govoriti z otroci kot s sebi enakovrednimi. Kaj pa je to? Verjetno sem še premajhen, da bi to razumel!“ Torej se deček le zaveda, da ni vsemu kos in da ima pred seb °kUzon zrak, negibne obstanejo. Če se to stalno ponavlja, oslabe in Padejo. Nove ne zrastejo nikoli več. Po tridesetletnem Janezovem ka-trikU n’mamo> uboga pljuča, skoraj nič več dlačic. Sluznice so se pa v ra,t Povečale. Janez ne ve, da je v nevarnosti, da se zaduši, če pade kaš^v'0 zra^ne vrečice preveč sluza. Edino, kar ga rešuje, je kašelj, n . J kadilcev. To je edino sredstvo za čiščenje, ki mi je še ostalo, zato J onoz ne jemlje zdravil proti kašlju te vrste.“ pr- ^astel mi je sin. Bala sem se, da bo začel kaditi, zato sem mu ovedovala, koliko je trpel njegov ded, kadar ni imel tobaka in koliko je prekašljal njegov oče. Opozorila sem ga na strica in njegovo rano na želodcu, ki mu niti po operaciji ni dala miru, dokler ni opustil cigarete. „Cernu bi se vadil nekaj, kar sedaj sploh ne pogrešaš, pa ti pozneje lahko dela hude preglavice glede zdravja? In koliko moči ti bo .treba, da se pozneje odvadiš, če bo treba!“ Žal, vse skupaj ni nič zaleglo. Družba je zmagala. Mlad človek v mladi družbi noče biti bela vrana. Lahko je plavati s tokom, za borbo proti toku je pa treba zrelosti in moči. Sin je zagotavljal, da cigareto lahko vsak hip pusti, pa se je varal-Včasih je res malo popustil, a ne za dolgo. Posebno v družbi je bil tobak neobhodno potreben. Pridobil si je bronhitis, ki ga obišče vsako zimo. K sreči hčerka ni toliko moderna, da bi kadila. Za dekle je še slabše, če se vda tej razvadi. Dobro je, da ve, kako vpliva nikotin nanjo in na otroka pred in po rojstvu. V času nosečnosti se krvne žilice v posteljici in prsih zelo pomnožijo, da prinašajo več hrane otročičku. Pod vplivom nikotina se pa stisnejo in tako se zmanjša dotok krvi s hrano. Posledice: med ženami, ki kade, je več splavov, več prezgodnjih porodov, novorojenčki imajo težo pod normalno, mleko v prsih kmalu usahne. Vsaka mamica si pa želi roditi zdrave otroke in jih sama dojiti, ker je to za otroke najbolje. Zakaj bi se torej dekle sililo s cigareto, če se bo potem iz ljubezni do otrok morala mučiti z odpovedjo, če je bo zmožna?! Poznam človeka, čigar pljuča zahreščijo ob vsakem globokem vdihu. Kljub temu jih kar naprej in naprej prcpaja s tobakovim dimom. Seveda — kašlja. Čudim se mu, ker ne prenese, npr. vonja P° jedi v hiši. Zmanjkuje mu zraka v zaprtem prostoru, dim za dimom naravnost v trpeča pljuča pa ga ne moti. Tudi ga boli želodec skoraj po vsaki jedi. Zato je izbirčen. „Tega ne smem, to mi škoduje, ta jed mi ne stori dobro/Toleg njega se pa prihuljeno kadi pravi krivec, človek pa sam sebi vede taji, da je tobak pravi povzročitelj. Citala sem, da kajenje enega ali več zavitkov cigaret na dan p°' dvoji nevarnost srčne kapi. Nikotin sprosti gotove kemične snovi v krvi, ki morejo prekiniti ritmično bitje srca. celo ustaviti. K sreči oh prekinjenju kajenja ta nevarnost mine. Vedno pogosteje čitamo, da tobak pospešuje raka na pljučih, kro-ničen bronhitis in druge bolezni dihal, poapnenje žil itd. Tobakarju celo pokvarjen zrak bolj škodi kot nekadilcu. Zrak gra skozi vročo Cigareto in razne kemične snovi, ki so v njem, vročina ra?'' topi in naredi lažje vdihljive. Pa kljub vsemu — kadimo. Ljudje smo res čudni. Vemo, da nam stvar škoduje, v začetku se moramo siliti, ker nam je slabo, pa vendar rinemo dalje. In kaj imamo od tega? Okužujemo zrak, kjer koli smo. škodujemo svojemu in tujemu zdravju. So primeri, ko povzroča tobak v družini prepir. Spuščamo denar v zrak. Kadilec pušča za seboj polne pepelnike, ogorke v skodelicah, krožnikih in po tleh. Prostor, ki ga je zapustila družba kadilcev, je nepristen in neestetičen. K