Prastari človek je bil privezan na trdo zemljo. Hodil je po njeni površinu vzpenjal se in plezal na drevesa, kjer si je večkrat iskal hrane, stanoval pa je v podzemeljskih jamah, kar pričajo različne najdbe in izkopnine. Tudi plaval je gotovo izborno, kakor pač različna druga bitja. Ze v davnih letih pa si je pomagal obvladati vodovje s splavi. Tudi čolne so izdelovali že pred davnimi tisočletji in sicer iz močnih hrastovih debel. Take čolne vidimo dobro ohranjene v naših muzejih. Izkopali so jih še pred nedavnimi leti, pri osušit-vah in sličneni delu v raznih barjih.
Človeški rod se je izobraževal in si oJaišal svoje življenje z iznajdbami in novimi tehničnimi pripomočki. Zaželel pa si je. tudi v višave, v zrak. pod nebo. Ali to mu je ostalo skozi
L.ifMgrJtt ..tisočletja zabranjeno. Človek je videl pod nebom leteti ptice; o kako rad bi bil poletel ž niimi, a ni mu bilo dano, priklenjen je bil na zemljo. Le v pravljicah in v snu so se fjndje dvigali, ko so se pa zavedli, so izgubili vse nade,^ da bi bik) kaj tak ena mogoče. Šele pred nekai stoletij, 1. 1670. je jezuit Frančišek Lana sprožil misel, da bi bilo vendar mogoče dvigniti se v sinje zračne
•	višave in sicer s predmetom, ki bi bil s človekom vred lažji kakor zrak. Napravil je velike pločevinaste krogle in iz njih izsesal zrak. Mislil je, da se bodo dvignile, kar mu pa seveda ni uspelo. Kljub temu, pa ; je ta misel rodila kesneje za-
; željfcni sad. L. 1709. je Portu-' •ga:!ec'rdon Gusmao v^efriatne-'' •sto' pločevine 'lahko tkanino in z gorkotd razredčil v njej zrak. Ta čudna. Velikanska vreča se jc -dvignila in povlekla s -Seboj človeka- Ali tudi topot je ostalo samo pri poskusili. Šele nekaj: let kesoe.ie so dosegli toliko, da so se laliko za delj časa
•	dvignili. - To so dosegli- s tem, da so zrak nadomestili v balo-* nu,-kakor so imenovali veliko vrečo, z lažjimi plini. Ti baloni so morali biti privezani, ako so :
jih pa spustili, je bil njihov gospodar veter. Gtral jih je, kamor mu je bilo pač drago. Ljudje so si zopet belili glave. Ker niso mogli poljubno veslati z baloni, so se jeli baviti z letali, aeroplani. Posnemali so let ptice, naredili velika krila in dosegi so lepe uspehe. Aledtem so še vedno razmišljali, kako bi vodili balone po zraku.
res se je posrečilo tudi to. Veliko iznajdbo pripisujejo Nemcem in sicer grofu Zeppelinu. Kakor se je pa izkazalo, pa to ni tako.
Vodilni balon, kakor so naše današnje zračne ladje, je odkril zagrebški lesni trgovec David Švarc. Ta možakar, ki je bil zelo boga* in dober računar, je nareidl načrt za zrakoplov, prav podoben da-« nasnjim velikim zračnim ladjam. Odšel je z iznajdbo v Rusijo, kjer pa ni uspel. Kasneje ga je poklical k sebi nemški cesar Viljem« Med Švarcem in Viljemom pa je prišlo do prepira, tako da se je
Švarc zopet brez uspehov povrnil v Zagreb. Ko pa je dobil leto kesneje novo ponudbo iz Nemčije in se je hotel napotiti tjakaj z izpopolnjeno iznajdbo, je Švarca zadela kap. Nemci so se za stvar dalje zanimali ia kupili od Švarcove vdove po-< kojnikove načrte. Po teh načrtih so izdelali sedanje zračno! ladje, ki bodo v doglednem času poginoma obvladale ozračje, o čemur priča zelo posrečeni polet dr. Eckenerja z velikim zračnim, velikanom, nazvanim »Grof Žeppelin«. To ime je dal svoji zračni ladji radi tega, ker je baš umrli grof Žeppelin Zgradil po Švarcovem vzorcu vodeče zračne ladje. Na naši sliki vidimo, kako plove dr. Eckener s svojim zračnim velikanom nad njemu tehnično primernimi nebotičniki.
