Natisov 15.000. \ »Šlajerc" izhaja vsaki f petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. i Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto I 4 krone, za Ogrsko f 5 K 50 vin. za celo j leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za [Ameriko pa 8 kron; i za drugo inozemstvo se j računi naročnino z ozi-I rom na visokost poštnine. Naročnino je pla-I čati naprej. Posamezne I štev.seprodajajopo8v. 1 Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v ! Ptuju, gledališko poslopje šiev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanita uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K strani K strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 5 — 250 I,— Štev. 23. V Ptuju v nedeljo dne 6. junija 1915. XTI. letnik. Svetovna vojska. Uspeh velikih zmag v Galiciji; nad 268.000 vjetih. — Boj za Prze-mysL — Italijanski neuspehi. — Preki sod v naših krajih. Ruski polom postaja polagoma tako očiten, da prešinja že vse povzročitelje te krvave vojne strah. V mesecu majniku so združeni nemški in avstro-ogrski vojaki vjeli nad 1000 oficirjev ter 300.000 ruskih vojakov. Ali v teh številkah se ne zrcali ves pomen naših v svetovni zgodovini edinih uspehov. Naše armade so obdale [z jeklenimi kleščami od Rusov zasedeno trdnjavo Prz em y s 1. Štiri važne utrdbe so že v naših rokah in kmalu bode nad zidovjem te trdnjave zopet vihrala naša zastava. Vsi krvavi poskusi Rusov, pomagati si iz teh jeklenih klešč, bo se pod grozovitimi izgubami izjalovili. Medtem pa prihajajo naše armade tudi čez S t r y j in D r o h o b y c z. Kmalu torej bode Galicija naša in kmalu bode Rusija pred svetom priznala, daje velikanska njena armada zdrobljena in razbita . . . Vtis te odločilno zmage, ki se zdaj v železni logiki na Gališkem pripravlja, je gotovo mnogo večji, nego "zahrbtno izdajalstvo Italije, ki bode svoje Efijalstvo krvavo plačala. Dne 24. [maja so Italijani napovedali vojno; in do danes, 3. junija, niso ničesar dosegli. Kakor vihar hiti glas maščevanja po tirolskih in koroških gorah, na Primorju in po Krasu. Gorje izdajalca! čaka ga usoda Judeža I Bombe naših letalcev pokajo po palačah starodavnih Benetk, ki so zgrajene (na hrastih našega Krasa . . . Ves svet se mora v plamenih podreti, pre-dno bosta Nemčija in naša ljubljena avstro-ogrska domovina premagani! Živel naš cesar! Avstrijsko poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 29. maja. Uradno se poroča : Jugozapadno bojišče. Italijanske čete so dospele do mejnega kraja Ala in P r i-moer. Sicer se na tirolski in koroški meji ni nič pripetilo. Na Primorskem so se pričeli majhni boji. Pri Kobaridu smo razpršili en italijanski batajlon. Pri Plavi se je izvršil sunek so-Tražnih detašementov. Severno od Gorice smo odbili pet napadov sovražnika. Včeraj ponoči je pričelo več mornariških letalcev novo akcijo proti Benetkam ter so metali med hudim ognjem pušk in topov mnogo bomb, večinoma na arzenale, ki so povzročile več obsežnih požarov in tv fortu Nikolo eksplozijo. Danes ponoči je ob vhodu v tržaški zaliv zadel neki veliki tuji parnik ob mino iu se potopil. Avstrijsko poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 30. maja. Uradno se raz- Italijansko bojišče. Tirolsko. Italijani so začeli zopet streljati s topovi na naše utrdbe na planoti Folgaria in Lara-rone. Sovražni oddelki so vkorakali v C o r-t i n o. Njih varstvene čete pa so zbežale pri prvem kanonskem strelu. — Ob koroški meji se ni pripetilo ničesar. — Na Primorskem sovražnik na vrhovih severno od Gorice ni več napadal. Poskus, prekoračiti Sočo pri Tržiču, so naše patrulje brez težave zavrnile. Zopet velike zmage nad Rusi. — 10.000 vjetih. — Przemysl zopet deloma v naših rokah. (Uradno poročilo od torka.) K.-B. Dunaj, 1. junija. Uradno se danes opoldne razglaša: Vzhodno od Sana napredujoči zvezani vojaki bili so danes ponoči na celi fronti od velikih ruskih moči napadeni. Zlasti na spodnji L u b a c z o w s k i poskusile so po številu močnejše sovražnikove moči naprej suniti. Vsi napadi bili so pod najtežjimi izgubami za sovražnika odbiti. Sovražnik je šel na raznih točkah v razsulu' nazaj. Tudi na Spodnjem Sanu ob Sieniawi so se ponesrečili ruski napadi. Na severni fronti Przemysla zavzeli so m ed tem v š t u r mu ba var sk i vojaki tri utrdbe pasu v j e 1 i 1400 mož in zaplenili 28 težkih kanonov, med njimi dva pancerska kanona. Južno cd D n j e s t r a so včeraj zvezani vojaki armade Linsingen v nadaljevanja napada vsilili v sovražnikovo postojanko, so premagali Ruse in zavzeli mesto Stryj. Sovražnik nazadnje proti DDjestru. 53 oficirjev, čez 9000 mož, 8 kanonov in 15 strojnih pušk padlo je v roke zmagovalcev. Na Pruthu in na Poljskem je položaj nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo o zmagi. K.-B. Bet lin, 1. junija. (W.B.). Iz Velikega glavnega stana se danes poroča: Na severni fronti Przemysla so včeraj bavarski vojaki v šturmu zavzeli fore 10 A, 11 A in 12 (pri in zapadno Dunkowiczki) s 1400 možmi posadkinega ostanka, 2 pancer-skima, 18 težkimi in 5 lahkimi kanoni. Basi poskusili so usodo vstaviti potom velikih napadov proti naši postojanki vzhodno J a r o s 1 a v a. Vsi napori so bili brezuspešni. Velikanske množice mrtvih krijejo bojišče pred našo fronto. Od armade generalnega obersta L i n s i n-gen so zmagovalci Zwinina — gardni vojaki, vzhodni Prusi in Pomorci pod vodstvom bavarskega generala grofa Bothmer — močno uti-jeni Stryj naskočili in rusko postojanko pri ter severno-zapadno tega mesta predrli. D o-slej 53 oficirjev, 9.182 mož vjetih, 8 kanonov, 15 strojnih pušk zaplenjenih. Vrhovno armadno vodstvo. Nemške zmage na vzhodu. K.-B. Berlin, 1. junija. (W.-B) Iz Velikega glavnega stana se danes poroča: Pri A r n b o t e n u, 50 kilometrov vzhodno L i b a v e pognala je nemška kavaljerija ruski 4. dragonski polk v beg. V bližini mesta S za w le bili so ruski napadi brezuspešni. Maja meseca smo (Nemci) pridobili: Severno Memela 24.700 vjetih, 16 topov in čez 47 strojnih pušk; med Memelom in Pilico 6943 vjetih, JI strojnih pušk, 1 letalni str o j. Najvišje armadno vodstvo. atraseliill'ova grenilo* 1* Mlonjav« vfl«*SI vilvilH SAlfinlAV "* naibo>' "spešnih korenin. StrMoUU'OT« graafiloft 1« »»leolM je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših aw*OlWlIIIIU AOAOUJ«tiW rti«i tega prixmmo najbolj*1 želodec okr«p8njo5* prebavni liker. |. Poročilo od srede. — Skupno vjetih nad 268.000 Rusov. K.-B. Dunaj, 2. junija opoldne. Na ruskem bojišču ponovil je sovražnik svoje močne napade na vzhodno Sana stoječe združene vojake. Pod zopetnimi težkimi izgubami bili so obupani napadi sovražnika povsod odbiti. Na severni fronti trdnjave P r z e m y s 1 vzelo se je v naskoku dve nadaljni ntrd-b i, obdržal se je pa doslej pridobljeni teren. Južno Dnjestra rjapredujenašnapadjuspešno. Sovražne postojanke med Stryjem in D r o-h o b i c z a smo včeraj zavzeli. Velike rueke moči, ki so na južno-vzhodno Gališkem pri Salo w i n i z napadom na naše postojanke pričele, doživele so velike izgube in so deloma v begu nazaj odšle. V bitkah meseca maja so pod avstro-ogrsko najvišjo komando boreči se zvezani vojaki pridobili na vjetih in plenu: 863 oficirjev, 268.869 mož, 251 lahkih in težkih topov, 576 strojnih pušk, 189 municijskih vozov. K temu pride še mnogo druzega materij ala; tako je n. pr. samo ena naših kar-patskih armad zaplenila 8-500 strelov »rti-ljerijske municije, 5'A m i 1 i j ona infanterijskih patronov, 33.000 ruskih repetirskih pušk, 21.000 ruskih sabelj. Na italijanskem bojišču ostali so vsi dosedanji poskusi sovražnika brezuspešni. Z veliko porabo težkih topov vprizor-jeno obstreljevanje platoja Lavarone-Pol-g a r i j a in posameznih koroških utrdb ni napravilo našim utrdbam nobene škode. Drugače ni bilo ne na koroški ne na tirolski meji večjih bojev. Na Primorskem smo napade sovražnika pod težkimi izgubami za Italijane zavrnili. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. H 6 f e r, flm. Nadvojvoda Eugen vrhovni komandant proti Italiji. Vrhovno poveljstvo nad armadami, ki operirajo proti Italiji, je prevzel nadvojvoda Eugen, dosedanji vrhovni poveljnik naših bojnih moči na Balkanu. Nadvojvoda Eugen, ki je bil istočasno za generalnega obersta imenovan, je v svoji lastnosti kot vrhovni komandant ca Balkanu z reorganizacijo naših armad po njihovem umikanju iz Srbije podal izredne dokaze svojih zmožnosti kot vojskovodja. Sicer je pa nadvojvoda Eugen tudi med vojaštvom silo priljubljen. Splošno se smatra imenovanje Eugena kot za-povednika zoper izdajalsko Italijo za jako srečno. Upajmo, da doseže ta odlični vojaški dostojanstvenik tiste uspehe, ki bi jih bilo upati v interesu naše tako grdo* osleparjene domovine. • Abasso Italia! Poveljniki italijanske armade. Kakor znano, je prevzel vrhovno poveljstvo nad italijansko armado in mornarico sam kralj Viktor Emanuel. Šef laškega genaralnega štaba je general C a d o r n a, njegov namestnik pa general P o r r o. Za armadne poveljnike so bili od kralja imenovani vojvoda A o s t a, kraljev bratranec, generallajtnant C a n e r a, general-Jajtnant V i g e n o, generallajtnant M a z i t e 11 i in vojni minister Z a p o 11 i. Kot najvišji komandant italijanske mornarice pa je imenovan prvi admiral B e 11 o 1 o. Blokada Avstro-Ogrske obali. K.