sreči ni več „čikarjev“. Ti so opljuvali vsa tla okrog sebe. V primeri z vsem tem je vsa 1 Bilcem, prav majhna in navidezna. DRUŽINSKA POŠTA Materialisti pri vzgoji Lepo kulturno življenje ▼ pre-e osti govori za to, da so Slovenci oteli dajati odličnejše mesto du-0Vl>im vrednotam pred tvarnimi. Se a,n zdi, da tudi v našem kon-^retiicm izseljenskem položaju daje-’ Posebno pri vzgoji, prvo mesto ovnim in verskim vrednotam pred mat«rialnimi? žalost je mnogo družin, kjer ;, ki jo tobak nudi ka-F. so starši tako zaverovani v ugodje, ki jim ga nudi družba, da pozabljajo pri vzgoji otrok na duhovne vrednote. Sami so bili morda še vzgojeni v duhu požrtvovalnosti, pa so jo verjetno razumeli kot breme, ki ga zdaj odmetujejo. Važno je namreč, da znamo živeti požrtvovalno sredi ugodja, ki nam ga nudi svet, da znamo materialne dobrine uživati po pameti, a vendarle dajati prvo mesto odpovedi, žrtvi in ljubezni. Ne smemo pozabiti, da otroci, ki so razvajeni in polni vseh tvarnih dobrot — ne bodo znali koristno živeti v družbi in kar je še huje — ne bodo sposobni ljubiti ne svojega zakonskega druga, ne naroda, ne Boga, ne umetnosti in znanosti, ničesar razen samega sebe. POTOVANJA OB KONCU ŠOLE čeprav je to vprašanje morda za dva meseca prekasno, bi rada vprašala, kaj menite o skupnih izletih ob koncu srednje šole ali univerze (po notranjosti republike ali v inozemstvo) in o načinu zbiranja sredstev za ta potovanja (plesi, modni mimohodi ipd). Če bi jasneje opredelili te „skupne izlete“, bi bil odgovor lažji. Pazite na naslednje točke: a) So izleti mešani in brez nadzorstva ? b) Koliko je star Vaš otrok in koliko je samostojen? Je vajen družbe, ki jo bo našel na izletu, ima dobre prijatelje (verne, poštene), ali ne veste, kakšni so? c) Pri daljših potovanjih jih mora spremljati več odraslih. Jih poznate in veste, kakšne nazore imajo o morali ? č) Družbi, v kateri živite, je vsako sredstvo dobro za nabiranje denarja, Ve vaš otrok, da so vrednote, ki so višje in važnejše od denarja? Veste to Vi? Ni ga pravila, ki bi nadomestilo Vašo lastno vest! Gornja vprašanja pa naj Vam pomagajo, da problem osvetlite. Dijaški izleti po svetu so gotovo lahko koristni in se jim ne smete upirati brez razloga. A pripraviti je treba otroka na samostojno življenje že mnogo prej in pa poznati morate okolje, ki ga vabi — preden mu daste svoje dovoljenje. BOJTE SE POSLEDIC MAMIL Ali smo matere upravičeno v etra -hu zaradi nevarnosti, da bi naši otroci zapadli nevarnosti mamil? Ste upravičene. Ta nevarnost je vedno večja in prav je, da otroci dobe že doma prvi pouk o nevarnosti mamil. Seveda Vas ta strah ne sme hromiti, če pazite na otrokovo družbo je nevarnost gotovo manjša. Mamila, spolna razbrzdanost in splošna uživanjaželjnost so prav kakor promet nevarnosti moderne družbe. Za to družbo — v kateri bo Vaš otrok živel — ga morate vzgajati pogumno in s krščanskim optimizmom. MOLITVENI NAMEN Splošni: da bi leto 1970 začeli in preživeli v milosti božji in medsebojni ljubezni. Misijonski: da bi skozi vse leto z molitvijo in zlanima-njem sprejemali delo misijonarjev, posebno slovenskih. *«. mlcMlfA«» MISLI OB NOVEM LETU Kot deževne kaplje drsijo dnevi, dan za dnem, neprestano, skora) ®°Pazno. še malo časa in udaril bo zvon, ki naznaja prihod novega _ a- Na stotine bengaličnih luči bo zagorelo v pozdrav novemu letu. o smehom, krikom, pokanjem in šumenjem bodo ljudje napivali no-Vemu letu in si želeli sreče v bodočnosti. Tudi ti in jaz bova praznovala; doma, v družbi, med prijatelji, Sorodniki, znanci. Tudi nama ne bo manjkalo jedi in pijače. R- za trenutek pomisli. Kaj vse smo doživeli v preteklem letu. ikšen napredek v tehniki! Človek je stopil na Luno. Biafra in etnam še vedno