Polet tega velikana preko oceana v Ameriko pa ni bil edin. Preletela ga je že tudi podobna zračna ladja, ki je bila tudi zgrajena v Nemčiji in vrš( danes prometrio nalogo v Ameriki pod imenom »Los Angelos«« Poleg zračnih ladij pa je pre-i letelo ocean tudi več aeropla-nov. Najbolj znan je bil prvi nepretrgani polet Američana Lind-berga, ki je žel ža svoj junaški čin veliko slavo in So ga pri po-vratku v Ameriko sprejeli kakor junaka iz pravljic. Znan je tudi letošnji nemški polet Hii.ne-fetda in tovarišev, ki so v za-padni smeri preleteli široki ocean in bili nadvse navdušeno ,- sprejeti. Znani pa so tudi oni tihi' junaki, ki .so pri poskusih1 preleteti ocean žrtvovali svoje ' življenje. Teh ' množice niso mogle sprejemati s pompom, vendar bodo njihova imena za vedno, nepozabna- in slavna. Težke žrtve padajo za napredek, ali-so potrebne. Človeštvo stalno napreduje. Vse človeško življenje se je v temelju spremenilo. Le pomislimo na nekdanje življenje človeka v votlinah in pozneje v stavbah r.a kolih in pogleimo današnje nebotičnike. Kako ve'ikanski napredek. In tak napredek zaznamuje človeštvo vsepovsod. In še vedno naprej gre človeška pot. Od izuma hiti k izumu in morda pride kdaj čas, ko bo človek res krati vsp.p-a stvarstva
Zmagovalci ozračja
*< . _ _ .1		
	U~ 8W	
Kdor je bival zadnja leta pred vojno v Gorici in Trstu je z veseljem opazil, kako napredujeta te dve lepi mesti in to narodno in gospodarsko. Vsi Slovani: Slovenci, Hrvatje in Cehi, katerih je bilo tudi precej v omenjenih mestih, so živeli v bratski s>logi. Zavrgli so narodno kakor tudi politično ljubosumnost in gojili samo čisti slovanski čut. V tisti dobi je bival v Trstu tudi minister dr. Gregor Žerjav. Naš vrli narodni voditelj je bil tudi tedaj na delu za narodne in ljudske koristi. Zbirališče in narodno ter kulturno središče tržaških Slovencev je bil »Narodni dom«. Tu so se naši ljudje shajali, tu so se navduševali za vztrajno in požrtvovalno delo. »Narodni dom« je bil žarišče narodne zavesti in ponosa in je mnogo doprinesel, da se je naš živel tedaj širil in zmagovito napredoval. To svojo misijo bi »Narodni dom« v Trstu vršil tudi danes, da ga niso Italijani zažgali. Dolgo je Italijane bodel v oči in končno so ga uničili, ker so dobro vedeli, da dajo zavednim narodnim Slovencem težak udarec. Slika spodaj na levi kaže naš nekdanji ponosni »Narodni dom* v razvalinah po barbarskem razdejanju Italijanov. — Gorica je bila slovensko mesto z italijansko manjšino. V Trstu pa je bilo v mestu več Italijanov ali slovenska predmestja in okolica, ki so Trst stalno preporaia'a, so število Italijanov v mestu popolnoma odtehtala. Pri preobratu so bili tudi v Trstu vsi prepričani, da bo pri razdelitvi
Trstom vred pripadli narodni državi, naši svobodni Jugoslaviji. To verova i tem bol, ker so zaupali v resničnost res lepih Wilsonovih načel, ki so zahtevale samodločbo vseh narodov. Ali žal! Pravičnost in vzvišenost lepih VVilsonovih načel ni Slovencem merila narodnih meja ujedinjene Jugoslavije. Lokavi, nenasitni Italijani so nam odtrgali z živega telesa najlepše dele naše ljubljene s1oveuske zemlje in z njo vred zasužnili tudi naše zavedne primorske in goriške Slovence. Ob prevratu so prišli Italijani s pretvezo, da so naši zavezniki. Kmalu pa se je niihovo zavezništvo, od katerega trpimo še danes, pokazalo v pravi luči. Naši bratje onstran meja so bili tedaj na mah ogoljufani za svoje nafepše nade. — Italijanom pa ni dovoli, da so zasegli našo zemljo in pod''armili sinove slovenske matere, oni hočejo ugrabiti našim ljudem materni jezik in jih potujčiti. Ta namen zasledujejo z vsemi sredstvi in se nedopustnih načinov ne ustrašijo. To nam dokazuje primer zavednega mladeniča Drago Bajca (slika na levi), ki so ga italijanske oblasti preganjale tako dolgo, da je omagal in izdihnil pod milim nebom, na cesti. Mladenič je bil visokošolec in zlasti te preganjajo, ker se boje, da postanejo narodni voditelji, kakršne poznajo še iz predvojne narodne borbe zavednih Slovencev, ko jih je vodil Umrli dr. RibaF, politični vodja tržaških Slovencev (s''ika v sredini). Italijanom pa nihove nakan? ne bodo u«pe'e.