-B. Rim, 27. maja. Z ozirom na vojno stanje med Italijo in Avstro-Ogrsko in z ozirom na to, da služijo nekatera pristanišča ob albanski obali avstro-ogrskim mornariškim oblastim za tajno preskrbovanje njihovih majhnih vojnih ladij, izjavlja italijanska vlada: Od 26. maja 1915 naprej bodo držale italijanske bojne sile pod efektivno blokado: 1. Avstro-ogrsko obal v razsegu od italijanske meje do Črnogorske meje z vsemi otoki, pristanišči, zalivi in obrežji; 2. obal Albanije od črnogorske meje do rta Khephali in ta rt. Geografične meje blokiranih teritorijev so za avstro-ogrsko obal 45° 42' 50" severne širine, 13° 15' 10' vzhodne dolžine od Greenwicha, 42° 6' do 25° južne širine in 19° 59' 30" vzhodne dolžine od Greenwicha; albanska obal 41° 52' severne širine in 19° 22' 40" vzhodne dolžine od Greenwicha, 30° 5' 15" južne širine in 19° 35' 30" vzhodne dolžine od Greenwicha. Ladje prijateljskih ali nevtralnih d*žav bodo dobile od vrhovnega poveljnika italijanskih pomorskih bojnih sil gotove roke, da zapnste pas blokade. Proti ladjam, ki bi kršile blokado ali pa poskusile priti skozi zatvorno črto od rta Otranto do rta Khephali ali pa bi prišle skozi to črto, se bo postopalo v smislu obstoječih mednarodnih pogodb. Doslej italijanaka mornarica sicer še ni pokazala, da hoče to blokado tudi v resnici izvršiti. Pri prvem napadu hrabrih naših vojnih parnikov na italijansko obal so ae laški čolni kar poskrili. Italija bode tudi na morju grozovito razočaranje doživela. — Op. uredništva.) Nemški državni kancelar o vojni z Italijo. K.-B. Berolin, 29. maja. Včeraj se je sestal nemški državni zbor. Po otvoritvi je izvajal državni kancelar, da bo zapisano poče-njanje italijansko vlade s krvavimi črkami v zgodovini. Ta vojna je brezmiselna, brez kaplje krvi bi bila mogla dobiti Italija koncesije. Nismo pustili Rima v dvomu, da zadene napad na Avstrijo tudi nemške čete. Zakaj je Italija odklonila dunajske predloge, za katere je jamčila Nemčija? Pač zato, ker se je bila Italija predaleč spustila s tripelentento. Italijansko ljudstvo in večina parlamenta še 4. maja nista hotela vedeti o vojni ničesar. Toda cesta vlada tako, da v debati o polni moči za vojno tudi noben konservativec ni govoril proti vojni. Storili smo vse, da preprečimo odpad Italije od trozveze. Ce bi bilo tudi Bulowovo neumorno delo zaman, bosta Avstro Odrska in Nemčija zadržali tudi novega sovražnika. Kancelar je govoril nato o ugodnem vojnem položaju ter opozarjal na slepila, s katerimi delajo nasprotniki. Nemčija se ne bojuje s sovraštvom, marveč s sveto jezo. Vztrajati moramo tako dolgo, da se ustvari garancija, da se noben sovražnik ne bo upal priti zopet z vojno. Nato sporoči poslancem zahvalo cesarja za njih zvesto sodelovanje ter je končal z besedami: »Nemčija mora zmagati kljub svetu sovražnika". (Opetovano burno odobravanje.) Nato so je dr žavni zbor na predlog Westarpa odgodil do jutri. _-------------------—ca. Borba za Trst. nots Starodaven je boj za obrambo Trsta pro|(. a težnjam sosedne Italije. Skoro tisoč let je tegsZ1 '■ kar bo se Bonetke popolnoma odtrgale od Bi. zanca in zadobile gospodstvo na Jadranskei^6 c morju, kakor je Genova imela gospodstvo nji"0T Sredozemskim morjem. Benetke so zavladalva tudi nad Trstom in ta je moral beneškemu doii plačevati davek. Toda od prvega trenotka l*^6" neškega gospodstva se je Trst z vsemi silam r. upiral Benetkam in se trudil z vsemi močmi f da se osvobodi in ni prej nehal, da se je od110®1 trgal od zgodovine Italije. Dne 30. septembn c 1382 se je Trst popolnoma pridružil Avstriji iimu naslednje leto je bila občinska neodvisnost Trsta * ai in pripadnost te občine k Avstriji slovesno pii^f8, znana v mirovni pogodbi, sklenjeni pod avspi cijami savojskega vojvode v Turina. Pripadnoi8 dal pol ske Trsta k Avstriji je tedaj tudi priznala benešn ljudovlada, ki se je bila od leta 1200 napnj štirikrat polastila mesta, z orožjem ali z denu jem, ki je vodila krute vojne proti oglejskemi ^° patrijarhu, in preti avstrijskemu vojvodi, pa ji P0' bila končno zlasti po zaslugi tržaškega mestnegima prebivalstva in okoliških kmetovalcev prepodem ., Zdaj izteza zopet vladar iz savojskega rodu rokiF'J' po Trstu, a kakor so bili odbiti vsi poskuska' starih Benetk, pridobiti Trst, tako bo — upami £ odbit tudi sedanji. *a Soška dolina in Kras — pozorišče bojev. Novo bojišče obsega južne dele nadvojvod« gtr Zgornje in Dol. Avstrije, pokneženo grofijo Ti del rolsko s Predarlskim, vojvodine Salnograško, št* lin jersko, Kranjsko ter Primorsko. V Italiji pride nH jo v poštev province Gornje in Srednje Italije mi Ker je pričakovati, da se vojska najbrže m sti bo razširila preko neposrednih obmejnih dežel, pri naj omenimo tu le one dežele, kjer se bodo sir najbrže vršile prve večje operacije. v Tirolska se skoro nima bati sovražnegi vpada. Tu kakor na Koroškem se bosta najbrže no oba dela omejila na brambo meje. Zato.pa j^je Primorska že od nekdaj predmet najsrčnejših je italijanskih želja. Tu bo veliko vlogo igral naSnjj Kras. sti Severni Kras obsega Trnovski gozd ve. E I C levem bregu Idrije.) Italijani na Avstro- Ogrskem. Prinašamo sliko, v kakem razmerju stoji število Italijanov v od nove vojske prizadetih pokrajinah naše monarhije napram številu prebivalstva drugih narodnosti. Slika nam kaže, da imamo na Avstrijskem 803.000 Italijanov. V veČini so Italijani glasom uradnih podatkov edino v Trstu. Pa tudi tam je večina le navidezno ter umetno sestavljena. Slika je sicer tako jasna, da bodejo zahtev izpoznali. nad Gorico med Sočo, Vipavo in Idrijo. Visok br' je povprečno 800—900 metrov, zelo gozdnat ii še precej dobro naseljen. br Jugovzhodni del je do 1200 m visoka planota, precej goličast in slabo naseljen. Obronki po so primeroma visoki, strmi in skalnati. (Iz Gj- od rice vodi le ena večja, vojaško pomembna cesti že. na Trnovski gozd. To je cesta skozi Solkan Sv. Goro. Na Prevalu se razcepi: ena vodi na ravnost v Trnovski gozd, druga pa skozi Gr garski kotel na Oepovan in odtod preko Vra. poljana nova cesta do postaj"? Sv. Lucija nI »*■ za pr kr da ne G: n£ og de It ne za else za 6cJdmf/aMm Mitjitelientrn -------------w----------* im Kuitcniano1 ju P> m P« ki Das ita/ien/scfie Element in Oesterre/ch- Ungarn. nali čitatelji iz nje gotovo vso nadutost in podlost laških m vi 3 — 4i» Nadaljevanje Trnovskega^ gozda je H r u š i- jea. To je redko naseljena, zelo gozdnata planota, ki ima več vrhov iu grebenov do 1000 m. (Na Hrašico vodi lepa cesta od Ajdovščine skozi Col ter dalje proti Logatcu). Za Hrušico pride kranjski Kras, ki je deloma nekoliko goličast. Doline so zelo rodovitne. Razteza se proti jugovzhoda do Hrvatskega. Mnogo nerodovitiejši jo tržaški Kras, čeravno je le do 300 m visok. Obdelane so le doline, gornji del je goričast, malo pogozden. Vzporedno zgrajene ograje iz naloženega kamenja, gosto grmičevje ter globoke doline bodo zelo ovirale sovražnika pri prodiranju, če bi se rcu posrečilo priti na Kras skozi Istro ali od Farlanije. Zato pa je Kras toliko ugodnejši za brambo. Številne poti so zelo kamenite, preho di med kamenitimi mejami silno ozki. Zato bi bo kolone voz in topov tu le težko pomikale dalje. Manjka pa tudi pitne vode, posebno v 3j I poletja. Domačini si pomagajo s kapnico, a vojska bi jo popila v enem dnevu. Kapnica, ki so jo domači vajeni, je za nje užitna, tujcu pa povzroči lahko črevesne bolezni, ker filtrov nimajo povsod. Od Divače dalje se prične takozvana Ciča-rija. To so kraški in istrski hribi, posejani s kamenitimi pašniki in bukovimi gozdički. Doline rek so tu zelo globoke, do 100 m in strme, :ar je velika ovira v vojaškem oziru. Istrske reke so večinoma hudourniki. Večje važnosti je Soča, ki izvira v Trenti pod Triglavom. Njena struga je obdana od vseh strani od silno strmih, skalnatih steu. Tako si dela med skalami pot do Solkana, kjer se dolina nenadoma odpre. Tu vodi čez S:>čo znameniti solkanski most, eden najlepših in najzanimivejših v Evropi. Kakor rečeno, je Sočina struga in dolina v gorenjem teku zelo ozka. Le pri Bovcu, Kobaridu in Tolminu se dolina razširi v precej velik kotel. Pri Sv. Luciji priteče v Sočo Idrija. Od Gorice dalje postaja Scčina struga vedno širja, posebno od Podgore dalje. V Furlaniji je struga že do 150 metrov široka, medtem ko je Djena širina pri Gorici le 50 m. Pri Sovod-njah pod Krasom priteče vanjo Vipava. Ker je struga tu tako široka, zato je voda tam plitvejša in ob suhem vremenu je ni težko pre-bresti, posebno pri Gradiški. Ob deževnem vremenu pa se njen peščeni brod spremeni v veliko jezero. Zadnja leta je Italija svoji vzhodni meji posvečala izredno pozornost. Vojaške in civilne odredbe italijanskih oblasti na vzhodni meji kažejo, da misii Italija ofenzivno postopati. Italija in Balkan. K.