krvavita. Pomisli na tiste, ki novega leta ne praznu-jo v izobilju, ampak trpe lakoto in žejo, mraz, vročino. Slišiš jok radanih otrok, stok ranjenega vojaka, ječanje bolnikov. Pričaraj si pred oči trpljenje ljudi po ječah. Narodi se še vedno az,Jo. Bela in črna rasa si nasprotujeta. Vojna se še vedno nadaljuje. jniag®e zavedaš moj mladi prijatelj, veš kaj pomeni draga deklica, da Št,a-d°m’ družino’ zdravie- živiš v svobodi in miru. Imaš možnost klo 1Ja’ naPredka. Veliko dobrot ti je Bog naklonil v prete- 111 ktu; zahvali se mu. dočnBOdOČn°St’ nam pviaa^a’ Sprejmi jo z veseljem, pogumno. Bo-likorf°S? ’ tud^ Jaz ustvarjava. Proč z ozkostjo in zaprtostjo. Ve-( usna in srčna mladina ustvarja nov svet. Podaj roko zapuščenemu, osamljenemu, utrujenemu. Dvigaj padle, podpiraj omahujoče. Tvoja bakla vere naj sveti tistim, ki dvomjjo in so v temi. Ne izključuj od svoje dobrote nikogar; sipaj veselje in srečo na vse, ki pridejo s tabo v stik. Čaka te novo leto, leto študija, dela, naporov, upanja, hrepenenja, sanj, ljubezni. Posvečuj delo, študij, napore, zabavo. Tvoja govorica naj bo pesem ljubezni. Kazalci na uri so se pomaknili na polnoč. Srečno novo leto, dragi prijatelj, srečno, draga deklica. M. Mt. ZAROČENCI V ATOMSKI DOBI Ni bila še napisana, da bi jaz vedel, zgodovina o zaročencih. Bila bi ena izmed najzanimivejših zgodovin, tako sugestivna kot zgodovina kina, tako zapletena kot zgodovina politike, tako neverjetna kot zgodovina letalstva. Te zgodovine kajpak ne bi smeli začenjati z Adamom in Evo in sicer iz čisto preprostega razloga: ona dva nista bila zaročenca, ampak takoj v začetku zakonca. V poganskih stoletjih je bilo zaročanje skrčeno le na pripravo na zakonsko pogodbo. Kristjan, ki je povzdignil žensko na raven moške družice, je napravil iz zaroke preludij zakramenta. Nato je prišla prava poplava različnih tokov: nekateri so jemali zaroko kot strategijo za posest ženske, kot zabavo in kratkočasenje, drugi kot sredstvo za dosego ali pomnožitev imetja ali kot hobby za konec tedna. Zaročenci srednjega veka so 'podjarmljali srca svojih deklet z vojnimi junaštvi in smelimi kavalirskimi dvoboji. Kavalirji v dobi romantike, bledolični in vzdihujoči in s frizurami, v katerih bi lahko gnezdil« lastovke, so osvajali s sladkim leporečjem. V 19. stoletju so stavili fantje svoje upe na odziv dekliških src v formalnost svojega zasebnega in javnega zadržanja. Zaročenci atomske dobe, ki hodijo z roko v roki pod gozdom anten, motorjev in propelerjev, so eksplozivni kot bombe, klepetavi kot radio, sigurni kot radar in bliskoviti v ljubezni kot reakcijsko letalo. Včerajšnji zaročenci so poklanjali svojim izvoljenkam zmagoslavne nieče ali pa mehkocveteče rožice poezije, ki jim je jemalo spanec teden dni. v atomski in vesoljski dobi si zaročenec ne beli glave: dekletu po-nudi enostavno Coca-colo. Kadar so se mladi ljudje preteklih rodov želeli poročiti, so iz zaro-'*ve napravili pravo umetnost prepričevanja in osvajanja ali pa celo znanost z natančno določenimi in obenem neznansko zapletenimi predpisi Danes je to tako preprosta tehnika kot katerakoli druga, ki ne ter-Ja ne časa, ne predpisa, ne teorij. Vse je čudovito avtomatično: „Me n^araš?“ „Rada te imam.“ „Se poročiva.