pokrajin odločilna narodnost kraja in da naši kraji s Težko preganjanje bo naš narod le ojeklenilo in okrepilo
Pogled na Gorico
Dr. Dinko Puc sedanji ljubljanski župan je bil ob preobratu jugoslovenski vojaški komandant Gorice. Zal, da ni
ostalo dolgo pri tem in so tudi našo solnčno Gorico zasegli Italijani
Nova meščanska šola v Trbovljah. Izobrazba je vsanemu narodu potrebna. Cim bolj je narod izobražen, tem bolj uspeva kultura in civilizacija, pa tudi gospodarsko stanje in z njim socijaini položaj najširših ljudskih plasti. Naši delovni sloji v Trbovljah so se že pod Avstrijo borili za meščansko šolo, vendar jim je to šo!o dala šele narodna država Tuja nam Avstrija seveda takrat ni našla razumevanja za naše važne ljudske potrebe
Polkovnik Stevan Svam je bil ob prevratu poveljnik prve srbske čete v Ljubljani in je nagnal Italijane, ko so prišli v Ljubljano
Peter Miklavec, slovenski pisa-tedj-kmet, ki je napisal in prevedel nebroj lepih povesti. Rojen je bil v Ribnici na Štajerskem, umrl je pred desetimi leti v zelo slabih gmotnih razmerah, v kakršnih životarijo povečini vsi naši pisatelji Peter Miklavec je bil samouk
Mussolini hoče v svoji objestnosti izsušiti kar celo jezero, da dobi skoraj pred dva tisoč leti potopljeno z zlatom Okovano ladjo rimskega cesarja Kaligule. Desno: Kakšne šale si dovoljujejo spretni letalci. Letalec Hovvard
Casteriine je zle tel na drevo in obvisel med vejami. Levo: Tehnika celo na tem polje napreduje. Iznašli so zibelko, ki jo otrok kar sam ziblje. Zibelka bogotovo staršem v izredno veselje
Železniška nesreča v Rumuniji. Trčila sta dva brzoVlaka in je bilo ob tej nesreči mnogo mrtvih in mnogo težko ranjenih Poleg teh žrtev je povzročila nesreča tudi milijardno škodo
Levo:
Naši bodoči zračni krmarji. Levo in desno Miroslav Juh in Oton Likar, v sredini Fr. Dotter, ki so bili nagrajeni za svoje male aeroplančke. Dotterjev aparat je pri tekmi malih letal, ki se je vršila v Ljubljani, letel celih 50 m, kar je lep uspeh
Herbert Hoover, kandidat ameriške republikanske stranke, se je z izredno pridnostjo povspel do visokega, zelo uglednega moža. V mladosti je služil za kočijaža, poleg tega pa je neprestano Študiral. Kakor poročajo zadnja poročila, je izvoljen za predsednika Severnih ameriških držav
Velikanske zaloge plina, ki ga imajo pripravljenega za polnjenje velikega zrakoplova. Kakor vidimo, ima tak zrakoplov prav nenasitni želodec, kar se posebno pozna pri cenah prekooceanskega poleta, ki je zelo visoka tako da je naš človek seveda ne zmore in se bo moral hočeš nočeš še vedno voziti z ladjami, če bo seveda tudi ta strošek, ki ni majhen, zmogel
Zgoraj v sredini: Zračna ladja pri pristanku, privezana na visokem železnem sto'pu
Levo: Pierre Rey, ki je v MarseiUu na Francoskem umoril mnogo žensk in je to tajil do zadnjega, je hotel doseči svobodo z glado-vanjem. Gladoval je tako dolgo, da je zaradi oslabelosti umrl. — Skrivnosti svojih zločinov je s smrtjo ponesel s seboj. — Podobnih zločincev pozna kriminalistika več. Poznan je zlasti pariški Landru, ki je pred leti umoril več žensk. Zločine izvršujejo iz sadistične naslade
kandidat ameriške demokratsk stranke, je meščanskega rodu. Ima p». zelo velike in izredne zasluge za sodržavljane m je bil prav nevaren tekmec Hooverja. Vendar pri volitvah ni uspe) in je izvoljen za predsednika njegov protikandidat Hoover, ki je imel že od početka nekoliko boljše izglede
Dr. Eckemer med svojimi častniki in posadko, ki ga je neumorno podpirala pri ne posebno lahkih nalogah in pripomogli, da je polet Uspel tako častno in zadovoljivo. S poletom si niso stekli slavo le vodja poleta in inženjerji, ki so zrakoplov osnovali, nego tudi posadka m pa tudi vse delavstvo, ki je zrakoplov vestno zgradilo Levo: Dr. Eckener, vodja velike zrače ladje med poletom v svoji pisarni. Na sliki vidimo, kako udobne, lepo opremljene prostor« imajo na zračnih velikanih, da jim je nevarna pot prijetna in udobna