-B. Konstantinopel, 27. maja. a|'nQamanski Lloyd" pravi v uvodniku, da bodo zahteve Ttalije zelo vplivale na Ralkan in tam provzročile veliko vznemirjenje. Srbija bo prav kmalu spoznala, da je edino sredstvo preprečiti, da bi Jugoslovani izginili v italijanizmu, da ostanejo Jugoslovani pod avstrijskim žezlom. Tudi Jrški grozi resna nevarnost, če se Italija vgnezdi na Balkanu, bi bil helenizem uničen. Avstro-ogrski vpliv v Albaniji Grške ne bi bil ogrožen, dočim bi Italija latinizirala severni Epir in ustavila helensko napredovanje. Tudi Bolgarska nima potem v Makedoniji ničesar upati, če zmaga Italija. Romunska pa bo spoznala, da bi bilo neumno iti z dekadentno državo, ki se je izka-ala kot zahrbtno, verolomno in nezvesto in oznala bo, da zahteva interes Romunske, da pridruži centralnima državama, ki sta dokazali svojo nepremagljivo silo. & fH Naša meja proti Italiji. UHR • ggg Naša meja proti Italiji gre od Švice do Pontaflja preko Judikarij, Tridentinskih, Fasan- kih in Karnskih alp. Samo po visokem gorovju. Šele zapadno od Soče se visoko gorovje pričenja umikati ter se od Gorice dalje spre- neni v kraško planoto ter istrsko gričevje. Zato pa je kraško ozemlje grozno težavno za premi- aoje vojaških čet. Na celi fronti od Švicarske meje do Trsta, ki meri okrog 500 metrov, ob-vladnjemo vse prelaze. Le malo je dolin, skozi katere vodijo iz Gor. Italije dohodi do naših grebenov. Na za-padu skozi dolino Ade preko Bormia Stilfser-joeha; od Valle Camonisa čez Ponte di Legno po prelaza Tonale; od Brescie če« Rocca di Anfo in jezero Idro do avstrijske meje pri La-drone ; ob Gardskem jezeru v Rivo in Torbole ; skozi ozko dolino Adiže do Avie in Ale. Nadaljni važni dohodi ao : Od Vicenze preko sedla Fogazza proti Roveredu kakor tudi preko Arsiera skozi dolino Astike na planoto Lavarone ; od Bassana ob železnici skozi dolino Brente čez Primolano v dolino Sagana, vzhodno odtod v Fierae di Primiero Od Belluua vodijo težki dohodi skozi dolino Cordevole v Mo-eno in Pievo; pa tudi skozi dolino Pijave v Cartino d' Ampezzo, Landro ter na sedlo Kreuz- Iz doline Taljamenta so najvažnejše ceste na prelaz Piocken, po dolini Bele na Pontafelj in Naborjet ter po dolini Raccolana na Predil. Iz Vidma vodi v Soško dolino Nadižka dolina do Kobarida. Manjši prehodi so iz Režij na žago pri Bovcu ter od Čedada čez kanalske hribe na Kanalsko. Meja med Korminom in Cervinjanom je odprta. Razpoloženje na Tirolskem. Piše se iz Merana: Težko si je predstaviti razpoloženje, ki danes preveva tirolsko ljudstvo. To je ljudski vihar, ki hrumi po vseh dolinah. Ljudstvo je kakor izpremenjeno. Nihče ni pač iskreneje prosil neba, da bi se ohranil mir vsaj z Italijo, npgo Tirolska. Dovolj je že bilo vojnih grozot z Rusijo in Srbijo. Koliko vrlih Tirolcev ni že junaško padlo v Karpatih, Galiciji in na Poljskem. Zato si vedeli Tirolci vladi hvalo za to, da je hotela doprinesti ravno za Tirolsko tako bridko žrtev in prepustiti Italiji italijanski del Tirolske, samo da se odvrne nova vojna z Italijo. Odkar je pa ljudstvo zvedelo, da je Italija zvezo že odpovedala in sklenila vojno pogodbo z našimi sovražniki, tedaj je bilo namah drugače. Drugače tudi, odkar se je izvedelo, kaj vse je Italija od nas zahtevala, da bi ostala mirna. To ni bilo nič drugega nego zahteva, da Avstrija izvrši samoumor. In s tem se nam je upal priti 301etni zaveznik, več nego bi se smelo storiti smrtnemu sovražniku. Sedaj plameni in vihra v tirolskem ljudstvu od Ina do Drave in Adiže, vihra in plameni kakor ni več od velikega osvobodilnega boja proti tlačiteljem Francozom leta 1809, plameni in vihra v jezi in ogorčenju, predvsem pa v svetem navdušenju. In vendar ni nikakega narodnega sovraštva; ne sovraštva proti ubogemu, zapeljanemu italijanskemu ljudstvu, ne misel na uničenje onega, marveč misel na brambo lastnega ognjišča do zadnje, pa prav do zadnje kapljice krvi, navdaja Tirolce. Ogorčenje se obrača proti onim, ki so odgovorni za vojno. Sicer pa Tirolcu ni treba sovražiti, da se navduši; to ni v njegovi naravi. Kako to plameni to- in onstran Brennerja, v dolini Ina in Oeza, v Pinzgau, v Pusterski dolini in Giodnu, na Passeyerskem in v Burggra-fenamtu do najvišjih selišč gori v gorah. Kakor bi bile vstale iz grobov junaške postave Hoferja-Speckbacherja in Haspingerja ter junaška bra, neška deklica in bi vzpodbujajoč in blagoslavljajoč hodili po okrogih. Vse, vse, kar še ni na fronti ali na meji, hiti pod orožje, 16- in 17-letni dečki, 60 de 70-let»i starčki prijemajo za puške, žene in dekleta pomagajo kolikor le morejo. Tudi enega ni, ki bi se tresel in obupoval, niti v ogroženih obmejnih okrožjih. Tako gotovo zaupanje v zmago ni niti iz daleka vladalo ob izbruhu vojne proti Rusiji in Srbiji. Vsak je prepričan, da tolika krivica, ki se nam je zgodila s to novo vojno, nikdar ne more zmagati, dokler Bog svoje roke popolnoma ne odtegne človeštvu. In to prepričanje veje po celi deželi kakor neko sveto navdahnjenje. Sedaj velja živeti in umreti, boriti se in zmagati za našo goreče ljubljeno Tirolsko, za katero gre vsak vriskajo v smrt, toda daleč ob tem zveneče udarce. BBog te obvaruj, ljuba in draga Tirolska!" bodo naši bojevniki še umirajoč šepetali. Zadnji pozdrav domačiji, zadnja molitev zanjo ! Revolucija v Italiji? Listi poročajo, da se kažejo na Italijanskem že močno revolucijski znaki. Umetno napravljeno hujskanje za vojno je vtihnilo in vse čuti velikansko napako laške prodano vlade. V Milanu in v drugih laških mestih so se dogodili hudi vojaški upori. Beda ia revščina v deželi je velikanska. Socijalisti agitirajo zopet krepkeje proti vojni. Kmalu bode laško ljudstvo oči odprlo . . . Nemški uspehi proti Francozom. K. B. Berlin, 1. junija (W.-B). Uradno se poroča: Po svojem porazu južno N e u v i 11 e poskusili so Francozi severno zopet prodreti. Njih napad pa se je večinoma že v našem ognju pod velikimi izgubami ponesrečil. Na dragih delih fronte imela je naša arti-Ijerija lepe uspehe. Vsled enega strela se je v francoskem taboru južno Mourmelon le grand odtrgalo 300 do 400 konjev in razpršilo na vse strani. Mnogo vozov in automobilov je hitro zbežalo. Severno St. Menehoulda in Verduna zletela so sovražnikova municijska skladišča v zrak. Kot odgovor na metanje bomb na odprto mesto Ludwigshafen vrgli smo danes ponoči izdatno število bomb na doke in pristanišče Londona. Najvišje armadno vodstvo. Vpoklicanje starejših črnovojnikov na Koroškem, Tirolskem in Kranjskem. Na podlagi vpoklicanja celotnega črnovoj-ništva in na podlagi ces. odredbe z dne 1. maja 1915 o razširjenju črnovojniške dolžnosti so bili na Koroškem sedaj vpoklicani sledeči črnovoj-niški zavezanci: vsi tisti, ki še niso služili v skupni armadi, vojni mornarici, dež. brambi ali žandarmeriji, rojeni v letih 1865 do vštevši 1872, to je 43 do 50 let stari možje, kakor tudi 18-letni fantje, rojeni leta 1897. Nadalje so poleg teh vpoklicani pod orožje na Koroškem tudi vsi tisti črnovojniški ob rezanci, ki so po prejšnjih postavnih določilih pred 42. letom izstopili iz Črnovojniške dolžnosti. Vsi črnovojniki iz okra- Grad Cattaio. _, Pokojni naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand imel je krasno posestvo z gradom in parkom v italijanskem mestu Cattaio na železniški progi Benetke-Bologna. Laški list „Corriere della sera" poroča, da je zdaj vsled nastale vojne 3000 laških kmetov ta grad zasedlo in iz-ŠdihPCattejo ' «>čilo italuanskemu J vojaštvu. Po domače povedano: Italijani so zasebno last umorjenega prestolonaslednika ednostavno ukradli. Prinašamo danes sliko tega krasnega gradu. jev Šmohor, Spital in Beljak, ki so pri prebiranja za sposobne bili spoznani, morajo takoj pod orožje. Za ostale kraje se bo vpoklic izdal pozneje. Prebiranje vfSkoroških okrajih se vrši do 7. junija. Ravno tako kot na Koroškem je vojska pospešila prebiranje in vpoklic črnovoj-nikov že sedaj vpoklicani k prebiranju ; vrh tega so še na Tirolskem vpoklicanih pod orožje tako-zvani stanovski strelci. Ti strelci imajo kot znamenje srebrnega orla in se v deželi nazivajo aOrlski strelci" — Tudi na Kranjskem so že vpoklicani črnovojniki, ki so rojeni v letih 1865 do 1878, 1879 do 1890, 1892 do 1894 in 1897 k prebiranju, ki se vrši do dae 10. junija. 90 bomb nad Londonom. K.-B. London, 2. junija. Admiraliteta poroča: Nemški letalni stroji vrgli so 90 bomb, večinoma takih, ki napravijo požar, n a londonsko mesto. Zemljevid italijanskih pokrajin nad Bologno. Z ozirom na vojne dogodke z Italijo prinašamo zemljevid onega dela Italije, ki bode bržkone neposredno od vojnih dogodkov prizadet. To je namreč pokrajina nad mestom Bologna. Priporočamo cenjenim prijateljem, da si ta mali zemljevid v svrho zasledovanja vojnih dogodkov shranijo. Italija je napovedala vojsko. Podpišite v odgovor 2. vojno posojilo! 