“ Je funkcionalno in praktično ot življenje samo, v katerega smo potopljeni. Ca vprašam kak par današnje dobe, kdaj se nameravata poročiti, preseneti z mehaničnim in funkcionalnim odgovorom, ki razodeva ve-|ko objestnost: kadar bom res do ušes zaljubljen, kadar se bom navezal biti samski, kadar bi si najmanj mislil, nič se mi ne mudi, kadar 81 bom to v glavo vbil... Včerajšnje fantovapje je bilo ljubezen z ograjo. Fant in dekle sta aniljala skozi okno. Ona znotraj v kamrici za okenskim omrežjem, Pokritim s plezalkami, on zunaj pod oknom na klopici ali lestvi. Pri 8°sednjem oknu pa za zavesami čuječa mati. Dandanes skoraj ni kontrole pri ljubezni. Razdaljo je zamenjala Varna bližina z zapeljivo samoto in pokrivajočo temo. Včerajšnji fant je bil redno lahko miren glede moralne čistosti svo-Ka dekleta, današnji ima včasih upravičeno svoje dvome. Kant in dekle sta se v preteklosti videvala redko, ob družinskih aznikih, na krajevnem semnju, po nedeljski maši. Pa je bilo veliko av° ljubezni in malo prilik za pričkanje, kr f^anaanji zaročeni se hočejo videti po petkrat na dan in še toliko-kot 86 kličejo po telefonu. Najrajši bi prebili skupaj 24 ur dnevno, lik ne k' nepretrgana navzočnost ubijala iluzije in podpirala preve-v a domačnost. Ljubezen se tako sprevrže v monotonijo in rada konča reganju in v odporu drug do drugega. n . Včerajšnji fant je pošiljal svojemu dekletu dragocena pisma na J 'nejšem papirju z izbranimi besedami in elegantnimi črkami brez •tanjših pravopisnih napak. Današnji fant vse silno poenostavlja. Posl Y^e.rai®ni zaročenci so o svojem razmerju obveščali svoje starše. Eost • nDhove svete, upoštevali njihove želje. Današnji zaročenci pove* ? kitajo staršem, da so hudo zastareli, čisto nerazumevajoči in pre- tenkovestni. zJ?odovine se učimo o marsičem, morda se tudi zaročenci v Pret ti- lab ko nauče kaj zase koristnega iz zadržanja zaročencev leklih dob. J. Š. MLADINSKA POŠTA SMEM VPRAŠATI S TUJO BESEDO? Čeprav rada berem slovenske knjige in revije, vendar čutim, da včasih ne morem vprašati mame kakšne važne stvari, ker ne najdem prave slovenske besede. Smem v tem primeru rabiti argentinsko besedo? Veš to težavo imajo vsi ljudje, ki govore več jezikov. Zato, da spo-polniš svoj besedni zaklad v enem jeziku, si moraš pomagati z drugim. Le pridno sprašuj in če Ti starši ne bodo vedeli kdaj dati odgovora, se obrni kar na naš kotiček. IDEAL ŠKOFA ROŽMANA V novembru sem bil na proslavi za 10-letnico smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. Zdi se mi, da je on eden najbolj jasnih izseljenskih idealov v stališču do komunizma. Leta 1945 sem bil otrok, ko so starši odšli iz Slovenije. A iz branja živ* Ijcnjepisa škofa Ražmana in na pro-slavi se mi je zazdelo, da ideale im»' mo, samo osvetliti jih moramo •" bolj spoštovati. Kaj pravite? Res je kar praviš. Škof Rožmaf je gotovo nosilec idealov naše etfii' gracije. Ideale imamo in smo ji'1 imeli vedno, sicer se ne bi borili se Ti ne zdi? Res pa je, da ji11 nismo znali, mi stari, posredovat* vašemu rodu, kot bi bilo treba. Hvala Bogu, da sami prihajate do njih! Želel bi tudi, da si starši, ki bero te vrstice, narede spraševanje vest* — če niso tudi oni pozabili posre' dovati idealov svojim otrokom. ZAKAJ NE SMEM BITI MODERNA? Oprostite, da spet vprašujem 0 modi. Ne gre za „mini-modo“ ali moralno vprašanje, ampak za razu' ■nevanje med starši in menoj. Jaz bi fada nosila dvodelno obleko s hla-čami in dolgim suknjičem, kot je m°da in kot nosijo moje argentnske Prijateljice, mami iia to ni všeč. Ka-ko naj naredim? Ni nujno, da je vse kar imajo *v°je prijateljice že lepo in okusno. se kdaj vprašala, ali imaš postavo za tako obleko, ali je primer-na za okolje, v katerem živiš? Saj 8| lahko okusno in elegantno napravljena in v skladu z modo, pa vendar ni Potreba, da slepo posnemaš „pri-iateljice“. Moda je sicer znak časa, 'f i-ndi osebnega okusa. To kar ver-j®,n° želi Tvoja mama, je vzgojiti li okus, da ne boš slepo drvela za vsem, har Ti porinejo pod nos modni trgovci. Ce hočeš biti res lepo napravljena in elegantna, moraš zgo-ai Pričeti z vzgojo lastnega oseb-n da sta nehote zašla na sveta Področja. Neopazno je Rinaldi motril svoje kolege. Na obeh straneh oltarja so fiedeli