0. kr. namestnik grof Clary nam je poslal nasled nji oklic: Šli smo do najskrajnih mej — kolikor je dovoljeval prospešni obstanek države in njenega gospodarstva, da bi zadovoljili pohlepnega zaveznika na jugu. Zahteval je ogromno veliko broz poroštva, da so bo držal potom zvestobe, ki mu tudi dosedaj ni nič veljala. Sedaj je dovolj tega zopernega barantanja z »bratom zaveznikom," ki je stopal 30 let roko v reki z nami, se pri tem ojačil in nas sedaj zahrbtno napade, ker v svoji nezvestobi smatra priliko za ugodno. Toda naj se je varal! Mi smemo zaupati našemu krepkemu meču, ki je ravno zabliskajoč se na severu pokazal, kaj za-more. Ni se nam treba bati laške nezvestobe, ki proda svoje prijateljstvo največ ponnjajočemu ne lokavosti, katero smo spoznali; nasprotno, nehala nas je tlačiti mora, odkar vidimo pravi obraz ^prijatelja" in vemo, kaj imamo od njega pričakovati. Veselje do obračuna je v Avstriji neizmerno in v sveti ogorčenosti stopi z zvenečim orožjem naš zvesti nemški prijatelj na našo stran. Pokažite sedaj svojo ogorčenost in svojo jekleno voljo v dejanjih! Podpišite vojno posojilo! Kdor je že podpisal, naj še podpiše vnovič! Vsako podpisovanje je del moči, s katero izvije-mo nekdanjemu prijatelju bodalo iz izdajskih rok. Spominjajte se na očeta Radeckega, na Novaro in Custoco! Spomnite se na Tegetthoffa in Vis! Pozdraviti jih hočemo kot naše junaške očete. Da ne omagamo, to zavisi od Vas. Noben vinar, ki ga daste, ni v nevarnosti, kajti pokritje vojnega posojila je neodvisno od — 4 —- končnega izida vojske. Zatorej podpišite dvakratno in trikratno vojno posojilo! Vi živite v velikem času, v največjem, kar ga je doživelo Vaše ljudstvo. On zahteva hrabra srca, krepko samozaupnost, moč se vzdržati v neomajni vztrajnosti — do končne zmage. Izkažite se vredne svojega časa in velikih nalog, ki nam jih s temi stavi! Narodom branimo sveto pravico in pošteni mir proti morenju knezov in ropu dežel. In mogočni Bog živi, ki nam je podelil moč ustaviti milijonske čete na severa — pravični Bog, ki bo spremenil naše pesti v jeklo, da bomo plenaželjno zvestobo krvavo zavrnili od naših livad. Someščani! Vi ženske, možje in otroci, ki ste g svetlimi očmi in utripajočim srcem vest čaii, kako je neki slavepolni avstro-ogrski mornar, ki se je čutil ene misli s svojim moštvom, v hrabrem ponočnem napada neko sovražnikovo križarko potopil, katera nam je hotela pot v svetovno morje zapreti, — vi ženske, možje in otroci, preiskajte, ko se vaša duša navdušeno dviga, svoje domovinsko čaetvo. Povedalo vam bode, da smo naši mali, ali kakor se je v zadnjih dneh napram izdajalski Italiji pokazalo, od krasnega daha prešinjeni mornarici hvaležnost dolžni, katero primerno izkazati je vseh častna dolžnost. Kako bi se moglo to bolje zgoditi nego s prostovoljno zbirko sredstev za zgradbo enega novega, modernega podmorskega čolna, kakor je tudi pri vojnem zbiranju kovine vsakdo hitel, okrepčati moč domovine. Zgodi se naj torej patriotično darilo prebivalstva na c. in kr. mornariško upravo i. s. se naj v tem izrazi, da bodemo mi Avstro-Ogri, spominjajoč se junaštva naše vojne mornarice, naše zaupanje do nje pred vsem inozemstvom javno pokazali. Avstrijsko mornariško društvo (Flottenverein) se že eno desetletje trudi, da bi prebivalcem monarhije važnost izdatne vojne mornarice pojasnilo. Doslej se mu je posrečilo, pridobiti za svoje ideje okoli 50.000 članov; zato je tudi gotovo, da so naši someščani v sedanjem uso-depolnem hipu potrebe časa izpoznali. Zato se obrača društvo polno zaupanja na vse one, ki svojo domovino ljubijo in ki so ponosni na svojo pomoč za hranjenje domačije. Turškemu mornariškemu društvu se je posrečilo, zbrati prostovoljno vsa sredstva za zgradbo velikega dreadnoughta. Šele pred kratkim časom izpustili so na Švedskem pancersko križarko, za katero je švedsko ljudstvo več kot 16 milijonov kron prostovoljno zbralo. Ženske v državi čile so darovale s soji domovini veliki vojni parnik. Istotako so nastopale norveške žene. Ali je mogoče, da bi mi Avstrijci in Ogri, katerim so se v mornariških zadevah vendar enkrat oči odprle, za dragimi ostali ? Avstrijsko mornariško društvo odpre s tem „U- akcijo" in prosi, da naj se darila v ta namen na c. k. okrajno glavarstvo vpošlje. Vsa darila se bode javno izkazalo. Naj bi kronalo naše delo istotako sigurni uspeh, kakor bode sedanja vojna s konečno zmago Avstro-Ogrske in Nemčije zmagala. Kakor je nastopil „U5" pogumno svoj čin, tako kličemo tudi mi z geslom avstrijskega mornariškega društva: „S polno močjo naprej!" Podružnica Ptuj avstr. morn. društva. Načelnik: Dr. Eugen vitez pl. Netoliczka. Preki sod (Standrecht.) Vsled odredbe c. in kr. armadnega nadko-manda se v zmislu § 473 postave z dne 5. julija 1912 (I. dr. p. štev. 130 in 131) glede ka-zensko-procesnega reda za skupno vojno moč, odnosno deželno brambo razglaša one za okrožje armade na bojišču, torej tudi za Štajersko veljavne določbe prekega soda (Standrecht), ki se tičejo civilnih oseb, v kolikor leži kraj čina ali obsodbe v obročju armade v polju. Preki sod velja za: A. Nasproti ia r odredbo skupnega ministerstva z dne 25. jnlfdi, 1914 na temelju § 14 M. St. P. O. in z ces« sko odredbo z dne 25. julija 1914 vojaškenrazg kazenskemu sodstvu podrejenih civilnih oseSom zaradi: r J 1. zločina neopravičenega vablji^asi nja (Werbung); 'eld; 2. zločina zapeljave ali pomočile z kršenje zaprisežene vojaško-službene dolžnostisten 3. zločina vohunstva in drugih presttšole pov zoper vojno moč države; jejši 4. zločina veleizdaje; 5. zločina žaljenja Ve 1 iča n s t va;rols 6. zločina motenja javnega mimtere 7. zločina upora; nžt 8. zločina javne nasilnosti vsldjen hudobnega poškodovanja na železnicah, k njiijist« spadajočih napravah, sredstvih za promet, stnstoj jev, orodja ali dragih k prometu železnic spikaz dajočih predmetov; 9. zločina javne nasilnosti vslsV i hudobnih činov, ki se jih stori na železnicifina pod posebno nevarnimi razmerami; ob 10. zločina javne nasilnosti vslefiaj« hudobnega poškodovanja ali motenja na držaifnn nih telegrafih in telefonih; sta: 11. zločina javne nasilnosti po jjšte: 85 in 87 spi. k. p. in drugih kakor v točkafooc 8 in 9 označenih slučajih ter zločina po žiga, ako se je zgodilo to kaznivo ravnanjmM na vojaškem ali deželnobrambenemo erarju spiura dajoči ali pod njegovo oskrbo ali v njegoveifiici obratu stoječi lastnini ali pa z ogroženjem nit aktivni službi stoječih oseb armade, vojne moidai narice, deželne brambe, črne vojske, na organibki poljske žendarmerije ali dragih orožniški zveibli: pripadajočih oseb, ako stojijo te osebe v vojaškima organizirani železniški, telegrafični ali telefonsfedi varstveni službi oziroma v vojaško organiziranseč obmejni ali obrežni varstveni službi; H. 12. zločina umora, uboja, ropaMa ako se izvrši ta zločin na v aktivni službi stoDa ječih osebah armade, vojne mornarice, deželneSo brambe, črne vojske, poljske in drage žendar-lea merije, v kolikor so zadnje v vojaško organizi-nil rani varstveni službi pri železnici, telegrafa inkrr. telefonu, na mejah in obrežju; ki 13. zločina pomoči s skrivanjem also' pospeševanjem dezerterja. B. Napram po od cesarske odredbe z dnoil" 4. novembra 1914 vojaški sodniji pod pogojen^L izročenim civilnim osebam, da se vršijo kazniv? c dejanja po začetku veljavnosti te odredbe v popo krajini, v katerih je poklicano sodišče prve inoa stance vsled vojnih dogodkov vstavilo svoje denn lo vanje, zaradi: — 1. zločina umora, uboja, ropa iD požiga tudi v onih slučajih, ki še niso omenjeni pod 11 in 12 tega razglasa; 2. zločina tatvine po§ 174 I spi. k, p.:. a) ako je imel tat puško ali drugo osebni varnosti nevarno orožje ; b) ako je, ko se ga je pri tatvini zasačiloP0 v resnici silo ali nevarne grožnje rabil, da bra obdržal ukradene predmete, ali pa c) ako se je zgodila tatvina med kakim požarom," povodnijo ali kako drugo obkradenemn grozečo nesrečo ter ako znaša svota tatvine vei: kakor 2000 kron. Pri teh v predstoječem označenih zločinih, v katerih je predpisana že v postavi smrtna . kazen potom obese nja, mora tudi preki sod to kazen izreči, pri ostalih pa k a z e n smrti potom ustreljenja. Določbe glede prekosodnega ravnanja imajo tudi za poskuse, sokrivdo in udeležbo od pre- j kega soda omenjenih zločinov polno veljavo. Vsakdo se svari, izvršiti te zlo^ čine; kdor bi tak zločin po razglasitvi tega prekega soda izvršil, se bode prekosodno ob- ; sodil. Gradec, 28. maja 1915. C. k. namestnik: Clary. Razno. Cesar 0 naši armadi. Povodom sprejema^ dunaJBkega župana dr. Weiskirchnerja se je ce-:SJ sar pohvalno izrazil o dunajskih polkih ter na-pj. daljeval: „ Sploh je naša armada izvršila pravn8 izredna dejanja. Zlasti velike zahteve so stavili 0j. roti julija cesar- oseb domači: h 1 j e- Našel č i za losti; resto- v a; i r u vsled jjenja njimi stro- vsled micahpnanč ob vsled ^aj Iržav Po §S očkah bode po nanje spa ran o vem ncer em t mor-gani zvezi jaško onski zirani o p a, sto-•želne ndar-snizf-fo in ali s dne •ojem zniva v po-•e in-e de- a in orne- i. p. :, sebni ačilo, ia bi r> po- nemn e več iB njo boji v Karpatih. Skoraj neverjetno se adi, kake napore premagujejo moje čete". Iz Maribora se poroča: Mestni magistrat ia, da morajo vsi oni, ki niso mariborski ani in ki so se tekom vojne naselili Mariboru, zapustiti mesto tekom 48 n<\ iiti se smejo le v krajih severno od Suiel-ielda. — Vsled pomanjkanja policijskega osebja je zaprosila mariborska občina za orožniško asistenco pri javno-varstveni službi. — Mariborske Sole so zaprte. Glede gostilen so se izdali strož-jejši ukazi. Prepoved potovanja za južno Tirolsko. Tirolsko namesto., je izdalo odredbo, glasom ka-■tere je treba od 27. maja za vsako potovanje južno od Brennerja in od tod posebnega dovo-ki je izdajo uradi za izstavljanje potnih Jietov v bivališčih in ki jih morajo vidirati pri-itojna vojaška poveljništva. Prestopki se strogo kaznujejo. 720 kron vojnih stroškov v vsaki sekundi. V nekem nagovoru, ki ga je imel mister Acland, ni tajnik državne zakladnice na Angleškem priliki neke prireditve, je dokazal, da zna-,o vojni troški Anglije vsak dan 2,592.000 fnotov šterlingov. Iz tega se labko izračuna, da stane vsaka sekunda vojne okrog 30 fontov šterlingov, to je okoli 720 kron. Ta svota se pa v nadaljnem poteku vojne še zvišala. Žrtve vojne. V komitatu Ssatmar in v ko-litatu Zemplin na Ogrskem je cela vrsta javnih [uradnikov prišla vsled vojne v nesrečo. Niso padli na bojišču, tudi ranjeni niso bili, da, niti streljanja niso slišali, ali nesreča jih je vendar dosegla: — zaprli so jih. Tako je n. pr. h okrožni beležnik Horvath strašil kmete, da se bližajo Rusi in kmete potem pregovoril, da so mo svojo živino prodali za vsako ceno. Tako in ednako so storili tudi razni drugi poštenjaki. Za sedaj so v preiskavi okrožni beležnik v Homoni Horvath, višji okrožni sodnik v Homoni T. onyag, višji okrožni sodnik v Stropkovem J. Daresinszky, titularni višji okrožni sodnik J. Gurgey v Homoni in višji okrožni sodnik v Ga-les8esu. Pa tudi še nekaj drugih upravnih uradnikov je v preiskavi. Priporočamo tudi našim kmetom, da nsj ne verujejo vsakemu hujskaču, i hoče strahopetnost ali nevednost posamezni-:ov edino v svojo lastno korist izrabljati. 0 nadvojvodi Eugenu, vrhovnemu zapoved- ikn naše armade proti Italiji, piše berolinBki Lokalanzeiger": Nadvojvoda Eugen je natančni ioanavatelj obmejnih pokrajin, poleg tega mož visoke znanstvene izobrazbe, natančni poznavatelj in topli prijatelj glasbene umetnosti, pred vsem pa eden tistih srečnih Naša mornarica proti laškem obrežju. Poročali smo v zadnji številki, da je naša fcpognmna vojna mornarica že 12 ur po napovedani vojni uspešno obstreljevala laško vzhodno , ro Y>ff/pt..Z......,„ e ce-r naprav ta vil i Ziiriwrcrreicdiic'i-'n ilotefcfion gep die itehenMasfe ljudi, ki si pridobijo srca vseh. O a poseduje neomejeno zaupanje in požrtvovalno ljubezen podstavljenih; ne ljubijo ga samo Tirolci, marveč tudi velik del ostalega avstrijskega prebivalca. Po vsem tem ni moglo Njegovo Veličanstvo, cesar in kralj Franc Jožef za oddajo tega vele-važnega poveljstva na jugu boljšo izvolitev napraviti. S polnim zaupanjem gledamo tudi mi na Nemškem poročilu o delovanju voditelja armade nadvojvode Eagena in njegovih hrabrih vojakov nasproti." C. k. „Kriegerverein Erzherzog Friedriech" v Mariboru opozarja svoje člane in tiste, ki hočejo še zdaj pristopiti, da se mora zaradi novih vojnih dogodkov straže posebno pomnožiti. Vsi člani se morajo torej zopet k službi straženja oglasiti. S tem bodejo tudi najbolje svoja patrijotična čust?a pokazali. Neumna noša. Opetovano se vidi ljudi, ki nosijo mornariške kape s trakovi, na katerih so imena inozemskih parnikov natiskana. Avstrijski jFlotten/erein" naglasa, da je ta obžalovanja vredna noša zdaj strogo prepovedana. Smrtna nesreča. V Maribora povozil je voznik Franc Rozman starko Marijo S t e i g-1 i t z, ki je vsled prizadetih ran kmalu nato umrla. Voznik bil je vsled tega na 3 tedne stco gega zapora obsojen. Detomor. Samska dekla Neža Kukol iz Ljutomera porodila je aprila meseca otroka, ki ga je tikoj umorila in na gnojišča skrila. Tadi je svojemu gospodarja, ključavničarju Kovačiču v Ljutomeru precej denarja pokradla. Sodnija obsodila jo je na 4 leta težke ječe. Vojno posojilo. C. kr. namestništvo nam piše: „Vsled pooblaščenja gospoda c. kr. finančnega ministra se z ozirom na porečani naval občinstva v zadnjih dneh do nadaljnega sprejemajo pri poštni hranilnici in drugih mestih za podpisanje na 2. vojno posojilo tudi že po preteku sabskripcijskega roka. Vsakdor, ki še ni podpisal, naj kakor mogoče hitro naknadno podpiše. K prebiranju I. 1897 rojenih črnovojnih ob-vezancev. Danaj, 27. maja. (Kor. ur.) Kakor znano, se je črnovojna obveznost razširila tudi na 18 letne in 43- do 50-letne. Z novim prebiranjem v letih 1778 do vključno 1S90 in v letih 1892, 1893 in 1894 rojenih se je omogočilo, da se pritegnitev nove črnovojne kategorije, izvzemši okraje (med tsm je Kranjsko. Op. ur.), v katerih se je morala pritegnitev zaradi zunanjega položaja predčasno izvršiti, odgodi na poznejši Čas, nego je bilo to izprva določeno. Zato se bo šele po izvedbi novega prebiranja poseglo na dalje prirastle črnovojne letnike, in sicer pridejo najprej na vrsto leta 1897. rojeni, torej 18 letni. Prebiranje tega letnika se bo vršilo v časa od 16 junija do 1. julija 1915. Zato se imajo vse v času od 1. januarja do 31. decembra 1897 rojene moške osebe, ki so avstrijski ali ogrski državljani ali ne morejo dokazati, da so državljani kake inozemske države, najdalje do 10. junija 1915 zglasiti na občinskem uradu (magistrata) svojega bivališča v času, ko je izšel razpis glede vpoklica, to je 24. maja 1915. Vpoklic onih, ki bodo pri prebiranju spoznani za sposobne, se izvrši kasneje. Preki SOd. Na drugem mestu objavljamo razglas glede razširjenja prekega soda (S t a n d r e c h t), ki velja za vse civilne in vojaške osebe v okraju armade, torej tudi za celo Štajersko. Preki sod velja v prvi vrsti za vse zločine vojaške nature, zlasti za vohunstvo, zapeljavanje kdezertiranju, nepokornost glede vpoklicanja k vojaški službi, itd. Potem velja pa tudi za razne proti državi in javnemu redu storjene zločine, ki ogrožajo javne interese. Pod te spada tudi v gotovih slučajih zločin tatvine. V razglasu se vsakogar izrecno svari, storiti take zločine. Kdor bi zdaj tak zločin izvršil, prišel bi pred preki sod. Prekosodno ravnanje je vojaškojsodnijsko postopanje; razlikuje se od navadnega sodnijskega postopanja pred vojaško sodnijo po predpisanem izredno kratkem trajanja, ter s tem, da izreče sodnija večidel smrtno sodbo (kakor je zločin potom cbešenja ali U3treljenja). Sodba se izvrši tekom 2 n po njeni razglasitvi: le izjemoma dovoli se še eno tretjo flro. Proti sodbi prekega soda ne velja nobena pritožba; tudi prošnja za milost ne vstavi izvršenje sodbe. Priporočamo torej tudi mi, da se naj vsakdo varuje in naj se popolnoma pokori oblastvenim določbam. Ustrelil se je iz neznanega vzroka orožniški stražmojster Kari S c h e r b 1 v Dobemi. Bil je že v Galiciji in prišel težko ranjen na Doberno; od tam so ga prestavili v Žalec. Nerazumljivo je, kaj je tega veselega človeka v smrt gnalo. 15 litrov UŠi na 120 mož. Doktor Steiner na Danaju je ob priliki nekega predavanja o kužaih boleznih v vojni glede pegastega tifaza navedel, da se pred to boleznijo ni treba preveč bati. Edini prenaševalec te bolezni je oblečna uš. Vojaki zamorejo priti šele tedaj v bolnišnico, kadar so popolnoma oproščeni od nši. To delo oproščenja od uši potrebuje za 30 mož čez 4 ure. 120 vojakom se je pred kratkim odvzelo 15 litrov uši. Oblečna uš se jako hitro pomno-žuje. Eaa uš ima v par dneh čez 50 mladih, ena roaterna uš v 8 tednih več kot 5000 uši. Seveda ne prinese vsaka uš pegasti tifuz, marveč le tista, ki je na bolanemu človeku sesala. Največja čednost, vsakdanje umivanje trupla, glave, umivanje rok po vsaki jedi in čiščenje nohtov je neobhodno potrebno. „Sveto pismo" na ruske vojake. Pri nekem ruskem vjetniku, ki so ga pripeljali v Debreczen, našli so glasom „Pester Lloyda" neko v Poča-jevskem kloštru napravljeno „sveto pismo", katerega je pustilo rusko armadno vodstvo med svojimi vojaki razširiti. To pismo, ki dokazuje najgršo zlorabo verskih čutov vojaštva, se glasi tako-le: — „S*eto pismo na ruike vojake! To pismo se je našlo v Počajevskem kloštru za sliko Bvete Device. Pismo samo pisal je sin Kristus sveti Devici in kdor ga čita, temu prinaša očeta srečo, carju vseh Rusov, da bode svoje* sovražnike premagal. Raski vojak! Jaz, Jezus Kristus ti zapovedujem, da bodeš to piamo. kadar si ga prečital, tvojemu tovariša naprej dal. Naš gospod in zapovednik, vel/ki in močni car, je prišel s svojimi narodi v nevarnost. Sovražniki so ga napadli, čeprav mora po vsem sveta svojo moč raztegniti, da zamorejo vsa bitja na sveta dobroto in blagor njegove roke (!!) čutiti. Veliki in mogočni car prijel je za orožje, da bode z vami, ruski vojaki, dedšČino svojih očetov povečal. Sel je z vami v zmagovito vojno in vaša dolžnost je, da prelijete za carja src-jo kri in žrtvujete svoje življenje. V ditjih bitkah je blagoslov svete Device z vami in vas spremljal na poti pravičnih. Zločinski je sovražnik in povzroča Rasiji škodo. Mislite na vaše družine, ki so doma ostale, na vaše žene in otroke. Ako pa ne branite deželo carja, ako ne dosežete zmago, potem ne zaslužite solnca, da bi čutili njegovo toploto, ne zaalnžite zraka, da bi dihali, ne zaslužite žetve zemlje in milosti carja, ki razpošilja okoli vas žarke sreče. Varajte se! Kdor pride v sovražnikovo roko, umre smrt vseh smrti. Oa je proklet in izgubi duševni blagor, njegova družina bode trpela do sedmega člana in čatila jezo carja. Borite se v imena svete Device in carja, kajti ta dva sta povsod navzoča". — Tako hujska tista pijana popovska pravoslavna druhal obupane ruske vojake v vojno in zlorablja po ukazu krvavega carja vero. Vsak človek pa ve, da ima car batjuška za svoje narode le vislice in Sibirijo . . . Sicer pa dokazuje to pismo, da je raska armada že grozovito demoralizirana i o da se boje pred nadaljnimi dezertacijami. Pa Rasiji ne bode ničesar pomagalo! Pravični Bog je z nami, ne pa s pijanimi pravoslavnimi popi! Razglas. Od strani ces kr. okrajnega glavarstva v Ptuju se nam naznanja, da se bo občinski lov v Trnovcih (Sela) v nezojaničeni izmeri 499 hektarov 2934 arov vsled razpustitve dosedanjega zakupnega razmerja v petek, dne 18. junija 1915 predpoldan ob 10. uri v sejni sobi ces. kr. okrajnega glavarstva v Ptuja po § 36 lovsk. zak. z dne 21. septembra 1916 dež. zak. štev. 5 iz 1907. za ostalo dobo zakupne dobe to je od 1. julija 1915 do 30. junija 1916 dražbenim potom oddal v zakap največponaja-jočemu. Izklicna cena za enoletno zakupnino se določi na 300 K. Vložnina, katero mora vsak — 6 — licitant pred licitacijo položiti, znaša 300 K. Po-ložnina in zaknpnina se morate v največje ponudbe takoj položiti. 