v svojih sedežih kakor zbori Postaranih angelov. Na prsih so i’ni bliščali zlati križi in na prstih So težko počivali kneževski prsta-V obrazih jim je bral starost 'n navajenost na oblast. . Zagledal je Rahamanija, iz Antiohije, in se ustavil ob njegovih kosto poraščenih obrvih, ošiljeni oradi in bleščečih očeh. Skoraj mi-8tiČne so bile. Zatem je motril Be-oodettija, vodjo Vatikanske banke, oobelušen je bil kakor sodček; nad Rdečimi lici so se odražali rjav-kasti lasje; mehki so bili videti kakor svila. Zraven je sedel Poljak otočki, znan po svojih bistrih ?:eh in žalostnih ustih. Naprej je '* Japonec Tatsue: samo še ru-^onkasti plašč mu je manjkal, pa 1 oil podoba pravega budista. Med rncein iz Kenije Ragambwejem in jjohim asketom Pallenbergom iz onakovega je stoloval izgnani Ki-atec Hsein. ^'naldijeve pozorne oči so se še naprej sprehajale po posameznih 8odežih v zboru. Ob vsakem obrazu 1. j® postavil isto vprašanje, češ ‘v Jo tale mož sposoben biti pa-^eor*jj siode^ bi bili vsi , ko izvoljeni, a praksa je pač kand^na' nc^a'’ J. oktobra je 92 slovenskih otrok preje lo zakrament sv. birme, ki jim ga je podelil msgr. Anton Orehar v ukrajinski stolnici, dvesto metrov od Slovenske hiše. Prvo sv. obhajilo 30. novembra je 74 slovenskih otrok prejelo pivo sv. obhajilo v Slovenski hiši. Po okrajih je bilo naslednjo število prvoobhajancev: Be-razategui 1, Buenos Aires (Slov. hiša) 0, Carapachay 5, Castelar 8, Lands 19, Ramos Mejia 17, San Justo 14, San Martin 14. Med sv. mašo ki jo je daroval msgr. Anton Orehar, je pel otroški pevski zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom ge. Zdenke Janove. 10-letnica cerkve v Slovenski vasi 10. novembra so rojaki v Slovenski vasi v Lanusu obhajali deseto obletnico blagoslovitve cerkve Marije Kraljice. Sedaj je dokončno preurejena po načrtih arh. g. Vombergar-ja Jureta. Dopoldne je opravil sv. mašo s cerkvenim govorom g. msgr. A. Orehar. Popoldne je bila šmarnič- na pobožnost, nato pa na vrtu misi-jonišča kulturni del z nastopom pev-skega zbora pod vodstvom g. I. Me-lpta ter govorom g. Ignacija Glinška. V govoru se je spomnil rajnega škofa Rožmana, ki je pred 11. leti blagoslovil temeljni kamen sedanje cerkve in posebej poudaril veličino njegovega življenja v luči protikomunističnega boja in izseljenskega trpljenja. Spomin rajnih Na praznik vseh svetnikov smo se sPomnili vseh rajnih z molitvami po vseh naših središčih. V Slovenski hiš' j® bila zvečer sv. maša, ki jo je daroval msgr. A. Orehar in nato zrno Ul pred spomenikom protikomunistič nim žrtvam molitve za rajne. Proslava v Adrogueju 9. novembra je škofov zavod v Adrogueju, ki ima ime po rajnem g. škofu Rožmanu, povabil starše gojencev in rojake, da prežive lep dan v njihovem zavodu in da skupaj poraste spomin 10-letnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana, ustanovitelja semenišča in zavoda. Dopoldne je bila koncelebrirana sv. maša. Cerkveni govor je imel g. msgr. A. Orehar pri popoldanskem programu je bil slavnostni govornik g. župnik Gregor Mali, ki je ob spominih na Pokojnega g. škofa prikazal tudi nje-Kovo duhovno podobo in veličino. Za lem so gojenci Zavoda v režiji g. M. ^illenparta in dekliški pevski zbor iz Castelarja pod vodstvom ge. JI ink Geržiničeve z besedo in pesmijo «kazali čast spominu pokojnega 8. škofa s prizori iz njegovega živ- ljenja od mladosti preko življenja doma do trpljenja v tujini zaradi kljubovalnosti komunizmu. Proslava škofa Rožmana v Zavetišču 2. novembra je bila v Zavetišču škofa Rožmana spominska proslava ob desetletnici njegove smrti. Z g. prelatom Francetom Novakom sta somaševala gg. Jože Guštin in Matija Borštnar. Po maši je zborovali io vodil dr. 0. Baraga. Spominski govor je imel g. prelat