0*ti!i dražbeni pogoji se lahko na glavarstvu vpogledajo. V Tr8tu — tako poioča cenzurirani Let sDflavec" v Ljubljani — se je neoficijelno izve delo za naj.oved vojsko v nedeljo ob pol 5. nri popoldne. Ob 5. popoldne je nsznanjal „0sser-vatore Tiiestino". da je suspendiran tržaški cb činski svet. Ob 7. zvečer je okoli 3000 večina tržaških Italijanov iu hs-lijank prodiralo prit' italijanskemu konzulatu, katerega so pa strašili kordoni vojaštva. E \ kordon se je množci po-»srečilo prodreti, a pi 1 stoinje vojakov je množico potisnilo proč. Vojaštvo je množica pozdravljala. Ob pol 8 zvečer so ble velike demonstracije pred ,Piccolo,im'< uredništvom, ki ga je množica poskušala zažgati. Nato so demou-st^antje kavarno »Vohat di Cbiozza" popolnoma razbili ter zažgali. Ognjegasci, ki so prihiteli gasit, so bili izžvižgsni. Verdijev spomenik je bil polit s črnilom, čez Verdijevo ime pa napravljen velik kr ž Drevje okoli spomenika je izruvano. S spomenika Rosettijevega so vrgli pttoglalo zvezdo. ,G nnast co" so popolnoma demolirali in zažgali. Ob pol 10. z>-ečer se je množica zopet zbrala pred „Piccolovim" uredništvom, ki ga je zažgala. Prihitelo je vojaštvo in finančna straža, ki pa ognja ni mogla omejit'. Ogenj je trajal do 9. dopoldne v pondeljek. Pred hotelom „Volpich° so bile maniestacije častnikom. Draga skupina demonstrant >v je napadla nekaj prodajalen V pondeljek je bilo vse mesto v zastavah m prcdajalue zaprte. Iz „G,n-nastiche" so se še v pondeljek dopoldne švigali kot hiša veliki plameni. Italijanska tržaški množica je klicala „Abasso Italia", Abasso le pigne!" (pinje). — Iz Tr-ita se poroča : Namestnik baron pi. Fries-Skene je pomeril z-.časoo upravne pos-le mestne občine tržaške namestništveuemo. evetniku Ivanu Krekich Strasaoldo pl. Trenlanda. Preki 80d. Praška policija naznanja: Preki »Bod obsodil je infanterista Jožefa Kaderna, iu-fatiterijskega polka štev. 102 zaradi zločina n[.o-ia na smrt potom ustreljenja. Sodbo se je izvršilo na eksercirskem prostora v Motala. — D vizijska sodnija v Stari Pazovi je dne 30. p. m. kolarja Gjoko Robiča iz Golnbince zaradi zločina zapeljavanja k prelomu zvestobe vojakov na smrt obsodilo. Sodba seje dBe 8. maja javno izvršila. Življenskih sredstev pričenja na sejmih v mestih in trgih Spoduje-Štajerske primanjkovati. Y Ptuju n. pr. se je v zadnjem času prav občutno opazilo, da okoliški kmetje ne prinašajo več toliko zelenjave, solate, jajc, mleka itd., kolikor to prebivalstvo potrebuje. Vzroki tega pojava so raz'ii, Na eni strani imamo v mesta velikansko množico vojaštva in ranjencev, v bližini (v Sternthaln) pa ruskih vjetnikOv. V drngi vrsti pa so krivi pomanjkanja življenskih sredstev gotovi brezvestni špekulanti, ki še vedno vkljub strogim < blastvenim določbam okoli mesta svoje oderuške prste etegavajo in ljudi naravnost pregovarjajo, da naj ne nosijo pridelke v mesto. Končno pa nekateri kmetje tudi mislijo, da je nadzorstvo v mestu, ki grozi le posameznim oderuhom, prestrogo. Po našem mnenju se poštenemu kmetu tega nadzorstva res ni treba bati; v mestu se plačuje razmeroma tako visoke cene za vse pridelke, da se noben kmet ne more pritožiti. To mora vsakdo priznati, kdor ni tako nepatrijotično nesramen, da hoče vojno bedo ubogega ljudstva v namene svoje oderuške eebičncati zlorabljati. Ljudje okoli mest in trgov naj premislijo, da so ravno tako gospodarsko zavezani na mesta in trge, kakor ti na 8vojo okolico. Ako bi pomanjkanje donašanja življen skih sredstev res se še povečalo, potem si bo-demo morali ravno sami ali pa s pomočjo obla sti pomagati. Poštene kmetovalce in zlasti naše somišljenike pa prosimo, naj ne poslušajo špekulantov in hujskačev, marveč naj le kolikor mogoče svojih pridelkov na mestna sejmišča prinašajo, kjer jih bodejo gotovo prav dobro prodali. Mi smo bili vedno prijatelji kmeta in to todi ostanemo. Krivica se ne sme nobenemu stanu delati iu vsak ima pravico, da kaj zasluži. Ali pretirati se ne sme. Vsi žrtvujemo mnogo v tej krvavi vojni; bodimo vsled tega tudi složni! Razglas. Od 13 junija 1915 naprej se sme vsled ukaza ces. kr. namestništva v Gradcu z dne 23. maja 1915, dež. zak. štev. 38, po vsem Stajeiskem oddajati kruh in moka neposrednim porabnikom le proti uradnim izkaznim kartam ces. kr. namestoist'a. Pod moko se razumevajo vsi iz zrnja dobljeni mlinski izdelki (moka, zdrob, ječmenček in jed ) izvzemši otrobov. Te izkazne karto sa bodo za občine izdajale hišnim predstojnikom po ftsv-ilu oseb ki se imajo prehraniti. Karte se glase na 1 kg 75 dkg moke ali 2 kg 45 dkg kruha One osebe pa, pri katerih se pri gospodarstvu nahaja več nego 3 kg zrnja ali 2 kg 50 dkg moke za osebo, dobe le zmanjšane izkazue karte, ki se glase le na 1 kg 25 dkg moke ali 1 kg 75 dkg kruba. Tako dolgo, dokler se pri katerem gospodarstva nahaja zaloga zncšajoča več nego 12 kg zrnja ali 10 kg mok* n* d.,ba svojci tega gospodarstva nobenih izkaznih kart. Opozori se na to, da kakor do sedaj, nikdo ne sme za osebo iti dan več porabiti nego 30 dkg zrnja ali 25 dkg moko. Izka/.tie karte so javne listine, kojih ponarejanje bo se kazoovalo po kazenskem zakonu. Pri prvi izdaji uradnih izkaznic dobi vsakdo tiskovino za novo napoved že nakajajočih se zal''g moke, zruja in oseb, ki se morajo prehraniti pri njegovem gospodarstva. Napačne napovedi boco se zelo strogo kaznovale. Kdor obrtema drugim oddija kruh ali moko (t.-govci, peki, gostilničarji i. t. d), mora pri njem od strank oddane izkazue karte vsako nedeljo iztočiti pri izdaj nem mestu v pregledovanje. Kruh ae sme le peči v obliki kolačev ali strne in le a težo 35 dkg, 70 dkg, 140 dkg Gostilničarjem je prepovedano prodajati močnsta jedila vsake vrste brez istočasne oldsje drngih jedil. Ob jednem se na podlagi § 10 zgoraj omenjene odredba ukrene, da se imajo oni prihrauki, kdteri se do kažejo z odrezki odjemalce* nevporabljenih izkaznih kart, obrniti v posebno poštevanja vrednih slučajih kot pribolj-šek takim ostbirn v prid, katere se preživljajo s težkim delom (p< sebno todi nočnim delom). V to svrho morajo oddati vsa osabe, katere do-j deljene karte ne porebjo popolnima, ostanke I kait občinskemu predstojništvn, kjer se ima tudi vsaka prostovoljna trajna odpoved na del izkazne karte zabiležiti. Prestopki tega ukaza ali predpisov, ki so izdani na podlagi tega, bodo se kaznovali, ako dejanj* na spada pod strogo kazensko določbo, po § 35. cesarskega ukaza z dne 21. februarja 19i5, drž. zak. štev. 41. od političnega oblativa z denarno kaznijo do 2000 kron ali z zaporom do treh mesecev, pri obte-žilnih okolnostih pa z denarno globo do 5000 kron ali z zaporom do šest mesecev. Ako se kdo obsodi po § 36. navedenega cesarskega nkaza, se lahko razsodi tudi nar izgubo obrtne pravice. Gospodarske. Podreja svinj s krmljenjem odpadkov iz kuhinje, gospodarstev in klavnic. Prepov- d krmljenja zrnja in mčke, ki se je izdala o priliki sedanje vojne, ima za posledico, da se potreba klavDih svinj za prehrano prebivalstva v večjih kra|ih ne da več pokriti. Tozadevno bi se dala doseči precejšnja odpornoč, če bi se krmile svinje za podiejo namesto z zrnjem in moko z odpadki iz kuhinje, gospodarstev in klavnic. Ti odpadki vsebujejo namreč različne rastlinske in živinske redilne snovi, koje rade zrejo svinje, od katerih je sploh znano, da ne zavrnejo nikakšne piče; te snovi ščetinarji tudi prav dobro izkoristijo, toda dajat jih je treba ztniraj le sveže. Kako veliko redilno vrednost imajo te baze tva-rme, ki navidezno niso nič vredne, razvidite iz tega, da gostilničarji, mesarji in zlasti male obitelji že od nekdaj podrejajo svinje za furež s takimi odpadki. Z odpadki po velikih mestih in v industrijalnih krajih se dan za dnevom vržejo v stran velike vrednosti, ki bi se lahko ravno v sedanjih časih koristno uporabile. Temu je treba odpomoči. V to svrho je treba edineg« dela vsega prebivalstva, zlasti gospodinj m Glavna stvar je, da se ti odpadki zberejc snažno ter se odstrani poprej vsaka nes moremo pujsekom brez škode pokrmiti. Zbirajo se naj: Ostanki in odpadki kakor ostanki kruha, peci mesa, kosti itd. Odpadki klavnic, kakor na primer kri, čreva in drugi mesni odpadki. Pri nabiranju kuhinjskih ostankov pa moramo svariti pred solno vodo raz povojenega mesa, kakor tudi pred slabimi pomijami, ker to povzroča pri sviniah, kakor nas učijo izkušnje, sila nevarne bolezni. Ob enem , moramo opozoriti na to, da se mora ohraniti posoda i za nabiranje teh odpadkov zmiraj snažna To se naj-j boljše napravi s tem, da čisto izplaknemo posodo vsak dan, oparimo vsak teden enkrat ali dvakrat v vrelo' spodarjev. i shranijo a, da jih s kuhenj ia gospodinj rev, krompirja, zelenjadi, sadja, vo-Jo in porrh šs izplaknemo z apcieno vodo previdnost opununu in to delo zanemarimo, prebal slabo žf lodci ščetinarjev, kojim smo krmili navedenej padke. Posodo za nabiranje odpadkov je treba posl stem, ioi sta: če se na stojalu na p nikakor ne v bližin: Dobro je tudi prida nekaj plev, k otave in de elje. Uooraba odpadkov : Ostanki in odpadk ic se naj skuhajo zt iak dan le dvakrat -ito sledniih tudi zrcz zgolj opanjo, potem pa svinjam pomešano v r se dajo prenesti, na su kem kru.lj ačnem, suhem proston vanj in ! prej bijo pi lie nav i m! •der.it ititvi, ki: naj ime i iz kuhinj gospodlu|sti i vsako krmljenje — - plese zrn;a in pleve ana otava in detelja, pa vse skupaj skladi in h ia pol mehki obliki esti, na suh h prostorih na proste ju se naj ponudi ščetinarjem od tudi nekolko mlade, nežne zel Ije ali drugih odpadkov iz vrta in ive ziezane ione. Za pijačo dobijo mažene posode rov Ije jo po vsa katerima prim ,, da Ishi ali pes., l mladi do jrsen če mogoče det po zimi pa sur svežo čisto studenčn.co se j-m more dali piihks j m sveže dani zemlji nekoliko cglja ali pepel Po vsakokratnem krmljenju i meljito osnažiti. Za krm'jenje prej navedenih pravne le suhe svinje od 6 mesece kupljene na s jmih tli od svinjskih od takih kmečkih ljudi), ki so ščetin noma na prostem m vzrejali narave imeti v zračnih in suhih svinjakih bte J e I o v š e k, Ravnanje in shranjen je koruz e morajo kcrilajesl ev, ampa E gi-jili v« C >j? ie "8ga 4ed dpadko naprej, mešeta rarje i -no. S« st (Go izdelkov koruza in ko treba vedno koruzo in zla jo shranjevati mernem ravn in sicer koru; Da bi se tak gospoda.sk; Radi edi zdelk: op->: elikit sedaj ^ rjati iti s kotu Koruza inju in sh na moka i odvrnil; škeda, se koruzno moko samo pri domačem gospod« kritje potrebe za najkrajši čas, bo dovolj koruze za razpolago opustiti v veliki kakor tudi koruze v množinah, ki bi s daja, lahko pokvarile. Vedn ize in ko dju pa vedno le dov se shranjuje, vedno le v s-plasteh in se mernem opra vlažna >ljpoi ilasti etlih, .. G in koru ki ga prt hrano ijudst to, da je se m o moko jako sterbno ravr njeni mlinski izdelki pri i ijevanju posebno lahko spi kakor koruza kakor tudi abavljati koru žinah — zlasti io potrebne z; r je pričak adi tega i majhni trgovini v r slučaju, da zac je pri prevzema nakupovanju in bavlja oziroma arjeno blago. linah se mor; še veliko pre zdravstven, priporoča, i v takih mm stvu — ki K iioke, pri , da se d' ašeno, nepok r velikih mu< I. *nio aa0r« lei ■° ris a p) s - ufc vkladai^X ttaja pn >ju dob^ pri podB 35*3 preve že v lahko olje i pred zarja! odvit predebeii S P'' P»kn 8 do 10 dneh Zarjavenje zabrani s pr* >e zmeša v ka rabo. Iz tega enje vijakov i i. Opozarj; hib prostorih in mora vedno pridno premtšavati fljanju tega naravnega sušenja izf koruza velik del svoje mokrote in i >ma razpečava. 9tn vijakovih matic ft J redstvom. Fin grafiti ie da vijake in mat«. prevleka, ki °d«^|j, podeluje ozi vijakov in v priprostim šo, v katero nastane lina matic tako, da jih j; ak čas lah« gokrat priporočati. da celo z velikim v velikim vspehom, r vanju vijakov mor človeškega sodelova r„Werkzeugmaschine mažo mntaa rih proston . t prostem,-™1 lem zavartJDJ njanja elski i gnoj pusti bw strof- Sli še na to, da je grafit Ona vpliva tudi v moki rapehom pti privijanju na ne da bi se pri primert ilo bati prelahkega od lja v obratu (..Rokod 1915]). Varujte gnoj ! Kdor sedaj gospodarsk pripravlja in napačno vporab'ja, kdor zlasti nico odtakati, ta se pregreši težko nad svojim last žepom (denarjem) in zlasti tudi nad preživljanjem ljudstvi •. on dela ca roke našim sovražnikom. Eden voz naloie a nh smiti po 12'/s meterskih stotov ima 6 kilogram« dušika, eden sod navadne gnojnice po 10 hektol.trog. ima 4 kilograma dušika, 1 hektolitar ne skisane živinstu™ scalnice ima 1—l'/j kilograma dušika, (Frick „Rund schau" od 20. apnia.) Amonijak v konjskem hlevu. Za odpravo am»l0 nijakovih izhlapevanj v konjskih hlevih, se priporoči, sledeče. Na stropu hleva se pritrdi nekaka ptičja kletkt napravljena iz lat in se napolni narahlo z otsružki obla- J nja, ki so bili poprej napojeni z redko žveplenovo kislinolH Ti osti užid sesajo neprenehoma amonijak, se morajo piO-od časa do čas* nadomestiti z nevimi. Nato se jih vrie)(J v jamo za gnojnice, da se ta kislina popolnom nijakom nasiti in da se morejo ostruiki porabit Ako ni jame za gnojnico, tedaj se naj vržejo ostruzal na gnojni kup Tudi odvrača kakor bo pač i hlapevanje amonijaka, ako se posiplje konje i (Er.ck „Rundschau" od 20. aprila.) no)0 g°ot g'PS a i ttazokažcranje vojaškega perilu Mnogo na6ih vojako» po* š.lja sedaj svojo perilo domu, da se ondi spere. Mogoče je, iri se v takih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen. V nevarnosti so v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opomore, ako se perilo razokuti. Najhitreje in najgotovejše učinkuje^ v tem oziru, ako se perilo 2* ur pred pranjem namoči v vodo^j ki vsebuješ«/, raztopljenega surovega ljioloriai-* Perilo vsled tega ravnanja ničisar ne trpi. Zagotovilo, da bo bil lastnik okuženega perila nekedaj bolan ali tudi Se sedaj; bolan,* ne vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkušnja, Celo zlato nro kot gratis-prenijo in druge vrednostne predmete, je dobitek, ki ga vživajo čitatelji tega Usta, ako postioejo kupci krščanske fabrike ur H. Suttner v Liubljani Jt. 701. To m, ja«o lahko mogoče, kajti cene so vsled pose«ti lastne fabrike ur? v Švici jako nizke. Tako stane n. pr. dobro idoča trajni Sficarskt? anker-remontoar-ura, cistern Koskopf, i lepim niklastim ohišjem, — 7 flgosiane vedno belo in z dobrim kclesjem samo K 4-10, lepe Al«r itiiHi'1" »«ke verižice samo K I — po povzetju ali naprej-plačilu h li Wr",r Kdor hoče imeti uro brez napake in obenem pravico za '"Ijfcidoliitev vrednega predmeta, naj bi kaj nakupit pri Suttnerju v ene oaKgoijuj jt 701 ali naj bi zahteval zastonj ilustrirani krasni postavit cenik. oru, te Ipadkoi lev seniT Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) CJ Przemysl zopet naš! a° se™ D u n a j, 3. junija. Nemški vo-koriti aki a zeli so v naskoku zadnje pood spo itojanke severne fronte nad Prze-in poija nyslom in so vdrli danes ob pol i0 SV'DJ I • • , • T i ie. Tuc :, uri zjutraj od severa v mesto. imešam )d zapada in juga pa je vdrl v erita te nesto naš 10. kor. Njegovi prvi ■■ ^o pri oddelki dospeli so ob pol 6. uri liso bil 1 , , -T-v v i v ampak ta glavni trg mesta. JJalekoseznost li vefi se še ne more pre- Fnii luni if. Mkm je trebi ©ga uspeha Glasnik) -ledati. »ruzuil * ja imaj< * * dstva, | I ti = more! Italijani nadaljevali so brezuspe- avnati ii . ., ri nepri no obstreljevanje naših utrdb na splesnijo ,, za sama oroški in tirolski meji- Kjer so ii težka m oruzo in ,rišli sovražnikovi oddelki v ogenj, .asti tud e za po o zbežali. ovati, di t |e lahki m •kladanj« / taja pro iU doba\ >ri podi ^°raQbljJrepke rasti se takoj sprejmeta pri VV. Blanke, Ptuj. razgrnit redebeli pii pri rkostavski učenec z dobro Sotako izobrazbo in 268 tiskarski pomožni delavec stanoval ue sobe :oubi PneT knhinJami 8e takoJ se lahkopdjjo. Vprašanja na itnika Johan Arbei- .Zabovcešt. 98pri PtUJU. 248 i. natic grafit i: n mati' odvra čas labk< ižo m no prostori rostem, i zavar .nja bi ki stroj1 lizarske učence ame takoj v uk mi-arski niojsttr Georg obale v SI. Bistrici. 262 Učenec m za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme pri Otto Schwarschnig v Maj- špergu pri Ptuju. aoj sla' isti gnoi lastnimi i ljudstva z nalož& logramovf ektoI.trovjU. Goriupp, fivmsVa ostru mano, iz-t gipsom sjakov po->če je, dal >a bolezen. lahko opo-ie učinkuje či v vodo, o f o r roa. , da bo bil laj; bolan, a izkušnja, wtne pred > posUnejc* 701. To je •fabrike ur jo takoj v najem. a na 269 Ptnj. Učenec z dobro šolsko izobrazbo, zmožen nemščine in slevenščine, sprejme se v trgovini z mešanim blagom Vitus Mory, Bleiburg, Koroško. 257 Vino avo amo-kln m r(jeje K 56"— ^kletka ' K f-J MVB žki obla- «va slivovka m dro- x> kislino tika K 184—, vin- norajo pa o zeleni sodi 300 do jih vrže 00 litrov K 10 — za )0 litrov, prodaja J. gr°ki ravagna, Ptuj. 255 Trava i žagi Ružičk a Ragoznici pri Ptuju za prodati. Vpraša se tam. 237 Kovaški učenec za koDJe in vozove se takoj sprejme pri g. Jožefu Sereda, Hof- n. Knrechmied, G raz, Mettahofgasse 10-12. 268 Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom, pčšten in priden, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme v trgovini brata Slavvitsch PtUJ 217 Dridna prodajalka učenka 260 pri Pragerskem. Največja zaloga 264 kmetskih strojev in sprejemanje popravil. Vsem gosp. kmetem priporoča najnovejše ročne mlatilnice, geplnc, mlatilnice, motorje in lokomo-bUe, vsake vrste na bencin, surovo olje, sesalni pliu, tudi na soparo ali „Dampf" in največje čistilne mlatilnice za na vodo ali motor, slamoreznice, repo-reznice, sesalke za studence in gnojnico, pluge, brane, okopače in ogrebače, mline za sadje in grozdje mleti, tudi stiskalnice ali preše, najnovejše (Woimang- and Dienstirermiltlung) službe, učence* stanovanja in posestva T Ptuju izvršuje IW vrste pesreimnja najhitreje. "•• Vprataqja m pojasnil« V mestni stražnici iroiovKj Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20— K 25-- K 30 — 3 m 81/, 4 m dolge Wasserdichte Pterdedecken — rujave 1-90 m dolge po )0, 12, 15 kron, priporočata Slavvitsch in Holler v Ptuju trgovina z blagom. 