Novak. Dr. Geržiničevo pesem za 10-letnico je recitiral g Frido Beznik. Dan slovenske zastave v Mcndozi 26. oktobra je obiskal rojake v Mendozi g. župnik Vinko Zaletel. Isti dan so proslavljali dan zastave. Otroci so v besedi in s pesmijo ponazarjali argentinsko in slovensko zastavo. Mešani pevski zbor je pod vodstvom g. prof. B. Bajuka zapel več slovenskih narodnih, posebej koroških. Nato je g. Zaletel prikazal v skioptičnem predavanju narodne običaje na Koroškem skozi razne dobe cerkvenega leta. 17. mladinski dan V nedeljo, dne 2. novembra, je bil na Pristavi 17. mladinski dan. Dopoldne je bila sv. maša, ki jo je daroval duhovni vodja Zveznega odbora £iDO in SFZ g. dr. Alojzij Starc. Na popoldanskem programu pa sta bila govora predsednika SFZ Mihe Stariha in predsednice SDO Helene Jeločnik ter nastopi mladine iz Buenos Airesa, Carapachya, Morona, Ramos Mejie, San Justa, San Martina in Slovenske vasi. novice ix Zlati jubilej ljubljanske bogoslovne fakultete Teološka fakulteta v Ljubljani je praznovala v letu 1969 svoj zlati jubilej. Sedaj ima 366 slušateljev, ki so iz vseh slovenskih škofij. Tudi redovniki študirajo na tej fakulteti. Med njenimi profesorji so bili: nadškof dr. Ujčič, škofje: dr. Rožman, dr. Srebrnič, dr. Držečnik, dr. Grmič; apostolski protonotarji: dr. Aleš in dr. Franc Ušeničnik, ter dr. Lukman, prelata: dr. Odar in dr. Grivec. Sedaj je 120 slovenskih jezuitov Ko je bila 15. avgusta 1969 pravno ustanovljena Slovenska vicepro-vinca Družbe Jezusove, je imela 88 članov, od katerih je bilo 40 patrov, 27 sholastikov in 21 bratov, čeprav je slovenska viceprovinca morda najmanjša na svetu, se pa ponaša s tem, da ima v misijonih in v centralnih ustanovah Cerkve več članov kot doma. Doma je 42 članov province, po svetu pa 46. Razen teh, ki so člani slovenske province, je še po svetu v raznih državah okoli 30 slovenskih jezuitov. Tako je vseh Slovenskih članov Družbe Jezusove zdaj okoli 120. V misijonih imajo slovenski jezuiti 13 patrov (2 na Japonskem, 6 v Indiji, 5 v Zambiji). V kolegiju Orientale v Rimu sta dva profesorja za vzhodno bogoslovje, cn brat je hišnik. V ruskem kolegiju v Rimu so trije Slovenci. Dva patra sta dušna pastirja za vernike vzhodnega bogoslužja: eden na Dunaju, drugi v Miinchenu. Na univerzi Gregoriani v Rimu poučujejo še trije slovenski patri bogoslovne vede. Ostali profesorji so razkropljeni po vsem svetu: eden jo v Južni Ameriki, eden na Japonskem, eden v .Kanadi, eden v Libanonu in dva v Zagrebu. Premik prebivalstva v Sloveniji v letih 1947 do 1968 V Sloveniji opažamo ,,kopičenj e“ prebivalstva v Ljubljani in od Ljubljane v smeri proti Vrhniki (celo do Logatca) ter v ravninski del Go- rtmjske proti Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Tržiču in Jesenicam. V ljubljanski nadškofiji pomembnejše naraščata že Zagorje in Kočevje, nekoliko pa Novo mesto. V mariborski škofiji se razen Celja in Maribora močneje razširjajo Velenje, Ravne na Koroškem, Slo-Venj Gradec, Hrastnik in Trbovlje; manjši razvoj zaznamujejo Žalec, Kadijo ob Dravi, Slovenska Bistrica In Slovenske Konjice ter Ptuj. Predvsem vzhodni predeli škofije in Gor-nja Savinjska dolina pa izgubljajo Prebivalstvo. Pomembnejši središči na Primorskem postajata samo Nova Gorica in Koper; vsi ostali predeli prebivalstvo izgubljajo. Cerkev v sedanjem svetu poroča Ugledna slovenska revija „Cerkev v sedanjem svetu” pravi: „Če so časi nemirni, ali je potem čudno, če to tudi Cerkev občuti? Če si ljudje prizadevajo spremeniti svet, ali ni naravno, da je v to pritegnjena tudi Cerkev.“ Kard. König za novo letto 1969 J°žef Hostnik. Dne 28. junija je umrl v Spodnjem Brniku Jožef Host-n*k, ekspozit. Doma je bil v župniji Sv- Križ pri Litiji, kjer se je rodil 'eta 1891. Bil je kaplan v Semiču, v Preddvoru, v Tržiču, v Dolu pri Ljub-Unni. Leta 1936 je prišel za ekspo-zita v Radomlje. Po zadnji vojni je upravljal župnijo Tunjice, Ljubno, Dobravo pri Kropi. Leta 1957 se je naselil v Grahovem. Leta 1961 pa se J° preselil v Spodnji Brnek, kjer je zaključil po daljši bolezni svojo živ-'imvjsko pot. Plenarna konferenca katoliških škofov Jugoslavije Bila se je od 17. do 20. junija v Zagrebu pod predsedstvom ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Jožeta Pogačnika zasedala plenarna konferenca jugoslovanskih kat. škofov. Navzočih je bilo 23 nadškofov in škofov. Na seji je predsedujoči sporočil, da državne oblasti še niso dale odgovora na prošnjo škofovske konference, da bi se semeniščnikom in bogoslovcem odložilo služenje vojaškega roka. Škofje so poslušali dve poročili in razpravljali o odnosu med papeško in škofovsko oblastjo, kar bo glavni predmet zasedanja škofovske sinode, ki se bo v oktobru sestala v Rimu. Poročali so tudi referenti za ateizem, za pastoracijo turistov, nomadov in za pospeševanje duhovniških in redovniških poklicev. suerovne nousce 2.009 hiä na leto V indijski zvezni državi Kerala so se škofje dogovorili s predstavniki drugih krščanskih skupnosti za skupno pomoč ubogim brez razlike na njihov položaj in versko prepričanje. Dogovorili so se tudi, da bodo vsako leto zgradili vsaj 2.000 hiš. Oratoriji za fante V Rimu je 80 oratorijev (nedeljskih zbirališč po zgledu sv. Janeza Boška) za moško mladino, za katero skrbijo škofijske ustanove. Te oratorije obiskuje redno 15.000 fantov. Ob 25-letnici ustanovitve oratorijev je sv. oče sprejel voditelje oratorijev in predstavnike fantov. (lovor sv. očeta o svobodi 5. februarja je sv. oče pri redni avdienci imel važen govoi; o svobodi, o njenih pogojih in posledicah. Ljudje se morajo vzgojiti, da bodo svo- bodo pravilno rabili v spoštovanju resnice in avtoritete. Svobodo je mogoče uresničiti v resnici, v dobroti, v pravičnem zakonu, v cerkveni avtoriteti in v državi, ki je zagovornik in varuh pravic človeške osebe. Iz Turina v Rim Salezijanci bodo prenesli svoje glavno vodstvo iz Turina v Rim. To bo v teku treh let, ko bodo leta 1971 imeli v Rimu svoj generalni kapitelj. Salezijanska družba šteje danes 2;l.000 duhovnikov, 825 novincev in deluje v 70 deželah. Cesar je kancler kat. univerze Katoliška univera v Abesiniji, ki je začela z delom pred desetimi leti, je dobila uradno priznanje. Veliki kancler univerze je sam abesinski cesar. Na štirih fakultetah je vpisanih 382 dijakov. Na raznih inštitutih, ki so vključeni v univerzo. je vpisanih še okoli tisoč dijakov. Razveseljivo je to, da ljudje z velikim zanimanjem spremljajo razvoj univerze. Madžarski škofje Novi madžarski škofje, ki jih je imenoval sv. oče letos 23. januarja, so Prejeli škofovsko posvečenje v Budimpešti 12. februarja. Apolo XI in vera 23. julija je sv. oče pri tedenski splošni avdienci izjavil, da se „katoliška vera ne boji srečanja z novimi vsemirskimi odkritji, ker bi bilo to veri nevarno, ampak se nasprotno ^Rga celo veseli, ker bo to le pripo-uioglo do globljega spoznanja resnice in zbližanja z Bogom.“ Originalna darila Ugandski predsednik Obote je podaril sv. očetu verjetno doslej najbolj °riginalne darove. V spomin na obisk Ravla VI. v Ugandi mu je predsednik izročil 22 slonovih kočnikov z vreza-ninii simboli 22 mučencev, katere je Prišel sv. oče počastit. O katoliških odvetnikih 24. julija je buenosaireški pomožni nadškof, msgr. Aramburu, imel predavanje pri Združenju katoliških od-v°-tnikov v Buenos Airesu. Predmet ^nzprave je bil „O katoliškem izobra-žnncu v sodobni Cerkvi“. Bruselj. Mednarodno žosistovsko tajništvi sporoča, da je bil mednarodni kongres krščanskih