243 ovine z mešanim blagom se takoj sprejmete »'švicarski*!'firmi Hans de Toma, Dobje, pošta Planina. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. MHjfiČas za kopanjei ob delavnikih od 12. ijk ure do 2. ure popoldne (blagajna je ^IH|l2. do 1. ure zaprta^; ob nedeljah in ^■praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. ^ 1 kopelj zvrofiim zrakum, paro nBrausebad" z rjuho K —• 70 Osi narodi sveta stroje za kosit, obračat in grabit, sejalne stroje, pri katerih se ohrani ena tretjina zrnja, vsake vrste tehtnice, tudi mostne tehtnice, stroje za lončarje in opekarje, za kovače in ključavničarje, cirku-larne žage, stroje za smrekovo skorjo drobit, za šivat itd. Sprejema tudi vse vodovode, železje za žage in mline, izdeluje najnovejše mline za t zrnje j mleti, da si lahko vsak kmet vsako sorto zrnja melje in vsake vrste moko napravi, goni se lahko na roko, na viti, ^tudi na vodno in parno moč. Na željo pride tudi vsakemu kmetu na dem, da se dogovorita na svoje stroške, tie na stroške kmeta. di na nI let. znajo vrednost zanesljive ure ceniti in zato se razveseljujejo Suttnerjeve ure domain v inozemstvu največje priljubljenosti. Zastonj [ 410 5 S0 4-40 2-20 1-7-90 960 -■90 3-60 8-40 Štev. 410. Nikel-patent Roskopf ura, gre 36 ur „ 705. Nik, 1-anker-Roskopf ura, gre v kamenjih „ 865. Srebrna rundpancer-verižica, 30 gramov 15- » Niklasta verižica, ostane bela ..... „ 803. namaka ura, jeklo ali nikel...... „ 804. Srebrna damska ura. 6 rubinov .... „ 441. Srebrni privesek, podkov s srečno deteljo, emajliran .............. p 103. Niklasta budilnica, dobro kolesje .... 1 „ 600. Najfinejša prima radium-ura (prava nikel- anker-remontoar, pravo Švicarsko kolesje, gre v kamenjih, prima cifernica in kazalci, ki svetijo) jako natanko regulirana . . . dobi vsak kupec kot darilo eno srebrno uro ali verižico ali eno zlato uro. Več v brgato ilustriranem krasnem katalogu, ki ga naj zahteva vsakdo zastonj in franko od kričanske svetovne razposiljalne H. Suttner rLjubljani št.T01. Lastne fabrike ur v Švici. Glasno zastopstvo fabrike „Zenith". Kar ne dopade, se izmenja ali denar nazaj. Uazpošiljatpv po povzetju ali na- prejplačilu svote. Lastna marka „IKO" svetovno znana. Zahtevajte v vseh. trgovinah, in trafikah 1 („Štajerc"-Schweden.) i 500 K Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, trdo kožo Riabalzam v 3 dneh s korenino brez bolečin ne odpravi. Cena 1 posodica 2 kron 50 vin. 3 posodice 4 kron 50 vin. 244 Kemeny Kaschau (Kassa) I, poštni predal 12, Ogrsko. iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, se kot domače sredstvo zoper obolenje živcev z mpehom rabi. Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in sploSno dobročutje, pospešuje prebavo. Edino pristen se dobi ta čaj pri e. i« M. dvom. in nadvojvedn. komora ema dobavitelji T-u-li-vjLSs Eittzxer lekarnar Reichenau, Nižje-Avstrijsko. iu Ta čaj „Ganglionalu se na vsako poŠto posije proti vpo- šiljatvi 3 kron poštnine prosto; pri povzetju se cena zviSa za 85 vinarjev. 261 ' B8 sprpjme. Naslov: Batmeister Hans Frauneder, Bruck a. d. Mur. 54 4652 gB$** 5 vinarjev stane dopisnica, s katero ramorele zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 39 kr. dvnrni liferant, BBUX ftt. 730 (Češko). P^T" Prave nikel-žepne-ure K 4S0, o*—. V srebru K 8 40 9 nO, niklasta budilnica K 2S0, ura-kuka vica K 7-86, ura na pendeij K 9 - . Razpošiljate? po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Brata Slawitsch v Ptuju FljlillipIStl ll h|UllT|l!II Sriporočala izvritne Šivalne »trop Jahmaschinen) po sledeči ceni: | Singer A točna matina K 60-— Singer A .... K 60-— 70— Dtirkopp-Singer . K 70— 90-— Dlirkopp-Ringschifl za ii- vdje.......K ISO— Darkopp-Zentralbobbin u aivilja.....K 1*0— Burkopp-Bingschiff u krojače......K160— OTrkopp Zentralbobbin mit vmenkbaram Oberteil, Luiuiausitattung..............K160—180— Eopp-ZvUnder-Elaitik u čevljarj.......K160—180— rva A..................K 120— rra C a* krojača in čevljarja........K 160— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Bali (Beatandteile) za viakovrstna stroj« — Najin« cene «o nizj« kakor povsod in ae po pogodbi plačuje ludi lahko na obroke (rato) Prosimo, da le naj vsak aaupno do nas obrne, kar aoMnot' t> 1* tistim mana, kateri imajo aaaiae »i las Ceaik brezplaeae. Radioaktiviteta 44*7 voltov! na Hrvatskem. Akratotherma 37 4° C. Viae ki zdravilni vpljiv pri ženskih beleznih, rpntci. gihtn, išias. Pcstsja „Sutin-ke Toplice" (Zagorjatiska železnica), pošta Maže. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Natanč- neja pojasnila daje radovoljuo kopeljska uprava. | Ura za vojno in birmo 1914—15! Nikel Jeklo Srebro Zlato Z dvojnim reliefom: Kjeg Vel. cesar Franc Jož>f I. in Viljem II. Viribm unitis 1S14 ali pa z novim reliefom treh cesarjev, Viribui unit's 1915 ali kol spomin na svetovno vojsko 191+ za ranjence z graviro datuma, v jeklenem alt niklastem ohiSju z dobrim anker kolesjem K 7"—, z usnjatim naročnikom K 6'—, s cenim svetilnikom K 6—, ekstra-plošca K 8—, z radij-svetilnikom K 10-—. Pravo srebro K 12—. »-karatno zlato K 100—. Niklssta ali jeklena žepna budilnica 15*—■, z radij-sw tilnikom 21'—. Cene nik-laste ure K 3-—. Vojna bud lnica „* anona", budi jako glasno, K 6'—. Vojna budilnica „tromler*, bob na gonoralmars, K 6-—, S |eta garancije. Prilje po povzetju Prva zalog« vojniU r>r Max Rohnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27—51, Originalni fabrični cenik zastonj. 1« Zlata verižica na obrokeI 60 gramov težka K 140— na mesce K 4—. Prvorazredna srebrna nra, 3 srebrni pokrovi K 14—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro In verižico kopiti, naj piSe takoj 24 -».LineiuOlilwaieniiaDduIlHllIlI. Strežnik samski, ne čez 40 let star, nemščine in slovenščine zmožen, sprejme se v hiralnici Vojnik pri Celju do 1. junija t. 1. Mesečna plača K 20 — in vse prosto. 238 Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur - v porabo. ■ Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahteri takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. ava~aMI ■■■■■■■■ 50% cenejša! Amerikanska sledilna kava, velearomatična. izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K II-— franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 756 Lsi (Na sni 4 5 ! Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, Skerlatica, špicki, osepnice, kolera, legar v večji meri jpojai Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dotro razokiizi'vahoii-. stvo, ki bi'naj bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusili y^ sedanjosti najbcljSe razokuževalno sredstvo v zavodu prof, u^H Liobreich, Proskauer, Diveitea, Vas, Pfeifler, Vertun, Pertik iKl Xd "2* s o r1 o tz :m£ roi ki je brez duha, bres strupa in po črni trr se dobi v vsaki-.:-karni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinaL . Uspeh Iysoforma je zanesljiv in gotov ii te zato od ««■* zdravnika rabi za razoktizevanje v bolniški postelji, za umiipte ran. oteklin, za antiseptične obveze in za irigUacijo. iiS 'M Lysoform=milo Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo zoper Peronosperol Bakrena palica (Kupfervi-triol) se veled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le 166 Peroeid. Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. je fino, nalahno milo za toaleto, ki vsebuje 1 odstotek lyM ter antiseptični učinkuje. To milo se l-.hko rabi tudi pri : čutljivcjši keži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredil mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje fl poskus in Vi bcde'.e vedno rabili le to izvrstno milo, ki je kfl videzno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kol dolgo časa zadostuje. Kuni id stane 1 krene 20 vinarjev. „Pfefferminz=Lysoform" je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh h takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lahko! pri nahodu v grlu, pri kašlju, pri kataru, za grgranje po zA niskih predpisih. Na čašo \o]e zadostuje samo par kapljic. Iim" steklenica stane samo 1 krono in 60 vinarjev ter se dobi tI lekarni in drožeri-i. Zanimivo knjigo z naslovom: rZdravjH razokuževanje" ,Gesundheit und Uesintektbn) pošlje na z3l« zastonj in poštnine presto: Chem'ker Hubmann, Refereiit^B Lysoformwerke, Wien XX, Petraschgasse 4- i ■iiiiaiiiiBiii ______________________p Priporočljiva domača sredstva/ Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi pfa slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2JT — Tekočina za prša in pljuče, stekl. I 20 K proti kaS"« težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 »^ — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, f in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani boleča — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek pt|| odvajanju krvi v živalski vodi a K 160 — Izvirni stil| za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem, j "I (Da Hrvatskem' Pojasnila in prospekt ?e dobe zastonj od ravnateljstva. Otvorjene od 20. aprila naprej. • ozdravijo protiti,1 revmatičen in skriiino f sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. 45