delavcev v Beyrutu (Libanon) in sicer koncem septembra lanskega leta. železno. Centralna komisija, ki pripravlja besedila za škofijsko sinodo na Gradiščanskem v Avstriji, je sprejela tudi izjavo, da imajo narodne manjšino pravico do življenja in razvoja. Gradiščanski katoličani so dolžni prizadevati si za uveljavljanje njihovih pravic. Na Gradiščanskem je med prebivalstvom poleg Nemcev precej Hrvatov in Madžarov. Koliko je otrok v katoliških šolah Mednarodni katoliški šolski urad (OTEČ) poroča, da je v šolskem letu 1967—68 obiskovalo katoliške Sole naslednje število otrok: Severna in Srednja Amerika 9.826.400 otrok; Evropa 9.325.500 otrok; Afrika 7.455.700 otrok; Azija 6.687.100 otrok; Južna Amerika 4.525.300 otrok; Oceanija 614.100 otrok; skupaj 38.034.100 otrok. Obsodba proti katoliški- Cerkvi Slovaški notranji minister, general Egyd Pepič, je v praški y,Pravdi“ obdolžil Vatikan, da organizira podtalno delo in špijonažo proti krajevni slovaški vladi. Središče reakcionarnega dela naj bi bil Zavod sv. Cirila in Metoda v Rimu. Srečanje s predsedniki Med bivanjem sv. očeta v Ugandi so ga prišli pozdravit predsedniki treh afriških držav: Julius Nyere-re iz Tanzanije, Joseph Mobutu iz Konga-Kinshase, Jean Bedel Boha-sa iz Centralne afriške republike. Kristus je središče vsega stvarstva, kot duhovnik posvečuje vsa področja človeškega življenja. Po njem dajemo ljudje Bogu najvišje češčenje in izpovedujemo svojo popolno odvisnost od Njega. Na viden način prihaja to Kristusovo sredništvo med nebom in zemljo do izraza v daritvi sv. maše. Pota do liturgične obnove (Da bi prišla ta resnica bolj do umevanja, je Cerkev skozi pet let pripravljala obnovo mašnega bogoslužja. Cerkvena oblast je spremembe pri maši — kot jih je napovedala liturgična konstitucija II. vatikanskega zbora — upeljavala preudarno in postopoma. Sedmega marca leta 1965 smo z velikim veseljem začeli v svojem materinem jeziku moliti vse one mašne molitve, ki se opravljajo naglas ali v dvogovoru z mašnikom. Instrukcija o češčenju evharistične skrivnosti z dne 25. maja 1967 nas je poučila, kako naj izpriča božje ljudstvo ljubezen do Jezusa v sv. Hostiji s prejemom sv. obhajila med mašo. + 8 Precej novih sprememb za duhovnike, ki pa so jih verniki komaj opazili, je stopilo v veljavo 29. junija 19'67, za god sv. apostolov Petra in Pavla. Lansko leto na prvo postno nedeljo smo dobili osem novih prefacij in tri nove evharistične molitve, ki predstavljajo poleg rimskega kanona srčiko evharistične daritve. m Novi mašni obred, ki ga je papež Pavel VI. potrdil na veliki četrtek leta 1969, po je stopil v veljavo 30. novembra 1969, na prvo adventno nedeljo. „Dnhovno življenje“ jc slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odber. Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Itamön Falcon 4158, Buenos Aires. Registro de la Propiedad Intelectual Mo. 843.966. Tiska Vilko s. r. 1., Estados Unidos 425, Bs. Aires, Argentina Poverjeniki: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA; Ivan Marn, 131, Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada. TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. ]\aroenina: Celotna naročnina v Argentini in obmejnih državah znaša Za leto 1970 bo sporočena takoj, ko bodo znane tiskarske cene. Za osnovo velja dosedanja. Btanarna nakazila na naslov: Antonio Orehar, Ramon Falcon 4158, Bs. Aires, Argentina RISBE: Naslovna stran „Duhovnega življenja“ in „Boljih stezic“: Hotimir Gorazd; isti na strani: 32, 41, 47 in 62; arh. Jure Vombergar: 57, 58, 60 in v „Božjih stezicah stran 13; Ivan Bukovec: V „Božjih stezicah“: Pikica in Tonček; Franci Holosan: Božje stezice: stran 4 in 5; Stane Snoj: v „Božjih stezicah“ stran 10. DUHOVNO ŽIVLJENJI